02014R0640-20210903

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02014R0640-20210903 - EN

Document 02014R0640-20210903

Help

Consolidated text: Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

Access current version (01/01/2023) 01/01/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2014/640/2021-09-03

HTML

PDF

02014R0640 — SL — 03.09.2021 — 004.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 640/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost

(UL L 181 20.6.2014, str. 48)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016	L 225	41	19.8.2016
►M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017	L 107	1	25.4.2017
►M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/841 z dne 19. februarja 2021	L 186	12	27.5.2021
►M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1418 z dne 23. junija 2021	L 305	6	31.8.2021

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 227, 20.8.2016, str. 5 (2016/1393)

▼B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 640/2014

z dne 11. marca 2014

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa določbe, ki dopolnjujejo nekatere nebistvene elemente Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede:

(a)

pogojev za delno ali celotno zavrnitev ali ukinitev pomoči ali podpore;

(b)

določitve upravnih kazni in posebne stopnje, ki se uporabi;

(c)

določitve primerov, v katerih se upravna kazen ne uporabi;

(d)

pravil glede obdobij, datumov in rokov, kadar je zadnji dan za predložitev vlog ali sprememb državni praznik, sobota ali nedelja;

(e)

posebnih opredelitev, potrebnih za zagotovitev usklajenega izvajanja integriranega sistema;

(f)

osnovnih značilnosti in tehničnih pravil za identifikacijski sistem za kmetijske parcele in identifikacijo upravičencev;

(g)

osnovnih značilnosti, tehničnih pravil in zahtev glede kakovosti sistema za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic;

(h)

osnove za izračun pomoči, vključno s pravili glede ravnanja v primerih, v katerih upravičene površine vključujejo krajinske značilnosti ali drevesa;

(i)

dodatnih pravil glede posrednikov, kot so službe, organi in organizacije, ki so vključeni v postopek dodelitve pomoči ali podpore;

(j)

ohranitve trajnih pašnikov v zvezi z navzkrižno skladnostjo;

(k)

harmonizirane osnove za izračun upravnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo;

(l)

pogojev za izračun in uporabo upravnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo;

(m)

dopolnitve pravil iz Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se zagotovi nemoten prehod z razveljavljenih pravil na nova pravila.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za integrirani sistem iz člena 67(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in člena 67(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„upravičenec“ pomeni kmeta, kot je opredeljen v členu 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in se nanj sklicuje člen 9 navedene uredbe, upravičenca, za katerega velja navzkrižna skladnost v smislu člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, in/ali upravičenca, ki prejema podporo za razvoj podeželja iz člena 2(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(2)

„neizpolnjevanje“ pomeni:

(a)

pri merilih za upravičenost, zavezah ali drugih obveznostih glede pogojev za dodelitev pomoči ali podpore iz člena 67(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vsakršno nespoštovanje navedenih meril za upravičenost, zavez ali ostalih obveznosti; ali

(b)

pri navzkrižni skladnosti, neizpolnjevanje predpisanih zahtev ravnanja v skladu z zakonodajo Unije, standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, ki jih opredelijo države članice v skladu s členom 94 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ali ohranitve trajnih pašnikov iz člena 93(3) navedene uredbe;

(3)

„vloga za podporo“ pomeni vlogo za dodelitev podpore ali sodelovanje pri ukrepu na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(4)

„zahtevek za plačilo“ pomeni vlogo upravičenca za plačilo s strani nacionalnih organov na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(5)

„druga izjava“ pomeni vse izjave ali dokumente, razen vlog za podporo ali zahtevkov za plačilo, ki jih mora upravičenec ali tretja oseba predložiti ali hraniti za izpolnjevanje posebnih zahtev v zvezi z nekaterimi ukrepi za razvoj podeželja;

(6)

„ukrepi za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema“ pomenijo ukrepe podpore, odobrene v skladu s členom 21(1)(a) in (b) ter členi 28 do 31, 33, 34 in 40 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter po potrebi členom 35(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, razen ukrepov iz člena 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in ukrepov iz člena 21(1)(a) in (b) navedene uredbe v zvezi s stroški zagona dejavnosti;

(7)

„sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), in/ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 ( 3 );

(8)

„ušesna znamka“ pomeni ušesno znamko za identifikacijo posameznega goveda iz člena 3(a) in 4 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali ušesno znamko za identifikacijo posameznih ovc in koz iz točke A.3 Priloge k Uredbi (ES) št. 21/2004;

(9)

„računalniška zbirka podatkov za živali“ pomeni računalniško zbirko podatkov iz člena 3(b) in člena 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali centralni register ali računalniško zbirko podatkov iz člena 3(1)(d) ter členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 21/2004;

(10)

„potni list za žival“ pomeni potni list za žival iz člena 3(c) in člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(11)

„register“ v zvezi z živalmi pomeni register, ki ga vodi imetnik živali, iz člena 3(d) in člena 7 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali register iz člena 3(1)(b) in člena 5 Uredbe (ES) št. 21/2004;

(12)

„identifikacijska številka“ pomeni identifikacijsko številko iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali kode iz točke A.2 Priloge k Uredbi (ES) št. 21/2004;

(13)

„shema pomoči za žival“ pomeni ukrep prostovoljno vezane podpore iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013, pri katerem letno plačilo, ki se odobri v okviru opredeljenih količinskih omejitev, temelji na določenem številu živali;

(14)

„ukrepi podpore na žival“ pomenijo ukrepe ali vrste operacij za razvoj podeželja, za katere podpora temelji na prijavljenem številu živali ali glav velike živine;

(15)

„vloga za pomoč na žival“ pomeni vlogo za plačilo pomoči v primeru, ko letno plačilo, ki se dodeli v okviru opredeljenih količinskih omejitev, temelji na določenem številu živali iz prostovoljno vezane podpore, določene v poglavju 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(16)

„prijavljene živali“ pomenijo živali, ki so predmet vloge za pomoč na žival na podlagi sheme pomoči za živali ali zahtevka za plačilo za ukrep podpore na žival;

(17)

„potencialno upravičena žival“ pomeni žival, ki bi lahko v zadevnem letu zahtevka na prvi pogled potencialno izpolnjevala merila za upravičenost do pomoči v okviru sheme pomoči za živali ali podpore v okviru ukrepa podpore na žival;

(18)

„ugotovljena žival“ pomeni:

(a)

pri shemi pomoči za žival, žival, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za dodelitev pomoči; ali

(b)

pri ukrepu podpore na žival, žival, ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem;

(19)

„imetnik živali“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, stalno ali začasno odgovorno za živali, tudi med prevozom ali na trgu;

(20)

„sheme pomoči na površino“ pomenijo neposredna plačila na površino v smislu člena 67(4)(b) Uredbe 1306/2013, pri čemer so izključeni posebni ukrepi za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) in posebni ukrepi za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );

(21)

„ukrepi podpore na površino“ pomenijo ukrepe ali vrste operacij za razvoj podeželja, za katere podpora temelji na prijavljeni površini;

(22)

„uporaba“ v zvezi s površino pomeni uporabo površine za vrste kmetijskih rastlin v smislu člena 44(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, za vrsto trajnega travinja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(h) navedene uredbe, za trajni pašnik v smislu člena 45(2)(a) navedene uredbe ali površine travinja, razen trajnega travinja ali trajnih pašnikov, ali pokritost tal ali površine brez pridelka;

(23)

„ugotovljena površina“ pomeni:

(a)

pri shemah pomoči na površino, površino, za katero so izpolnjena vsa merila za upravičenost ali ostale obveznosti iz pogojev za dodelitev pomoči, ne glede na število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo; ali

(b)

pri ukrepih podpore na površino, površino delov parcele ali parcel, ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem;

(24)

„geografski informacijski sistem“ (v nadaljnjem besedilu: GIS) pomeni tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(25)

„referenčna parcela“ pomeni geografsko razmejeno površino, ki ohranja enotno identifikacijo, kakor je zavedena v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (ES) št. 1306/2013;

(26)

„geografski material“ pomeni karte ali druge dokumente, ki se uporabljajo za sporočanje vsebin GIS med vložniki vlog za pomoč ali podporo in državami članicami.

Za namene naslova IV te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Poleg tega „standardi“ pomenijo vse standarde, kakor so jih opredelile države članice v skladu s členom 94 Uredbe (EU) št. 1306/2013, in obveznosti v zvezi s trajnimi pašniki iz člena 93(3) navedene uredbe.

Člen 3

Uporaba kazenskih sankcij

Uporaba upravnih kazni in zavrnitev ali ukinitev pomoči ali podpore, kot določa ta uredba, ne posega v uporabo kazenskih sankcij, če nacionalno pravo tako določa.

Člen 4

Višja sila in izjemne okoliščine

Če v zvezi z neposrednimi plačili upravičenec zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ni mogel izpolniti meril za upravičenost ali drugih obveznosti, ohrani svoje pravice do pomoči za površine ali živali, ki so bile ob pojavu višje sile ali izjemnih okoliščin upravičene.

Če v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja iz členov 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 upravičenec zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ni mogel izpolniti zavez, se zadevno plačilo za leta, v katerih je prišlo do višje sile ali izjemnih okoliščin, sorazmerno ukine. Ukinitev zadeva samo tiste dele zaveze, pri kateri do dodatnih stroškov ali izgube dohodka ni prišlo pred pojavom višje sile ali izjemnih okoliščin. V zvezi z merili za upravičenost in ostalimi obveznostmi se ukinitve in upravne kazni ne uporabijo.

V zvezi z drugimi ukrepi podpore za razvoj podeželja države članice v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin ne zahtevajo delnega ali popolnega povračila podpore. Pri večletnih zavezah ali plačilih se povračilo podpore, prejete v predhodnih letih, ne bo zahtevalo, zaveza ali plačilo pa se bo nadaljevalo v naslednjih letih v skladu s prvotnim trajanjem.

Če neizpolnjevanje zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin zadeva navzkrižno skladnost, se ustrezna upravna kazen iz člena 91(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ne uporabi.

O primerih višje sile in izjemnih okoliščin se pristojni organ pisno obvesti v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti, priložijo pa se tudi ustrezni dokazi v skladu z zahtevami pristojnega organa.

NASLOV II

INTEGRIRANI ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

POGLAVJE I

ZAHTEVE SISTEMA

Člen 5

Identifikacija kmetijskih parcel

Identifikacijski sistem za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013 deluje na ravni referenčnih parcel. Referenčna parcela vsebuje enoto zemljišča, ki predstavlja kmetijsko površino, kot je opredeljena v členu 4(1)(e) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Kadar je primerno, referenčna parcela vključuje tudi površine, določene v členu 32(2)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013, in kmetijsko zemljišče iz člena 28(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Države članice zamejijo referenčno parcelo na način, ki zagotavlja, da je referenčna parcela merljiva, da omogoča enotno in nedvoumno opredelitev lokacije vsake kmetijske parcele, ki je vsako leto prijavljena, in se načeloma ne spreminja skozi čas.

Poleg tega države članice zagotovijo zanesljivo identifikacijo prijavljenih kmetijskih parcel. Zlasti zahtevajo, da so vlogam za pomoč in zahtevkom za plačila priložene posebne informacije ali dokumenti, ki jih določi pristojni organ in ki omogočajo, da se vsaka kmetijska parcela locira in izmeri. Za vsako referenčno parcelo države članice:

(a)

določijo največjo upravičeno površino za namene shem podpore iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013;

(b)

določijo največjo upravičeno površino za namene ukrepov, vezanih na površino, iz členov od 28 do 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(c)

določijo lokacijo in velikost tistih površin z ekološkim pomenom, navedenih v členu 46(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, za katere se je država članica odločila, da se štejejo za površine z ekološkim pomenom. V ta namen države članice uporabijo faktorje pretvorbe in/ali utežne faktorje iz Priloge X k Uredbi (EU) št. 1307/2013, kadar je to primerno;

(d)

ugotovijo, ali se uporabljajo določbe za gorska območja, območja s pomembnimi naravnimi omejitvami in druga območja s posebnimi omejitvami iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013, območja Natura 2000, območja, ki jih zajema Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), kmetijska zemljišča, odobrena za proizvodnjo bombaža v skladu s členom 57 Uredbe (EU) št. 1307/2013, površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo iz člena 4(1)(c)(iii) Uredbe (EU) št. 1307/2013, površine, ki jih države članice določijo za regionalno in/ali kolektivno izvajanje površin z ekološkim pomenom v skladu s členom 46(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, površine, ki so bile sporočene Komisiji v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 1307/2013, površine z okoljsko občutljivim trajnim travinjem, ki so na območjih, ki jih zajema Direktiva 92/43/EGS ( 7 ) ali Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), okoljsko občutljive, in druga občutljiva območja iz člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in/ali za območja, ki jih določijo države članice v skladu s členom 48 navedene uredbe.

Države članice zagotovijo, da je največja upravičena površina na referenčno parcelo iz odstavka 2(a) pravilno količinsko opredeljena z odstopanjem do največ 2 %, pri čemer se upoštevata vris in stanje referenčne parcele.

Za ukrepe iz členov 21(1)(a), 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 lahko države članice za zemljišča, ki jih pokriva gozd in so upravičena do podpore, vzpostavijo ustrezne nadomestne sisteme za enotno identifikacijo zemljišč.

GIS deluje na podlagi nacionalnega referenčnega koordinatnega sistema, kakor je opredeljen v Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), ki omogoča standardizirano merjenje in enotno identifikacijo kmetijskih parcel po vsej zadevni državi članici. Če se uporabljajo različni koordinatni sistemi, so medsebojno izključujoči in vsak od njih zagotavlja doslednost med podatki, ki se nanašajo na isto lokacijo.

Člen 6

Ocena kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele

Države članice letno ocenjujejo kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele za namene sheme osnovnega plačila in sheme enotnega plačila na površino iz poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013. Ta ocena zajema dva razreda skladnosti.

Za oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele prvi razred skladnosti zajema naslednje elemente:

(a)

pravilno opredelitev velikosti največje upravičene površine;

(b)

delež in razporeditev referenčnih parcel, kjer so pri največji upravičeni površini upoštevane neupravičene površine ali kjer niso upoštevane kmetijske površine;

(c)

obstoj referenčnih parcel s hudimi pomanjkljivostmi.

Za ugotovitev morebitne pomanjkljivosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele drugi razred skladnosti zajema naslednje elemente kakovosti:

(a)

kategorizacijo referenčnih parcel, kjer so pri največji upravičeni površini upoštevane neupravičene površine, niso upoštevane kmetijske površine ali so bile odkrite ključne hude pomanjkljivosti;

(b)

razmerje med prijavljeno površino in največjo upravičeno površino znotraj referenčnih parcel;

(c)

odstotek referenčnih parcel, na katerih so se z leti zgodile spremembe.

Kadar rezultati ocene kakovosti razkrijejo pomanjkljivosti v sistemu, država članica sprejme ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.

Država članica oceno iz odstavka 1 izvede na podlagi vzorca referenčnih parcel, ki ga izbere in predloži Komisija. Uporabljajo podatke, ki jim omogočijo oceniti trenutne razmere na terenu.

Poročilo o oceni in, kadar je primerno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se pošljejo Komisiji najpozneje do 31. januarja po zadevnem koledarskem letu.

Člen 7

Identifikacija in registracija plačilnih pravic

Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic iz člena 71 Uredbe (EU) št. 1306/2013 je elektronski register na ravni države članice in zagotavlja, zlasti v zvezi z navzkrižnimi preverjanji iz odstavka 1 navedenega člena, učinkovito sledljivost plačilnih pravic, predvsem glede:

(a)

imetnika,

(b)

letnih vrednosti;

(c)

datuma vzpostavitve;

▼M1 —————

▼B

(e)

porekla, zlasti glede njegove določitve, izvorne, nacionalne ali regionalne rezerve, nakupa, zakupa in dedovanja;

(f)

kadar se uporablja člen 21(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, pravic, ki se ohranijo na podlagi navedene določbe;

(g)

kjer je primerno, regionalnih omejitev.

▼M1

Navedeni elektronski register vsebuje vse informacije, potrebne za polnjenje nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv na podlagi člena 31 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

▼B

Države članice, ki imajo več kot eno plačilno agencijo, se lahko odločijo, da bo elektronski register deloval na ravni plačilne agencije. V takem primeru zadevna država članica zagotovi, da so različni registri med seboj združljivi.

Člen 8

Identifikacija upravičencev

Brez poseganja v člen 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 enotni sistem za beleženje identitete vsakega upravičenca iz člena 73 navedene uredbe jamči enotno identifikacijo v zvezi z vsemi vlogami za pomoč in zahtevki za plačilo ali drugimi izjavami, ki jih predloži isti upravičenec.

POGLAVJE II

KMETIJSKE PARCELE S KRAJINSKIMI ZNAČILNOSTMI IN DREVESI

Člen 9

Določitev površin, na katerih kmetijske parcele vključujejo krajinske značilnosti in drevesa

Kjer so nekatere krajinske značilnosti, zlasti žive meje, jarki in zidovi, tradicionalno del dobre kmetijske prakse pri pridelavi ali rabi na kmetijskih površinah v določenih regijah, se države članice lahko odločijo, da se ustrezna površina šteje kot del upravičene površine kmetijske parcele v smislu člena 67(4)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 pod pogojem, da ne preseže skupne širine, ki jo določi zadevna država članica. Ta širina ustreza tradicionalni širini v zadevni regiji in ne presega dveh metrov.

Če pa so države članice pred 9. decembrom 2009 Komisiji priglasile širino, ki v skladu z tretjim pododstavkom člena 30(2) Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 ( 10 ) presega dva metra, se navedena širina kljub vsemu lahko uporabi.

Prvi in drugi pododstavek se ne uporabljata za trajno travinje z razpršenimi krajinskimi značilnostmi in drevesi, če se je zadevna država članica odločila, da uporabi sorazmerni sistem v skladu s členom 10.

Vse krajinske značilnosti, za katere veljajo zahteve in standardi, navedeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 in so del skupne površine kmetijske parcele, se štejejo kot del upravičene površine navedene kmetijske parcele.

Kmetijska parcela z razpršenimi drevesi se šteje kot upravičena površina, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

kmetijske dejavnosti se na isti površini lahko opravljajo na podoben način kot na parcelah brez dreves in

▼M1

(b)

število dreves na upravičeni hektar ne presega največje gostote.

▼B

Največjo gostoto iz točke (b) prvega pododstavka določijo države članice in jo sporočijo na podlagi tradicionalnih praks pridelave, naravnih pogojev in okoljskih razlogov. Največja gostota ne presega 100 dreves na hektar. Vendar se navedena omejitev ne uporablja za ukrepe iz členov 28 in 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Ta odstavek se ne uporablja za razpršena sadna drevesa, ki dajejo večkratne pridelke, za razpršena drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, na trajnem travinju in za trajno travinje z razpršenimi krajinskimi značilnostmi in drevesi, če se je zadevna država članica odločila, da uporabi sorazmerni sistem v skladu s členom 10.

Člen 10

Sorazmerni sistem za trajno travinje s krajinskimi značilnostmi in drevesi

Kar zadeva trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, kot so krajinske značilnosti in drevesa, se lahko država članica za določitev upravičene površine znotraj referenčne parcele odloči za uporabo sorazmernega sistema.

Sorazmerni sistem iz prvega pododstavka vključuje različne kategorije homogenega tipa pokrovnosti tal, za katere se uporablja določen koeficient znižanja, določen na podlagi odstotka neupravičene površine. Kategorija z najmanjšim odstotkom neupravičene površine ne presega 10 % neupravičene površine in za to kategorijo se koeficient znižanja ne uporablja.

Vse krajinske značilnosti, za katere veljajo zahteve in standardi, navedeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 in so del skupne površine kmetijske parcele, se obravnavajo kot del upravičene površine.

Ta člen se ne uporablja za trajno travinje s sadnim drevjem, ki daje večkratne pridelke.

POGLAVJE III

VLOGE ZA POMOČ IN ZAHTEVKI ZA PLAČILA

Člen 11

Zbirna vloga

Zbirna vloga zajema vsaj vlogo za neposredna plačila iz člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 v okviru sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino in drugih shem pomoči na površino.

▼M1

Člen 12

Odstopanje od zadnjega roka za predložitev in obveščanje

Če eden naslednjih rokov pade na državni praznik, soboto ali nedeljo, z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta ( 11 ) velja, da pade na prvi naslednji delovni dan:

(a)

zadnji rok za predložitev vloge za pomoč, vloge za podporo, zahtevka za plačilo ali drugih izjav ali drugih spremnih dokumentov ali pogodb oziroma zadnji dan za spremembo zbirne vloge ali zahtevka za plačilo;

(b)

najpoznejši možni rok za pozno predložitev iz tretjega pododstavka člena 13(1) in najpoznejši možni rok za pozno predložitev iz drugega pododstavka člena 14 pri predložitvi vlog upravičencev za dodelitev ali povišanje plačilnih pravic;

(c)

najpoznejši možni rok za obveščanje upravičenca o rezultatih predhodnih preverjanj iz člena 11(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 ( 12 );

(d)

najpoznejši možni rok, v katerem lahko upravičenci pristojni organ obvestijo o spremembah po predhodnih preverjanjih iz člena 15(2a) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014.

Vendar kadar za najpoznejši možni rok za pozno predložitev iz točke (b) prvega odstavka že velja, da pade na prvi naslednji delovni dan, velja, da najpoznejši možni rok za obveščanje iz točke (c) navedenega odstavka pade na drugi naslednji delovni dan.

▼B

Člen 13

Pozna predložitev

Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 4 se v primerih, ko se vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo na podlagi te uredbe predloži po roku za predložitev, ki ga določi Komisija na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zneski, do katerih bi bil upravičenec upravičen, če bi bila vloga ali zahtevek predložena v roku, znižajo za 1 % na delovni dan.

Brez poseganja v posebne ukrepe, ki jih sprejmejo države članice v zvezi s potrebo po pravočasni predložitvi spremnih dokumentov zaradi načrtovanja in izvajanja učinkovitega nadzora, se prvi pododstavek uporablja tudi za vloge za podporo, dokumente, pogodbe ali druge izjave, ki se predložijo pristojnemu organu, kadar so takšne vloge za podporo, dokumenti, pogodbe ali izjave bistveni za upravičenost do zadevne pomoči ali podpore. V tem primeru se znižanje uporablja za znesek, ki se izplača za zadevno pomoč ali podporo.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se vloga ali zahtevek štejeta za nesprejemljiva, upravičencu pa se pomoč ali podpora ne dodeli.

Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 4 se v primeru, ko upravičenec do shem iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ), za katerega veljajo tudi obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne predloži zbirne vloge v roku iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, uporabi znižanje za 1 % na delovni dan. Največje znižanje je omejeno na 25 %. Odstotek znižanja se uporabi za skupni znesek plačil za ukrepe iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, deljeno s 3 za prestrukturiranje in preusmeritev.

Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 4 se v primerih, ko se sprememba zbirne vloge ali zahtevka za plačilo predloži po roku za predložitev, ki ga določi Komisija na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zneski, ki se nanašajo na dejansko uporabo zadevnih kmetijskih parcel, znižajo za 1 % na delovni dan.

Spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo se dovolijo le do zadnjega možnega roka za pozno predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, kot je naveden v tretjem pododstavku odstavka 1. Če pa je navedeni rok pred datumom ali na datum za predložitev spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo iz prvega pododstavka tega odstavka, spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo po navedenem datumu veljajo za nesprejemljive.

Člen 14

Pozna predložitev vloge za plačilne pravice

Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 4 se v primerih, ko se vloga za dodelitev plačilnih pravic ali po potrebi povečanje vrednosti plačilnih pravic predloži po roku, ki ga v ta namen določi Komisija na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zneski za navedeno leto za plačilo plačilnih pravic ali po potrebi povečanja vrednosti plačilnih pravic, ki se dodelijo upravičencu, znižajo za 3 % na delovni dan.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, vloga velja za nesprejemljivo in upravičencu se plačilne pravice ne dodelijo oziroma se njihova vrednost ne poveča.

POGLAVJE IV

IZRAČUN POMOČI IN UPRAVNIH KAZNI ZA SHEME NEPOSREDNIH PLAČIL IN UKREPE ZA RAZVOJ PODEŽELJA V OKVIRU INTEGRIRANEGA SISTEMA

ODDELEK 1

Splošna pravila

Člen 15

Izvzetja iz uporabe upravnih kazni

Upravne kazni iz tega poglavja se ne uporabijo za del vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, za katerega upravičenec pisno obvesti pristojni organ, da je vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo nepravilen ali da je postal nepravilen po vložitvi, pod pogojem, da upravičenec ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in da organ upravičenca še ni obvestil o kakršni koli neskladnosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.

Na podlagi informacij, ki jih predloži upravičenec, kot je določeno v odstavku 1, se vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo uskladi z dejanskim stanjem.

▼M1

Člen 15a

Individualna omejitev ali zgornja meja

Kadar se v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore uporablja individualna omejitev ali individualna zgornja meja ter površina ali število živali, ki jih je prijavil upravičenec, presega individualno omejitev ali zgornjo mejo, se prijavljena površina ali število prijavljenih živali, ki temu ustreza, prilagodi omejitvi ali zgornji meji, določeni za zadevnega upravičenca.

▼B

Člen 16

Neprijava vseh površin

Če za dano leto upravičenec ne prijavi vseh kmetijskih parcel, povezanih s površinami iz člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter razlika med skupno prijavljeno površino v zbirni vlogi in/ali zahtevku za plačilo in prijavljeno površino, vključno s skupno površino neprijavljenih parcel, presega 3 % prijavljene površine, se skupni znesek neposrednih plačil na površino in/ali podpore v okviru ukrepov podpore na površino, ki se navedenemu upravičenca plača za navedeno leto, zniža za do 3 %, odvisno od resnosti opustitve.

Kazen, izračunana v skladu s prvim pododstavkom, se zniža za znesek upravne kazni, ki je bila uporabljena v skladu s členom 28(2).

Odstavek 1 se uporablja tudi za plačila, povezana s shemami iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, kadar za upravičenca veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Odstotek znižanja se uporabi za skupni znesek plačil za ukrepe iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, deljen s 3 za prestrukturiranje in preusmeritev.

Odstavek 1 se ne uporablja za plačila v okviru sheme za male kmete, določene v naslovu V Uredbe (EU) št. 1307/2013.

ODDELEK 2

Sheme pomoči na površino, razen plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, ali ukrepi podpore na površino

Člen 17

Splošna načela

▼M1

Za namene tega oddelka se razlikuje med naslednjimi skupinami kmetijskih rastlin, če je to primerno:

(a)

površine, ki so prijavljene za namen aktiviranja plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila ali za namen dodelitve enotnega plačila na površino;

(b)

površine, ki dajejo pravico do prerazporeditvenega plačila;

(c)

površine, ki dajejo pravico do plačil v okviru sheme za mlade kmete;

(d)

površine, ki so prijavljene za ukrepe prostovoljno vezane podpore;

(e)

skupina za vsako od prijavljenih površin za katero koli drugo shemo pomoči ali ukrep podpore na površino, za katero se uporabi drugačna stopnja pomoči ali podpore;

(f)

površine, prijavljene pod naslovom „druge uporabe“.

Za namene točke (e) prvega pododstavka v zvezi s plačili za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz člena 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013 se, kadar se uporabijo degresivni zneski pomoči, upošteva povprečje navedenih zneskov glede na ustrezne prijavljene površine.

▼B

Kadar ista površina predstavlja osnovo za vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo v okviru več kot ene sheme pomoči ali ukrepa podpore na površino, se površina upošteva ločeno za vsako od navedenih shem pomoči ali vsakega od ukrepov podpore.

Člen 18

Osnova za izračun za plačila na površino

Pri vlogah za pomoč v shemi osnovnega plačila, shemi za male kmete, prerazporeditvenem plačilu, plačilu za območja z naravnimi omejitvami in po potrebi shemi za mlade kmete in kadar država članica uporablja shemo osnovnega plačila, velja naslednje:

(a)

če število prijavljenih plačilnih pravic presega število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo, se število prijavljenih plačilnih pravic zmanjša na število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo;

(b)

če med številom prijavljenih plačilnih pravic in prijavljeno površino obstaja razlika, se prijavljena površina prilagodi na najnižjo številko.

Ta odstavek se ne uporabi v prvem letu dodelitve plačilnih pravic.

Pri plačilu za mlade kmete in kadar se država članica odloči za način plačila iz člena 50(6), (7) in (8) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se v primeru, če površina, prijavljena v shemi osnovnega plačila ali shemi enotnega plačila na površino, presega omejitve, ki jih določi država članica v skladu s členom 50(9) navedene uredbe, prijavljena površina zmanjša na to omejitev.

Pri prerazporeditvenem plačilu se v primeru, če površina, prijavljena v shemi osnovnega plačila ali shemi enotnega plačila na površino, presega omejitve, ki jih država članica določi v skladu s členom 41(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, prijavljena površina zmanjša na to omejitev.

Pri plačilu za območja z naravnimi omejitvami in kadar se država članica odloči za način plačila, določen v členu 48(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se v primeru, če površina, prijavljena v shemi osnovnega plačila ali shemi enotnega plačila na površino, presega največje število hektarov, ki ga določi država članica, prijavljena površina zmanjša na to število.

Pri vlogah za pomoč in/ali zahtevkih za plačilo v okviru shem pomoči ali ukrepov podpore na površino se v primeru, če je ugotovljeno, da je ugotovljena površina za skupino kmetijskih rastlin večja kot prijavljena površina v vlogi za pomoč, za izračun pomoči uporabi prijavljena površina.

Brez poseganja v upravne kazni v skladu s členom 19 se pri vlogah za pomoč in/ali zahtevkih za plačilo v okviru shem pomoči ali ukrepov podpore na površino v primeru, če prijavljena površina presega ugotovljeno površino za skupino kmetijskih rastlin, kot je določeno v členu 17(1), pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine za navedeno skupino kmetijskih rastlin.

Vendar se brez poseganja v člen 60 Uredbe (EU) št. (EU) št. 1306/2013 v primeru, če je razlika med celotno ugotovljeno površino in celotno prijavljeno površino za plačilo v okviru shem neposredne pomoči, ki so določene v naslovih III, IV in V Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali celotno prijavljeno površino za plačilo v okviru ukrepov podpore na površino, manjša ali enaka 0,1 hektara, ugotovljena površina obravnava kot enaka prijavljeni površini. Za ta izračun se upoštevajo le čezmerne prijave površin na ravni skupine kmetijskih rastlin, kot je določeno v členu 17(1).

Drugi pododstavek se ne uporablja, kadar razlika predstavlja več kot 20 % celotne prijavljene površine za plačila.

Za namen izračuna pomoči v okviru sheme osnovnega plačila se upošteva povprečje vrednosti različnih plačilnih pravic v zvezi z ustrezno prijavljeno površino.

Člen 19

Upravne kazni v primerih čezmerne prijave

Če je v zvezi s skupino kmetijskih rastlin iz člena 17(1) prijavljena površina za namene katere koli sheme pomoči ali ukrepa podpore na površino, večja od ugotovljene površine v skladu s členom 18, se pomoč izračuna na osnovi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je navedena razlika večja od bodisi 3 % bodisi dveh hektarov, vendar ne presega 20 % ugotovljene površine.

Če razlika presega 20 % ugotovljene površine, se zadevni skupini kmetijskih rastlin ne dodeli nobena pomoč ali podpora na površino.

Če razlika presega 50 %, se zadevni skupini kmetijskih rastlin ne dodeli pomoči ali podpore na površino. Poleg tega za upravičenca velja dodatna kazen, enaka višini zneska pomoči ali podpore, ki odgovarja razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 18.

▼M1

Če zneska, izračunanega v skladu z odstavkoma 1 in 2, ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s členom 28 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 ( 14 ), se neporavnani saldo odpiše.

▼M1

Člen 19a

Upravne kazni v primerih čezmerne prijave površin pri shemi osnovnega plačila, shemi enotnega plačila na površino, prerazporeditvenem plačilu, shemi za mlade kmete, plačilu za območja z naravnimi omejitvami, shemi za male kmete, plačilih v okviru območij Natura 2000 in okvirne direktive o vodah ter plačilih območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Če pri skupini kmetijskih rastlin iz člena 17(1) površina, prijavljena za sheme pomoči iz poglavij 1, 2, 4 in 5 Naslova III ter Naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013 in ukrepe podpore iz členov 30 in 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013, presega ugotovljeno površino v skladu s členom 18 te uredbe, se pomoč ali podpora izračuna na osnovi ugotovljene površine, ki je zmanjšana za 1,5-kratno ugotovljeno razliko, če je navedena razlika večja od bodisi 3 % ugotovljene površine bodisi dveh hektarov.

Upravna kazen ne presega 100 % zneskov na osnovi prijavljene površine.

▼C1

Če upravičencu na podlagi odstavka 1 še ni bila naložena nobena upravna kazen zaradi čezmerne prijave površin za zadevno shemo pomoči ali ukrep podpore, se upravna kazen iz navedenega odstavka zmanjša za 50 %, če razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino ne presega 10 % ugotovljene površine.

▼M1

Kadar je bila upravna kazen upravičencu znižana v skladu z odstavkom 2 in bo istemu upravičencu za zadevno shemo pomoči ali ukrep podpore za naslednje leto zahtevka naložena druga upravna kazen iz tega člena in člena 21, upravičenec plača polno upravno kazen za navedeno naslednje leto zahtevka in plača znesek, za katerega je bila upravna kazen, izračunana v skladu z odstavkom 1, znižana v skladu z odstavkom 2.

Če zneska, izračunanega v skladu z odstavki 1, 2 in 3, ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s členom 28 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014, se neporavnani saldo odpiše.

▼B

Člen 20

Upravne kazni za posebno plačilo za bombaž

Brez poseganja v upravne kazni, ki se uporabijo v skladu s členom 19 te uredbe, upravičenec v primeru, kadar je ugotovljeno, da ne spoštuje obveznosti iz člena 61(1) in (2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 ( 15 ), izgubi pravico do povečanja pomoči iz člena 60(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Poleg tega se pomoč za bombaž na upravičeni hektar v skladu s členom 57 Uredbe (EU) št. 1307/2013 zmanjša za znesek povečanja, ki bi bilo sicer upravičencu dodeljeno v skladu s členom 60(2) navedene uredbe.

Člen 21

Upravne kazni, razen za čezmrne prijave površin, v zvezi s plačili za mlade kmete na podlagi poglavja V naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013

Brez poseganja v upravne kazni, ki se uporabijo v skladu s členom 19, se v primeru, kadar je ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje obveznosti iz člena 50(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in člena 49 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014, pomoč za mlade kmete ne izplača ali se v celoti ukine. Poleg tega se v primeru, kadar je ugotovljeno, da je upravičenec predložil lažen dokaz, da bi dokazal izpolnjevanje obveznosti, določi kazen v višini 20 % zneska, ki ga je upravičenec prejel ali bi ga sicer prejel v obliki plačila za mlade kmete v skladu s členom 50(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

▼M1

Če zneska neupravičenih plačil in upravnih kazni iz odstavka 1 ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s členom 28 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014, se neporavnani saldo odpiše.

▼B

ODDELEK 3

Plačilo za kmetijske prakse, ki so koristne za podnebje in okolje

▼M2

Člen 22

Splošna načela

Za namene tega oddelka se, kadar se ista površina ugotovi za več kot eno od kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je navedeno v členu 43(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, navedena površina upošteva ločeno za vsako od navedenih praks za izračun plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: plačilo za zeleno komponento).

▼B

Člen 23

Osnova za izračun plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje glede na upravičene hektare, prijavljene v shemi osnovnega plačila ali shemi enotnega plačila na površino

Kadar država članica uporabi shemo osnovnega plačila, velja naslednje:

(a)

(b)

če med številom prijavljenih plačilnih pravic in prijavljeno površino obstaja razlika, se prijavljena površina prilagodi na najnižjo številko.

▼M2

Brez poseganja v upravne kazni, ki se uporabijo v skladu s členom 28, se v primeru, da površina, prijavljena v zbirni vlogi za osnovno plačilo ali enotno plačilo na površino, presega ugotovljeno površino, ugotovljena površina uporabi za izračun plačila za zeleno komponento.

▼B

Če pa se ugotovi, da je ugotovljena površina za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino večja od prijavljene površine v vlogi za pomoč, se za izračun plačila za zeleno komponento uporabi prijavljena površina.

▼M2

Člen 24

Znižanje plačila za zeleno komponento v primeru neizpolnjevanja zahtev glede diverzifikacije kmetijskih rastlin

Za orna zemljišča, za katera prvi pododstavek člena 44(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva, da se gojita vsaj dve različni kmetijski rastlini in da glavna kmetijska rastlina ne zajema več kot 75 % celotne površine ornega zemljišča, vendar površina, ki je bila ugotovljena za glavno kmetijsko rastlino, zajema več kot 75 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za 2-kratnik površine glavne kmetijske rastline, ki presega 75 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča.

Za orna zemljišča, za katera drugi pododstavek člena 44(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva, da se gojijo vsaj tri različne kmetijske rastline in da glavna kmetijska rastlina ne zajema več kot 75 % celotne površine ornega zemljišča, vendar površina, ki je bila ugotovljena za glavno kmetijsko rastlino, zajema več kot 75 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za površino glavne kmetijske rastline, ki presega 75 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča.

Za orna zemljišča, za katera drugi pododstavek člena 44(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva, da se gojijo vsaj tri različne kmetijske rastline in da dve glavni kmetijski rastlini ne zajemata več kot 95 % celotne površine ornega zemljišča, vendar površina, ki je bila ugotovljena za dve glavni kmetijski rastlini, zajema več kot 95 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za 5-kratnik površine dveh glavnih kmetijskih rastlin, ki presega 95 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča.

Za kmetijska gospodarstva, za katera člen 44(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva, da glavna kmetijska rastlina na preostalem ornem zemljišču ne zajema več kot 75 % navedenega preostalega ornega zemljišča, vendar površina, ki je bila ugotovljena za glavno kmetijsko rastlino na preostalem ugotovljenem ornem zemljišču, zajema več kot 75 %, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za 2-kratnik površine glavne kmetijske rastline, ki presega 75 % navedenega preostalega ugotovljenega ornega zemljišča.

Kadar se ugotovi, da upravičenec tri leta ni izpolnjeval zahtev glede diverzifikacije kmetijskih rastlin iz tega člena, se površina, za katero se za naslednja leta zmanjša površina za izračun plačila za zeleno komponento v skladu z odstavki od 1 do 4, pomnoži z 2.

▼B

Člen 25

Znižanje plačila za zeleno komponento v primeru neizpolnjevanja zahtev za trajno travinje

Če je ugotovljeno neizpolnjevanje iz tretjega pododstavka člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za površino, za katero je ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev iz tretjega pododstavka člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če je ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti iz člena 44 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za površino, za katero je ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti iz člena 44 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014.

Neizpolnjevanje velja za „ugotovljeno“, če je odkrito med katero koli vrsto pregledov, izvedenih v skladu s členom 74 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ali kadar sta bila na neizpolnjevanje na kakršen koli drug način opozorjena pristojni kontrolni organ ali plačilna agencija.

Člen 26

Znižanje plačila za zeleno komponento v primeru neizpolnjevanja zahtev glede površine z ekološkim pomenom

Površina z ekološkim pomenom, zahtevana v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 (v nadaljnjem besedilu: zahtevana površina z ekološkim pomenom), se izračuna na osnovi celotne ugotovljene površine ornega zemljišča in vključujoč, po potrebi v skladu s členom 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ugotovljene površine iz točk (c), (d), (g) in (h) prvega pododstavka člena 46(2) navedene uredbe.

▼M2

Če zahtevana površina z ekološkim pomenom presega ugotovljeno površino z ekološkim pomenom, pri čemer se upošteva utežni faktor površin z ekološkim pomenom iz člena 46(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za 10-kratnik neugotovljene površine z ekološkim pomenom.

Za namene prvega pododstavka ugotovljena površina z ekološkim pomenom ne presega deleža prijavljenih površin z ekološkim pomenom v celotni prijavljeni površini ornega zemljišča.

Kadar se ugotovi, da upravičenec tri leta ni izpolnjeval zahtev glede površine z ekološkim pomenom iz tega člena, se površina, za katero se za naslednja leta zmanjša površina za izračun plačila za zeleno komponento v skladu z odstavkom 2, pomnoži z 2.

▼B

Člen 27

Maksimalno znižanje plačila za zeleno komponento

Vsota znižanj, izračunanih v skladu s členi od 24 do 26, izražena v hektarih, ne presega celotnega števila hektarov ugotovljenega ornega zemljišča, vključujoč, po potrebi v skladu s členom 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ugotovljene površine iz točk (c), (d), (g) in (h) prvega pododstavka člena 46(2) navedene uredbe.

Brez poseganja v uporabo upravnih kazni, ki se uporabljajo v skladu s členom 28, celotno znižanje, izračunano v skladu s členi od 24 do 26, ne presega zneska plačila za ekološko kmetovanje, izračunanega v skladu s členom 23.

Člen 28

Upravne kazni v zvezi s plačilom za zeleno komponento

Če se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23, razlikuje od površine, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento po uporabi členov od 24 do 27, se plačilo za zeleno komponento izračuna na podlagi slednje površine, ki se zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko, če je razlika večja od bodisi 3 % bodisi dveh hektarov, vendar ne presega 20 % površine, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento po uporabi členov od 24 do 27.

Če je razlika večja od 20 %, se pomoč ne dodeli.

Če je razlika večja od 50 %, se pomoč ne dodeli. Poleg tega za upravičenca velja dodatna kazen, enaka višini zneska pomoči, ki odgovarja razliki med površino, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23, in površino, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento po uporabi členov od 24 do 27

Če upravičenec ne prijavi vse svoje površine z ornim zemljiščem, zaradi česar bi bil oproščen obveznosti iz členov 44, 45 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, in/ali vsega trajnega travinja, ki je okoljsko občutljivo, v skladu s členom 45(1) navedene uredbe in je neprijavljena površina večja od 0,1 ha, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za ekološko kmetovanje po uporabi členov od 24 do 27 te uredbe, zniža za dodatnih 10 %.

V skladu s členom 77(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se upravne kazni, izračunane v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, ne uporabijo za leti zahtevka 2015 in 2016. Upravna kazen, izračunana v skladu z odstavkoma 1 in 2, se deli s 5 in omeji na 20 % zneska plačila za zeleno komponento, do katerega bi bil zadevni kmet upravičen v skladu s členom 23 v letu zahtevka 2017, ter deli s 4 in omeji na 25 % istega zneska za leto zahtevka 2018 in poznejša leta zahtevkov.

▼M1

Če zneska upravnih kazni, izračunanega v skladu z odstavki 1, 2 in 3, ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s členom 28 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014, se neporavnani saldo odpiše.

▼B

Člen 29

Pravila, ki se uporabijo za enakovredne prakse

Ta oddelek se smiselno uporablja za enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

ODDELEK 4

Prostovoljno vezana podpora, ki temelji na vlogah za pomoč na žival v okviru shem pomoči za živali, ali podpora za razvoj podeželja, ki temelji na zahtevkih za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival

Člen 30

Podlaga za izračun

Pomoč ali podpora se v nobenem primeru ne dodeli za število živali, višje od števila, ki je navedeno v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo.

Živali na kmetijskem gospodarstvu veljajo za ugotovljene le, če so identificirane v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo. Identificirane živali se lahko nadomestijo, ne da bi to povzročilo izgubo pravice do plačila pomoči ali podpore, če pristojni organ še ni obvestil upravičenca o neizpolnjevanju zahtev v vlogi ali zahtevku ali če upravičenec še ni bil obveščen o nameri organa, da izvede pregled na kraju samem. Kadar država članica ne uporabi možnosti, da bi imela sistem brez zahtevkov v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, z vsemi sredstvi zagotovi, da ne obstaja noben dvom o tem, katere živali so zajete v vlogah ali zahtevkih upravičenca.

Brez poseganja v člen 31 se v primeru, če število živali, prijavljenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo, presega število, ki je ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem, pomoč ali podpora izračuna na podlagi ugotovljenih živali.

▼M1

3a.

Če so bile živali premaknjene na druge lokacije od sporočenih v skladu s točko (d) člena 21(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 v obdobju iz navedene točke, ki ga določi država članica, veljajo za ugotovljene, če je bila lokacija živali na kmetijskem gospodarstvu nemudoma ugotovljena med pregledom na kraju samem.

▼M3

Kadar so ugotovljeni primeri neizpolnjevanja v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo govedi, ovc in koz, velja naslednje:

(a)

govedo na kmetijskem gospodarstvu, ki je izgubilo eno od dveh sredstev za identifikacijo, velja za ugotovljeno, če je jasno in posamično identificirano z drugimi elementi sistema za identifikacijo in registracijo govedi iz točk (b), (c) in (d) prvega odstavka člena 3 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(b)

ovca ali koza na kmetijskem gospodarstvu, ki je izgubila eno od dveh sredstev za identifikacijo, velja za ugotovljeno, če je žival še vedno mogoče identificirati s prvim sredstvom za identifikacijo v skladu s členom 4(2)(a) Uredbe (ES) št. 21/2004 ter če so izpolnjene vse ostale zahteve sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz;

(c)

eno govedo, ovca ali koza na kmetijskem gospodarstvu, ki je izgubilo dve sredstvi za identifikacijo, velja za ugotovljeno, če je žival še vedno mogoče posamično identificirati z registrom, potnim listom za živali, kadar je ustrezno, zbirko podatkov ali na druge načine, določene z Uredbo (ES) št. 1760/2000 oziroma Uredbo (ES) št. 21/2004, ter če imetnik živali lahko dokaže, da je že pred najavo pregleda na kraju samem ukrepal, da bi napako odpravil;

(d)

kadar je odkrito neizpolnjevanje povezano z nepravilnimi vnosi v register, potne liste za živali ali računalniško zbirko podatkov za živali, vendar ni relevantno za preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev za upravičenost razen tistega iz člena 53(4) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 v okviru zadevne sheme pomoči ali ukrepa podpore, zadevna žival velja za neugotovljeno le, če so taki nepravilni vnosi odkriti pri vsaj dveh pregledih v obdobju 24 mesecev. V vseh ostalih primerih zadevne živali veljajo za neugotovljene po prvi ugotovitvi neizpolnjevanja zahtev;

(e)

kadar je ugotovljeno neizpolnjevanje povezano s pozno predložitvijo uradnega obvestila o dogodkih v zvezi z živalmi v računalniško zbirko podatkov, zadevna žival velja za ugotovljeno, če je bilo uradno obvestilo poslano pred začetkom obdobja obvezne reje ali pred referenčnim datumom, določenim v skladu s členom 53(4) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014.

Vnosi v sistem za identifikacijo in registracijo govedi, ovc in koz ter uradna obvestila sistemu se lahko v primerih očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ, kadar koli popravijo.

▼M3 —————

▼M3

Člen 31

Upravne kazni v zvezi z živalmi v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival

Skupni znesek pomoči ali podpore, do katere je upravičenec upravičen v okviru sheme pomoči za živali ali ukrepa podpore na žival ali vrste operacij v okviru takega ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka, se izplača na podlagi števila živali, ki so bile ugotovljene v skladu s členom 30(3), če so po upravnih pregledih ali pregledih na kraju samem:

(a)

odkrite največ tri neugotovljene živali in

▼M4

(b)

neugotovljene živali goveda, ovc in koz se lahko posamično identificirajo s kakršnimi koli sredstvi, predvidenimi v sistemu za identifikacijo in registracijo živali.

▼M3

►M4 V primeru več kot treh neugotovljenih živali ali v primeru neugotovljenih živali goveda, ovc in koz, ki jih ni mogoče posamično identificirati z nobenim sredstvom, predvidenim v sistemu za identifikacijo in registracijo živali, se skupni znesek pomoči ali podpore, do katerega je upravičenec upravičen v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore ali vrste operacije v okviru takega ukrepa podpore iz odstavka 1 za zadevno leto zahtevka, zmanjša za: ◄

(a)

odstotek, ki se določi v skladu z odstavkom 3, če ne presega 20 %;

(b)

dvakratni odstotek, ki se določi v skladu z odstavkom 3, če presega 20 %, vendar ne presega 30 %.

Če odstotek, določen v skladu z odstavkom 3, presega 30 %, se v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore ali vrste operacij v okviru takega ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka ne dodeli nobena pomoč ali podpora, do katere bi bil upravičenec upravičen v skladu s členom 30(3).

Če odstotek, določen v skladu z odstavkom 3, presega 50 %, se v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore ali vrste operacij v okviru takega ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka ne dodeli nobena pomoč ali podpora, do katere bi bil upravičenec upravičen v skladu s členom 30(3). Poleg tega se upravičencu naloži dodatna kazen v znesku, enakem znesku, ki odgovarja razliki med številom prijavljenih živali in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 30(3). Če navedenega zneska ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s členom 28 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014, se neporavnani saldo odpiše.

Za vrste, ki niso navedene v členu 30(4) te uredbe, se lahko države članice odločijo določiti drugačno število živali od praga treh živali iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Pri določanju navedenega števila države članice zagotovijo, da je v svojem bistvu enakovredno navedenemu pragu, s tem da med drugim upoštevajo glave velike živine in/ali znesek dodeljene pomoči ali podpore.

Za določitev odstotkov iz odstavka 2 se število živali v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore ali vrste operacij, za katere se odkrije, da niso ugotovljene, deli s številom živali, ugotovljenih za navedeno shemo pomoči ali ukrep podpore ali vrsto operacij v okviru takega ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka.

Kadar izračun skupnega zneska pomoči ali podpore, do katerega je upravičenec upravičen na podlagi sheme pomoči ali ukrepa podpore ali vrste operacij v okviru takega ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka, temelji na številu dni, ko so živali, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost, prisotne na kmetijskem gospodarstvu, tudi izračun števila odkritih neugotovljenih živali iz odstavka 2 temelji na številu dni, ko so navedene živali prisotne na kmetijskem gospodarstvu.

▼B

Člen 32

Izvzetja iz uporabe upravnih kazni v primerih naravnih okoliščin

Upravne kazni iz člena 31 se ne uporabijo v primerih, kadar upravičenec ne more izpolniti zahtev za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti zaradi naravnih okoliščin, ki vplivajo na čredo ali trop, če velja, da je o tem pisno obvestil pristojni organ v desetih delovnih dneh od ugotovitve kakršnega koli zmanjšanja števila živali.

Brez poseganja v dejanske okoliščine, ki jih je treba upoštevati v posameznih primerih, lahko pristojni organi priznajo naslednje primere naravnih okoliščin, ki vplivajo na čredo ali trop:

(a)

pogin živali zaradi bolezni; ali

(b)

pogin živali zaradi nesreče, za katerega upravičenec ne nosi odgovornosti.

Člen 33

Dodatne kazni in ukrepi

Države članice lahko določijo dodatne nacionalne kazni, ki se uporabijo za posrednike, ki sodelujejo v postopku za pridobitev pomoči ali podpore, z namenom zagotavljanja skladnosti z zahtevami nadzora, vključno s spoštovanjem obveznosti priglasitve.

Če je v zvezi z dokazi, ki jih službe, organi ali organizacije, razen pristojnih organov, predložijo v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 78(c) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ugotovljeno, da so bili iz malomarnosti ali namerno predloženi nepravilni dokazi, zadevna država članica uporabi ustrezne kazni v skladu z nacionalno zakonodajo. Kadar je takšna neskladnost ugotovljena drugič, je vpleteni službi, organu ali organizaciji za obdobje najmanj enega leta odvzeta pravica za zagotavljanje veljavnih dokazov za namene podpore.

▼M1

Člen 34

Spremembe in prilagoditve vnosov v računalniško zbirko podatkov za živali

V zvezi s prijavljenimi živalmi se člen 15 uporablja za napake in opustitve v zvezi z vnosi v računalniško zbirko podatkov za živali, vnesene od trenutka predložitve vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.

▼B

NASLOV III

POSEBNE DOLOČBE ZA UKREPE PODPORE ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Člen 35

Neizpolnjevanje meril za upravičenost, razen za površino ali število živali, ter obveznosti ali druge zaveze

Zahtevana podpora se v celoti zavrne ali ukine, če merila za upravičenost niso izpolnjena.

Zahtevana podpora se v celoti ali delno zavrne ali ukine v primeru neizpolnjevanja naslednjih obveznosti ali drugih zavez:

(a)

obveznosti, določenih v programu za razvoj podeželja; ali

(b)

če je primerno, drugih zavez v zvezi z operacijami, ki jih določa pravo Unije ali nacionalno pravo oziroma programi za razvoj podeželja, zlasti glede javnih naročil, državne pomoči in drugih obveznih standardov in zahtev.

Pri odločanju o stopnji zavrnitve ali ukinitve podpore zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali drugih zavez iz odstavka 2 države članice upoštevajo resnost, obseg, trajanje in ponavljanje neizpolnjevanja pogojev za podporo iz odstavka 2.

Resnost neizpolnjevanja je odvisna zlasti od pomena posledic neizpolnjevanja, upoštevajo pa se cilji neizpolnjenih obveznosti in zavez.

Obseg neizpolnjevanja je odvisen zlasti od njegovega učinka na operacijo kot celoto.

Trajanje je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za primerno odpravo tega učinka.

Ponavljanje je odvisno od tega, ali so bili odkriti podobni primeri neizpolnjevanja v predhodnih štirih letih, pri istem upravičencu in istem ukrepu ali vrsti operacije v celotnem programskem obdobju 2014–2020 oziroma pri podobnem ukrepu v programskem obdobju 2007–2013.

Pri večletnih obveznostih ali plačilih se ukinitve plačil na podlagi meril iz odstavka 3 uporabijo tudi za že plačane zneske za isto operacijo v predhodnih letih.

Če se na podlagi celovite ocene, ki temelji na merilih iz odstavka 3, ugotovi resno neizpolnjevanje, se podpora v celoti zavrne ali ukine. Poleg tega se upravičenca v koledarskem letu ugotovitve in naslednjem koledarskem letu izloči iz istega ukrepa ali vrste operacije.

Če je ugotovljeno, da je upravičenec predložil lažne dokaze, da bi prejel podporo, ali potrebnih informacij zaradi malomarnosti ni predložil, se podpora v celoti zavrne ali ukine. Poleg tega se upravičenca v koledarskem letu ugotovitve in naslednjem koledarskem letu izloči iz istega ukrepa ali vrste operacije.

▼M1

Če ukinitev in upravnih kazni iz odstavkov 1, 2, 4, 5 in 6 ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s členom 28 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014, se neporavnani saldo odpiše.

▼B

Člen 36

Prekinitev podpore

Plačilna agencija lahko podporo v zvezi z nekaterimi izdatki prekine, če se odkrije neskladnost, ki ima za posledico upravno kazen. Plačilna agencija prekinitev podpore ukine takoj, ko upravičenec pristojnemu organu ustrezno dokaže, da je položaj popravljen. Najdaljše obdobje prekinitve podpore ne presega treh mesecev. Države članice lahko določijo tudi krajša najdaljša obdobja glede na vrsto operacij in učinek zadevne neskladnosti.

Plačilna agencija lahko podporo prekine samo, če neskladnost ne ogrozi doseganja celovitega namena zadevne operacije in je pričakovati, da lahko upravičenec v opredeljenem najdaljšem obdobju položaj popravi.

NASLOV IV

KONTROLNI SISTEM IN UPRAVNE KAZNI V ZVEZI Z NAVZKRIŽNO SKLADNOSTJO

POGLAVJE I

OHRANITEV TRAJNIH PAŠNIKOV

Člen 37

Obveznosti glede trajnih pašnikov

Kadar se ugotovi, da se je razmerje iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1122/2009 leta 2014 zmanjšalo na nacionalni ali regionalni ravni, lahko zadevna država članica določi obveznost za upravičence, ki zaprosijo za katero koli pomoč v okviru shem neposrednih plačil v letu 2015, da zemljišč s trajnimi pašniki ne spremenijo brez predhodne odobritve.

Kadar se ugotovi, da se je navedeno razmerje leta 2014 zmanjšalo za več kot 5 %, zadevna država članica določi tako obveznost.

Če se za odobritev iz prvega in drugega pododstavka uporablja pogoj, da se zemljišče opredeli kot trajni pašnik, se tako zemljišče s prvim dnem spremembe obravnava kot trajni pašnik z odstopanjem od opredelitve iz točke (2) drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 1122/2009. Navedene površina se uporabljajo za gojenje trav ali druge zelnate krme pet zaporednih let po datumu njihove spremembe.

Obveznost za upravičence iz odstavka 1 ne velja, kadar upravičenci ustvarijo trajne pašnike v skladu z uredbami Sveta (EGS) 2078/92 ( 16 ), (ES) 1257/1999 ( 17 ) in (ES) št. 1698/2005.

Kadar se ugotovi, da obveznost iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 leta 2014 ne more biti zagotovljena, zadevna država članica poleg ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, na nacionalni ali regionalni ravni določi obveznost, da upravičenci, ki zaprosijo za pomoč v skladu s katero koli shemo neposrednih plačil v letu 2015, zemljišče ponovno spremenijo v trajni pašnik.

Prvi pododstavek velja le za upravičence, ki jim je na voljo zemljišče, spremenjeno iz trajnih pašnikov v zemljišče za druge rabe.

Prvi pododstavek se uporablja za površine zemljišč, ki so bile na ta način spremenjene od datuma začetka 24-mesečnega obdobja pred zadnjim datumom, na katerega je bilo treba v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 najpozneje predložiti zbirne vloge v zadevni državi članici.

V takem primeru kmetje ponovno spremenijo delež teh površin v trajne pašnike ali določijo tak obseg površin za trajne pašnike. Ta delež se izračuna na podlagi obsega površin, ki jih kmet tako spremeni, in obsega površin, ki so potrebne za ponovno vzpostavitev ravnotežja.

Kadar pa so bile take površine predmet prenosa, potem ko so bile spremenjene v zemljišče za druge rabe, se prvi pododstavek uporablja le, če je do prenosa prišlo po 6. maju 2004.

Z odstopanjem od točke (2) drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 1122/2009 se površine, ponovno spremenjene v trajne pašnike ali opredeljene za trajne pašnike, štejejo za „trajne pašnike“. Navedene površine se uporabljajo za gojenje trav ali druge zelnate krme pet zaporednih let po datumu njihove spremembe.

Odstavka 1 in 3 se uporabljata samo v letu 2015.

Države članice v letih 2015 in 2016 opravijo preglede, da zagotovijo izpolnjevanje odstavkov 1 in 3.

POGLAVJE II

IZRAČUN IN UPORABA UPRAVNIH KAZNI

Člen 38

Splošna pravila glede neizpolnjevanja

„Ponovitev“ neizpolnjevanja pomeni neizpolnjevanje iste zahteve ali standarda, ugotovljeno več kot enkrat v zaporednem obdobju treh koledarskih let, če je bil upravičenec obveščen o predhodnem neizpolnjevanju oziroma je imel možnost, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo navedenega predhodnega neizpolnjevanja. Za ugotavljanje ponovitve neizpolnjevanja se bodo upoštevale neskladnosti, ugotovljene na podlagi Uredbe (ES) št. 1122/2009, zlasti DKOS 3 iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 pa bodo veljali za enakovredne PZR 2 iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009 v različici, ki je bila v veljavi 21. decembra 2013.

„Obseg“ neizpolnjevanja se ugotovi zlasti ob upoštevanju, ali ima neizpolnjevanje daljnosežne posledice ali pa je omejeno na samo kmetijo.

„Resnost“ neizpolnjevanja je odvisna zlasti od pomembnosti posledic neizpolnjevanja ob upoštevanju ciljev zadevne zahteve ali standarda.

Ali je neizpolnjevanje „stalno“, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo navedenih učinkov na primeren način.

Za namene tega poglavja se neizpolnjevanje šteje za „ugotovljeno“, če je ugotovljeno pri kakršni koli vrsti nadzora, izvedenega v skladu s to uredbo, ali kadar je bil na neizpolnjevanje na kakršen koli drug način opozorjen pristojni kontrolni organ ali, kadar je to primerno, plačilna agencija.

Člen 39

Izračun in uporaba upravnih kazni v primeru malomarnosti

Kadar je ugotovljeno neizpolnjevanje zaradi malomarnosti upravičenca, se uporabi znižanje. Navedeno znižanje praviloma znaša 3 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in letne premije iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Plačilna agencija se lahko na podlagi ocene pomembnosti neizpolnjevanja, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ v ocenjevalnem delu poročila o nadzoru, ob upoštevanju meril iz člena 38(1) do (4) odloči, da navedeni odstotek zmanjša na 1 % ali poveča na 5 % skupnega zneska iz prvega pododstavka ali, če določbe v zvezi z zadevno zahtevo ali standardom to omogočajo, da glede neizpolnjevanja nadalje ne ukrepa, ali, v primerih, za katere se dodeli podpora v skladu s členom 17(5) in členom 17(6) Uredbe 1305/2013, da znižanj sploh ne uporabi.

Kadar se država članica odloči, da ne uporabi upravne kazni na podlagi člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in upravičenec ne popravi stanja v roku, ki ga določi pristojni organ, se uporabi upravna kazen.

Rok, ki ga določi pristojni organ, ni daljši kot do konca leta, ki sledi letu ugotovitve.

Kadar se država članica odloči za možnost, določeno v drugem pododstavku člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in upravičenec ne popravi stanja v roku, ki ga določi pristojni organ, se znižanje v višini najmanj 1 % iz odstavka 1 tega člena uporabi retroaktivno glede na leto začetne ugotovitve, ko je bil uporabljen sistem zgodnjega opozarjanja, če je ugotovljeno, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno v najdaljšem obdobju treh zaporednih koledarskih let, izračunanih od navedenega leta in vključno z njim.

Rok, ki ga določi pristojni organ, ni daljši kot do konca leta, ki sledi letu ugotovitve.

Neizpolnjevanje, ki ga je upravičenec odpravil v roku, se ne šteje za neizpolnjevanje za namene določitve ponovitve v skladu z odstavkom 4.

Brez poseganja v primere namernega neizpolnjevanja se znižanje, ki se uporabi za prvo ponovitev istega neizpolnjevanja v skladu z odstavkom 1, pomnoži s faktorjem tri.

Pri nadaljnjih ponovitvah se pomnožitveni faktor tri uporabi za vsak rezultat znižanja, določenega v zvezi s predhodno ponovitvijo neizpolnjevanja. Vendar največje znižanje ne presega 15 % skupnega zneska iz odstavka 1.

Ko je dosežen največji odstotek 15 %, plačilna agencija obvesti zadevnega upravičenca, da se, če se isto neizpolnjevanje ponovno ugotovi, šteje, da je upravičenec deloval namerno v smislu člena 40.

Člen 40

Izračun in uporaba upravnih kazni v primerih namernega neizpolnjevanja

Kadar je upravičenec ugotovljeno neizpolnjevanje povzročil namerno, je znižanje, ki se uporabi za skupni znesek iz člena 39(1), praviloma 20 % navedenega skupnega zneska.

Vendar se lahko plačilna agencija na podlagi ocene pomembnosti neizpolnjevanja, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ v ocenjevalnem delu poročila o nadzoru, ob upoštevanju meril iz člena 38(1) do (4) odloči za znižanje navedenega odstotka na ne več kot 15 % ali povišanje odstotka na največ 100 % navedenega skupnega zneska.

Člen 41

Kumuliranje upravnih kazni

Kadar primer neizpolnjevanja v smislu točke 2(b) drugega pododstavka člena 2(1) pomeni tudi neizpolnjevanje v smislu točke 2(a) drugega pododstavka člena 2(1), se upravne kazni uporabijo v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 77(8)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

NASLOV V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 42

Prehodna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo

Glede obveznosti upravičencev v zvezi z navzkrižno skladnostjo za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, se uporabljajo pravila o kontrolnem sistemu in upravnih kaznih iz te uredbe in iz izvedbenih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Za primere neizpolnjevanja zahtev glede navzkrižne skladnosti, za katero upravne kazni niso bile uporabljene, ker sodijo v okvir pravila de minims iz člena 23(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 oziroma člena 51(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se uporabi drugi pododstavek člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z obveznostjo kontrolnega organa, da sprejme potrebne ukrepe, da preveri, ali je upravičenec odpravil ugotovljeno neizpolnjevanje.

Člen 43

Razveljavitev

Uredbi (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 se s 1. januarjem 2015 razveljavita.

Vendar se navedeni uredbi še naprej uporabljata za:

(a)

vloge za pomoč za neposredna plačila, predložene za premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2015;

▼M1

(b)

zahtevke za plačilo in vloga za podporo, ki se nanašajo na leto 2014 in prejšnja leta, ter zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leto 2015, na podlagi člena 66(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005, in

▼B

(c)

kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi z obveznostmi kmetov glede navzkrižne skladnosti na podlagi členov 85t in 103z Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 ( 18 ).

Člen 44

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M1

Uporablja se za vloge za pomoč, vloge za podporo in zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leta zahtevka ali premijska obdobja od 1. januarja 2015 dalje.

▼B

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

( 2 ) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

( 3 ) Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

( 4 ) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

( 5 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

( 6 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

( 7 ) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

( 8 ) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

( 9 ) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

( 10 ) Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 141, 30.4.2004, str. 18).

( 11 ) Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

( 12 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L 227, 31.7.2014, str. 69).

( 13 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

( 14 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

( 15 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (Glej stran 1 tega Uradnega lista).

( 16 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 o proizvodnih metodah v kmetijstvu, ki so združljive z zahtevami varstva okolja in ohranjanja podeželja (UL L 215, 30.7.1992, str. 85).

( 17 ) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

( 18 ) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1–149).

Top