regionalno pomoč;

pomoč za MSP v obliki pomoči za naložbe, pomoči za tekoče poslovanje in pomoči za dostop do finančnih sredstev za MSP;

pomoč za varstvo okolja;

pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije;

pomoč za usposabljanje;

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih in invalidnih delavcev;

pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče;

socialno pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij;

pomoč za širokopasovno infrastrukturo;

pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine;

pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo;

pomoč za lokalno infrastrukturo;

pomoč za regionalna letališča;

pomoč za pristanišča;

pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU.

sheme v oddelkih 1 (razen člena 15), 2 (razen členov 19c in 19d), 3, 4, 7 (razen člena 44) in 10 poglavja III te uredbe, če povprečni letni proračun za državno pomoč na državo članico presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti, ter pomoč, ki se izvaja v obliki finančnih produktov v skladu s poglavjem III, oddelek 16, če povprečni letni proračun za državno pomoč na državo članico presega 200 milijonov EUR, po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti. Za pomoč v skladu s poglavjem III oddelek 16, te uredbe se pri oceni, ali povprečni letni proračun države članice za državno pomoč, povezan z določenim finančnim produktom, presega 200 milijonov EUR, upoštevajo samo prispevki države članice v oddelek jamstva EU za države članice iz člena 9(1), točka (b), Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ki so namenjeni za ta finančni produkt. Komisija se lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za daljše obdobje za vsako od navedenih shem pomoči, potem ko preuči ustrezne načrte ocenjevanja, ki jih države članice priglasijo Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme. Če je Komisija že podaljšala uporabo te uredbe prek prvotnih šestih mesecev za takšne sheme, se lahko države članice odločijo, da navedene sheme podaljšajo do konca obdobja uporabe te uredbe, pod pogojem, da je zadevna država članica predložila ocenjevalno poročilo v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija;

vse spremembe shem iz člena 1(2)(a), razen preoblikovanja, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;

pomoč za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

pomoč, dodeljeno v sektorju ribištva in akvakulture v okviru področja uporabe Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), z izjemo:

pomoč, dodeljeno v sektorju primarne kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, okoljske pomoči, pomoči za usposabljanje, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, pomoči za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz člena 19c in pomoči za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz člena 19d za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini;

pomoč za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v naslednjih primerih:

pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU ( 5 );

vrste regionalne pomoči iz člena 13.

sheme pomoči, ki izrecno ne izključujejo plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, ter shem pomoči, za katere veljajo člen 19b, oddelek 2a in oddelek 16 poglavja III;

ad hoc pomoč za podjetje iz točke (a);

pomoč podjetjem v težavah, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, shem zagonske pomoči, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, shem pomoči, za katere velja člen 19b, pomoči MSP na podlagi člena 56f in pomoči finančnim posrednikom na podlagi členov 16, 21, 22 in 39 ter oddelka 16 poglavja III, če podjetja v težavah niso obravnavana bolj ugodno od drugih podjetij. Vendar se ta uredba z odstopanjem uporablja za podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila podjetja v težavah, a so to postala v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.

ukrepe pomoči, pri katerih je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot; vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč;

ukrepe pomoči, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

ukrepe pomoči, ki upravičencem omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

regionalna pomoč za naložbe: za naložbo, katere upravičeni stroški znašajo 110 milijonov EUR ali več, zneski pomoči na podjetje in na naložbeni projekt, kot so določeni spodaj:

regionalna pomoč za razvoj mestnih območij: 22 milijonov EUR, kot je določeno v členu 16(3);

pomoč za naložbe za MSP: 8,25 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

pomoč za svetovanje v korist MSP: 2,2 milijona EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za MSP za udeležbo na sejmih: 2,2 milijona EUR letno na podjetje;

pomoč za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz člena 19c: 200 000  EUR na koledarsko leto na upravičenca. Za mikropodjetja, dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, ta omejitev znaša 25 000  EUR na koledarsko leto na upravičenca, za mikropodjetja, dejavna v sektorjih ribištva in akvakulture, pa 30 000  EUR na koledarsko leto na upravičenca;

pomoč za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz člena 19d za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini: 2 milijona EUR na koledarsko leto na upravičenca. Za MSP, dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, ta omejitev znaša 250 000  EUR na koledarsko leto na upravičenca, za MSP, dejavna v sektorjih ribištva in akvakulture, pa 300 000  EUR na koledarsko leto na upravičenca. Pomoč, dodeljena podjetjem, dejavnim v predelavi in trženju kmetijskih pridelkov, je pogojena s tem, da se delno ali v celoti ne prenese na primarne proizvajalce;

pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja: pomoč na podlagi člena 20: 2,2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 20a: zneski iz člena 20a(2) na podjetje in na projekt;

pomoč za financiranje tveganja: 16,5 milijona EUR na upravičeno podjetje, kot je določeno v členih 21(8) in 21a(2);

pomoč za novoustanovljena podjetja: zneski na podjetje, določeni v členu 22(3), (4), (5) in (7);

pomoč za raziskave in razvoj:

pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture: 35 milijonov EUR na infrastrukturo;

pomoč za naložbe v preskusne in eksperimentalne infrastrukture: 25 milijonov EUR na infrastrukturo;

pomoč za inovacijske grozde: 10 milijonov EUR na grozd;

pomoč za inovacije za MSP: 10 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za procesne in organizacijske inovacije: 12,5 milijona EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za usposabljanje: 3 milijone EUR na projekt usposabljanja;

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev: 5,5 milijona EUR letno na podjetje;

pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač: 11 milijonov EUR letno na podjetje;

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev: 11 milijonov EUR letno na podjetje;

pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce: 5,5 milijona EUR letno na podjetje;

pomoč za naložbe v varstvo okolja, razen če ni določeno drugače: 30 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

pomoč za namensko infrastrukturo in skladiščenje iz člena 36(4): 25 milijonov EUR na projekt;

pomoč za naložbe v polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo iz člena 36a(1) in (2): 30 milijonov EUR na podjetje in na projekt ter, v primeru shem, povprečni letni proračun v višini 300 milijonov EUR;

pomoč za naložbe v kombinirano izboljšanje energijske in okoljske uspešnosti stavb iz členov 38a(7) in 39(2a): 30 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za spodbujanje pogodbenega zagotavljanja prihranka energije iz člena 38b: 30 milijonov EUR nominalnega zneska skupnega neizplačanega financiranja na upravičenca;

pomoč za naložbe v projekte energijske učinkovitosti v stavbah v obliki finančnih instrumentov: zneski iz člena 39(5);

pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov ali dajatev iz člena 44a: 50 milijonov EUR letno na shemo;

pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov iz člena 42 ter pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in obnovljivega vodika pri manjših projektih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov iz člena 43: 30 milijonov EUR na podjetje in na projekt; vsota proračunov vseh shem iz člena 42 in vsota proračunov vseh shem iz člena 43 ne bi smela presegati 300 milijonov EUR na leto;

pomoč za sisteme daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja iz člena 46: 50 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za energetsko infrastrukturo iz člena 48: 70 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

pomoč za izgradnjo fiksnih širokopasovnih omrežij, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pri pomoči za fiksna širokopasovna omrežja, dodeljeni v obliki finančnega instrumenta, nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

pomoč za izgradnjo mobilnih omrežij 4G ali 5G, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za mobilna omrežja 4G ali 5G, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

pomoč za nekatere projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 ali so na podlagi te uredbe prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za nekatere projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

pomoč v obliki shem bonov za povezljivost: skupni proračun za državno pomoč v 24 mesecih za vse sheme bonov za povezljivost v državi članici ne sme presegati 50 milijonov EUR (skupni znesek, vključno z nacionalno in regionalnimi ali lokalnimi shemami bonov);

pomoč za izgradnjo zalednih omrežij, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pri pomoči za izgradnjo zalednih omrežij, dodeljeni v obliki finančnega instrumenta, nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;

pomoč za naložbe v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine: 165 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine; 82,5 milijona EUR letno na podjetje;

sheme pomoči za avdiovizualna dela: 55 milijonov EUR letno na shemo;

pomoč za naložbe v šport in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo: 33 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 110 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za športno infrastrukturo: 2,2 milijona EUR letno na infrastrukturo;

pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo: 11 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 22 milijonov EUR za isto infrastrukturo;

pomoč za regionalna letališča: intenzivnosti in zneski pomoči iz člena 56a;

pomoč za pomorska pristanišča: upravičeni stroški v višini 143 milijonov EUR na projekt (ali 165 milijonov EUR na projekt v pomorskem pristanišču, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 46 )); kar zadeva izkop, je projekt opredeljen kot ves izkop, ki se opravi v enem koledarskem letu;

pomoč za pristanišča na celinskih vodah: upravičeni stroški v višini 44 milijonov EUR na projekt (ali 55 milijonov EUR na projekt v pristanišču na celinskih vodah, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013); kar zadeva izkop, je projekt opredeljen kot ves izkop, ki se opravi v enem koledarskem letu;

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU: zneski iz oddelka 16 poglavja III; in

pomoč za stroške MSP, ki nastanejo zaradi sodelovanja v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost: pomoč na podlagi člena 19a: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 19b: zneski iz člena 19b(2) na projekt.

pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

pomoč v obliki jamstev:

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

pomoč za regionalni razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 16;

pomoč podjetjem za njihovo sodelovanje v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja v skladu s členom 20a, kadar ta določa zgornjo mejo, ki zagotavlja, da ni presežen veljavni prag iz člena 20a;

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja, če so izpolnjeni pogoji iz členov 21 in 21a;

pomoč za novoustanovljena podjetja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 22;

pomoč za MSP v obliki znižanih pristojbin za dostop ali v obliki prostega dostopa do svetovalnih storitev za inovacije in podpornih storitev za inovacije, kot so opredeljene v členu 2, točka 94 oziroma 95, ki jih nudijo na primer organizacije za raziskave in širjenje znanja, raziskovalne infrastrukture, preskusne in eksperimentalne infrastrukture ali inovacijski grozdi na podlagi sheme pomoči, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

pomoč za projekte na področju energetske učinkovitosti, če so izpolnjeni pogoji iz člena 39;

pomoč v obliki premij poleg tržne cene, če so izpolnjeni pogoji iz člena 42;

pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa sprejeta metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov po priglasitvi Komisiji;

pomoč v obliki prodaje ali zakupa opredmetenih sredstev po cenah, ki so nižje od tržnih, kadar se vrednost sredstev določi z neodvisno strokovno oceno pred transakcijo ali pa glede na javno dostopno, redno posodobljeno in splošno sprejemljivo referenčno merilo;

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, če so izpolnjeni pogoji iz poglavja III, oddelek 16;

pomoč za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, če so izpolnjeni pogoji iz člena 19c;

pomoč za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini, če so izpolnjeni pogoji iz člena 19d;

ime in velikost podjetja;

opis projekta, vključno z datumi začetka in zaključka;

lokacija projekta;

seznam stroškov projekta;

vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo, kapitalski vložek ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt.

v primeru pomoči za regionalne naložbe: izvede se projekt, ki ne bi bil izveden na zadevnem območju, ali ne bi bil dovolj donosen za upravičenca na ustreznem območju, če ne bi bilo pomoči;

v vseh drugih primerih, da je:

ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in

ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

regionalna pomoč za tekoče poslovanje in regionalna pomoč za razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 15 in 16;

pomoč za dostop MSP do finančnih sredstev, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 21, 21a in 22;

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač ali pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač, če so izpolnjeni pogoji iz členov 32 oziroma 33;

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev in pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 34 in 35;

pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES, če so izpolnjeni pogoji iz člena 44 te uredbe;

pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče, če so izpolnjeni pogoji iz člena 50;

socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 51;

pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, če so izpolnjeni pogoji iz člena 53;

pomoč podjetjem, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 20 ali 20a;

pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, ukrepi Marie Skłodowske-Curie in ukrepi v okviru potrditve koncepta ERC, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, ter pomoč za sofinancirane projekte in ukrepe povezovanja, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 25a, 25b, 25c ali 25d;

pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 16 poglavja III;

pomoč za MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo koristi od teh projektov, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 19a ali 19b;

pomoč za sanacijo okoljske škode ter rehabilitacijo naravnih habitatov in ekosistemov, kadar stroški sanacije ali rehabilitacije presegajo povečanje vrednosti zemljišča ali premoženja in so izpolnjeni pogoji iz člena 45;

pomoč za varstvo biotske raznovrstnosti in izvajanje sonaravnih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 45;

pomoč za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu s členi 41, 42 in 43, kadar se pomoč dodeli samodejno v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, ter kadar je bil ukrep sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost, ki prejme pomoč, začela izvajati;

pomoč za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, če so izpolnjeni pogoji iz člena 19c;

pomoč za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini, če so izpolnjeni pogoji iz člena 19d.

z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po tej uredbi uporablja za to pomoč.

Financiranje, ki se zagotovi končnim upravičencem s podporo iz sklada InvestEU in je zajeto v oddelku 16 poglavja III, in stroški, ki jih krije to financiranje, se ne upoštevajo pri ugotavljanju skladnosti z določbami o kumulaciji iz prvega stavka te točke. Namesto tega se znesek, ki je relevanten za ugotavljanje skladnosti z določbami o kumulaciji iz prvega stavka te točke, izračuna na naslednji način. Najprej se nominalni znesek financiranja, ki ga podpira sklad InvestEU, odšteje od skupnih upravičenih stroškov projekta, s čimer dobimo skupne preostale upravičene stroške, nato pa se največja pomoč izračuna tako, da se ustrezna največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči izračuna samo na podlagi skupnih preostalih upravičenih stroškov.

Nominalni znesek financiranja, ki se zagotovi končnim upravičencem s podporo iz sklada InvestEU, se v primeru členov, v katerih je prag za priglasitev izražen kot najvišji znesek pomoči, prav tako ne upošteva pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 4.

Namesto tega se lahko za prednostna posojila ali jamstva za prednostna posojila, ki jih podpira sklad InvestEU v skladu z oddelkom 16 poglavja III, bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pomoči, ki jo vključujejo taka posojila ali jamstva končnim upravičencem, izračuna v skladu s točko (b) ali (c) člena 5(2), kakor je ustrezno. Z bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev pomoči se lahko zagotovi, da se pri kumulaciji z drugo pomočjo za iste opredeljive upravičene stroške v skladu s prvim stavkom te točke ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po tej uredbi uporablja za pomoč, ali ustrezen prag za priglasitev po tej uredbi.

povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezava, ki omogoča dostop do njega;

celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezava, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

informacije iz Priloge III o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 100 000  EUR, ali, kar zadeva pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU v skladu z oddelkom 16, informacije o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 500 000  EUR, ali, kar zadeva upravičence, dejavne v primarni kmetijski proizvodnji ali sektorju ribištva in akvakulture, razen tistih, za katere se uporablja oddelek 2a, informacije o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 10 000  EUR.

povezave na spletišča državne pomoči iz odstavka 1 tega člena;

povzetek informacij iz člena 11.

prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa; in

letno poročilo v elektronski obliki v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 ( 53 ) o uporabi te uredbe, ki vsebuje informacije, navedene v navedeni uredbi, in sicer za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja. Za finančne produkte, ki jih je izvedla država članica v okviru oddelka InvestEU za države članice ali nacionalna spodbujevalna banka v vlogi izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika v okviru InvestEU, se šteje, da je ta obveznost države članice izpolnjena, če izvajalski partner Komisiji predloži letna poročila v skladu z ustreznimi zahtevami glede poročanja, določenimi v sporazumu o jamstvu, ki sta ga podpisala Komisija in izvajalski partner.

stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ali

ocenjeni stroški plač za delovna mesta, ustvarjena zaradi začetne naložbe, izračunani za obdobje dveh let, ali

kombinacija dela stroškov iz točk (a) in (b), ki pa ne presega najvišjega zneska, izračunanega na podlagi točke (a) ali (b).

pri zemljiščih in stavbah se mora za velika podjetja zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu dokončanja naložbe, za MSP pa tri leta;

pri obratih ali strojih mora biti zakup opravljen v obliki finančnega najema in vsebovati obveznost upravičenca do pomoči, da po izteku obdobja zakupa odkupi sredstvo.

uporabljati jih je treba izključno v ustanovi, ki je prejemnica pomoči;

biti morajo taka, da se lahko amortizirajo;

odkupiti jih je treba pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem; in

vključiti jih je treba v sredstva podjetja, ki prejme pomoč, in morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet let, v primeru MSP pa najmanj tri leta.

zaradi naložbenega projekta pride do neto povečanja števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti, izraženega v delovnih enotah na leto, v primerjavi s povprečjem v preteklih 12 mesecih, potem ko se od števila ustvarjenih delovnih mest odštejejo izgubljena delovna mesta v tem obdobju;

vsa delovna mesta se zapolnijo v treh letih po dokončanju naložbe;

vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, se obdrži na zadevnem območju za obdobje najmanj pet let od datuma, ko je bilo prvič zasedeno, oziroma najmanj tri leta v primeru MSP, razen če se delovno mesto izgubi med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021.

pomoč je objektivno izmerljiva vnaprej na podlagi fiksnega zneska ali razmerja tona/kilometer ali druge ustrezne merske enote;

dodatni prevozni stroški se izračunajo na podlagi opravljene poti blaga znotraj državnih meja zadevne države članice z uporabo prevoznega sredstva, ki upravičencu povzroči najnižje stroške. Država članica lahko naloži okoljske standarde, ki jih mora izpolnjevati izbrani način prevoza; če se taki standardi naložijo upravičencu, lahko izračun dodatnih prevoznih stroškov temelji na najnižjih stroških za izpolnjevanje teh okoljskih standardov.

upravičenci imajo gospodarsko dejavnost v zadevni regiji;

letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje ne presega 20 % letnih stroškov dela, ki jih ima upravičenec na zadevnem območju.

35 % bruto dodane vrednosti, ki jo letno ustvari upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;

40 % letnih stroškov dela, ki jih je imel upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;

30 % letnega prometa, ki ga je ustvaril upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji.

izvajajo se prek skladov za razvoj mestnih območij na območjih, ki prejemajo pomoč;

so sofinancirani s strani evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

podpirajo izvajanje „celostne strategije trajnostnega razvoja mestnih območij“.

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zlasti se ne razlikuje med upravljavci skladov za razvoj mestnih območij na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od upravljavcev skladov za razvoj mestnih območij se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe;

finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami. Če se zasebni vlagatelji ne izberejo s takšnim razpisom, pravično stopnjo donosa za zasebne vlagatelje določi neodvisni strokovnjak, izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa;

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;

v primeru jamstev za zasebne vlagatelje pri projektih za razvoj mestnih območij se jamstvo omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na 25 % osnovnega zajamčenega portfelja;

vlagatelji so lahko zastopani v upravnih organih sklada za razvoj mestnih območij, kot so nadzorni odbor ali svetovalni odbor;

sklad za razvoj mestnih območij se vzpostavi v skladu z veljavno zakonodajo. Država članica zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa pomoči za razvoj mestnih območij.

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij so zavezani z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;

prejemki upravljavcev skladov za razvoj mestnih območij so v skladu s tržno prakso. Ta zahteva velja za izpolnjeno, kadar je upravljavec izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih s izkušnjami, strokovnim znanjem ter poslovnimi in finančnimi zmogljivostmi;

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij prejmejo plačilo vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnih vlagateljev;

upravljavci skladov za razvoj mestnih območij opredelijo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb v projekte za razvoj mestnih območij ter s tem opredelijo predhodno finančno izvedljivost in pričakovan učinek na razvoj mestnih območij;

za vsako naložbo lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala obstaja jasna in realistična strategija izstopa.

v primeru posojil se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 3 tega člena upošteva nominalni znesek posojila;

v primeru jamstev se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 3 tega člena upošteva nominalni znesek osnovnega posojila.

stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno z enkratnimi stroški, ki jih ni mogoče amortizirati ter so neposredno povezani z naložbo in njeno začetno vzpostavitvijo;

ocenjeni stroški plač za delovna mesta, ustvarjena neposredno z naložbenim projektom, izračunani za dve leti;

kombinacija dela stroškov iz točk (a) in (b), ki pa ne presega najvišjega zneska, izračunanega na podlagi točke (a) ali (b).

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, povezane z vzpostavitvijo nove poslovne enote, širitvijo obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote s proizvodi ali storitvami, ki jih poslovna enota predhodno ni proizvajala ali zagotavljala, ali bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja zadevnih storitev, na katere se nanaša naložba, v poslovni enoti al

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena. Sama pridobitev delnic podjetja ne pomeni naložbe. Transakcija poteka v skladu s tržnimi pogoji. Načeloma se upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Če pa član družine prvotnega lastnika ali eden ali več od zaposlenih prevzame malo podjetje, ne velja pogoj, da se sredstva kupijo od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem.

pri zemljiščih in stavbah se mora zakup nadaljevati vsaj tri leta po pričakovanem datumu dokončanja naložbe;

pri obratih ali strojih mora biti zakup opravljen v obliki finančnega najema in vsebovati obveznost upravičenca do pomoči, da po izteku obdobja zakupa odkupi sredstvo.

uporabijo se izključno v poslovni enoti, ki je prejemnica pomoči;

so taka, da se lahko amortizirajo;

odkupijo se po tržnih pogojih od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem;

v sredstva podjetja, ki prejema pomoč, so vključena vsaj tri leta.

delovna mesta se ustvarijo v treh letih po dokončani naložbi;

neto povečanje števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem iz prejšnjih 12 mesecev;

ohranijo se najmanj tri leta od datuma, ko so bila prvič zasedena.

20 % upravičenih stroškov v primeru malih podjetij;

10 % upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij.

stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

izvajanje odobrenih dejavnosti;

priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja;

tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

ozaveščanje o strategiji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem z namenom oblikovanja dejavnosti in priprave vlog.

javne ukrepe določanja cen, ki znižujejo cene, ki jih dobavitelji zaračunajo mikropodjetjem na enoto električne energije, plina ali toplote;

plačila mikropodjetjem, bodisi neposredno bodisi prek dobaviteljev, na enoto porabljene električne energije, plina ali toplote kot nadomestilo za del stroškov te porabe.

ne diskriminirajo med dobavitelji ali mikropodjetji;

določajo, da lahko vsi dobavitelji mikropodjetjem zagotavljajo ponudbe za dobavo električne energije, plina ali toplote na isti podlagi;

zagotavljajo mehanizem, ki v primeru, da se pomoč dodeli prek dobavitelja, omogoča, da se pomoč v največji možni meri prenese na končnega upravičenca, ter

omogočijo ceno, ki je višja od stroškov, na ravni, ki zagotavlja učinkovito cenovno konkurenco.

javne ukrepe določanja cen, ki znižujejo cene, ki jih dobavitelji zaračunajo MSP na enoto električne energije, plina ali toplote;

plačila, odobrena MSP, bodisi neposredno bodisi prek dobaviteljev, na enoto porabljene električne energije, plina ali toplote kot nadomestilo za del stroškov te porabe.

so omejeni na največ 70 % porabe električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, s strani upravičenca v obdobju, ki ga zajema ukrep pomoči;

ne diskriminirajo med dobavitelji ali MSP;

zagotavljajo nadomestilo dobaviteljem, če javni ukrep od njih zahteva dobavo po ceni, ki je nižja od stroškov;

določajo, da lahko vsi dobavitelji na isti podlagi zagotavljajo ponudbe za dobavo električne energije, plina ali toplote;

zagotavljajo mehanizem, ki v primeru, da se pomoč dodeli prek dobavitelja, omogoča, da se pomoč v največji možni meri prenese na končnega upravičenca, ter

omogočijo, da je povprečna cena dobave na enoto vsaj enaka povprečni ceni na enoto električne energije, plina ali toplote, zaračunani končnim odjemalcem v zadevni državi članici v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2021.

javni ukrep določanja cen izpolnjuje zahteve iz odstavka 2 ter

plačilo nadomestila ne presega razlike med ceno, ki bi jo dobavitelj lahko dosegel pri uporabi tržnih dobavnih cen brez ukrepa, in ceno, ki je bila določena z javnim ukrepom in je nižja od stroškov.

stroški osebja;

pisarniški in administrativni stroški;

potni in namestitveni stroški;

stroški zunanjega strokovnega svetovanja in storitev;

stroški opreme ter

stroški za infrastrukturo in gradnje.

niso poslovala na nobenem trgu;

poslujejo na katerem koli trgu:

Če je bilo za določeno podjetje uporabljeno eno od obdobij upravičenosti iz točk (i) in (ii), se lahko za isto podjetje tudi za katero koli nadaljnjo pomoč za financiranje tveganja uporabi samo to obdobje. Za podjetja, ki so prevzela drugo podjetje ali so bila ustanovljena z združitvijo, obdobje upravičenosti, ki se uporablja, zajema tudi dejavnosti prevzetega podjetja oziroma združenih podjetij, razen za taka prevzeta ali združena podjetja, katerih promet predstavlja manj kot 10 % prometa prevzemnega podjetja v poslovnem letu pred prevzemom ali, v primeru podjetij, ustanovljenih z združitvijo, manj kot 10 % skupnega prometa, ki so ga podjetja, ki so se združila, dosegla v poslovnem letu pred združitvijo. Za podjetja, za katera ne velja obveznost registracije, se obdobje upravičenosti iz točke (i), kolikor se uporabi, začne takrat, ko podjetje začne opravljati svojo gospodarsko dejavnost ali ko postane zavezano plačilu davka zaradi svoje gospodarske dejavnosti, pri čemer se upošteva zgodnejši datum;

potrebujejo začetno naložbo, ki je višja od 50 % njihovega povprečnega letnega prometa v zadnjih petih letih in temelji na poslovnem načrtu, ki je bil pripravljen z namenom nove gospodarske dejavnosti. Z odstopanjem od prvega stavka se ta prag omeji na 30 % za naslednje naložbe, ki se štejejo za začetne naložbe v novo gospodarsko dejavnost:

skupni znesek financiranja tveganja iz odstavka 8 ni presežen;

možnost nadaljnjih naložb je bila določena v prvotnem poslovnem načrtu;

podjetje, ki prejema nadaljnje naložbe, ni postalo povezano podjetje v smislu člena 3(3) Priloge I z drugim podjetjem, razen s finančnim posrednikom ali neodvisnim zasebnim vlagateljem, ki v okviru ukrepa zagotavlja financiranje tveganja, razen če je nov subjekt MSP.

v primeru posojil in naložb v navidezni lastniški kapital, strukturiranih kot dolg: nominalni neizplačani znesek instrumenta;

v primeru jamstev: nominalni neizplačani znesek osnovnega posojila.

kapital ali navidezni lastniški kapital ali finančna sredstva za neposredno ali posredno zagotovitev naložbe za financiranje tveganja upravičenim podjetjem;

posojila za neposredno ali posredno zagotovitev naložbe za financiranje tveganja upravičenim podjetjem;

neposredna ali posredna jamstva za upravičena podjetja za pokritje izgub zaradi naložbe za financiranje tveganja.

pri pomoči za financiranje tveganja v oblikah, ki niso jamstva, imajo prednostni donosi iz dobička (asimetrična udeležba pri dobičku ali ugodne spodbude) prednost pred zaščito pred morebitnimi izgubami (zaščita pred izgubo);

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji se prva izguba, ki jo krije javni vlagatelj, omeji na 25 % naložbe za financiranje tveganja;

pri pomoči za financiranje tveganja v obliki jamstev se stopnja jamstva omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na največ 25 % osnovnega zajamčenega portfelja. Samo jamstva za kritje pričakovanih izgub osnovnega zajamčenega portfelja se lahko zagotovijo brezplačno. Če jamstvo obsega tudi kritje nepričakovanih izgub, finančni posrednik plača jamstveno premijo v skladu s tržnimi pravili, in sicer za tisti del jamstva, ki krije nepričakovane izgube.

10 % naložbe za financiranje tveganja, zagotovljene upravičenim podjetjem iz odstavka 3, točka (a);

40 % naložbe za financiranje tveganja, zagotovljene upravičenim podjetjem iz odstavka 3, točka (b);

60 % naložbe za financiranje tveganja, zagotovljene upravičenim podjetjem iz odstavka 3, točka (c), in za nadaljnje naložbe za financiranje tveganja, zagotovljene upravičenim podjetjem po obdobju upravičenosti iz odstavka 3, točka (b).

zagotovi se, da so upravičeni finančni posredniki in upravljavci skladov ustanovljeni v skladu z veljavno zakonodajo;

ne razlikuje se med finančnimi posredniki in upravljavci skladov na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici;

njegov cilj je sprejetje ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov iz odstavka 10 ter dobičkonosno naravnanih odločitev iz odstavka 15.

država članica ali subjekt, ki mu je poverjeno izvajanje ukrepa, zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno razumna naložbena strategija za izvajanje ukrepa za financiranje tveganja, vključno z ustrezno politiko razpršitve tveganja, katere cilj je doseči ekonomsko sposobnost preživetja in učinkovit obseg v smislu velikosti in geografske porazdelitve zadevnega portfelja naložb;

naložbe za financiranje tveganja, zagotovljene upravičenim podjetjem, temeljijo na izvedljivem poslovnem načrtu, ki vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti ter predhodno določa finančno izvedljivost;

za vsako naložbo v kapital in navidezni lastniški kapital obstaja jasna in realistična strategija izstopa.

zavezana sta z zakonom ali pogodbo, da ravnata v skladu z dobrimi praksami, delujeta kot skrbna poklicna upravljavca v dobri veri in se izogibata nasprotjem interesov; po potrebi se uporablja regulativni nadzor;

njuno plačilo je v skladu s tržnimi praksami. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, kadar sta izbrana na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka v skladu z odstavkom 14;

del naložbenih tveganj si delita s sovlaganjem lastnih sredstev ali prejemanjem nadomestila, povezanega z uspešnostjo, da se zagotovi stalna usklajenost njunih interesov z interesi države članice ali njenega pooblaščenega subjekta;

oblikujeta naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb;

vlagatelji so lahko zastopani v upravnih organih naložbenega sklada, kot je nadzorni odbor ali svetovalni odbor, če ti obstajajo.

pomoč na ravni MSP izpolnjuje pogoje iz Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 ( 59 ), Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 ( 60 ) ali Uredbe (EU) št. 717/2014, odvisno od tega, katera se uporablja;

izpolnjeni so vsi pogoji iz tega člena, razen pogojev iz odstavkov 3, 4, 8, 12 in/ali 13;

ukrepi za financiranje tveganja, ki zagotavljajo naložbe za financiranje tveganja upravičenim podjetjem v obliki kapitala, navideznega lastniškega kapitala ali posojil, spodbujajo dodatno financiranje neodvisnih zasebnih vlagateljev na ravni finančnih posrednikov ali MSP, da se doseže stopnja skupne zasebne udeležbe vsaj 60 % financiranja tveganja, zagotovljenega MSP.

50 % upravičene naložbe, ki jo izvede neodvisni zasebni vlagatelj v upravičena podjetja iz člena 21(3), točka (a);

35 % upravičene naložbe, ki jo izvede neodvisni zasebni vlagatelj v upravičena podjetja iz člena 21(3), točka (b);

20 % upravičene naložbe, ki jo izvede neodvisni zasebni vlagatelj v upravičena podjetja iz člena 21(3), točka (c), ali nadaljnje upravičene naložbe v upravičeno podjetje po obdobju upravičenosti iz člena 21(3), točka (b).

niso prevzela dejavnosti drugega podjetja, razen če promet, ustvarjen s prevzeto dejavnostjo, predstavlja manj kot 10 % prometa upravičenega podjetja v poslovnem letu pred prevzemom;

še niso delila dobička;

niso prevzela drugega podjetja ali niso bila ustanovljena z združitvijo, razen če promet prevzetega podjetja predstavlja manj kot 10 % prometa upravičenega podjetja v poslovnem letu pred prevzemom ali če je promet podjetja, ustanovljenega z združitvijo, manj kot 10 % večji od skupnega prometa, ki so ga podjetja, ki so se združila, ustvarila v poslovnem letu pred združitvijo.

posojil z obrestnimi merami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje 10 let in z nominalnim zneskom v višini največ 1,1 milijona EUR ali 1,65 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (c), Pogodbe, ali 2,2 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (a), Pogodbe. Za posojila, najeta za pet do deset let, se lahko najvišji zneski prilagodijo tako, da se zgornji zneski pomnožijo s količnikom, ki ustreza razmerju med obdobjem 10 let in dejanskim obdobjem posojila. Za posojila, najeta za manj kot pet let, je najvišji znesek enak znesku posojila za obdobje petih let;

jamstev s premijami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje 10 let in z zajamčenim zneskom v višini največ 1,65 milijona EUR ali 2,48 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (c), Pogodbe, ali 3,3 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (a), Pogodbe. Pri jamstvih za pet do deset let se lahko najvišji zajamčeni zneski prilagodijo tako, da se zgornji zneski pomnožijo s količnikom, ki ustreza razmerju med obdobjem 10 let in dejanskim obdobjem jamstva. Pri jamstvih za manj kot pet let je najvišji zajamčeni znesek enak kot pri jamstvih za obdobje petih let. Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno;

nepovratnih sredstev, vključno z naložbami v kapital in navidezni lastniški kapital, zmanjšanja obrestnih mer in jamstvenih premij v višini do 0,5 milijona EUR bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev ali 0,75 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (c), Pogodbe, ali v višini do 1 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (a), Pogodbe;

davčnih spodbud za upravičena podjetja v višini do 0,5 milijona EUR bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev ali 0,75 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (c), Pogodbe, ali v višini do 1 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (a), Pogodbe.

namen prenosa intelektualne lastnine ali dodelitve povezanih pravic dostopa je dati na trg nov proizvod ali storitev ter

vrednost intelektualne lastnine je določena po tržni ceni, kar velja, če je bila določena v skladu z eno od naslednjih metod:

Vrednost kakršnega koli finančnega in nefinančnega prispevka upravičenega podjetja k stroškom dejavnosti organizacije za raziskave in širjenje znanja, ki so privedle do zadevne intelektualne lastnine, se lahko odšteje od vrednosti intelektualne lastnine iz te točke;

znesek pomoči za prenos intelektualne lastnine ali dodelitev s tem povezanih pravic dostopa v skladu s tem odstavkom ne presega 1 milijona EUR. Znesek pomoči ustreza vrednosti intelektualne lastnine iz točke (b) brez navedenega odbitka iz zadnjega stavka točke (b) in brez morebitnega plačila, ki ga mora upravičenec opraviti za navedeno intelektualno lastnino. Vrednost intelektualne lastnine iz točke (b) lahko preseže 1 milijon EUR, pri čemer lahko v tem primeru upravičeno podjetje ta dodatni znesek krije z lastnimi sredstvi ali na drugačen način.

stroški za začetni pregled in uradni skrbni pregled, ki ju opravijo upravljavci finančnih posrednikov ali vlagatelji, da odkrijejo upravičena podjetja v skladu s členi 21, 21a in 22;

stroški za investicijske raziskave, kot so opredeljene v členu 36(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 ( 61 ), v posameznem upravičenem podjetju v skladu s členi 21, 21a in 22 pod pogojem, da se te raziskave javno razširjajo, če pa je bila raziskava strankam ponudnika investicijskih raziskav razširjena pred javnim razširjanjem, se javno razširja v isti obliki in najpozneje tri mesece po prvem razširjanju informacij strankam.

temeljne raziskave;

industrijske raziskave;

eksperimentalni razvoj;

študije izvedljivosti.

stroški osebja: raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu zaposlitve na raziskovalnem projektu;

stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;

stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Glede stavb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta. Za zemljišče se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;

dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta; brez poseganja v člen 7(1), tretji stavek, se lahko taki stroški raziskovalnih in razvojnih projektov izračunajo tudi na podlagi poenostavljenega obračunavanja stroškov v obliki pavšalne stopnje do 20 %, uporabljene za skupne upravičene stroške raziskovalnih in razvojnih projektov iz točk (a) do (d). V tem primeru se stroški raziskovalnih in razvojnih projektov, ki se uporabijo za izračun posrednih stroškov, določijo na podlagi običajnih računovodskih praks in vključujejo le upravičene stroške raziskovalnih in razvojnih projektov iz točk (a) do (d).

100 % upravičenih stroškov za temeljne raziskave;

50 % upravičenih stroškov za industrijske raziskave;

25 % upravičenih stroškov za eksperimentalni razvoj;

50 % upravičenih stroškov za študije izvedljivosti.

za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala podjetja;

za 15 odstotnih točk, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

za 5 odstotnih točk, če se raziskovalni in razvojni projekt izvaja na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3), točka (c), Pogodbe;

za 25 odstotnih točk, če raziskovalni in razvojni projekt:

kadar je infrastruktura namenjena opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke vsake vrste dejavnosti knjižiti ločeno na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega računovodstva;

cena, ki se zaračuna za delovanje ali uporabo infrastrukture, mora ustrezati tržni ceni;

dostop do infrastrukture je treba odobriti več uporabnikom, in sicer na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov infrastrukture, se lahko odobri prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji. Da bi se izognili prekomerni kompenzaciji, mora biti takšen dostop sorazmeren s prispevkom podjetja za stroške naložb, ti pogoji pa so javno dostopni;

kadar se za infrastrukturo dodeli javno financiranje za gospodarske in negospodarske dejavnosti, države članice vzpostavijo mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev, da se prepreči preseganje veljavne intenzivnosti pomoči zaradi povečanja deleža gospodarskih dejavnosti v primerjavi s predvidenim stanjem v času dodelitve pomoči.

za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala podjetja;

za dodatnih 10 odstotnih točk za čezmejne preskusne in eksperimentalne infrastrukture, za katere zagotavljata javno financiranje vsaj dve državi članici, ali za preskusne in eksperimentalne infrastrukture, ocenjene in izbrane na ravni Unije;

za dodatnih 5 odstotnih točk za preskusne in eksperimentalne infrastrukture, od katerih je najmanj 80 % letne zmogljivosti dodeljenih MSP.

spodbujanje grozdov, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij ter zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za podjetja;

trženje grozda, da se razširi sodelovanje novih podjetij ali organizacij ter poveča prepoznavnost grozda;

upravljanje zmogljivosti grozda; organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju.

stroški za pridobivanje, potrjevanje in obrambe patentov ter druga neopredmetena sredstva;

stroški za napotitev visokokvalificiranega osebja iz raziskovalne organizacije za širjenje znanja ali velikega podjetja, ki dela na področju raziskav, razvoja in inovacij na novo ustanovljenem delovnem mestu pri upravičencu in ne nadomešča drugega osebja;

stroški svetovalnih in podpornih storitev za inovacije, vključno s storitvami, ki jih zagotavljajo organizacije za raziskave in širjenje znanja, raziskovalne infrastrukture, preskusne in eksperimentalne infrastrukture ali inovacijski grozdi.

stroški osebja;

stroški instrumentov, opreme, objektov in zemljišč v obsegu ter za obdobje uporabe v projektu;

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov na podlagi pogojev strogo poslovnega odnosa;

dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot neposredna posledica projekta.

da se bo projekt, ki prejema pomoč, izvedel;

namen projekta, ki prejema pomoč;

približen datum objave rezultatov, ki se pričakujejo od projekta, ki prejema pomoč, in mesto objave na spletu;

navedba, da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v določenem zadevnem sektorju ali podsektorju.

stroški osebja za inštruktorje za ure, ko inštruktorji sodelujejo pri usposabljanju;

stroški poslovanja v zvezi z inštruktorji in udeleženci usposabljanja, ki so neposredno povezani s projektom usposabljanja, na primer potni stroški, stroški nastanitve, material in zaloge, ki so neposredno povezani s projektom, amortizacija orodja in opreme, če se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja;

stroški svetovalnih storitev, povezanih s projektom usposabljanja;

stroški osebja v zvezi z udeleženci usposabljanja in splošni posredni stroški (upravni stroški, najemnine, režijski stroški) za ure, ko udeleženci usposabljanja sodelujejo pri usposabljanju.

za 10 odstotnih točk, če je usposabljanje namenjeno invalidnim delavcem ali prikrajšanim delavcem;

za 10 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena srednjemu podjetju, in za 20 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena malemu podjetju.

udeleženci usposabljanja niso aktivni, temveč so pomožni člani posadke; in

usposabljanje se izvaja na krovih ladij, ki so registrirane v Uniji.

stroški prilagoditve prostorov;

stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidnim delavcem, in za usposabljanje tega osebja za pomoč invalidnim delavcem;

stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidni delavci, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidni delavci;

stroški, neposredno povezani s prevozom invalidnih delavcev na delovno mesto in z dejavnostmi, povezanimi z delom;

stroški plač za ure, ki so jih invalidni delavci porabili za rehabilitacijo;

stroški gradnje, namestitve ali posodobitve proizvodnih enot zadevnega podjetja ter vsi stroški upravljanja in prevoza, če izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidnih delavcev, kadar upravičeno podjetje zagotavlja zaščiteno zaposlitev.

zaposlitve osebja samo za čas, ki ga porabijo za pomoč prikrajšanim delavcem v obdobju največ 12 mesecev po zaposlitvi prikrajšanega delavca ali v obdobju največ 24 mesecev po zaposlitvi resno prikrajšanega delavca;

usposabljanja takega osebja za pomoč prikrajšanim delavcem.

omogoča izvajanje projekta, ki pri dejavnostih upravičenca privede do izboljšanja varstva okolja nad veljavnimi standardi Unije, ne glede na obstoj obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji od standardov Unije; pri projektih, ki vključujejo ali so povezani z namensko infrastrukturo iz člena 2, točka (130), zadnji stavek, za vodik v smislu odstavka 1b, odpadno toploto ali CO2 ali ki vključujejo povezavo z energetsko infrastrukturo za vodik v smislu odstavka 1b, odpadno toploto ali CO2, lahko izboljšanje varstva okolja povzročijo tudi dejavnosti drugega subjekta, vključenega v infrastrukturno verigo, ali

omogoča izvajanje projekta, ki privede do izboljšanja varstva okolja pri dejavnostih upravičenca v odsotnosti standardov Unije; pri projektih, ki vključujejo ali so povezani z namensko infrastrukturo iz člena 2, točka (130), zadnji stavek, za vodik v smislu odstavka 1b, odpadno toploto ali CO2 ali ki vključujejo povezavo z energetsko infrastrukturo za vodik v smislu odstavka 1b, odpadno toploto ali CO2, lahko izboljšanje varstva okolja povzročijo tudi dejavnosti drugega subjekta, vključenega v infrastrukturno verigo, ali

omogoča izvajanje projekta, ki privede do izboljšanja varstva okolja pri dejavnostih upravičenca zaradi upoštevanja standardov Unije, ki so bili sprejeti, vendar še ne veljajo; pri projektih, ki vključujejo ali so povezani z namensko infrastrukturo iz člena 2, točka (130), zadnji stavek, za vodik v smislu odstavka 1b, odpadno toploto ali CO2 ali ki vključujejo povezavo z energetsko infrastrukturo za vodik v smislu odstavka 1b, odpadno toploto ali CO2, lahko izboljšanje varstva okolja povzročijo tudi dejavnosti drugega subjekta, vključenega v infrastrukturno verigo.

zajemanje in/ali transport CO2, vključno s posameznimi elementi verige zajemanja in shranjevanja ali zajemanja in uporabe ogljikovega dioksida, se vključita v celotno verigo zajemanja in shranjevanja in/ali zajemanja in uporabe ogljikovega dioksida;

neto sedanja vrednost naložbenega projekta v njegovi življenjski dobi je negativna. Pri izračunu neto sedanje vrednosti projekta se upoštevajo stroški emisij CO2, ki se jim je bilo mogoče izogniti;

upravičeni stroški so izključno dodatni stroški naložbe, ki izhajajo iz zajemanja CO2 iz naprave (industrijskega obrata ali elektrarne), ki oddaja CO2, ali neposredno iz zunanjega zraka in iz vmesnega hranilnika ter iz transporta zajetih emisij CO2.

če hipotetični scenarij vključuje izvedbo okolju manj prijazne naložbe, ki ustreza običajni poslovni praksi v sektorju ali za zadevno dejavnost, so upravičeni stroški sestavljeni iz razlike med stroški naložbe, za katero se dodeli državna pomoč, in stroški okolju manj prijazne naložbe;

če hipotetični scenarij vključuje poznejšo izvedbo iste naložbe, so upravičeni stroški sestavljeni iz razlike med stroški naložbe, za katero se dodeli državna pomoč, in neto sedanjo vrednostjo stroškov poznejše naložbe, diskontirano na čas, ko bi se izvedla naložba, ki prejme pomoč;

če hipotetični scenarij vključuje nadaljnjo uporabo obstoječih naprav in opreme, so upravičeni stroški sestavljeni iz razlike med stroški naložbe, za katero se dodeli državna pomoč, in neto sedanjo vrednostjo naložb v vzdrževanje, popravila in posodobitev obstoječih naprav in opreme, diskontirano na čas, ko bi se izvedla naložba, ki prejme pomoč;

v primeru opreme, za katero veljajo pogodbe o zakupu, so upravičeni stroški sestavljeni iz razlike v neto sedanji vrednosti med zakupom opreme, za katero se dodeli državna pomoč, in zakupom okolju manj prijazne opreme, ki bi se zakupila brez dodelitve pomoči; stroški zakupa ne vključujejo stroškov, povezanih z delovanjem opreme ali naprav (stroški goriva, zavarovanje, vzdrževanje, drug potrošni material), ne glede na to, ali so del zakupne pogodbe.

dodelitev pomoči temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih za upravičenost in izbor, ki so predhodno opredeljena in objavljena vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se omogoči učinkovita konkurenca;

med izvajanjem sheme se v primeru postopka zbiranja ponudb, pri katerem vsi ponudniki prejmejo pomoč, zasnova navedenega postopka popravi, da se ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca v naslednjih postopkih zbiranja ponudb, na primer z zmanjšanjem proračuna ali obsega;

naknadne prilagoditve izida postopka zbiranja ponudb (kot so naknadna pogajanja o rezultatih ponudb) so izključene;

vsaj 70 % vseh izbirnih meril, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb in za dodelitev pomoči v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, se opredeli v smislu pomoči glede na prispevek projekta k okoljskim ciljem ukrepa, na primer zaprošene pomoči na enoto varstva okolja, ki jo je treba zagotoviti.

dodelitev pomoči temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih za upravičenost in izbor, ki so predhodno opredeljena in objavljena vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se omogoči učinkovita konkurenca;

med izvajanjem sheme se v primeru postopka zbiranja ponudb, pri katerem vsi ponudniki prejmejo pomoč, zasnova navedenega postopka popravi, da se ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca v naslednjih postopkih zbiranja ponudb, na primer z zmanjšanjem proračuna ali obsega;

naknadne prilagoditve izida postopka zbiranja ponudb (kot so naknadna pogajanja o rezultatih ponudb) so izključene;

vsaj 70 % vseh izbirnih meril, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb in za dodelitev pomoči v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, se opredeli v smislu pomoči glede na prispevek projekta k okoljskim ciljem ukrepa, na primer pomoči na polnilno ali oskrbovalno mesto.

za naložbe, ki vključujejo nakup čistih ali brezemisijskih vozil, dodatni stroški naložbe v nakup čistega ali brezemisijskega vozila. Ti stroški se izračunajo kot razlika med stroški naložbe v nakup čistega ali brezemisijskega vozila in stroški naložbe v nakup vozila iste kategorije, ki je v skladu s standardi Unije, ki se uporabljajo in so že veljavni, in bi bilo kupljeno brez pomoči;

za naložbe, ki vključujejo zakup čistih ali brezemisijskih vozil, dodatni stroški naložbe v zakup čistega ali brezemisijskega vozila. Navedeni stroški se izračunajo kot razlika med neto sedanjo vrednostjo zakupa čistega ali brezemisijskega vozila in neto sedanjo vrednostjo zakupa vozila iste kategorije, ki izpolnjuje že veljavne standarde Unije in bi bilo zakupljeno brez pomoči. Pri določanju upravičenih stroškov se stroški poslovanja, povezani z delovanjem vozila, vključno s stroški energije, zavarovanja in vzdrževanja, ne upoštevajo ne glede na to, ali so vključeni v zakupno pogodbo;

za naložbe, ki vključujejo naknadno opremljanje vozil, da bi se lahko štela za čista ali brezemisijska vozila, stroški naložbe v naknadno opremljanje.

dodelitev pomoči temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih za upravičenost in izbor, ki so predhodno opredeljena in objavljena vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se omogoči učinkovita konkurenca;

med izvajanjem sheme se v primeru postopka zbiranja ponudb, pri katerem vsi ponudniki prejmejo pomoč, zasnova navedenega postopka popravi, da se ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca v naslednjih postopkih zbiranja ponudb, na primer z zmanjšanjem proračuna ali obsega;

naknadne prilagoditve izida postopka zbiranja ponudb (kot so naknadna pogajanja o rezultatih ponudb) so izključene;

vsaj 70 % vseh izbirnih meril, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb in za dodelitev pomoči v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, se opredeli v smislu pomoči glede na prispevek projekta k okoljskim ciljem ukrepa, na primer pomoči na čisto ali brezemisijsko vozilo.

100 % upravičenih stroškov za nakup ali zakup brezemisijskih vozil ali za naknadno opremljanje vozil, da bi se lahko štela za brezemisijska vozila;

80 % upravičenih stroškov za nakup ali zakup čistih vozil ali za naknadno opremljanje vozil, da bi se lahko štela za čista vozila.

če hipotetični scenarij vključuje izvedbo manj energijsko učinkovite naložbe, ki ustreza običajni poslovni praksi v sektorju ali za zadevno dejavnost, so upravičeni stroški sestavljeni iz razlike med stroški naložbe, za katero se dodeli državna pomoč, in stroški manj energijsko učinkovite naložbe;

če hipotetični scenarij vključuje poznejšo izvedbo iste naložbe, so upravičeni stroški sestavljeni iz razlike med stroški naložbe, za katero se dodeli državna pomoč, in neto sedanjo vrednostjo stroškov poznejše naložbe, diskontirano na čas, ko bi se izvedla naložba, ki prejme pomoč;

če hipotetični scenarij vključuje nadaljnjo uporabo obstoječih naprav in opreme, so upravičeni stroški sestavljeni iz razlike med stroški naložbe, za katero se dodeli državna pomoč, in neto sedanjo vrednostjo naložbe v vzdrževanje, popravila in posodobitev obstoječih naprav in opreme, diskontirano na čas, ko bi se izvedla naložba, ki prejme pomoč;

v primeru opreme, za katero veljajo pogodbe o zakupu, so upravičeni stroški sestavljeni iz razlike v neto sedanji vrednosti med zakupom opreme, za katero se dodeli državna pomoč, in zakupom manj energijsko učinkovite opreme, ki bi se zakupila brez dodelitve pomoči; stroški zakupa ne vključujejo stroškov, povezanih z delovanjem opreme ali naprav (stroški goriva, zavarovanje, vzdrževanje, drug potrošni material), ne glede na to, ali so del zakupne pogodbe.

dodelitev pomoči temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih za upravičenost in izbor, ki so predhodno opredeljena in objavljena vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se omogoči učinkovita konkurenca;

med izvajanjem sheme se v primeru postopka zbiranja ponudb, pri katerem vsi ponudniki prejmejo pomoč, zasnova navedenega postopka popravi, da se ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca v naslednjih postopkih zbiranja ponudb, na primer z zmanjšanjem proračuna ali obsega;

naknadne prilagoditve izida postopka zbiranja ponudb (kot so naknadna pogajanja o rezultatih ponudb) so izključene;

vsaj 70 % vseh izbirnih meril, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb in za dodelitev pomoči v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, se opredeli v smislu pomoči glede na prispevek projekta k okoljskim ciljem ukrepa, na primer zaprošene pomoči na enoto prihranjene energije ali enoto pridobljene energijske učinkovitosti. Navedena merila ne predstavljajo manj kot 70 % ponderiranja vseh izbirnih meril.

namestitev integrirane naprave, ki proizvaja električno energijo, toploto ali hlad iz obnovljivih virov energije, na kraju samem, med drugim fotonapetostnih panelov in toplotnih črpalk;

namestitev opreme za shranjevanje energije, proizvedene z napravami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem. Oprema za shranjevanje letno absorbira vsaj 75 % energije iz neposredno povezanega obrata za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

priključitev na energijsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja ter s tem povezana oprema;

izgradnja in namestitev polnilne infrastrukture, namenjene uporabi uporabnikov stavbe, in z njo povezane infrastrukture, kot je napeljava vodov, če so parkirišča v stavbi ali neposredno ob njej;

namestitev opreme za digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme, vključno s pasivnim hišnim ožičenjem ali strukturiranim polaganjem kablov za podatkovna omrežja in pomožnim delom širokopasovne infrastrukture na zemljišču, ki mu stavba pripada, vendar brez ožičenja ali polaganja kablov za podatkovna omrežja zunaj zemljišča;

naložbe v zelene strehe in opremo za hrambo in uporabo deževnice.

namestitev integrirane naprave, ki proizvaja električno energijo, toploto ali hlad iz obnovljivih virov energije, na kraju samem, med drugim fotonapetostnih panelov in toplotnih črpalk;

namestitev opreme za shranjevanje energije, proizvedene z napravami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem; Oprema za shranjevanje letno absorbira vsaj 75 % energije iz neposredno povezanega obrata za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

naložbe v zvezi z energijsko učinkovitim sistemom daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja ter s tem povezano opremo;

izgradnja in namestitev polnilne infrastrukture, namenjene uporabi uporabnikov stavbe, in z njo povezane infrastrukture, kot je napeljava vodov, če je parkirišče v stavbi ali neposredno ob njej;

namestitev opreme za digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. Upravičene naložbe lahko vključujejo ukrepe, omejene na pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in pomožni del širokopasovne infrastrukture na zemljišču, ki mu stavba pripada, vendar brez ožičenja ali polaganja kablov za podatkovna omrežja zunaj zemljišča;

naložbe v zelene strehe in opremo za hrambo in uporabo deževnice.

upravljavci finančnih posrednikov ter upravljavci skladov za energetsko učinkovitost se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zlasti se med njimi ne razlikuje na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od finančnih posrednikov in upravljavcev skladov se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe;

finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami. Če se zasebni vlagatelji ne izberejo s takšnim razpisom, pravično stopnjo donosa za zasebne vlagatelje določi neodvisni strokovnjak, izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa;

v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;

v primeru jamstev se stopnja jamstva omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na največ 25 % osnovnega zajamčenega portfelja. Samo jamstva za kritje pričakovanih izgub osnovnega zajamčenega portfelja se lahko zagotovijo brezplačno. Če jamstvo obsega tudi kritje nepričakovanih izgub, finančni posrednik plača jamstveno premijo v skladu s tržnimi pravili, in sicer za tisti del jamstva, ki krije nepričakovane izgube;

vlagatelji imajo možnost zastopanja v upravnih organih sklada za energetsko učinkovitost ali finančnega posrednika, kot je nadzorni odbor ali svetovalni odbor;

sklad za energijsko učinkovitost ali finančni posrednik se ustanovi v skladu z veljavno zakonodajo in država članica zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se preveri, da bo za izvajanje ukrepa pomoči za energijsko učinkovitost uporabljena tržno razumna naložbena strategija.

zavezani so z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;

njihovo plačilo je v skladu s tržno prakso. Ta zahteva velja za izpolnjeno, kadar je upravljavec izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih z izkušnjami, s strokovnim znanjem ter poslovno in finančno sposobnostjo;

prejemajo plačilo, vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnega vlagatelja;

opredelijo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb v projekte na področju energetske učinkovitosti ter s tem opredelijo predhodno finančno izvedljivost in pričakovan učinek na energetsko učinkovitost;

za javna sredstva, vložena v sklad za energetsko učinkovitost ali dodeljena finančnemu posredniku, obstaja jasna in realistična strategija izstopa, da se omogoči financiranje projektov na področju energetske učinkovitosti na tržni osnovi.

45 % upravičenih stroškov za naložbe v proizvodnjo obnovljivih virov energije, vključno s toplotnimi črpalkami v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2018/2001, obnovljivim vodikom in soproizvodnjo z visokim izkoristkom na podlagi obnovljivih virov energije;

30 % upravičenih stroškov za katero koli drugo naložbo iz tega člena.

dodelitev pomoči temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih za upravičenost in izbor, ki so predhodno opredeljena in objavljena vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se omogoči učinkovita konkurenca;

med izvajanjem sheme se v primeru postopka zbiranja ponudb, pri katerem vsi ponudniki prejmejo pomoč, zasnova navedenega postopka popravi, da se ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca v naslednjih postopkih zbiranja ponudb, na primer z zmanjšanjem proračuna ali obsega;

naknadne prilagoditve izida postopka zbiranja ponudb (kot so nadaljnja pogajanja o rezultatih ponudb ali racioniranje) se izključijo;

vsaj 70 % vseh izbirnih meril, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb in za dodelitev pomoči v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, se opredeli v smislu pomoči na enoto zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali visoko učinkovite soproizvodnje.

dodelitev pomoči temelji na objektivnih, jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih za upravičenost in izbor, ki so predhodno opredeljena in objavljena vsaj šest tednov pred rokom za predložitev vlog, da se omogoči učinkovita konkurenca;

med izvajanjem sheme se v primeru postopka zbiranja ponudb, pri katerem vsi ponudniki prejmejo pomoč, zasnova navedenega postopka popravi, da se ponovno vzpostavi učinkovita konkurenca v naslednjih postopkih zbiranja ponudb, na primer z zmanjšanjem proračuna ali obsega;

naknadne prilagoditve izida postopka zbiranja ponudb (kot so nadaljnja pogajanja o rezultatih ponudb ali racioniranje) se izključijo;

vsaj 70 % vseh izbirnih meril, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb in za dodelitev pomoči v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, se opredeli v smislu pomoči na enoto proizvedene električne energije ali zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

je ukrep posebej namenjen podpori predstavitvenim projektom;

ukrep ni namenjen samo obravnavi razogljičenja, ampak tudi kakovosti zraka ali druge vrste onesnaževanja;

država članica opredeli razloge, na podlagi katerih se lahko pričakuje, da bodo upravičeni sektorji ali inovativne tehnologije dolgoročno pomembno in stroškovno učinkovito prispevali k varstvu okolja in temeljitemu razogljičenju;

je ukrep potreben za zagotovitev diverzifikacije, potrebne za preprečitev zaostritve težav, povezanih s stabilnostjo omrežja;

je mogoče predvideti, da bodo z bolj selektivnim pristopom doseženi nižji stroški zagotavljanja varstva okolja (npr. z nižjimi stroški integracije v sistem zaradi diverzifikacije, tudi med obnovljivimi viri, kar bi lahko vključevalo tudi prilagajanje odjema in/ali shranjevanje) in/ali manjša izkrivljanja konkurence.

za proizvodnjo ali shranjevanje električne energije: projekti z inštalirano močjo največ 1 MW;

za porabo električne energije: projekti z najvišjim odjemom največ 1 MW;

za tehnologije za proizvodnjo toplote in plina: projekti z inštalirano močjo največ 1 MW ali enakovredno močjo;

za proizvodnjo obnovljivega vodika: projekti z inštalirano močjo največ 3 MW ali enakovredno močjo;

za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, bioplina (vključno z biometanom) in biomasnih goriv: projekti z inštalirano močjo največ 50 000 ton na leto;

za projekte in predstavitvene projekte v stoodstotni lasti MSP: projekti z inštalirano močjo ali najvišjim odjemom največ 6 MW;

za projekte v stoodstotni lasti mikro- ali malih podjetij samo za proizvodnjo vetrne energije: projekti z inštalirano močjo največ 18 MW.

odobrena na podlagi člena 15(1), točka (a), Direktive 2003/96/ES za obdavčljive izdelke, ki se uporabljajo pod davčnim nadzorom na področju pilotskih projektov tehnološkega razvoja okolju prijaznejših izdelkov ali v zvezi z gorivi iz obnovljivih virov;

odobrena na podlagi člena 15(1), točka (b), prva, druga, četrta in peta alinea, Direktive 2003/96/ES za električno energijo, (i) pridobljeno od sonca, vetra, plimovanja ali geotermalnih virov, (ii) pridobljeno v hidroelektrarnah, (iii) pridobljeno iz metana iz zapuščenih premogovnikov in (iv) pridobljeno iz gorivnih celic;

odobrena na podlagi tretje alinee člena 15(1), točka (b), tretja alinea, Direktive 2003/96/ES za električno energijo, pridobljeno iz biomase ali iz izdelkov, proizvedenih iz biomase, če je biomasa skladna s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz Direktive (EU) 2018/2001 in njenih izvedbenih ali delegiranih aktov;

odobrena na podlagi člena 15(1), točka (d), Direktive 2003/96/ES za električno energijo, pridobljeno iz soproizvodnje toplote in električne energije, pod pogojem, da je soproizvodnja s kombiniranimi generatorji soproizvodnja z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU;

odobrena na podlagi člena 15(1), točka (l), Direktive 2003/96/ES za izdelke iz oznake KN 2705 , ki se uporabljajo za namene ogrevanja;

odobrena na podlagi člena 16(1) Direktive 2003/96/ES.

sanacija okoljske škode, kar zajema tudi poslabšanje kakovosti tal, površinske ali podzemne vode ali morskega okolja;

rehabilitacija degradiranih naravnih habitatov in ekosistemov;

varstvo ali obnova biotske raznovrstnosti ali ekosistemov za podporo doseganju dobrega stanja ekosistemov ali varovanju ekosistemov, ki so že v dobrem stanju;

izvajanje sonaravnih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev.

100 % upravičenih stroškov za naložbe v sanacijo okoljske škode ali rehabilitacijo naravnih habitatov in ekosistemov;

70 % upravičenih stroškov za naložbe v varstvo ali obnovo biotske raznovrstnosti ter v sonaravne rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev.

distribucijsko omrežje je ali postane primerno za prenos toplote ali hlada, proizvedenega iz obnovljivih virov energije in/ali odpadne toplote;

nadgradnja ne povzroči povečane proizvodnje energije iz fosilnih goriv, razen pri zemeljskem plinu. Če se zaradi nadgradnje skladišč ali distribucijskega omrežja za prenos toplote in hlada, proizvedenega iz zemeljskega plina, poveča proizvodnja energije iz zemeljskega plina, morajo biti ti obrati za proizvodnjo energije v skladu s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050 v skladu s Prilogo 1, oddelek 4.31, k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139.

naložbe v izboljšanje učinkovite rabe virov na podlagi vsaj ene od naslednjih možnosti:

naložbe v preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov, pripravo za ponovno uporabo, dekontaminacijo in recikliranje odpadkov, ki jih ustvari upravičenec, ali naložbe v pripravo za ponovno uporabo, dekontaminacijo in recikliranje odpadkov, ki jih ustvarijo tretje osebe in se sicer ne bi uporabili oziroma bi se odstranili ali obdelali na podlagi postopka obdelave, ki je nižje v prednostnem vrstnem redu hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) Direktive 2008/98/ES, ali na način, ki je manj gospodaren z viri ali bi privedel do nižje kakovosti recikliranja;

naložbe v zbiranje, sortiranje, dekontaminacijo, predhodno obdelavo in obdelavo drugih proizvodov, materialov ali snovi, ki jih ustvarijo upravičenec ali tretje osebe in se sicer ne bi uporabili ali bi se uporabili na način, ki je manj gospodaren z viri;

naložbe v ločeno zbiranje in sortiranje odpadkov z namenom priprave za ponovno uporabo ali recikliranje.

hipotetični scenarij, ki vključuje primerljivo naložbo v nov ali že obstoječ proizvodni proces, ki bi se realno izvedla brez pomoči in ki ne dosega enake ravni učinkovite rabe virov;

hipotetični scenarij, ki vključuje obdelavo odpadkov na podlagi postopka obdelave, ki je nižje v prednostnem vrstnem redu hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) Direktive 2008/98/ES, ali vključuje obdelavo odpadkov, drugih proizvodov, materialov ali snovi na način, ki je manj gospodaren z viri;

hipotetični scenarij, ki vključuje primerljivo naložbo v klasični proizvodni proces z uporabo primarne surovine ali vložka, če je pridobljeni sekundarni (ponovno uporabljeni ali predelani) izdelek tehnično in ekonomsko nadomestljiv s primarnim izdelkom.

pristojni javni organi države članice so uradno priznali značaj dogodka kot naravna nesreča; in

obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo zadevno podjetje.

izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ne obstaja omrežje, ki bi zagotavljalo hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti (mejna hitrost), ali na katerih izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v ustreznem časovnem obdobju. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4;

izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja za povezavo spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih obstaja samo eno omrežje, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti, vendar manj kot 300 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti (mejna hitrost), ali na katerih se realno načrtuje izgradnja samo enega takega omrežja v ustreznem časovnem obdobju. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 5.

pri kartiranju se opredelijo geografska ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z državnim ukrepom, in upoštevajo vsa obstoječa fiksna širokopasovna omrežja. Kartiranje se izvede:

Kadar izgradnja omrežja obenem vključuje izgradnjo dostopovnega omrežja in omejeno izgradnjo pomožnega zalednega omrežja, potrebnega za delovanje dostopovnega omrežja, kartiranje zalednih omrežij ni potrebno.

Vsi elementi metodologije in osnovna tehnična merila, ki se uporabljajo za kartiranje ciljnih območij, morajo biti javno dostopni. Kartiranje se vedno preveri z javnim posvetovanjem;

javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega državnega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a). Te informacije morajo biti na voljo na javno dostopnem spletnem mestu na regionalni in nacionalni ravni. Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k načrtovanemu državnemu ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z njihovimi omrežji, ki obstajajo na ciljnem območju ali katerih izgradnja se realno načrtuje v ustreznem časovnem obdobju in ki zagotavljajo mejne hitrosti iz odstavka 3. Javno posvetovanje traja vsaj 30 dni.

za ukrepe iz odstavka 3, točka (a), državno financirano omrežje zagotavlja vsaj trikrat večjo hitrost prenosa v primerjavi z obstoječimi omrežji (ciljna hitrost);

za ukrepe iz odstavka 3, točka (b), državno financirano omrežje zagotavlja vsaj trikrat večjo hitrost prenosa v primerjavi z obstoječimi omrežji, in zagotavlja hitrost prenosa vsaj 1 Gb/s v razmerah največje obremenjenosti (ciljna hitrost).

pomoč se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe;

kadar se pomoč brez konkurenčnega izbirnega postopka dodeli javnemu organu za izgradnjo in upravljanje (neposredno ali prek notranjega subjekta) fiksnega širokopasovnega omrežja, javni organ oziroma notranji subjekt z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

objavljenih povprečnih veleprodajnih cenah, ki prevladujejo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi članici;

reguliranih cenah, ki jih je nacionalni regulativni organ že določil ali odobril za zadevne trge in storitve;

stroškovni naravnanosti ali metodologiji, določeni v skladu s sektorskim regulativnim okvirom.

pri kartiranju se jasno opredelijo geografska ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z državnim ukrepom, in upoštevajo vsa obstoječa mobilna omrežja. Kartiranje se izvede na podlagi odsekov velikosti največ 100 × 100 metrov. Vsi elementi metodologije in osnovna tehnična merila, ki se uporabljajo za kartiranje ciljnih območij, morajo biti javno dostopni. Kartiranje se vedno preveri z javnim posvetovanjem.

Kadar izgradnja omrežja obenem vključuje izgradnjo dostopovnega omrežja in omejeno izgradnjo pomožnega zalednega omrežja, potrebnega za delovanje dostopovnega omrežja, ločeno kartiranje zalednih omrežij ni potrebno;

javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega državnega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a). Te informacije morajo biti na voljo na javno dostopnem spletnem mestu na regionalni in nacionalni ravni. Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k načrtovanemu državnemu ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z njihovimi mobilnimi omrežji z značilnostmi iz odstavka 3, ki obstajajo na ciljnem območju ali katerih izgradnja se realno načrtuje v ustreznem časovnem obdobju. Javno posvetovanje traja vsaj 30 dni.

pomoč se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe;

kadar se pomoč brez konkurenčnega izbirnega postopka dodeli javnemu organu za izgradnjo in upravljanje (neposredno ali prek notranjega subjekta) mobilnega omrežja, javni organ oziroma notranji subjekt z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

objavljenih povprečnih veleprodajnih cenah, ki prevladujejo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi članici;

reguliranih cenah, ki jih je nacionalni regulativni organ že določil ali odobril za zadevne trge in storitve;

stroškovni naravnanosti ali metodologiji, določeni v skladu s sektorskim regulativnim okvirom.

pri kartiranju in javnem posvetovanju se upoštevajo tudi obstoječa ali realno načrtovana fiksna širokopasovna omrežja, ugotovljena v skladu s členom 52(5);

fiksno brezžično dostopovno omrežje 4G ali 5G, za katero se nameni pomoč, zagotavlja vsaj trikrat večjo hitrost prenosa v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji (ciljna hitrost) v skladu s členom 52(5).

upravičenec mora zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer bodisi z lastnimi sredstvi ali z zunanjim financiranjem, ki ne vsebuje nobene javne finančne podpore. Kadar se 25-odstotni prispevek upravičenca zagotovi z zunanjim financiranjem prek naložbene platforme, ki združuje različne vire financiranja, se pogoj, da zunanje financiranje ne sme vsebovati nobene javne finančne podpore iz prejšnjega stavka, nadomesti z zahtevo, da platformo sestavlja vsaj 30 % zasebnih naložb;

do pomoči so upravičeni samo stroški, ki so upravičeni stroški naložb na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 za izgradnjo infrastrukture;

projekt mora v skladu z Uredbo (EU) 2021/1153 izbrati:

projekt mora omogočati povezljivost, ki po zmogljivosti presega zahteve v okviru veljavnih pravnih obveznosti, na primer zahteve, povezane s pravico do uporabe frekvenčnega pasu;

projekt mora tretjim osebam zagotavljati odprt veleprodajni dostop, vključno z razvezavo, pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji v skladu s členom 52(7) in (8) oziroma členom 52a(8) in (9), kakor je ustrezno.

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka koridorja 5G vzdolž prometnega koridorja, opredeljenega v smernicah za vseevropsko prometno omrežje, kot so določene v Uredbi (EU) št. 1315/2013 (koridorji TEN-T), ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka vseevropskega terabitnega hrbteničnega omrežja, ki podpira cilje Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo s povezovanjem nekaterih računalniških in superračunalniških centrov ter podatkovnih infrastruktur, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka hrbteničnega omrežja, ki povezuje oblačne infrastrukture določenih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

naložbe v izgradnjo podmorskega kabelskega omrežja, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:

boni, ki so na voljo potrošnikom in MSP, da se naročijo na novo širokopasovno storitev ali nadgradijo sedanjo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 30 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti, če so v okviru sheme bonov upravičeni vsi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki zagotavljajo hitrost prenosa vsaj 30 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti. Boni se ne dodelijo za zamenjavo ponudnikov, ki zagotavljajo enake hitrosti, kot so že na voljo v okviru obstoječe naročnine, ali za nadgradnjo obstoječe naročnine s hitrostjo prenosa najmanj 30 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti;

boni, ki so na voljo MSP, da se naročijo na novo širokopasovno storitev ali nadgradijo sedanjo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti, če so v okviru sheme upravičeni vsi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki zagotavljajo hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti. Boni se ne dodelijo za zamenjavo ponudnikov, ki zagotavljajo enake hitrosti, kot so že na voljo v okviru obstoječe naročnine, ali za nadgradnjo obstoječe naročnine s hitrostjo prenosa najmanj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti.

pri kartiranju se opredelijo ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z državnim ukrepom za izgradnjo zalednega omrežja, in upoštevajo vsa obstoječa zaledna omrežja. Vsi elementi metodologije in osnovna tehnična merila, ki se uporabljajo za kartiranje ciljnih območij, morajo biti javno dostopni. Kartiranje se vedno preveri z javnim posvetovanjem;

javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega državnega ukrepa in seznama območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a). Te informacije morajo biti na voljo na javno dostopnem spletnem mestu na regionalni in nacionalni ravni. Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k načrtovanemu državnemu ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z obstoječimi zalednimi omrežji ali zalednimi omrežji, katerih izgradnja se realno načrtuje v ustreznem časovnem obdobju. Javno posvetovanje traja vsaj 30 dni.

pomoč se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe;

kadar se pomoč brez konkurenčnega izbirnega postopka dodeli javnemu organu za izgradnjo in upravljanje (neposredno ali prek notranjega subjekta) zalednega omrežja, javni organ oziroma notranji subjekt z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

objavljenih povprečnih veleprodajnih cenah, ki prevladujejo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi članici;

reguliranih cenah, ki jih je nacionalni regulativni organ že določil ali odobril za zadevne trge in storitve;

stroškovni naravnanosti ali metodologiji, določeni v skladu s sektorskim regulativnim okvirom.

muzeji, arhivi, knjižnice, umetniški in kulturni centri ali prostori, gledališča, kinematografi, opere, koncertne dvorane, druge ustanove, ki prirejajo nastope v živo, institucije filmske dediščine ter druge podobne umetniške in kulturne infrastrukture, organizacije in ustanove;

materialna dediščina, vključno z vsemi oblikami premične in nepremične kulturne dediščine, arheološkimi najdišči, spomeniki, zgodovinskimi znamenitostmi in zgradbami; naravna dediščina, povezana s kulturno dediščino ali formalno priznana kot kulturna ali naravna dediščina s strani pristojnih javnih organov države članice;

vse vrste nematerialne dediščine, vključno z ljudskimi običaji in obrtmi;

umetnost ali kulturni dogodki in prireditve, festivali, razstave in druge podobne kulturne dejavnosti;

dejavnosti kulturne in umetnostne vzgoje ter spodbujanje razumevanja pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti, vključno z uporabo novih tehnologij;

pisanje, urejanje, proizvodnja, distribucija, digitalizacija ter objavljanje glasbe in literature, vključno s prevodi.

pomoči za naložbe, vključno s pomočjo za izgradnjo ali nadgradnjo kulturne infrastrukture;

pomoči za tekoče poslovanje.

stroški za gradnjo, posodobitev, pridobitev, ohranjanje ali izboljšanje infrastrukture, če se na leto vsaj 80 % časa ali prostorske zmogljivosti uporablja za kulturne namene;

stroški za nakup, vključno z zakupom, prenosom lastnine ali fizično premestitvijo kulturne dediščine;

stroški zaščite, varstva, restavracije in rehabilitacije materialne in nematerialne kulturne dediščine, vključno z dodatnimi stroški za shranjevanje v ustreznih pogojih, posebnimi orodji, materiali ter stroški dokumentacije, raziskav, digitalizacije in objave;

stroški za izboljšanje dostopnosti kulturne dediščine javnosti, vključno s stroški digitalizacije in drugih novih tehnologij za izboljšanje dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami (zlasti rampe in dvigala za invalidne osebe, napisi v braillovi pisavi in muzejski eksponati, ki se jih je mogoče dotakniti) ter za spodbujanje kulturne raznolikosti, kar zadeva predstavitve, programe in obiskovalce;

stroški kulturnih projektov in dejavnosti, programov za sodelovanje in izmenjavo ter nepovratnimi sredstvi, vključno s stroški izbirnih postopkov in promocije ter stroški, nastalimi neposredno kot posledica projekta.

stroški kulturnih institucij in območij svetovne dediščine, povezani s stalnimi ali periodičnimi dejavnostmi, vključno z razstavami, predstavami in dogodki ter podobnimi kulturnimi dejavnostmi, ki nastanejo med običajnim poslovanjem;

stroški dejavnosti kulturne in umetnostne vzgoje ter spodbujanja razumevanja pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti, vključno z uporabo novih tehnologij;

stroški izboljšanja dostopa javnosti do kulturnih institucij ali do območij dediščine in dejavnosti, povezanih s kulturno dediščino, vključno s stroški digitalizacije in uporabe novih tehnologij, kot tudi stroški za izboljšanje dostopnosti za invalide;

stroški poslovanja, neposredno povezani s kulturnim projektom ali dejavnostjo, na primer najem ali zakup nepremičnin in kulturnih prizorišč, potni stroški, material in zaloge, neposredno povezani s kulturnim projektom ali dejavnostjo, arhitekturne strukture za razstave in kulise, posojilo, zakup in amortizacija orodja, programskega orodja in opreme, stroški za pravice dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, in drugih vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, stroški promocije in stroški, nastali neposredno kot posledica projekta ali dejavnosti; amortizacijski stroški in stroški financiranja so upravičeni samo, če niso že zajeti v pomoči za naložbe;

stroški za osebje, ki dela za kulturno ustanovo ali na območju dediščine, ali za projekt;

stroški svetovalnih in podpornih storitev, ki jih izvajajo zunanji svetovalci in ponudniki storitev, nastali neposredno kot posledica projekta.

pomoči za produkcijo avdiovizualnih del;

pomoči za predprodukcijo; in

pomoči za distribucijo.