Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02013R1308-20170801

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/2017-08-01

02013R1308 — SL — 01.08.2017 — 003.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007

(UL L 347 20.12.2013, str. 671)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) št. 1310/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013

  L 347

865

20.12.2013

►M2

UREDBA (EU) 2016/791 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. maja 2016

  L 135

1

24.5.2016

►M3

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1166 z dne 17. maja 2016

  L 193

17

19.7.2016

►M4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1226 z dne 4. maja 2016

  L 202

5

28.7.2016


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 189, 27.6.2014, str.  261 (1308/2013)

►C2

Popravek, UL L 331, 18.11.2014, str.  41 (1308/2013)

►C3

Popravek, UL L 130, 19.5.2016, str.  7 (1308/2013)




▼B

UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007



DEL I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.  S to uredbo se vzpostavlja skupna ureditev trgov za kmetijske proizvode, kar pomeni vse proizvode iz Priloge I k Pogodbama, z izjemo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kot so opredeljeni v zakonodajnih aktih Unije na področju skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

2.  Kmetijski proizvodi, kot so opredeljeni v odstavku 1, se razdelijo v naslednje sektorje, kot so navedeni v ustrezni delih seznama iz Priloge I:

(a) žita, del I;

(b) riž, del II;

(c) sladkor, del III;

(d) posušena krma, del IV;

(e) semena, del V;

(f) hmelj, del VI;

(g) oljčno olje in namizne oljke, del VII;

(h) lan in konoplja, del VIII;

(i) sadje in zelenjava, del IX;

(j) proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave, del X;

(k) banane, del XI;

(l) vino, del XII;

(m) živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje, del XIII;

(n) tobak, del XIV;

(o) goveje in telečje meso, del XV;

(p) mleko in mlečni proizvodi, del XVI;

(q) prašičje meso, del XVII;

(r) ovčje in kozje meso, del XVIII;

(s) jajca, del XIX;

(t) perutninsko meso, del XX;

(u) etilni alkohol kmetijskega izvora, del XXI;

(v) čebelarski proizvodi, del XXII;

(w) sviloprejke, del XXIII;

(x) drugi proizvodi, del XXIV.

Člen 2

Splošne določbe o skupni kmetijski politiki (SKP)

Uredba (EU) št. 1306/2013 in določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe, se uporabljajo za ukrepe iz te uredbe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se v zvezi z določenimi sektorji uporabljajo opredelitve pojmov, kakor so navedene v Prilogi II.

2.  Opredelitve pojmov iz oddelka B dela II Priloge II se uporabljajo samo do konca tržnega leta 2016/2017 za sladkor.

3.  Opredelitve pojmov, določene v Uredbi (EU) št. 1306/2013, Uredbi (EU) št. 1307/2013 ( 1 ) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), se uporabljajo v tej uredbi, razen če je v tej uredbi drugače določeno.

4.  Da bi upoštevali posebnosti sektorja riža, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo opredelitev pojmov v zvezi s sektorjem riža iz dela I Priloge II, kolikor je to potrebno za posodobitev opredelitev pojmov zaradi sprememb na trgu.

5.  Za namene te uredbe:

(a) „manj razvite regije“ pomeni regije, kakor so opredeljene v točki (a) prvega pododstavka člena 90(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

(b) „slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo “pomeni vremenske razmere, na primer zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje zadevnega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer se najvišja in najnižja vpisna vrednost ne upošteva.

Člen 4

Prilagoditev nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode

Kadar je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb kombinirane nomenklature, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejeme delegirane akte, s katerimi se opis proizvodov in sklici iz te uredbe prilagodijo tarifnim številkam ali podštevilkam kombinirane nomenklature.

Člen 5

Pretvorbeni količniki za riž

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a) določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe glede uporabe pretvorbenih količnikov za riž.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 6

Tržna leta

Določijo se naslednja tržna leta:

(a) od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan;

(b) od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za sektor posušene krme in sektor sviloprejk;

(c) od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:

(i) sektor žit;

(ii) sektor semen;

(iii) sektor oljčnega olja in namiznih oljk;

(iv) sektor lana in konoplje;

(v) sektor mleka in mlečnih proizvodov;

(d) od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;

(e) od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža;

(f) od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja.

Člen 7

Referenčni pragi

1.  Določijo se naslednji referenčni pragi:

(a) za sektor žit, 101,31 EUR na tono, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

(b) za neoluščeni riž, 150 EUR na tono za standardno kakovost, določeno v točki A Priloge III, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

(c) za sladkor standardne kakovosti, določen v točki B Priloge III, v zvezi z nepakiranim sladkorjem, franko tovarna:

(i) za beli sladkor: 404,4 EUR na tono;

(ii) za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono;

(d) za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe goveda moškega spola razreda mesnatosti/zamaščenosti R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov goveda, starega osem mesecev ali več, iz točke A Priloge IV;

(e) za sektor mleka in mlečnih proizvodov:

(i) 246,39 EUR na 100 kg za maslo;

(ii) 169,80 EUR na 100 kg za posneto mleko v prahu;

(f) za prašičje meso 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljene glede na maso in vsebnost pustega mesa, kot je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev iz točke B Priloge IV:

(i) trupi, katerih masa je 60 kg ali več, vendar manj kot 120 kg: razred E;

(ii) trupi, katerih masa je 120 kg ali več, vendar manj kot 180 kg: razred R;

(g) za sektor oljčnega olja:

(i) 1 779 EUR na tono za ekstra deviško oljčno olje;

(ii) 1 710 EUR na tono za deviško oljčno olje;

(iii) 1 524 EUR na tono za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti dve, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR na tono za vsako dodatno stopnjo kislosti.

2.  Referenčne prage, določene v odstavku 1, preverja Komisija, ki upošteva objektivna merila, zlasti proizvodne trende, stroške proizvodnje (predvsem vložke) in tržne trende. Referenčni zneski so po potrebi posodobljeni v skladu z rednim zakonodajnim postopkom glede na proizvodne in tržne trende.



DEL II

NOTRANJI TRG



NASLOV I

TRŽNA INTERVENCIJA



POGLAVJE I

Javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje



Oddelek 1

Splošne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 8

Področje uporabe

To poglavje določa pravila o tržni intervenciji glede:

(a) javne intervencije, pri kateri proizvode odkupijo pristojni organi držav članic in jih skladiščijo do odpreme, in

(b) dodeljevanja pomoči za skladiščenje proizvodov s strani zasebnih izvajalcev.

Člen 9

Poreklo upravičenih proizvodov

Proizvodi, upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali do dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje, morajo imeti poreklo v Uniji. Če so proizvedeni iz pridelkov, morajo biti ti pridelki pridelani v Uniji, in če so proizvedeni iz mleka, mora biti to mleko pridelano v Uniji.

Člen 10

Lestvica Unije za razvrščanje trupov

Lestvica Unije za razvrščanje trupov se v skladu s točko A oziroma B Priloge IV uporablja v sektorju govejega in telečjega mesa za trupe goveda, starega osem mesecev ali več, ter v sektorju prašičjega mesa za prašiče, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.

Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Unije za razvrščanje trupov ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge IV.



Oddelek 2

Javna intervencija

Člen 11

Proizvodi, upravičeni do javne intervencije

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih lahko določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 19 in izvedbenimi akti v skladu s členom 20:

(a) navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen in koruzo;

(b) neoluščeni riž;

(c) sveže ali ohlajeno goveje in telečje meso, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50 ;

(d) maslo, izdelano v odobrenem podjetju v Uniji neposredno in izključno iz pasterizirane smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;

(e) posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku iz kravjega mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastne suhe snovi.

Člen 12

Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:

(a) za navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen in koruzo od 1. novembra do 31. maja;

(b) za neoluščeni riž od 1. aprila do 31. julija;

(c) za goveje in telečje meso skozi vse leto;

(d) za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 30. septembra.

Člen 13

Začetek in zaključek javne intervencije

▼C3

1.  V obdobjih iz člena 12:

▼B

(a) je javna intervencija na voljo za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu;

(b) javno intervencijo za trdo pšenico, ječmen, koruzo in neoluščeni riž (vključno s posebnimi sortami ali tipi neoluščenega riža) lahko začne Komisija na podlagi izvedbenih aktov, če je to potrebno zaradi razmer na trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2);

(c) javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa lahko začne Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju, določena na podlagi točke (c) prvega odstavka člena 20, v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov goveda iz točke A Priloge IV, pod 85 % referenčnega praga, določenega v točki (d) člena 7(1).

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi konča javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa, kadar pogoji, določeni v točki (c) odstavka 1 tega člena, v reprezentativnem obdobju, določenem v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 20, niso več izpolnjeni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

Člen 14

Odkup po fiksni ceni ali prek razpisa

Kadar se javna intervencija začne v skladu s členom 13(1), Svet v skladu s členom 43(3) PDEU sprejme ukrepe za določitev odkupnih cen za proizvode iz člena 11, po potrebi pa tudi ukrepe glede količinske omejitve, kadar se odkup izvede po fiksni ceni.

Člen 15

Cena javne intervencije

1.  Cena javne intervencije pomeni:

(a) ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije, kadar se odkup izvede po fiksni ceni, ali

(b) najvišjo ceno, po kateri se lahko odkupijo proizvodi, upravičeni do javne intervencije, kadar se odkup izvede z javnim razpisom.

2.  Ukrepe za določitev višine cene javne intervencije, vključno z zneski povišanj in znižanj, sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 16

Splošna načela o odpremi iz javne intervencije

1.  Odprema proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, ki:

(a) preprečuje morebitne motnje na trgu;

(b) zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev ter

(c) je skladen z zavezami iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

2.  Proizvode, ki so bili odkupljeni v okviru javne intervencije, je mogoče odpremiti tako, da se dajo na razpolago za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, določen v zadevnih pravnih aktih Unije. ►C3  V takšnih primerih je obračunska vrednost takšnih proizvodov enaka višini ustrezne fiksne cene javne intervencije iz člena 15(2) te uredbe. ◄

3.  Komisija vsako leto objavi podrobne pogoje, pod katerimi so bile v predhodnem letu prodani proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije.



Oddelek 3

Pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 17

Upravičeni proizvodi

Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 1718(1) ali členom 1819 ter izvedbenimi akti v skladu s členom 1718(2) ali členom 20:

(a) beli sladkor;

(b) oljčno olje;

(c) lanena vlakna;

(d) sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več;

(e) maslo, izdelano iz smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka;

(f) sir;

(g) posneto mleko v prahu, izdelano iz kravjega mleka;

(h) prašičje meso;

(i) ovčje in kozje meso.

Točka (f) prvega odstavka se nanaša samo na sir z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, ki je skladiščen tudi po preteku obdobja zorenja, določenega v specifikaciji proizvoda za proizvod iz člena 7 navedene uredbe, in/ali obdobja zorenja, ki prispeva k večji vrednosti sira.

Člen 18

Pogoji za dodelitev pomoči

1.  Da se zagotovi preglednosti trga se na Komisijo po potrebi prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, po katerih se lahko odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju:

(a) povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčnih pragov ter proizvodnih stroškov za zadevne proizvode in

(b) potrebe po pravočasnem odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarske trende, ki imajo močan negativni učinek na marže v sektorju.

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih:

(a) dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena;

(b) omeji dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

3.  Ukrepe za določitev zneska pomoči za zasebno skladiščenje iz člena 17 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.



Oddelek 4

Skupne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 19

Prenos pooblastila

1.  Da bi zagotovili, da so proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije oziroma za katere se prejema pomoč za zasebno skladiščenje, primerni za dolgotrajno skladiščenje ter so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti in da se upošteva posebnosti različnih sektorjev za namene zagotavljanja ekonomičnega delovanja javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi zahteve in pogoje, ki jih morajo ti proizvodi izpolnjevati poleg zahtev, določenih v tej uredbi. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se za odkupljene in skladiščene proizvode zagotovi:

(a) njihova kakovost, kar zadeva parametre kakovosti, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorije, lastnosti proizvoda in starost;

(b) izpolnjevanje pogojev, kar zadeva količino, pakiranje, vključno z označevanjem, konzerviranje, predhodne pogodbe za skladiščenje, odobritev podjetij ter fazo proizvodov, za katero se uporablja cena javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje.

2.  Da bi upoštevali posebne značilnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za določitev meril kakovosti za odkup in prodajo navadne pšenice, trde pšenice, ječmena, koruze in neoluščenega riža.

3.  Da se zagotovi, da skladiščna zmogljivost in učinkovitost sistema javne intervencije omogočata stroškovno učinkovitost, distribucijo in dostop za izvajalce ter da se ohrani takšna kakovost proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, da jih je mogoče odpremiti ob koncu obdobja skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:

(a) zahteve, ki jih morajo izpolnjevati skladiščni prostori za vse proizvode, ki so predmet javne intervencije;

(b) pravila o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so odgovorne zanje in za njihovo obravnavo z vidika carinskih dajatev in morebitnih drugih zneskov, ki se dodelijo ali poberejo v okviru SKP.

4.  Da bi zagotovili, da ima pomoč za zasebno skladiščenje želeni učinek na trgu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:

(a) pravila in pogoji, ki se uporabljajo, če je skladiščena količina manjša od pogodbene količine;

(b) pogoji za dodelitev predplačila takšne pomoči.

(c) pogoji, v skladu s katerimi se lahko odloči, da je mogoče proizvode, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, ponovno tržiti ali odpremiti.

5.  Da bi zagotovili pravilno delovanje sistemov javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, v katerih se:

(a) predvidi uporaba razpisnih postopkov, ki zagotavljajo enak dostop do blaga in enako obravnavanje izvajalcev;

(b) določijo dodatni pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci, da bi državam članicam in izvajalcem olajšali učinkovito upravljanje in nadzor sistema;

(c) za izvajalce določi zahtevo za polog varščine, ki zagotavlja, da bodo izpolnili svoje obveznosti.

6.  Da se upošteva tehnični napredek in potrebe sektorjev iz člena 10 ter potrebo po standardizaciji predstavitve različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ukrepov tržne intervencije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

(a) prilagodi in posodobi določbe Priloge IV o lestvicah Unije za razvrščanje, označevanje in pripravo trupov;

(b) določi dopolnilne določbe o razvrščanju, vključno z osebami, usposobljenimi za razvrščanje, uvrščanju, vključno s tehnikami samodejnega uvrščanja, identifikaciji, tehtanju in označevanju trupov ter o izračunu povprečnih cen v Uniji in ponderiranih koeficientih, ki se uporabljajo pri izračunu teh cen;

(c) v sektorju govejega in telečjega mesa določi odstopanja od določb in posebna odstopanja, ki jih lahko države članice odobrijo klavnicam, v katerih se zakolje le malo goveda, ter dodatne določbe za zadevne proizvode, vključno z določbami o razredih mesnatosti in stopnji zamaščenosti, v sektorju ovčjega mesa nadaljnje določbe o masi, barvi mesa in stopnji zamaščenosti ter merila za razvrščanje lahkih jagnjet;

(d) državam članicam dovoli, da ne uporabljajo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov ter da dovoli, da poleg mase in ocenjenega deleža pustega mesa uporabijo dodatna ocenjevalna merila ali določi odstopanja od te lestvice.

Člen 20

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega poglavja. Ti ukrepi se lahko zlasti nanašajo na:

(a) stroške, ki jih mora plačati izvajalec, kadar proizvodi, dobavljeni za javno intervencijo, ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede kakovosti;

(b) določitev minimalne skladiščne zmogljivosti za intervencijska skladišča;

(c) reprezentativna obdobja, trge in tržne cene, potrebne za uporabo tega poglavja;

(d) dobavo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, stroške prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzem proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilo;

(e) različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja za sektor govejega in telečjega mesa;

(f) praktične podrobnosti za pakiranje, trženje in označevanju proizvodov;

(g) postopke za odobritev podjetij, ki proizvajajo maslo in posneto mleko v prahu, za namene tega poglavja;

(h) morebitno odobritev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili proizvodi odkupljeni in skladiščeni;

(i) prodajo ali odpremo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti kar zadeva prodajne cene, pogoje za odpremo iz skladišča, nadaljnjo uporabo ali namembni kraj odpremljenih proizvodov, vključno s postopki v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za uporabo v sistemu iz člena 16(2), vključno s prenosi med državami članicami;

(j) kar zadeva proizvode, odkupljene v okviru javne intervencije, določbe v zvezi z možnostjo držav članic, da na lastno odgovornost prodajajo majhne količine, ki so še v skladiščih, ali količine, ki jih ni več mogoče prepakirati oziroma so slabše kakovosti;

(k) pri zasebnem skladiščenju, sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in prosilci;

(l) oddajo proizvodov v zasebno skladiščenje ter njihovo hranjenje v zasebnem skladišču in odpremo iz njega;

(m) trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in določbe, v skladu s katerimi se taka obdobja, določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;

(n) postopke, ki se uporabljajo za odkup po fiksni ceni, vključno s postopki za polog varščine in njeno višine ali za dodelitev vnaprej določene pomoči za zasebno skladiščenje;

(o) uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:

(i) predložitev ponudb in minimalno količino za zahtevek ali predložitev;

(ii) postopke za polog varščine in njeno višine ter

(iii) izbor ponudb, ki zagotavlja, da se prednost nameni ponudbam, ki so za Unijo najugodnejše, pri čemer ni nujno, da sledi oddaja naročila;

(p) uporabo lestvic Unije za razvrščanje trupov goveda, prašičev in ovac;

(q) drugačno pripravo trupov in polovic od tiste, ki je določena v točki A.IV Priloge IV, za namen določitve tržnih cen;

(r) korekcijske faktorje, ki jih morajo uporabiti države članice pri drugačni pripravi trupov goveda in ovac, kadar se ne uporablja referenčna priprava;

(s) praktične podrobnosti za označevanje razvrščenih trupov in za izračun tehtane povprečne cene v Uniji za trupe goveda, prašičev in ovac, ki ga opravi Komisija;

(t) dovoljenje, da države članice za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, zagotovijo drugačno pripravo trupov prašičev od tiste iz točke B.III Priloge IV, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(i) običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju se razlikuje od standardne priprave, opredeljene v prvem pododstavku točke B.III Priloge IV;

(ii) tako narekujejo tehnične zahteve;

(iii) koža je s trupov enakomerno odstranjena;

(u) določbe, na podlagi katerih odbor iz Unije, ki ga sestavljajo strokovnjaki Komisije in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, na terenu preveri uporabo razvrščanja trupov v državah članicah, da se zagotovita točnost in zanesljivost razvrščanja trupov. V teh določbah se navede, da Unija krije stroške, nastale zaradi preverjanja.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 21

Druga izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte za dovolitev državam članicam, da z odstopanjem od točke C.III Priloge IV za jagnjeta z maso trupa manj kot 13 kg uporabijo naslednja merila za razvrščanje:

(a) masa trupa;

(b) barva mesa;

(c) zamaščenost.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).



POGLAVJE II

Sheme pomoči

▼M2



Oddelek 1

Pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah

Člen 22

Ciljna skupina

Shema pomoči za izboljšanje razdeljevanja kmetijskih proizvodov ter izboljšanje prehranjevalnih navad otrok je namenjena otrokom, ki redno obiskujejo vrtec ali malo šolo, osnovno ali srednjo šolo, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic.

Člen 23

Pomoč za oskrbo s šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, spremljevalni izobraževalni ukrepi in pripadajoči stroški

1.  Pomoč Unije se dodeli za otroke v izobraževalnih ustanovah iz člena 22 za:

(a) oskrbo z upravičenimi proizvodi in njihovo razdeljevanje iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena;

(b) spremljevalne izobraževalne ukrepe ter

(c) kritje nekaterih stroškov, povezanih z opremo, obveščanjem javnosti, spremljanjem in vrednotenjem ter, če ti stroški niso zajeti v točki (a) tega pododstavka, logistiko in razdeljevanjem.

Svet v skladu s členom 43(3) PDEU določi omejitve za delež pomoči Unije, ki pokriva ukrepe in stroške iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.

2.  V tem oddelku:

(a) „šolsko sadje in zelenjava“ pomeni proizvode iz točke (a) odstavka 3 in točke (a) odstavka 4;

(b) „šolsko mleko“ pomeni proizvode iz točke (b) odstavka 3 in točke (b) odstavka 4, kakor tudi proizvode iz Priloge V.

3.  Države članice, ki želijo sodelovati v shemi pomoči, vzpostavljeni na podlagi odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema), in ki zaprosijo za ustrezno pomoč Unije, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin določijo prednostno razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

(a) sadje in zelenjava ter sveži proizvodi iz sektorja banan;

(b) konzumno mleko in konzumno mleko brez laktoze.

4.  Ne glede na odstavek 3 lahko države članice, da bi spodbujale uživanje specifičnih proizvodov in/ali zadostile posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, predvidijo razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

(a) proizvodov iz predelanega sadja in zelenjave, poleg proizvodov iz točke (a) odstavka 3;

(b) sira, skute, jogurta in drugih fermentiranih ali kislih mlečnih proizvodov brez dodanih arom, sadja, oreškov ali kakava, poleg proizvodov iz točke (b) odstavka 3.

5.  Države članice lahko razdeljevanje proizvodov iz odstavkov 3 in 4 dopolnijo tudi s proizvodi iz Priloge V, kadar menijo, da je to potrebno za uresničitev ciljev šolske sheme in ciljev strategij iz odstavka 8.

V takih primerih se pomoč Unije izplača le za mlečno komponento proizvoda, ki se razdeljuje. Ta mlečna komponenta ne znaša manj kot 90 % teže pri proizvodih iz kategorije I v Prilogi V in 75 % teže pri proizvodih iz kategorije II v Prilogi V.

Raven pomoči Unije za mlečno komponento določi Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

6.  Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme, ne vsebujejo ničesar od naslednjega:

(a) dodanih sladkorjev;

(b) dodane soli;

(c) dodanih maščob;

(d) dodanih sladil;

(e) dodanih umetnih ojačevalcev okusa od E 620 do E 650, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka lahko vsaka država članica, potem ko je pridobila ustrezno odobritev s strani svojih nacionalnih organov, pristojnih za zdravje in prehrano v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, odloči, da lahko upravičeni proizvodi iz odstavkov 4 in 5 vsebujejo omejene količine dodanega sladkorja, dodane soli in/ali dodanih maščob.

7.  Države članice lahko poleg proizvodov iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena določijo, da se vključijo tudi drugi kmetijski proizvodi v okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, zlasti proizvodi iz točk (g) in (v) člena 1(2).

8.  Država članica kot pogoj za svoje sodelovanje v šolski shemi pred začetkom sodelovanja v shemi in nato vsakih šest let izdela nacionalno ali regionalno strategijo za izvajanje sheme. Nacionalni ali regionalni organ, odgovoren za izdelavo strategije, lahko strategijo spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja ter doseženih rezultatov. Strategija opredeli vsaj potrebe, ki jim je treba zadostiti, te potrebe prednostno razvrsti, določi ciljno skupino in rezultate, ki naj bi jih dosegli, ter po možnosti količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na prvotno stanje, ter določi najustreznejše instrumente in ukrepe za uresničitev teh ciljev.

Strategija lahko vsebujejo posebne elemente, povezane z izvajanjem šolske sheme, vključno z elementi, s katerimi naj bi se olajšalo njeno upravljanje.

9.  Države članice v svojih strategijah določijo seznam vseh proizvodov, ki jih je treba priskrbeti v okviru šolske sheme prek rednega razdeljevanja ali v sklopu spremljevalnih izobraževalnih ukrepov. Brez poseganja v odstavek 6 pa zagotovijo tudi, da pri pripravi tega seznama ustrezno sodelujejo njihovi nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi ta seznam ustrezno odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

10.  Države članice zaradi učinkovitosti šolske sheme določijo tudi spremljevalne izobraževalne ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene povezovanju otrok s kmetijstvom prek dejavnosti, na primer z obiski kmetij ter razdeljevanjem bolj raznolikih kmetijskih proizvodov iz odstavka 7. Ti ukrepi so lahko oblikovani tudi tako, da izobražujejo otroke o povezanih vprašanjih, kot so zdrave prehranjevalne navade, lokalne prehranske verige, ekološko kmetovanje, trajnostna pridelava ali preprečevanje živilskih odpadkov.

11.  Države članice izberejo proizvode, ki bi se razdeljevali ali ki bi jih vključili v spremljevalne izobraževalne ukrepe, na podlagi enega ali več naslednjih objektivnih meril: zdravstveni in okoljski vidiki, sezonskost, pestrost in razpoložljivost lokalnih ali regionalnih proizvodov, pri čemer se po možnosti da prednost proizvodom s poreklom iz Unije. Države članice lahko spodbujajo zlasti nabavo na lokalni ali regionalni ravni, ekološke proizvode, kratke oskrbne verige ali okoljevarstvene koristi, in če je ustrezno, tudi proizvode, priznane na podlagi shem kakovosti, določenih z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

Države članice lahko v svojih strategijah dajo prednost vidikom, povezanim s trajnostjo in pravično trgovino.

Člen 23a

Določbe o financiranju

1.  Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 250 milijonov EUR na šolsko leto.

Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:

(a) za šolsko sadje in zelenjavo: 150 milijonov EUR na šolsko leto;

(b) za šolsko mleko: 100 milijonov EUR na šolsko leto.

2.  Pomoč iz odstavka 1 se posamezni državi članici dodeli ob upoštevanju naslednjega:

(a) števila otrok, starih med šest in deset let, v zadevni državi članici;

(b) stopnje razvitosti regij v zadevni državi članici, zato da se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena manj razvitim regijam in manjšim Egejskim otokom v smislu člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013, ter

(c) za šolsko mleko se poleg meril iz točk (a) in (b) upošteva tudi pretekla uporaba pomoči Unije za oskrbo otrok z mlekom in mlečnimi proizvodi.

Pri dodelitvah sredstev za zadevno državo članico se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU, da bi upoštevali posebne okoliščine teh regij pri nabavljanju proizvodov in spodbujali to nabavljanje med najbolj oddaljenimi regijami, ki so si geografsko blizu.

Pri dodelitvah za šolsko mleko na podlagi meril za uporabo iz tega odstavka se zagotovi, da so vse države članice upravičene do prejetja vsaj najmanjšega zneska pomoči Unije na otroka v starostni skupini iz točke (a) prvega pododstavka. Ta znesek ni nižji od povprečne porabe pomoči Unije na otroka v vseh državah članicah v okviru sheme šolskega mleka, ki se je uporabljala pred 1. avgustom 2017.

Ukrepe o določitvi okvirne in dokončne dodelitve ter o prerazporeditvi pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

3.  Države članice, ki želijo sodelovati v šolski shemi, vsako leto vložijo zahtevek za pomoč Unije, pri čemer navedejo znesek, ki ga zahtevajo za šolsko sadje in zelenjavo, ter znesek, ki ga zahtevajo za šolsko mleko, ki jih želijo razdeliti.

4.  Vsaka država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 250 milijonov EUR iz odstavka 1.

Ta odstotek je mogoče povečati na 25 % za države članice z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, na primer, kadar mora država članica obravnavati posebne razmere na trgu v sektorju, ki ga zajema šolska shema, ali posebne okoliščine, povezane z majhno porabo ene od skupin proizvodov, ali druge družbene spremembe.

Prenos je mogoče izvesti:

(a) pred določitvijo dokončnih dodelitev za naslednje šolsko leto, in sicer med okvirnimi dodelitvami države članice, ali

(b) po začetku šolskega leta, in sicer med dokončnimi dodelitvami države članice, kadar so bile za zadevno državo članico takšne dodelitve določene.

Prenosov iz točke (a) tretjega pododstavka ni mogoče izvesti iz okvirne dodelitve za skupino proizvodov, za katero zadevna država članica zahteva znesek, ki presega njeno okvirno dodelitev. Države članice uradno obvestijo Komisijo o znesku prenosov med okvirnimi dodelitvami.

5.  Šolska shema ne posega v nobeno ločeno nacionalno šolsko shemo, ki je skladna s pravom Unije. Pomoč Unije iz člena 23 se lahko uporabi za razširitev obsega ali povečanje učinkovitosti kakršnih koli obstoječih nacionalnih šolskih shem ali shem za razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ali šolskega mleka, vendar pa ne nadomesti sredstev za te obstoječe nacionalne sheme, razen v zvezi z razdeljevanjem brezplačnih obrokov za otroke v izobraževalnih ustanovah. Če se država članica odloči, da bo razširila obseg obstoječe nacionalne šolske sheme ali jo naredila bolj učinkovito tako, da bo zaprosila za pomoč Unije, v strategiji iz člena 23(8) navede, kako bo to dosegla.

6.  Države članice lahko poleg pomoči Unije dodelijo tudi nacionalno pomoč za financiranje šolske sheme.

Države članice lahko to pomoč financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

7.  Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 financira tudi ukrepe informiranja, obveščanja javnosti, spremljanja in vrednotenja v zvezi s šolsko shemo, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti o ciljih sheme, ter s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja, namenjene izmenjavi izkušenj in najboljših praks, da bi olajšali izvajanje in upravljanje sheme.

Komisija lahko v skladu s členom 24(4) te uredbe oblikuje skupno podobo ali grafične elemente za večjo prepoznavnost šolske sheme.

8.  Države članice, ki sodelujejo v šolski shemi, v šolskih prostorih ali na drugih ustreznih krajih obvestijo javnost o svojem sodelovanju v shemi ter o tem, da shemo subvencionira Unija. Države članice lahko uporabijo kakršna koli ustrezna orodja za obveščanje javnosti, med katerimi so lahko plakati, posebna spletna mesta, informativno grafično gradivo ter kampanje obveščanja in ozaveščanja. Države članice zagotovijo dodano vrednost in prepoznavnost šolske sheme Unije glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

Člen 24

Prenos pooblastil

1.  Da bi pri otrocih spodbujali zdrave prehranjevalne navade in zagotovili, da se pomoč v okviru šolske sheme nameni otrokom iz ciljne skupine iz člena 22, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

(a) dodatnih meril v zvezi z upravičenostjo ciljne skupine iz člena 22;

(b) odobritve in izbora prosilcev za pomoč s strani držav članic;

(c) priprave nacionalnih ali regionalnih strategij ter glede spremljevalnih izobraževalnih ukrepov.

2.  Da bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter olajšali izvajanje šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a) določitvi stroškov in/ali ukrepov, ki so upravičeni do pomoči Unije;

(b) obveznosti držav članic, da spremljajo in vrednotijo učinkovitost svoje šolske sheme.

3.  Da bi upoštevali znanstveni napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da dopolni seznam umetnih ojačevalcev okusa iz točke (e) prvega pododstavka člena 23(6).

Da bi zagotovili, da proizvodi, razdeljeni v skladu s členom 23(3), (4) in (5), ustrezajo ciljem šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da opredeli najvišje ravni dodanega sladkorja, dodane soli in dodane maščobe, ki so lahko dovoljene v državah članicah v skladu z drugim pododstavkom člena 23(6) in ki so tehnično potrebne za pripravo ali proizvodnjo predelanih proizvodov.

4.  Da se spodbudi ozaveščenost o šolski shemi in poveča prepoznavnost pomoči Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic, ki sodelujejo v šolski shemi, zahteva, da javnost jasno obvestijo o tem, da prejemajo pomoč Unije za izvajanje sheme, vključno v zvezi z:

(a) če je ustrezno, določitvijo posebnih meril za predstavitev, sestavo, velikost in zasnovo skupne podobe ali grafičnih elementov;

(b) posebnimi merili, povezanimi z uporabo orodij za obveščanje javnosti.

5.  Za zagotavljanje dodane vrednosti in prepoznavnosti šolske sheme se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejme delegirane akte v zvezi s pravili o razdeljevanju proizvodov glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

6.  Ob upoštevanju potrebe, da se mora pomoč Unije odražati v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic zahteva, da v svojih strategijah razložijo, kako bodo to dosegle.

Člen 25

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, vključno s temi glede:

(a) informacij, ki jih morajo vsebovati strategije držav članic;

(b) zahtevkov za pomoč in plačil, vključno s poenostavitvijo postopkov na podlagi skupnega okvira za šolsko shemo;

(c) načinov obveščanja javnosti o shemi in z njo povezanih ukrepih mrežnega povezovanja;

(d) predložitve, oblike in vsebine vsakoletnih zahtevkov za pomoč, poročil o spremljanju in vrednotenju, ki jih pripravijo države članice, ki sodelujejo v šolski shemi;

(e) uporabe člena 23a(4), vključno z roki za prenose ter s predložitvijo uradnih obvestil o prenosu, njihovo obliko in vsebino.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼B



Oddelek 2

Pomoč v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Člen 29

Programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

1.  Unija financira triletne delovne programe, ki jih pripravijo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152, združenja organizacij proizvajalcev, priznana v skladu s členom 156, ali medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157, na enem ali več od naslednjih področij:

(a) spremljanje in upravljanje trga v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;

(b) izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;

(c) povečanje konkurenčnosti gojenja oljk s posodobitvijo;

(d) izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;

(e) sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnega olja, ki se prodaja končnim porabnikom, pod nadzorom državnih uprav;

(f) širjenje informacij o ukrepih, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije za izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk.

2.  Unija za financiranje delovnih programov iz odstavka 1 nameni:

(a) 11 098 000 EUR na leto za Grčijo;

(b) 576 000 EUR na leto za Francijo in

(c) 35 991 000 EUR na leto za Italijo.

3.  Najvišji znesek, ki ga nameni Unija za financiranje delovnih programov iz odstavka 1, je enak zneskom, ki so jih zadržale države članice. Financiranje upravičenih stroškov lahko znaša največ:

(a) 75 % za dejavnosti na področjih iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1;

(b) 75 % za naložbe v osnovna sredstva in 50 % za druge dejavnosti na področju iz točke (d) odstavka 1;

(c) 75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo priznane organizacije iz odstavka 1 iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (e) in (f) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.

Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.

Člen 30

Prenos pooblastila

Da se zagotovi uspešna in učinkovita poraba pomoči Unije iz člena 29 ter da se izboljša kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 pooblaščena v zvezi s:

(a) posebnimi ukrepi, ki se lahko financirajo iz pomoči Unije, ter dejavnostmi in stroški, ki jih ni mogoče financirati, na področjih iz člena 29(1);

(b) minimalno dodelitvijo finančnih sredstev Unije za posebna področja po državah članicah;

(c) zahtevo za polog varščine ob vložitvi vloge za odobritev delovnega programa, kadar se izplača predplačilo pomoči;

(d) merili, ki jih morajo države članice upoštevati pri izboru in odobritvi delovnih programov.

Člen 31

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, glede:

(a) izvajanja delovnih programov in sprememb takšnih programov;

(b) plačila pomoči, vključno s predplačili pomoči;

(c) postopkov za polog varščine ob predložitvi vloge za odobritev delovnega programa, kadar se izplača predplačilo pomoči, in njene višine.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 3

Pomoč v sektorju sadja in zelenjave

Člen 32

Operativni skladi

1.  Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave in/ali njihova združenja lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

(a) finančnih prispevkov:

(i) članov organizacije proizvajalcev in/ali same organizacije proizvajalcev ali

(ii) združenj organizacij proizvajalcev prek članov teh združenj;

(b) finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar ta združenja predstavijo, upravljajo in izvajajo operativni program ali delni operativni program v skladu s pogoji, ki jih sprejme Komisija z delegiranimi akti v skladu členom 37 in izvedbenimi akti v skladu s členom 38.

2.  Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki so bili predloženi državam članicam in z njihove strani potrjeni.

Člen 33

Operativni programi

1.  Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave trajajo najmanj tri in največ pet let. Vključujejo najmanj dva od ciljev iz točke (c) člena 152(1) ali dva od naslednjih ciljev:

(a) načrtovanje proizvodnje, vključno z napovedjo in spremljanjem proizvodnje in porabe;

(b) izboljšanje kakovosti proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

(c) povečanje tržne vrednosti proizvodov;

(d) promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

(e) okoljske ukrepe, zlasti glede vode, in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem;

(f) preprečevanje in obvladovanje kriz.

Operativni programi se predložijo državam članicam v odobritev.

2.  Združenja organizacij proizvajalcev lahko prav tako predložijo cel ali delni operativni program, sestavljen iz ukrepov, ki so jih organizacije članice opredelile v okviru svojih operativnih programov, a jih niso izvedle. Za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev veljajo enaka pravila kot za operativne programe organizacij proizvajalcev, obravnavajo pa se skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

Države članice v ta namen zagotovijo, da:

(a) se ukrepi na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo s prispevki teh organizacij članic združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;

(b) so ukrepi in ustrezna finančna udeležba opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice;

(c) ne prihaja do podvajanja financiranja.

3.  Preprečevanje in obvladovanje kriz iz točke (f) prvega pododstavka odstavka 1 sta povezana z izogibanjem krizam na trgih sadja in zelenjave in njihovim reševanjem ter v zvezi s tem zajemata:

(a) naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

(b) ukrepe za usposabljanje in izmenjavo najboljših praks;

(c) promocijo in obveščanje za preprečevanje kriz ali med njimi;

(d) podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov;

(e) ponovno zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

(f) umik s trga;

(g) zgodnje obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave;

(h) zavarovanje letine.

Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev.

V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja.

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz petega pododstavka, ne zajemajo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko najamejo posojila po komercialnih pogojih za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 34. Vse posebne ukrepe v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz je mogoče financirati s takšnimi posojili, neposredno ali na oba načina.

4.  Za namene tega oddelka:

(a) „zgodnje obiranje“ pomeni spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zgodnjim obiranjem niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju, ki se izvede pred običajnim začetkom spravila;

(b) „opustitev spravila“ pomeni končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti. Uničenje proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni se ne obravnava kot opustitev spravila.

5.  Države članice zagotovijo, da:

(a) operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali

(b) da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

Pri okoljskih ukrepih se upoštevajo zahteve glede kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil iz člena 28(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Kadar za najmanj 80 % proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev, velja ena ali več identičnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti iz člena 28(3) Uredbe (EU) št 1305/2013, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

S podporo okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka tega odstavka se krijejo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepa.

6.  Države članice zagotovijo, da so naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, dovoljene samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 34

Finančna pomoč Unije

1.  Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz točke (a) člena 32(1), vendar znaša največ 50 % dejanskih nastalih izdatkov.

2.  Za posamezne organizacije proizvajalcev ali njihova združenja se finančna pomoč Unije omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje.

Vendar se lahko ta odstotek v primeru organizacij proizvajalcev poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

V primeru združenj organizacij proizvajalcev se ta odstotek lahko poveča na 4,7 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki jih ta združenja organizacij proizvajalcev izvedejo v imenu svojih članov.

3.  50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se na zahtevo organizacije proizvajalcev poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje najmanj enega od naslednjih pogojev:

(a) predloži ga več organizacij proizvajalcev Unije, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih sistemov;

(b) predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, vključenih v projekte, ki se izvajajo na medpanožni osnovi;

(c) zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 ( 5 );

(d) je prvi program, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je rezultat združitve dveh priznanih organizacij proizvajalcev;

(e) je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;

(f) predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;

(g) predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU.

4.  50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v primeru umika sadja in zelenjave s trga, ki ne presega 5 % obsega tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev in se odstrani z:

(a) brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo v dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do javne pomoči, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje, ali

(b) s prosto razdelitvijo komurkoli od naslednjega: kazenskim institucijam, šolam, ustanovam iz člena 22, otroškim počitniškim taborom, bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

Člen 35

Nacionalna finančna pomoč

1.  V regijah držav članic, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave še posebno nizka, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi državam članicam na podlagi ustrezno utemeljene prošnje dovoli, da plačajo organizacijam proizvajalcev nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 32(1). To pomoč se doda operativnemu skladu.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave v tistih regijah, v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % skupne kmetijske proizvodnje teh regij, lahko Unija na prošnjo zadevne države članice povrne nacionalno finančno pomoč iz odstavka 1 tega člena.

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih odloči o tem povračilu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 36

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1.  Države članice oblikujejo nacionalni okvir, ki vsebuje splošne pogoje v zvezi z okoljskimi ukrepi iz člena 33(5). Ta okvir zlasti določa, da se pri takšnih ukrepih upoštevajo ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, zlasti tiste, določene v členu 3 navedene uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), v treh mesecih po predložitvi zahteva spremembo, če ugotovi, da predlog ne bi prispeval k izpolnjevanju ciljev iz člena 191 PDEU in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije. Pri naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, se prav tako upoštevajo ti cilji.

2.  Vsaka država članica oblikuje nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Takšna strategija vključuje:

(a) analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;

(b) utemeljitev izbranih prednostnih nalog;

(c) cilje operativnih programov in instrumentov ter kazalnike uspešnosti;

(d) oceno operativnih programov;

(e) obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za države članice, v katerih ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 37

Prenos pooblastila

Da se organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in trajnostna podpora, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o:

(a) operativnih skladih in operativnih programih glede:

(i) ocenjenih zneskov, odločitev organizacij proizvajalcev in njihovih združenj o finančnih prispevkih in uporabe operativnih skladov;

(ii) ukrepov, dejavnosti, izdatkov ter upravnih in kadrovskih stroškov, ki se vključijo v operativne programe ali iz njih izključijo, sprememb operativnih programov in dodatnih zahtev, ki jih določijo države članice;

(iii) izogibanja dvojnemu financiranju med operativnimi programi in programi razvoja podeželja;

(iv) operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev;

(v) posebnih pravil, ki se uporabljajo v primeru, ko združenja organizacij proizvajalcev upravljajo, obdelujejo, izvajajo in predstavljajo celotne operativne programe ali njihove dele;

(vi) obvezne uporabe skupnih kazalnikov za namene spremljanja in vrednotenja operativnih programov;

(b) nacionalnem okviru in nacionalni strategiji za operativne programe v zvezi z obveznim spremljanjem in vrednotenjem učinkovitosti nacionalnih okvirov in nacionalnih strategij;

(c) finančni pomoči Unije v zvezi z:

(i) osnovo za izračun finančne pomoči Unije in vrednostjo tržne proizvodnje iz člena 34(2);

(ii) veljavnimi referenčnimi obdobji za izračun pomoči;

(iii) zagotovitvijo predplačil in obveznostjo za polog varščine, kadar se izplača predplačilo pomoči;

(iv) posebnimi pravili za financiranje operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev, zlasti tistih, ki se nanašajo na uporabo omejitev, določenih v členu 34(2);

(d) ukrepih za preprečevanje in obvladovanje kriz v zvezi z:

(i) možnostjo držav članic, da ne uporabijo enega ali več ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz;

(ii) pogoji glede točki (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 33(3);

(iii) dovoljenimi namembnimi kraji, ki jih določijo države članice za umaknjene proizvode;

(iv) najvišjo stopnjo podpore za umike s trga;

(v) zahtevo za predhodna obvestila v primeru umikov s trga;

(vi) osnovo za izračun obsega tržne proizvodnje za brezplačno razdeljevanje iz člena 34(4) in določitvijo največjega obsega tržne proizvodnje v primeru umikov;

(vii) zahtevo za prikaz emblema Unije na embalaži proizvodov, namenjenih za brezplačno razdeljevanje;

(viii) pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov;

(ix) uporabo izrazov za namene tega oddelka;

(x) pogoji, ki jih sprejmejo države članice in se nanašajo na zgodnje obiranje in opustitev spravila;

(xi) zavarovanje letine;

(xii) vzajemnimi skladi in

(xiii) pogoji za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 33(3) ter določitvijo zgornjo mejo izdatkov zanjo;

(e) nacionalni finančni pomoči v zvezi s:

(i) stopnjo organiziranosti proizvajalcev;

(ii) zahtevo za polog varščine, kadar se izplača predplačilo;

(iii) največjim deležem povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije.

Člen 38

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe v zvezi z:

(a) upravljanjem operativnih skladov;

(b) informacijami, ki morajo biti navedene v operativnih programih, nacionalnih okvirih in nacionalnih strategijah iz člena 36, predložitvijo operativnih programov državam članicam, roki, spremnimi dokumenti in odobritvijo s strani držav članic;

(c) izvajanjem operativnih programov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev;

(d) predložitvijo, obliko in vsebino poročil o spremljanju in vrednotenju nacionalnih strategij in operativnih programov;

(e) zahtevki za pomoč in plačili pomoči, vključno s predplačili in delnimi plačili pomoči;

(f) praktičnimi podrobnostmi za prikaz emblema Unije na embalaži proizvodov, namenjenih za brezplačno razdeljevanje;

(g) upoštevanjem tržnih standardov v primeru umikov;

(h) stroški prevoza, sortiranja in pakiranja v primeru brezplačnega razdeljevanja;

(i) ukrepi za promocijo, obveščanje in usposabljanje v primeru preprečevanja in obvladovanja kriz;

(j) izvajanjem ukrepov umika, zgodnjega obiranja, opustitve spravila in ukrepov za zavarovanje letine;

(k) vlaganjem zahtevkov za nacionalno finančno pomoč, njeno odobritvijo, plačilom in povračilom;

(l) postopki za polog varščine kadar se izplača predplačilo in določitvijo njene višine.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 4

Podporni programi v vinskem sektorju



Pododdelek 1

Splošne določbe in upravičeni ukrepi

Člen 39

Področje uporabe

V tem oddelku so določena pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Unije državam članicam in uporabo teh sredstev v državah članicah v okviru petletnih nacionalnih podpornih programov (v nadaljnjem besedilu: podporni programi) za financiranje posebnih podpornih ukrepov kot pomoč vinskemu sektorju.

Člen 40

Združljivost in skladnost

1.  Podporni programi so združljivi s pravom Unije ter skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije.

2.  Države članice so pristojne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju proizvajalcev.

3.  Podpora se ne dodeli za:

(a) raziskovalne projekte in ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ki niso našteti v točkah (d) in (e) člena 45(2);

(b) ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Člen 41

Predložitev podpornih programov

1.  Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge VI Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje najmanj en upravičen ukrep, določen v členu 43.

2.  Podporni ukrepi v osnutku podpornih programov se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Država članica se o podpornem programu posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni, preden ga predloži Komisiji.

3.  Vsaka država članica predloži en osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

4.  Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po predložitvi osnutka podpornega programa Komisiji.

Vendar pa lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi ugotovi, da predloženi osnutek podpornega programa ni v skladu s pravili, določenimi v tem oddelku, in o tem obvesti državo članico. V takem primeru država članica Komisiji predloži revidiran osnutek podpornega programa. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po predložitvi revidiranega osnutka podpornega programa, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

5.  Odstavek 4 se smiselno uporablja za spremembe, ki so jih predložile države članice glede podpornih programov, ki se uporabljajo.

Člen 42

Vsebina podpornih programov

Podporni programi vključujejo vsaj naslednje elemente:

(a) podroben opis predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;

(b) izid opravljenih posvetovanj;

(c) oceno, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;

(d) časovni razpored izvajanja ukrepov;

(e) splošno finančno preglednico, ki prikazuje namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu s proračunskimi omejitvami, določenimi v Prilogi VI;

(f) merila in količinske kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje, ter ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito, ter

(g) imenovanje pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.

Člen 43

Upravičeni ukrepi

Podporni programi lahko vsebujejo samo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a) promocijo v skladu s členom 45;

(b) prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46;

(c) zeleno trgatev v skladu s členom 47;

(d) vzajemne sklade v skladu s členom 48;

(e) zavarovanje letine v skladu s členom 49;

(f) naložbe v skladu s členom 50;

(g) inovativnost v vinskem sektorju v skladu s členom 51;

(h) destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 52.

Člen 44

Splošna pravila za podporne programe

1.  Razpoložljiva sredstva Unije se dodelijo v okviru proračunskih omejitev iz Priloge VI.

2.  Podpora Unije se dodeli samo za upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi zadevnega osnutka podpornega programa.

3.  Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Unija na podlagi podpornih programov.



Pododdelek 2

Posebni podporni ukrepi

Člen 45

Promocija

1.  Podpora v skladu s tem členom zajema ukrepe obveščanja ali promocije v zvezi z vini Unije:

(a) v državah članicah, da bi potrošnike obveščali o odgovornem uživanju vina in o sistemih Unije za označbe porekla in geografske označbe, ali

(b) v tretjih državah, da bi izboljšali konkurenčnost.

2.  Ukrepi iz točke (b) odstavka 1 se uporabljajo za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali za vina z navedbo sorte vinske trte ter so lahko sestavljeni iz enega ali več od naslednjega:

(a) odnosov z javnostmi, promocijskih ali reklamnih ukrepov, zlasti s poudarkom na visokih standardih proizvodov Unije, predvsem z vidika kakovosti, varnosti hrane ali okolja;

(b) udeležbe na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(c) informacijskih kampanj, zlasti o sistemih Unije za označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(d) študij novih trgov, potrebnih za razširitev možnosti prodaje;

(e) študij za vrednotenje rezultatov ukrepov obveščanja in promocije.

3.  Prispevek Unije za ukrepe obveščanja ali promocije iz odstavka 1 ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

Člen 46

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1.  Cilj ukrepov za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov je povečati konkurenčnost proizvajalcev vina.

2.  Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre, če države članice predložijo preglednico svoje pridelovalne zmogljivosti v skladu s členom 145(3).

3.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, ki bi lahko prispevala tudi k izboljšanju sistemov trajnostne pridelave ter vplivanja vinskega sektorja na okolje, lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a) zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;

(b) spremembo lokacije vinogradov;

(c) ponovno zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

(d) izboljšave metod upravljanja in obdelovanja vinogradov, zlasti uvedbo naprednih sistemov trajnostnega pridelovanja.

Običajna obnova vinogradov, kar pomeni ponovna zasaditev iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja, ko se trtam izteče naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

Države članice lahko določijo dodatne specifikacije, zlasti glede starosti vinogradov, ki se nadomestijo.

4.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi za izboljšanje metod upravljanja vinogradov, se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

(a) nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;

(b) prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

5.  Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka iz točke (a) odstavka 4 lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

(a) ne glede na pododdelek II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007, v katerem je določena prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt do konca prehodne ureditve za obdobje, ki ni daljše od treh let;

(b) finančno nadomestilo.

6.  Prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. V manj razvitih regijah Unije prispevek za stroške prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 75 %.

Člen 47

Zelena trgatev

1.  Za namene tega člena „zelena trgatev“ pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

Puščanje komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla (opustitev trgatve) ne šteje za zeleno trgatev.

2.  Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu vina v Uniji, da se preprečijo krize na tem trgu.

3.  Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica. Plačilo ne sme presegati 50 % vsote neposrednih stroškov uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4.  Zadevna država članica vzpostavi sistem, ki temelji na objektivnih merilih, da zagotovi, da z ukrepom zelene trgatve posamezni proizvajalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornjo mejo, določeno v odstavku 3.

Člen 48

Vzajemni skladi

1.  Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov zagotavlja pomoč tistim proizvajalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2.  Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

Člen 49

Zavarovanje letine

1.  Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgubo zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev.

V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja.

2.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne presega:

(a) 80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo za naravne nesreče;

(b) 50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje:

(i) pred izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;

(ii) pred izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali škodljivci.

3.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka proizvajalca ob upoštevanju morebitnih nadomestil, ki jih je proizvajalec pridobil iz drugih shem podpore v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.  Podpora za zavarovanje letine ne sme izkrivljati konkurence na zavarovalnem trgu.

Člen 50

Naložbe

1.  Podpora se lahko dodeli za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja. Te naložbe so namenjene izboljšanju splošne uspešnosti podjetja in njegovi prilagoditvi povpraševanju na trgu, pa tudi izboljšanju njegove konkurenčnosti in se nanašajo na pridelavo ali trženje proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII, tudi z namenom večjega prihranka energije in splošne energetske učinkovitosti ter trajnostnih postopkov.

2.  Najvišja stopnja podpore iz odstavka 1:

(a) se uporablja samo za mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES ( 6 );

(b) se lahko poleg tega uporablja za vsa podjetja iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali prihodek od prodaje, nižji od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah ( 8 ).

3.  Upravičeni izdatki izključujejo neupravičene stroške iz člena 75(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

4.  V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

(a) 50 % v manj razvitih regijah;

(b) 40 % v regijah, ki ne štejejo za manj razvite regije;

(c) 75 % v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU;

(d) 65 % za manjše egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

5.  Za podporo iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 51

Inovativnost v vinskem sektorju

Podpora se lahko dodeli za materialne ali nematerialne naložbe v razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij, povezanih s proizvodi iz dela II Priloge VII. Namen te podpore je izboljšanje trženja in konkurenčnosti proizvodov vinske trte, pridelanih v Uniji, in lahko vključuje tudi prenos znanja. Najvišje stopnje pomoči glede prispevka Unije k podpori na podlagi tega člena so enake kot tiste, ki so določene v členu 50(4).

Člen 52

Destilacija stranskih proizvodov

1.  Podpora se lahko dodeli za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz oddelka D dela II Priloge VIII. Znesek pomoči se določi na vol. % in na hektoliter proizvedenega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % volumenskega deleža alkohola v proizvedenem vinu, se pomoč ne izplača.

2.  Podpora se dodeli destilarnam, ki predelujejo stranske proizvode vinarstva, oddane v destilacijo za surov alkohol z volumenskim deležem alkohola najmanj 92 vol. %.

Države članice lahko odobritev podpore pogojujejo s tem, da upravičenec položi varščino.

3.  Najvišje veljavne ravni pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 54.

4.  Zadevna pomoč vključuje pavšalni znesek za nadomestilo stroškov zbiranja stranskih proizvodov vinarstva. Ta znesek se iz destilarne prenese k proizvajalcu, kadar slednji nosi pripadajoče stroške.

5.  Alkohol, ki nastane pri destilaciji, upravičeni do podpore, iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči izkrivljanje konkurence.



Pododdelek 3

Postopkovne določbe

Člen 53

Prenos pooblastila

Da bi zagotovili, da podporni programi držav članic za vino dosežejo svoje cilje in da je raba sredstev Unije uspešna in učinkovita, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a) pravila o odgovornosti za izdatke med datumom, ko Komisija prejme podporne programe in spremembe podpornih programov, ter datumom začetka njihove uporabe;

(b) pravila o vsebini podpornih programov ter izdatkih, upravnih in kadrovskih stroških in dejavnostih, ki se lahko vključijo v podporne programe držav članic, ter pogojih in možnostih za plačevanje prek posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine iz člena 49;

(c) pravila o zahtevi za polog varščine v primeru izplačanega predplačila;

(d) pravila o uporabi izrazov za namene tega oddelka;

(e) pravila o določitvi zgornje meje za izdatke za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 46(3);

(f) pravila o preprečevanju dvojnega financiranja med:

(i) različnimi dejavnostmi podpornega programa države članice za vino in

(ii) podpornim programom države članice za vino in njenimi programi razvoja podeželja ali promocijskimi programi;

(g) pravila na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravila za prostovoljno certificiranje žganjarn;

(h) pravila, ki državam članicam dovoljujejo, da ustvarijo pogoje za ustrezno delovanje podpornih ukrepov iz svojih programov.

Člen 54

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe v zvezi s:

(a) predložitvijo podpornih programov, ustreznim finančnim načrtovanjem in revizijo podpornih programov;

(b) postopki vlaganja in izbora zahtevkov ter plačilnimi postopki;

(c) predložitvijo, obliko in vsebino poročil in vrednotenj podpornih programov držav članic;

(d) določitvijo ravni pomoči za zeleno trgatev in destilacijo stranskih proizvodov s strani držav članic;

(e) finančnim poslovodenjem in določbami v zvezi z izvajanjem podpornih ukrepov s strani držav članic;

(f) postopki za polog varščine v primeru izplačanega predplačila in njeno višino.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 5

Pomoč v sektorju čebelarstva

Člen 55

Nacionalni programi in financiranje

1.  Da bi izboljšali splošne pogoje za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, lahko države članice pripravijo nacionalne programe v sektorju čebelarstva za obdobje treh let (v nadaljnjem besedilu: čebelarski programi). Ti programi se pripravijo v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami na področju čebelarstva.

2.  Prispevek Unije za čebelarske programe je enakovreden 50 % izdatkov, ki jih krijejo države članice za te programe, odobrene v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 57.

3.  Da bi bile države članice upravičene do prispevka Unije, predvidenega v odstavku 2, opravijo študijo proizvodne in tržne strukture sektorja čebelarstva na svojem ozemlju.

4.  V čebelarske programe se lahko vključijo naslednji ukrepi:

(a) tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev;

(b) zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;

(c) racionalizacija sezonske selitve panjev;

(d) ukrepi za podporo laboratorijem za analizo čebelarskih proizvodov, da bi čebelarjem pomagali tržiti proizvode in povečati njihovo vrednost;

(e) ukrepi za podporo pri obnovi čebeljega fonda v Uniji;

(f) sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

(g) spremljanje trga;

(h) izboljšanje kakovosti proizvodov, da bi izrabili njihov potencial na trgu.

Člen 56

Prenos pooblastila

1.  Da bi zagotovili uspešno in učinkovito rabo sredstev Unije za čebelarstvo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a) preprečevanju dvojnega financiranja med čebelarskimi programi držav članic in programi razvoja podeželja;

(b) osnovi za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici med drugim na podlagi skupnega števila čebeljih panjev v Uniji.

2.  Da se zagotovi, da je shema pomoči Unije prilagojena najnovejšemu razvoju in da se splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov zaradi zadevnih ukrepov izboljšujejo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi posodobi seznam ukrepov iz člena 55(4), ki se lahko vključijo v čebelarske programe držav članic, z dodajanjem drugih ukrepov ali prilagajanjem obstoječih, ne da bi se kateri koli črtal. Ta posodobitev seznama ukrepov ne vpliva na nacionalne programe, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti delegiranega akta.

Člen 57

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, v zvezi z:

(a) vsebino nacionalnih programov in študij, ki jih države članice opravijo v zvezi s proizvodno in tržno strukturo svojega sektorja čebelarstva;

(b) postopek za prerazporeditev neuporabljenih sredstev;

(c) odobritev čebelarskih programov, ki jih predložijo države članice, vključno z dodelitvijo finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici in najvišjo ravnjo financiranja s strani držav članic.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 6

Pomoč v sektorju hmelja

Člen 58

Pomoč organizacijam proizvajalcev

1.  Unija dodeli pomoč organizacijam proizvajalcev v sektorju hmelja, priznanim v skladu s členom 152, za financiranje doseganja ciljev iz točk (c)(i), (ii) ali (iii) člena 152(1).

2.  Financiranje Unije za pomoč organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 znaša 2 277 000 EUR na leto za Nemčijo.

Člen 59

Prenos pooblastila

Da bi zagotovili, da bo s pomočjo iz člena 58 financirano doseganje ciljev iz člena 152, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi z:

(a) zahtevki za pomoč, vključno s pravili o rokih in spremnih dokumentih;

(b) pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunu zneskov, ki jih je treba plačati vsaki organizaciji proizvajalcev.

Člen 60

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za uporabo tega oddelka za plačilo pomoči.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



POGLAVJE III

Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte

Člen 61

Veljavnost

Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz tega poglavja se uporablja od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2030, Komisija pa izvede vmesni pregled, v katerem oceni delovanje sistema ter po potrebi pripravi predloge.



Oddelek 1

Upravljanje sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte

Člen 62

Dovoljenja

1.  Sorte vinske trte, razvrščene v skladu s členom 81(2), se lahko zasadijo ali ponovno zasadijo le, če se skladno s pogoji iz tega poglavja izda dovoljenje v skladu s členi 64, 66 in 68.

2.  Države članice izdajo dovoljenje iz odstavka 1, ki velja za določeno površino, izraženo v hektarih, če pridelovalec predloži vlogo, ki ustreza objektivnim in nediskriminatornim merilom za upravičenost. Tako dovoljenje se izda, ne da bi se pridelovalcem zaračunala pristojbina.

3.  Dovoljenja iz odstavka 1 veljajo tri leta od dneva, ko so bila izdana. Pridelovalcu, ki v obdobju veljavnosti ne izkoristi izdanega dovoljenja, se naložijo upravne kazni, določene v členu 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

4.  To poglavje se ne uporablja za zasaditev ali ponovno zasaditev območij, namenjenih za poskuse ali za matične nasade za cepiče, ali območij, katerih vino ali proizvodi vinske trte so namenjeni izključno za porabo vinogradnikove družine, ali območij, ki bodo ponovno zasajena zaradi obveznega odkupa v javnem interesu, v okviru nacionalnega prava.

Člen 63

Zaščitni mehanizem za nove nasade

1.  Države članice vsako leto dajo na razpolago dovoljenja za nove nasade, ki predstavljajo 1 % skupne površine, dejansko zasajene z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija prejšnjega leta.

2.  Države članice lahko:

(a) na nacionalni ravni uporabijo odstotek, nižji od tistega, ki je določen v odstavku 1;

(b) omejijo izdajo dovoljenj na regionalni ravni za določena območja, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla, za območja, upravičena do pridelave vin z zaščiteno geografsko označbo, ali za območja brez geografske označbe.

3.  Katera koli od omejitev odstavka 2 prispeva k urejeni rasti nasadov, je nad 0 % in je upravičena zaradi enega ali več naslednjih posebnih razlogov:

(a) potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju prekomerne dobave vinskih proizvodov glede na tržne obete za te proizvode, ki ne presega tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje te potrebe;

(b) potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju, da bo določena zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba močno razvrednotena.

4.  Države članice objavijo vse odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 2, ki jih ustrezno upravičijo. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o teh odločitvah ter o razlogih zanje.

Člen 64

Izdaja dovoljenj za nove zasaditve

1.  Če skupna površina iz upravičenih vlog v določenem letu ne presega površine, ki jo da na voljo država članica, se odobrijo vse takšne vloge.

Za namene tega člena lahko države članice uporabijo enega ali več naslednjih objektivnih in nediskriminatornih meril za upravičenost:

(a) vlagatelj ima kmetijsko površino, ki ni manjša od površine, za katero prosi za dovoljenje;

(b) vlagatelj ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost,

(c) vloga ne predstavlja velikega tveganja, da bo prilaščen sloves posebnih zaščitenih označb porekla, ki se domneva, razen če javni organi dokažejo, da takšno tveganje obstaja;

(d) eno ali več meril iz odstavka 2, če so ustrezno utemeljeni ter uporabljeni objektivno in nediskriminatorno.

2.  Če skupna površina iz upravičenih vlog iz odstavka 1 v določenem letu presega površino, ki jo da na voljo država članica, se dovoljenja izdajo vsem vlagateljem glede na sorazmerno razdelitev hektarjev na podlagi površine, v zvezi s katero so prosili za dovoljenje. Izdaja dovoljenja je lahko delno ali v celoti utemeljena tudi z enim ali več naslednjimi objektivnimi in nediskriminatornimi prednostnimi merili:

(a) pridelovalci, ki nasade vinske trte sadijo prvič in vodijo vinogradniško gospodarstvo (novi udeleženci);

(b) površine, kjer vinogradi prispevajo k ohranjanju okolja;

(c) površine, ki jih je treba na novo zasaditi v okviru projektov kosomacije;

(d) površine, za katere so značilne naravne ali posebne omejitve;

(e) trajnost projektov razvoja ali ponovne zasaditev na podlagi gospodarske ocene;

(f) na novo zasajene površine, ki prispevajo k boljši konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva in regije;

(g) projekti, ki bi lahko izboljšali kakovost proizvodov z geografskimi označbami;

(h) na novo zasajene površine zaradi povečanja malih ali srednjih gospodarstev.

3.  Države objavijo merila iz odstavkov 1 in 2, ki jih uporabljajo, ter o njih nemudoma uradno obvestijo Komisijo.

Člen 65

Vloga strokovnih organizacij

Država članica lahko pri uporabi člena 63(2) upošteva priporočila, ki jih dajo priznane strokovne organizacije, dejavne v vinskem sektorju in navedene v členih 152, 156 in 157, zainteresirane skupine pridelovalcev iz člena 95 ali druge vrste strokovnih organizacij, ki so priznane skladno z zakonodajo zadevne države članice, pod pogojem, da se o teh priporočilih predhodno dogovorijo ustrezne reprezentativne strani na zadevnem geografskem območju.

Priporočila se dajo za največ tri leta.

Člen 66

Ponovne zasaditve

1.  Države članice dovoljenje samodejno izdajo pridelovalcem, ki izkrčijo površino, posajeno z vinskimi trtami od 1. januarja 2016, in predložijo vlogo. Tako dovoljenje velja za površino, ki je po čistem pridelku enakovredna. Površine, ki jih zadevajo taka dovoljenja, ne štejejo za namene iz člena 63.

2.  Države članice lahko izdajo dovoljenje iz odstavka 1 pridelovalcem, ki načrtujejo izkrčitev površine, zasajene z vinsko trto, če se izkrčitev zadevne površine izvede najpozneje konec četrtega leta od datuma, na katerega so se zasadile nove vinske trte.

3.  Dovoljenje iz odstavka 1 se uporabi za isto vinogradniško gospodarstvo, na katerem se je izvedla izkrčitev. Na območjih, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, lahko države članice na podlagi priporočila strokovne organizacije v skladu s členom 65 omejijo ponovno zasaditev na trte, ki so skladne z isto zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo kot izkrčena površina.

4.  Ta člen se ne uporabljajo za izkrčitev nedovoljenih nasadov.

Člen 67

De minimis

1.  Sistem dovoljenj za zasaditve vinske trte, določen v tem poglavju, se ne uporablja v državah članicah, kjer se 31. decembra 2007 ni uporabljala prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve, ki je določena v pododdelku II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.  Države članice, za katere se je 31. decembra 2007 uporabljala prehodna ureditev iz odstavka 1 in v katerih površina, ki je trenutno zasajena z vinsko trto, ne presega 10 000 hektarov, lahko odločijo, da sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte iz tega poglavja ne bodo izvajale.

Člen 68

Prehodne določbe

1.  Pravice do zasaditve, ki se pred 31. decembrom 2015 dodelijo pridelovalcem v skladu s členom 85h, členom 85i ali členom 85k Uredbe (ES) št. 1234/2007 in jih ti pridelovalci niso izkoristili ter so do navedenega datuma še veljavne, se lahko od 1. januarja 2016 pretvorijo v dovoljenja iz tega poglavja.

Take pretvorbe se izvedejo na zahtevo, ki jo morajo ti pridelovalci predložiti pred 31. decembrom 2015. Države članice lahko odločijo, da bodo pridelovalcem dovolile predložiti tovrstno zahtevo za pretvorbo pravic v dovoljenja do 31. decembra 2020.

2.  Dovoljenja, ki se izdajo v skladu z odstavkom 1, veljajo enako obdobje kot pravice do zasaditve iz odstavka 1. Če se ta dovoljenja ne uporabijo, prenehajo veljati najpozneje 31. decembra 2018 oziroma, če je država članica sprejela odločitev iz drugega pododstavka odstavka 1, najpozneje do 31. decembra 2023.

3.  Površine, ki jih zadevajo dovoljenja, izdana skladno z odstavkom 1, ne štejejo za namene iz člena 63.

Člen 69

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov skladu s členom 227 v zvezi s:

(a) pogoji za uporabo izjeme iz člena 62(4);

(b) pravili glede meril iz člena 64(1) in (2);

(c) dodajanjem meril tistim, ki so navedena v členu 64(1) in (2);

(d) soobstojem vinskih trt, k izkrčitvi katerih se je zavezal pridelovalec, z novo zasajenimi vinskimi trtami v skladu s členom 66(2);

(e) razlogih za odločitve države članice v skladu s členom 66(3).

Člen 70

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s:

(a) postopki izdaje dovoljenj;

(b) evidencami, ki jih morajo voditi države članice in obvestili, ki jih morajo pošiljati Komisiji.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 2

Nadzor sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte

Člen 71

Nedovoljeni nasadi

1.  Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, brez dovoljenja zasajene z vinsko trto.

2.  Če pridelovalci izkrčitve ne izvedejo v štirih mesecih od datuma, na katerega so obveščeni o nepravilnosti, države članice zagotovijo, da se izkrčitev takih nedovoljenih nasadov opravi v dveh letih po preteku štirih mesecev. Pripadajoči stroški se zaračunajo zadevnemu pridelovalcu.

3.  Države članice Komisiji do 1. marca vsako leto sporočijo skupno površino območij, ki so ugotovljena za zasajena z vinsko trto brez dovoljenja po 1. januarju 2016, ter območij, izkrčenih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

4.  Pridelovalcu, ki ne izpolni obveznosti iz odstavka 1 tega člena, se naložijo kazni, ki se določijo v skladu s členom 64 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.  Površine, zasajene z vinsko trto brez dovoljenja, niso upravičene do podpornih ukrepov na nacionalni ravni ali na ravni Unije.

Člen 72

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe, s katerimi določi podrobnosti glede zahtev za obveščanje, ki jih morajo izpolniti države članice, vključno z morebitnimi znižanji proračunskih omejitev, določenih v Prilogi VI v primeru neizpolnjevanja obveznosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



NASLOV II

PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN ORGANIZACIJAMI PROIZVAJALCEV



POGLAVJE I

Pravila v zvezi s trženjem



Oddelek 1

Tržni standardi



Pododdelek 1

Uvodne določbe

Člen 73

Področje uporabe

Brez poseganja v druge določbe, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode, in določbe, ki so bile sprejete v veterinarskem, fitosanitarnem in živilskem sektorju za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, in za zaščito zdravja živali, rastlin in ljudi, so v tem oddelku določena pravila o tržnih standardih. Ta pravila so razdeljena na obvezna pravila in neobvezne rezervirane navedbe za kmetijske proizvode.



Pododdelek 2

Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih

Člen 74

Splošno načelo

Proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi po sektorjih ali proizvodih v skladu s tem pododdelkom, se v Uniji lahko tržijo le, če so v skladu s temi standardi.

Člen 75

Določitev in vsebina

1.  Tržni standardi se lahko uporabljajo za enega ali več navedenih sektorjev in proizvodov:

(a) oljčno olje in namizne oljke;

(b) sadje in zelenjavo;

(c) proizvode iz predelanega sadja in zelenjave;

(d) banane;

(e) žive rastline;

(f) jajca;

(g) perutninsko meso;

(h) mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi;

(i) hmelj.

2.  Da se upošteva pričakovanja potrošnikov ter izboljša gospodarske pogoje za proizvodnjo in trženje, pa tudi kakovost kmetijskih proizvodov iz odstavkov 1 in 4 tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o tržnih standardih po sektorjih ali proizvodih v vseh fazah trženja, pa tudi o odstopanjih in izvzetjih od uporabe takšnih standardov z namenom prilagoditve stalno spreminjajočim se tržnim pogojem, spreminjajočemu se povpraševanju potrošnikov, spremembam ustreznih mednarodnih standardov in preprečitve nastajanja ovir za inovacije pri proizvodih.

3.  Brez poseganja v člen 26 Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) lahko tržni standardi iz odstavka 1 zajemajo eno ali več naslednjega, ki se določi na podlagi sektorja ali proizvoda in ob upoštevanju lastnosti posameznega sektorja, potrebe po ureditvi dajanja na trg in pogojev iz odstavka 5 tega člena:

(a) tehnične opredelitve, poimenovanje in prodajne oznake za sektorje, ki niso določeni v členu 78;

(b) merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po masi, velikosti, starosti in v kategorije;

(c) vrsto, sorto rastline ali živalsko pasmo ali komercialni tip;

(d) predstavitev, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki veljajo za pakirnice, označevanje, leto pridelave in uporabo posebnih navedb brez poseganja v člene od 92 do 123 te uredbe;

(e) merila, kot so videz, konsistenca, konformacija, lastnosti proizvoda in odstotek vsebnosti vode;

(f) posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavni deli ali sestavine, vključno z navedbo vsebnosti, čistosti in določitve snovi;

(g) način kmetovanja in pridelave, tudi enološki postopki in napredni sistemi trajnostne pridelave;

(h) rezanje mošta in vina, vključno z opredelitvami pojmov, tipiziranje in omejitve, ki veljajo za to;

(i) pogostnost zbiranja, dobavo, konzerviranje in ravnanje, metodo konzerviranja in temperaturo, skladiščenje in prevoz;

(j) kraj kmetovanja in/ali poreklo razen perutninskega mesa in mazavih maščob;

(k) omejitve glede uporabe nekaterih snovi in praks;

(l) posebno uporabo;

(m) pogoje, ki urejajo odstranitev, posedovanje, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi, sprejetimi na podlagi odstavka 1, ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 78, ter odstranjevanje stranskih proizvodov.

4.  Poleg odstavka 1 se za vinski sektor lahko uporabljajo tržni standardi. Za ta sektor se uporabljajo točke (f), (g), (h), (k) in (m) odstavka 3.

5.  Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, se določijo brez poseganja v člene od 84 do 88 in Prilogo IX ter ob upoštevanju:

(a) posebnosti zadevnega proizvoda;

(b) dejstva, da je treba zagotoviti pogoje za lažje dajanje proizvodov na trg;

(c) interesa proizvajalcev, da obveščajo o lastnostih proizvodov in kmetovanja, ter interesa potrošnikov, da prejmejo ustrezne in pregledne informacije o proizvodu, vključno s krajem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni, potem ko so bili ocenjeni zlasti stroški in upravna obremenitev izvajalcev ter koristi proizvajalcev in končnih potrošnikov;

(d) metod, ki so na voljo za določitev fizikalnih, kemičnih in organoleptičnih lastnosti proizvodov;

(e) standardnih priporočil, ki jih sprejmejo mednarodni organi;

(f) potrebe po ohranitvi naravnih in osnovnih lastnosti proizvodov ter da se je treba izogniti bistveni spremembi sestave zadevnega proizvoda.

6.  Da bi upoštevali pričakovanja potrošnikov ter potrebo po izboljšanju gospodarskih pogojev za pridelavo in trženje kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo seznama sektorjev iz odstavka 1. Takšni delegirani akti so strogo omejeni na dejanske potrebe, ki nastanejo zaradi potrošniškega povpraševanja, tehničnega napredka ali potreb po inovacijah pri proizvodih, Komisija pa mora pred njihovim sprejetjem Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem oceni zlasti potrebe potrošnikov, stroške in upravna bremena za izvajalce, vključno z učinkom na notranji trg in mednarodno trgovino, ter koristi za proizvajalce in končne potrošnike.

Člen 76

Dodatne zahteve za trženje proizvodov v sektorju sadja in zelenjave

1.  Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se potrošniku prodajajo sveži, se lahko tržijo le, če so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter je navedena država porekla in če upoštevajo morebitne veljavne tržne standarde iz člena 75.

2.  Tržni standardi iz odstavka 1 in vsi tržni standardi, ki veljajo za sektor sadja in zelenjave ter so določeni v skladu s tem pododdelkom, se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, in lahko zajemajo kakovost, razvrščanje v razrede, maso, velikost, pakiranje, embalažo, skladiščenje, prevoz, predstavitev in trženje.

3.  Imetnik proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, za katerega veljajo tržni standardi, takih proizvodov znotraj Unije ne razstavlja, jih ponuja v prodajo, dobavlja ali z njimi trguje na noben drug način kakor v skladu s temi standardi in je odgovoren za zagotavljanje take skladnosti.

4.  Da se zagotovi pravilna uporaba zahtev iz odstavka 1 tega člena in da se upoštevajo nekatere posebne razmere, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o posebnem odstopanju od tega člena, ki je potrebno za njegovo pravilno uporabo.

Člen 77

Certificiranje hmelja

1.  Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo kadar je ustrezno je za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Uniji, treba opraviti certifikacijski postopek iz tega člena.

2.  Certifikati se lahko izdajo samo za proizvode z lastnostmi vsaj najnižje zahtevane kakovosti, ki veljajo na določeni stopnji trženja. Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, hmeljni ekstrakt in mešane hmeljne proizvode se certifikat lahko izda samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

3.  V certifikatih so navedeni vsaj:

(a) kraj(-i) pridelave hmelja;

(b) leto(-a) spravila pridelka ter

(c) sorta ali sorte.

4.  Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko tržijo ali izvozijo samo, če je bil zanje izdan certifikat v skladu s tem členom.

Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 190(2).

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi ukrepe, ki odstopajo od odstavka 4 tega člena:

(a) za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali

(b) za proizvode, namenjene za posebno uporabo.

Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:

(i) ne posegajo v običajno trženje proizvodov, za katere je bil izdan certifikat, in

(ii) imajo jamstva, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi.

Člen 78

Opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake za nekatere sektorje in proizvode

1.  Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo, kadar je ustrezno, se za naslednje sektorje ali proizvode uporabljajo opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz Priloge VII:

(a) goveje in telečje meso;

(b) vino;

(c) mleko in mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi;

(d) perutnino;

(e) jajca;

(f) mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi ter

(g) oljčno olje in namizne oljke.

2.  Opredelitve, poimenovanja ali prodajne oznake iz Priloge VII se lahko v Uniji uporabijo le za trženje proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz navedene priloge.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o spremembah opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge VII, odstopanju od njih ali izjemah v zvezi z njimi. Ti delegirani akti so strogo omejeni na dejanske potrebe, ki nastanejo zaradi razvoja potrošniškega povpraševanja, tehničnega napredka ali potreb po inovacijah pri proizvodih.

4.  Da bi zagotovili, da bodo izvajalci in države članice jasno in pravilno razumeli opredelitve in prodajne oznake, določene v Prilogi VII, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pravili za določitev in uporabo teh opredelitev in oznak.

5.  Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov in razvoj na trgu mlečnih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo mlečni proizvodi, za katere se navedejo živalske vrste izvora mleka, razen goveda, ter potrebna zadevna pravila.

Člen 79

Dovoljeno odstopanje

1.  Da se upoštevajo posebne značilnosti posameznega proizvoda ali sektorja, različne stopnje trženja, tehnični pogoji, vse možne večje praktične težave, pa tudi natančnost in ponovljivost metod analize, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o dovoljenem odstopanju od enega ali več posebnih standardov, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.

2.  Komisija pri sprejemanju aktov iz odstavka 1 upošteva, da se bistvene lastnosti proizvodov ne smejo spremeniti in da se njihova kakovost ne sme znižati.

Člen 80

Enološki postopki in metode analize

1.  Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo VIII in določeni v točki (g) člena 75(3) ter v členu 83(2) in (3), se v Uniji uporabljajo za proizvodnjo in konzerviranje proizvodov iz dela II Priloge VII.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a) grozdni sok in zgoščeni grozdni sok ter

(b) grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega konzerviranja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

Proizvodi iz dela II Priloge VII se proizvajajo v Uniji v skladu s pravili iz Priloge VIII.

2.  Proizvodi iz dela II Priloge VII se ne tržijo v Uniji, če:

(a) so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni v Uniji;

(b) so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali

(c) niso skladni s pravili iz Priloge VIII.

Proizvodi vinske trte, ki jih ni mogoče tržiti v skladu s prvim pododstavkom, se uničijo. Države članice lahko z odstopanjem od tega pravila dovolijo, da se določeni od takih proizvodov z lastnostmi, ki jih določijo same, uporabljajo v destilarnah, kisarnah ali za industrijske namene, vendar to dovoljenje ne sme postati spodbuda za proizvodnjo proizvodov vinske trte, po nedovoljenih enoloških postopkih.

3.  Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 75(3) Komisija:

(a) upošteva enološke postopke in analizne metode, ki jih priporoča in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), ter izsledke poskusne uporabe še nedovoljenih enoloških postopkov;

(b) upošteva varovanje zdravja ljudi;

(c) upošteva možnost, da bi lahko bili potrošniki zavedeni zaradi svojega ustaljenega dojemanja proizvoda in temu ustreznih pričakovanj, ter pri tem upošteva tudi, ali so na voljo praktični načini obveščanja, s katerimi bi odpravili to tveganje;

(d) omogoči, da se ohranijo naravne in bistvene lastnosti vina ter da se sestava zadevnega proizvoda bistveno ne spremeni;

(e) zagotovi sprejemljivo minimalno raven skrbi za okolje;

(f) upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in pravila, ki so določena v Prilogi VIII.

4.  Da se zagotovi pravilna obravnava vinskih proizvodov, ki jih ni mogoče tržiti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pravili o nacionalnih postopkih iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena ter odstopanj od teh pravil za umik ali uničenje vinskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev.

5.  Komisija za proizvode iz dela II Priloge VII po potrebi sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli metode iz točke (d) člena 75(3). Te metode temeljijo na morebitnih ustreznih metodah, ki jih priporoča in objavi OIV, razen če bi bile neučinkovite ali neustrezne glede na izpolnjevanje cilja Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Dokler se ti izvedbeni akti ne sprejmejo, se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

Člen 81

Sorte vinske trte

1.  Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VII in proizvedeni v Uniji, se proizvedejo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.  Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) zadevna sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali je pridobljena s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;

(b) sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, se izkrči v 15 letih po izločitvi.

3.  Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, so izvzete iz obveznosti razvrstitve, določene v prvem pododstavku odstavka 2.

Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v teh državah članicah zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z drugim pododstavkom odstavka 2.

4.  Z odstopanjem od prvega in tretjega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 države članice za znanstvene raziskave in poskuse dovolijo zasaditev, ponovno zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

(a) sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice, ki niso tiste iz odstavka 2;

(b) sorte vinske trte, ki niso skladne z drugim pododstavkom odstavka 2, če gre za države članice iz odstavka 3.

5.  Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 2, 3 in 4, se izkrčijo.

Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

Člen 82

Posebna uporaba vina, ki ne ustreza kategorijam iz dela II Priloge VII

Razen glede ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, proizvedena iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 81(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od kategorij iz dela II Priloge VII, uporabljajo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, proizvodnjo vinskega kisa ali destilacijo.

Člen 83

Nacionalna pravila za nekatere proizvode in sektorje

1.  Ne glede na člen 75(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalna pravila, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taka pravila omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične lastnosti proizvodov ter njihovo fizikalno in mikrobiološko stabilnost.

Države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena z navedenimi nacionalnimi pravili, na nediskriminatoren način lahko uporabijo izrazi, ki navajajo, da so bila ta merila izpolnjena.

2.  Države članice lahko omejijo ali prepovejo uporabo nekaterih enoloških postopkov, ki jih dovoljuje pravo Unije, in določijo strožja pravila za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje bistvenih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

3.  Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov.

4.  Da se zagotovi pravilna in pregledna uporaba tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter pogoje za posedovanje, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki iz odstavka 3 tega člena

5.  Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo dodatne nacionalne določbe za proizvode, za katere velja tržni standard Unije, le če so te določbe skladne z zakonodajo Unije, zlasti z načelom prostega pretoka blaga, ter če je v njih upoštevana Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ).



Pododdelek 3

Neobvezne rezervirane navedbe

Člen 84

Splošna določba

Vzpostavi se shema za neobvezne rezervirane navedbe po sektorjih ali proizvodih, ki proizvajalcem kmetijskih proizvodov, ki imajo zaradi svojih lastnosti ali značilnosti dodano vrednost, omogoči, da na notranjem trgu laže obveščajo o teh lastnostih ali značilnostih, ter zlasti za podpiranje in dopolnjevanje posebnih tržnih standardov.

Ta pododdelek ne uporablja za vinske proizvode iz člena 92 (1).

Člen 85

Obstoječe neobvezne rezervirane navedbe

1.  Neobvezne rezervirane navedbe, zajete v tej shemi na dan 20. decembrom 2013, so navedene v Prilogi IX, pogoji za njihovo uporabo pa se določijo v skladu s točko (a) člena 86.

2.  Neobvezne rezervirane navedbe iz odstavka 1 tega člena so veljavne do spremembe ali preklica v skladu s členom 86.

Člen 86

Rezervacija, sprememba in preklic neobveznih rezerviranih navedb

Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov, razvoj znanstvenih in tehničnih dognanj, položaj na trgu ter razvoj tržnih in mednarodnih standardov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

(a) rezervira dodatno neobvezno rezervirano navedbo, pri čemer določi pogoje njene uporabe;

(b) spremeni pogoje uporabe neobvezne rezervirane navedbe ali

(c) prekliče neobvezno rezervirano navedbo.

Člen 87

Dodatne neobvezne rezervirane navedbe

1.  Navedba se lahko rezervira kot dodatna neobvezna rezervirana navedba le, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a) navedba se nanaša na lastnost proizvoda ali na značilnosti kmetovanja ali predelave ter na sektor ali proizvod;

(b) uporaba navedbe omogoča jasnejše obveščanje o dodani vrednosti proizvoda zaradi njegovih posebnih lastnosti ali značilnosti kmetovanja ali predelave;

(c) pri dajanju proizvoda na trg lastnost ali značilnost iz točke (a) prepoznajo potrošniki v več državah članicah;

(d) pogoji in uporaba navedbe so v skladu z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ) ali Uredbo (EU) št. 1169/2011.

Komisija pri uvedbi dodatnega neobveznega rezerviranega izraza upošteva vse zadevne mednarodne standarde in obstoječe rezervirane izraze za zadevne proizvode ali sektorje.

2.  Da se upoštevajo značilnosti določenih sektorjev in pričakovanja potrošnikov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi nadaljnje podrobnosti v zvezi z zahtevami za uvedbo dodatnih rezerviranih navedb iz odstavka 1 tega člena.

Člen 88

Omejitve uporabe neobveznih rezerviranih navedb

1.  Neobvezna rezervirana navedba se lahko uporablja le za opis proizvodov, ki so v skladu z veljavnimi pogoji uporabe.

2.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da označevanje proizvodov ne povzroča zamenjave z neobveznimi rezerviranimi navedbami.

3.  Da bi se zagotovila skladnost proizvodov, opisanih z neobveznimi rezerviranimi navedbami, z veljavnimi pogoji uporabe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi dodatna pravila o uporabi neobveznih rezerviranih navedb.



Pododdelek 4

Tržni standardi v zvezi z uvozom in izvozom

Člen 89

Splošne določbe

Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami ter posebne lastnosti določenih kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a) pogojih, pod katerimi se za uvožene proizvode šteje, da glede na tržne standarde Unije zagotavljajo enakovredno raven skladnosti, in pogojih, ki omogočajo odstopanje od člena 74, ter

(b) pravilih o uporabi tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

Člen 90

Posebne določbe za uvoz vina

1.  Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, se za proizvode, ki se uvažajo v Unijo ter se uvrščajo pod oznake KN 2009 61 , 2009 69 in 2204 , uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz oddelka 2 tega poglavja ter opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz člena 78 te uredbe.

2.  Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, so proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelani po enoloških postopkih, ki jih dovoli Unija v skladu s to uredbo, oziroma so pred odobritvijo v skladu s členom 80(3) pridelani po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV.

3.  Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 se predloži:

(a) potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga v državi porekla izda pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija;

(b) analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.



Pododdelek 5

Skupne določbe

Člen 91

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

▼C3

(a) vzpostavi seznam mleka in mlečnih proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge VII ter mazavih maščob iz točke (a) šestega odstavka točke I dela VII Priloge VII na podlagi okvirnih seznamov, ki jih države članice pošljejo Komisiji in na katerih so proizvodi, za katere države članice menijo, da na njihovem ozemlju ustrezajo navedenim določbam;

▼B

(b) določi pravila za uporabo tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih;

(c) določi pravila za ugotavljanje, ali so bili proizvodi proizvedeni v nasprotju z dovoljenimi enološkimi postopki;

(d) določi pravila za metode analize za določitev lastnosti proizvodov;

(e) določi pravila za določitev dovoljenega odstopanja;

(f) določi pravila za izvajanje ukrepov iz člena 89;

(g) določi pravila za identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih objektov, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan, za postopke certificiranja ter trgovinske dokumente, za spremne dokumente in zapise, ki jih je treba hraniti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 2

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju



Pododdelek 1

Uvodne določbe

Člen 92

Področje uporabe

1.  Pravila o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge VII.

2.  Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

(a) zaščiti zakonitih interesov potrošnikov in proizvajalcev;

(b) zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode ter

(c) spodbujanju proizvodnje kakovostnih proizvodov iz tega oddelka, pri čemer se lahko uporabljajo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.



Pododdelek 2

Označbe porekla in geografske označbe

Člen 93

Opredelitev pojmov

1.  V tem oddelku se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a) „označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih ime države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 92 (1), ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i) kakovost in lastnosti proizvoda so pretežno ali izključno posledica določenega geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;

(ii) grozdje, iz katerega so proizvodi proizvedeni, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii) pridelani so na navedenem geografskem območju ter

(iv) proizvodi so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;

(b) „geografska označba“ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih na državo in se uporablja za opis proizvodov iz člena 92 (1), ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i) imajo določeno kakovost, sloves ali druge lastnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu;

(ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega so proizvedeni, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii) pridelani so na navedenem geografskem območju ter

(iv) pridobljeni so iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.

2.  Določena tradicionalno uporabljana imena pomenijo označbo porekla, kadar:

(a) označujejo vino;

(b) se nanašajo na geografsko ime;

(c) izpolnjujejo zahteve iz točk od (a)(i) do (iv) odstavka 1 ter

(d) se za njih izvede postopek za pridobitev zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega pododdelka.

3.  Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so lahko upravičene do zaščite v Uniji v skladu s pravili iz tega pododdelka.

4.  Pridelava iz točke (a)(iii) odstavka 1 obsega vse zadevne postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, razen poproizvodnih postopkov.

5.  Za namene uporabe točke (b)(ii) odstavka 1 grozdje, ki lahko v deležu do 15 % izvira zunaj razmejenega območja, prihaja iz države članice ali tretje države, v kateri leži razmejeno območje.

Člen 94

Vloge za zaščito

1.  Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

(a) ime, ki naj se zaščiti;

(b) ime in priimek ter naslov vlagatelja;

(c) specifikacijo proizvoda iz odstavka 2 ter

(d) enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

2.  Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo pogoje pridelave, v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo.

Specifikacija proizvoda je sestavljena vsaj iz:

(a) imena, ki naj se zaščiti;

(b) opisa vina ali vin:

(i) glavnih analitskih in organoleptičnih lastnosti za vina z označbo porekla;

(ii) glavnih analitskih lastnosti ter vrednotenja ali navedbe organoleptičnih lastnosti za vina z geografsko označbo;

(c) po potrebi posebnih enoloških postopkov pridelave vina ali vin ter ustreznih omejitev pri njihovi pridelavi;

(d) razmejitve zadevnega geografskega območja;

(e) največjega hektarskega donosa;

(f) navedbe sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino oziroma vina;

(g) podrobnosti, ki potrjujejo povezavo iz točke (a)(i) oziroma točke (b)(i) člena 93(1);

(h) veljavnih zahtev, ki so določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji ali jih, če tako določijo države članice, določi organizacija, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminatorne ter skladne s pravom Unije;

(i) imena in naslova organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in opisa njihovih specifičnih nalog.

3.  Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz odstavkov 1 in 2 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

Člen 95

Vlagatelji

1.  Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina proizvajalcev, v izjemnih ustrezno utemeljenih primerih pa tudi en sam proizvajalec. Pri vlogi lahko sodelujejo druge zainteresirane strani.

2.  Proizvajalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

3.  Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih imenih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Člen 96

Predhodni nacionalni postopek

1.  Pri vlogah za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin, ki izvirajo iz Unije, se opravi predhodni nacionalni postopek.

2.  Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemljem katere je povezana označba porekla ali geografska označba.

3.  Država članica, v kateri se vloži vloga za zaščito, vlogo pregleda, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.

Ta država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določa, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom in stalnim prebivališčem ali sedežem na njenem ozemlju ugovarja predlagani zaščiti, tako da v to državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

4.  Če država članica, ki pregleduje vlogo, meni, da označba porekla ali geografska označba ni skladna s pogoji iz tega pododdelka ali ni skladna z zakonodajo Unije, vlogo zavrne.

5.  Če država članica, ki pregleduje vlogo, meni, da so zahteve izpolnjene, izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo specifikacije proizvoda vsaj na spletu, in vlogo posreduje Komisiji.

Člen 97

Preučitev s strani Komisije

1.  Komisija objavi datum vložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2.  Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 94 izpolnjujejo pogoje iz tega pododdelka.

3.  Kadar Komisija meni, da so pogoji iz tega pododdelka izpolnjeni, sprejme izvedbene akte, o objavi v Uradnem listu Evropske unije enotnega dokumenta iz točke (d) člena 94(1) in napotila na objavo specifikacije proizvoda, ki je bila opravljena v okviru predhodnega nacionalnega postopka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

4.  Kadar Komisija meni, da pogoji iz tega pododdelka niso izpolnjeni, sprejme izvedbene akte s katerimi vlogo zavrne.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 98

Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež v kateri izmed držav članic, ki ni vložila vloge za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave enotnega dokumenta iz točke (d) člena 94(1) ugovarja predlagani zaščiti, tako da Komisiji predloži ustrezno utemeljeno izjavo glede pogojev za upravičenost iz tega pododdelka.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v tretji državi, predložijo takšno izjavo bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države v dvomesečnem roku iz prvega odstavka.

Člen 99

Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po koncu postopka ugovora iz člena 98 sprejme izvedbene akte o prenosu zaščite označbe porekla ali geografske označbe, ki izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka in je skladna s ^pravom Unije, oziroma o zavrnitvi vloge, kadar ti pogoji niso izpolnjeni.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 100

Homonimi

1.  Če je vložena vloga za registracijo imena, ki je popoln ali delni homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upoštevajo lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjevanja.

Homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu območju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Registrirano homonimno ime se lahko uporablja le, če se pozneje registriran homonim v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2.  Odstavek 1 se uporablja smiselno, če je ime, za katero je vložena vloga za registracijo, popoln ali delni homonim geografske označbe, zaščitene v skladu s pravom držav članic.

3.  Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov.

Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.

4.  Zaščita označb porekla in geografskih označb proizvodov iz člena 93 ne posega v zaščitene geografske označbe, ki se uporabljajo za žgane pijače, kot so določene v členu 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).

Člen 101

Dodatni razlogi za zavrnitev zaščite

1.  Ime, ki je postalo generično, se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba.

Za namene tega oddelka pomeni „ime, ki je postalo generično“, ime vina, ki je v Uniji postalo obče ime za vino, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, v kateri se je ta proizvod prvotno proizvajal ali tržil.

Pri ugotavljanju, ali je ime postalo generično, se upoštevajo ustrezni dejavniki, zlasti:

(a) obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;

(b) ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo.

2.  Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, kadar bi zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke lahko taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 102

Razmerje do blagovnih znamk

1.  Registracija blagovne znamke, ki vsebuje ali jo sestavlja zaščitena označba porekla ali geografska označba, ki ni v skladu z zadevno specifikacijo proizvoda, ali katere uporaba je zajeta v členu 103(2) in ki se nanaša na proizvod, ki spada v eno od kategorij s seznama v delu II Priloge VII, se:

(a) zavrne, če je prijava za registracijo blagovne znamke vložena po datumu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisije in je označba porekla ali geografska označba nato zaščitena, ali

(b) razveljavi.

2.  Brez poseganja v člen 101(2) se lahko blagovna znamka iz odstavka 1 tega člena, ki je bila prijavljena, registrirana ali, v primerih, ko to možnost določa zadevno pravo, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred dnem zaščite označbe porekla ali geografske označbe v izvorni državi ali pred 1. januarjem 1996, še naprej uporablja in podaljšuje kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ) ali v Uredbi Sveta (ES) št. 207/2009 ( 14 ).

V takih primerih je poleg uporabe ustreznih blagovnih znamk dovoljena tudi uporaba označbe porekla ali geografske označbe.

Člen 103

Zaščita

1.  Zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo lahko uporablja vsak izvajalec, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

2.  Zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba ter vino, za katero se uporablja navedeno zaščiteno ime v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

(a) vsako neposredno ali posredno komercialno rabo navedenega zaščitenega imena:

(i) za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(ii) kolikor bi takšna raba izkoriščala sloves označbe porekla ali geografske označbe;

(b) vsako zlorabo, posnemanjem ali prikazovanjem, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, drugače zapisano ali prečrkovano ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(c) vsako drugo napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d) vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

3.  Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe v Uniji ne postanejo generične v smislu člena 101(1).

Člen 104

Register

Komisija vzpostavi in vodi javno dostopen elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino. Označbe porekla in geografske označbe proizvodov iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register. Ta imena se v register vpišejo kot zaščitene geografske označbe, razen če so v navedenem sporazumu izrecno opredeljena kot zaščitene označbe porekla v smislu te uredbe.

Člen 105

Spremembe specifikacije proizvoda

Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje, določene v členu 95, lahko vloži vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove razmejitve geografskega območja iz točke (d) drugega pododstavka člena 94(2). Vloge vsebujejo opis in utemeljitev zahtevanih sprememb.

Člen 106

Preklic

Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito označbe porekla ali geografske označbe, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 107

Obstoječa zaščitena imena vin

1.  Imena vin iz členov 51 in 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 ( 15 ) ter člena 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002 ( 16 ), so samodejno zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 104 te uredbe.

2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) te uredbe, iz registra iz člena 104 te uredbe ustrezno uradno odstrani imena vin, za katera se uporablja člen 118s(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Člen 106 se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1 tega člena.

Komisija lahko do 31. decembra 2014 na lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 tega člena, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 93.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

4.  Za Hrvaško se na podlagi te uredbe zaščitijo imena vin, objavljena v Uradnem listu Evropske unije ( 17 ), s pridržkom ugodnega izida postopka ugovora. Komisija jih vključi v register iz člena 104.

Člen 108

Pristojbine

Države članice lahko zaračunavajo pristojbine za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tem pododdelku.

Člen 109

Prenos pooblastila

1.  Da se upoštevajo posebnosti pridelave na razmejenem geografskem območju, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 s katerimi določi:

(a) dodatna merila za razmejitev geografskih območij ter

(b) omejitve in odstopanja glede proizvodnje na razmejenem geografskem območju.

2.  Da se zagotovita kakovost in sledljivost proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacije proizvodov vključujejo dodatne zahteve.

3.  Da se zavarujejo zakonite pravice in interesi proizvajalcev in izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a) tipu vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;

(b) pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri vložitvi vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, pregledu s strani Komisije, postopku ugovora ter postopkih za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb;

(c) pogojih, ki veljajo za čezmejne vloge;

(d) pogojih za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi;

(e) datumu začetka veljavnosti zaščite ali spremembe zaščite;

(f) pogojih v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.

4.  Da se zagotovi ustrezna raven zaščite, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o omejitvah v zvezi z zaščitenim imenom.

5.  Da se zagotovi, da uporaba tega oddelka ne vpliva neugodno na gospodarske subjekte in pristojne organe v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita odobrena pred 1. avgustom 2009 ali pa je bila pred tem datumom vložena vloga za njihovo zaščito, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 s katerimi določi prehodna pravila v zvezi z:

(a) imeni vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009, in imeni vin, za katera je bila pred tem datumom vložena vloga za zaščito;

(b) vini, ki so bila dana na trg ali označena pred določenim datumom, ter

(c) spremembami specifikacij proizvodov.

Člen 110

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi z:

(a) informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom;

(b) javno dostopnostjo sklepov o zaščiti ali zavrnitvi;

(c) vzpostavitvijo in vodenjem registra iz člena 104;

(d) pretvorbo iz zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo;

(e) predložitvijo čezmejnih vlog.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe glede postopka za pregled vlog za zaščito ali za odobritev spremembe označbe porekla ali geografske označbe in postopka za zahteve za ugovor, preklic ali pretvorbo ter predložitve informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi imeni vin, zlasti glede:

(a) vzorcev dokumentov in oblike pošiljanja;

(b) rokov;

(c) podrobnih podatkov o dejstvih, dokazov in spremnih dokumentov, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 111

Druga izvedbena pooblastila

Kadar se šteje, da je ugovor nedopusten, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi ugovor zavrne kot nedopusten. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).



Pododdelek 3

Tradicionalni izrazi

Člen 112

Opredelitev pojma

„Tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za proizvode iz člena 92 (1), in sicer za označevanje:

(a) da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ali

(b) postopka proizvodnje ali metode staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezane s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Člen 113

Zaščita

1.  Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati le za proizvod, proizveden v skladu z opredelitvijo, določeno v členu 112.

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

2.  Tradicionalni izrazi so samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, zaščiteni pred:

(a) vsako zlorabo zaščitenega imena, tudi če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(b) vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo vrste, lastnosti ali bistvenih značilnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na proizvod;

(c) vsemi drugimi praksami, ki utegnejo potrošnika zavesti, zlasti z ustvarjanjem vtisa, da vino izpolnjuje pogoje za zaščiten tradicionalni izraz.

3.  Tradicionalni izrazi v Uniji ne postanejo generični.

Člen 114

Prenos pooblastila

1.  Da se zagotovi ustrezna raven zaščite, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi z jezikom in zapisom izraza, ki se zaščiti.

2.  Da se zagotovi zaščita zakonitih pravic in interesov proizvajalcev in izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a) tip vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza;

(b) pogoje za veljavnost vloge za varovanje tradicionalnega izraza;

(c) razloge za ugovarjanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza;

(d) obseg zaščite, razmerje do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte;

(e) razloge za preklic tradicionalnega izraza;

(f) datum predložitve vloge ali zahteve ali zahteve za ugovor ali preklic;

(g) postopke, ki jih je treba uporabiti pri vlogah za zaščito tradicionalnega izraza, vključno s pregledom s strani Komisije, postopki ugovora ter postopki za preklic in spremembo.

3.  Da se upoštevajo posebne značilnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in odstopanja od člena 112 in člena 113(2).

Člen 115

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe glede postopka za pregled vlog za zaščito ali za odobritev spremembe tradicionalnega izraza ter postopka za zahteve za ugovor ali preklic, zlasti glede:

(a) vzorcev dokumentov in oblike pošiljanja;

(b) rokov;

(c) podrobnosti dejstev, dokazov in spremnih dokumentov, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve;

(d) podrobnih pravil o javni dostopnosti zaščitenih tradicionalnih izrazov.

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme oziroma zavrne vlogo za zaščito tradicionalnega izraza ali zahtevo za spremembo zaščitenega izraza ali preklic zaščite tradicionalnega izraza.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi zaščiti tradicionalne izraze, glede katere je bila vloga za zaščito sprejeta, zlasti z njihovo razvrstitvijo v skladu s členom 112 ter z objavo opredelitve in/ali pogojev za uporabo.

4.  Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 116

Druga izvedbena pooblastila

Kadar se šteje, da je ugovor nedopusten, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne ugovor kot nedopusten.

Ta izvedbeni akt se sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).



Oddelek 3

Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju

Člen 117

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

(a) „označevanje“ pomeni vse besede, navedbe, trgovska imena, blagovne znamke, slikovni material ali simbol na embalaži, dokumentu, napisu, oznaki, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja zadevni proizvod ali se nanj nanaša;

(b) „predstavitev“ pomeni vse informacije, ki se potrošnikom sporočajo na embalaži zadevnega proizvoda, vključno z obliko in vrsto steklenic.

Člen 118

Uporaba horizontalnih pravil

Če ni drugače določeno v tej uredbi, se za označevanje in predstavitev uporabljajo Direktiva Sveta 89/396/EGS ( 18 ), Direktiva 2000/13/ES, Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 ), Direktiva 2008/95/ES in Uredba (EU) št. 1169/2011.

Označevanja proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 v delu II Priloge VII se ne sme dopolniti z drugimi navedbami kot z navedbami iz te uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2000/13/ES ali Uredbe (EU) št. 1169/2011.

Člen 119

Obvezne navedbe

1.  Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebujeta naslednje obvezne navedbe:

(a) poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu z delom II Priloge VII;

(b) za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:

(i) navedbo „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ ter

(ii) ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(c) dejanski volumenski delež alkohola;

(d) navedbo izvora;

(e) navedbo polnilca ali, v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina, ime proizvajalca ali prodajalca;

(f) navedbo uvoznika v primeru uvoženega vina ter

(g) navedbo vsebnosti sladkorja v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina.

2.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se lahko navedba kategorije proizvoda vinske trte izpusti za vina, katerih oznake vključujejo ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

3.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

(a) kadar je tradicionalni izraz v skladu s točko (a) člena 112 naveden na oznaki v skladu s specifikacijo proizvoda iz člena 94(2);

(b) v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki jih Komisija opredeli z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 227, da se zagotovi upoštevanje obstoječih praks označevanja.

Člen 120

Neobvezne navedbe

1.  Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII lahko vsebujeta zlasti naslednje neobvezne navedbe:

(a) letnik;

(b) ime ene ali več sort vinske trte;

(c) navedbe glede vsebnosti sladkorja v primeru vin, ki so niso navedena v točki (g) člena 119(1);

(d) tradicionalne izraze v skladu s točko (b) člena 112 za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(e) simbol Unije, ki označuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(f) navedbe nekaterih načinov pridelave;

(g) ime druge geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, ki je podlaga za označbo porekla ali geografsko označbo, za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

2.  Brez poseganja v člen 100(3) v zvezi z uporabo navedb iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:

(a) države članice sprejmejo zakone in druge predpise, da zagotovijo postopke certificiranja, odobritve in preverjanja ter tako zajamčijo verodostojnost zadevnih informacij;

(b) države članice lahko na podlagi nediskriminatornih in objektivih meril ter ob spoštovanju pravične konkurence za vino, proizvedeno iz sort vinske trte na njihovem ozemlju, sestavijo sezname izvzetih sort vinske trte, zlasti:

(i) če pri potrošnikih obstaja tveganje zamenjave pravega porekla vina, ker je sorta vinske trte bistveni del obstoječe zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(ii) če pregledi ne bi bili stroškovno učinkoviti, ker zadevna sorta vinske trte predstavlja zelo majhen del vinogradov države članice;

(c) pri mešanicah vina iz različnih držav članic se sorta vinske trte ne označi, razen če se zadevne države članice odločijo drugače in zagotovijo izvedljivost ustreznih postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja.

Člen 121

Jeziki

1.  Obvezne in neobvezne navedbe iz členov 119 in 120 so, kadar so izražene v besedah, v enem ali več uradnih jezikih Unije.

2.  Brez poseganja v odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali tradicionalni izraz iz točke (b) člena 112 na oznaki v jeziku ali jezikih, za katere zaščita velja. V primeru zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali posebne nacionalne označbe, ki ni v latinici, je lahko ime tudi v enem ali več uradnih jezikih Unije.

Člen 122

Prenos pooblastila

1.  Da se upoštevajo posebne lastnosti vinskega sektorja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih in omejitvah glede:

(a) predstavitve in uporabe navedb na oznakah, ki niso določene v tem oddelku;

(b) obveznih navedb o:

(i) izrazih, ki se uporabljajo za izražanje obveznih navedb, in pogojih za njihovo uporabo;

(ii) izrazih, ki se nanašajo na kmetijsko gospodarstvo, in pogojih za njihovo uporabo;

(iii) določbah, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi z obveznimi navedbami;

(iv) določbah, ki omogočajo nadaljnja odstopanja poleg odstopanj iz člena 119(2) glede nenavajanja kategorije proizvoda vinske trte, ter

(v) določbah o uporabi jezikov;

(c) neobveznih navedb o:

(i) izrazih, ki se uporabljajo za izražanje neobveznih navedb, in pogojih za njihovo uporabo;

(ii) določbah, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi z neobveznimi navedbami;

(d) predstavitve v zvezi s:

(i) pogoji uporabe nekaterih oblik steklenic in seznamom nekaterih posebnih oblik steklenic;

(ii) pogoji uporabe steklenic in zapiral za peneča vina;

(iii) določbami, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi s predstavitvijo;

(iv) določbami o uporabi jezikov.

2.  Da se zagotovi varstvo zakonitih interesov izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v sladu s členom 227 o pravilih glede začasnega označevanja in predstavitve vin z označbo porekla ali geografsko označbo, kadar ta označba porekla ali geografska označba izpolnjuje potrebne zahteve.

3.  Da se zagotovi, da gospodarski subjekti niso oškodovani, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o prehodnih določbah glede vina, danega na trg in označenega v skladu z zadevnimi pravili, ki so se uporabljala pred 1. avgustom 2009.

4.  Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o odstopanjih od tega oddelka glede proizvodov, ki se izvozijo, če je to potrebno po pravu zadevne tretje države.

Člen 123

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s postopki in tehničnimi merili, ki se uporabljajo za ta oddelek, tudi ukrepe, potrebne za postopke certificiranja, odobritve in preverjanja, ki se uporabljajo za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



POGLAVJE II

Posebne določbe za posamezne sektorje



Oddelek 1

Sladkor

Člen 124

Veljavnost

Z izjemo členov 125 in 126 se ta oddelek uporablja do konca tržnega leta 2016/2017.



Pododdelek 1

Posebni ukrepi

Člen 125

Sporazumi v sektorju sladkorja

1.  Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa, vključno s predsetvenimi pogodbami o dobavi, urejajo pisni panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa iz Unije ali, v njihovem imenu, organizacijami, katerih člani so, na eni strani in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije ali, v njihovem imenu, organizacijami, katerih člani so, na drugi strani.

2.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja o panožnih sporazumih iz točke 6 oddelka A dela II Priloge II uradno obvestijo pristojne organe države članice, v kateri proizvajajo sladkor.

3.  Panožni sporazumi od 1. oktobra 2017 izpolnjujejo odkupne pogoje iz Priloge X.

4.  Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in njegov razvoj v obdobju po odpravi proizvodnih kvot, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

(a) posodobi pogoje iz oddelka A dela II Priloge II;

(b) posodobi odkupne pogoje za sladkorno peso, določene v Prilogi X;

(c) določi dodatna pravila za določanje bruto in tara mase ter vsebnosti sladkorja sladkorne pese, dobavljene podjetju, ter o pulpi sladkorne pese.

5.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe za izvajanje tega člena, tudi o postopkih, uradnih obvestilih in upravni pomoči pri panožnih sporazumih, pri katerih je udeležena več kot ena država članica. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 126

Poročanje o cenah na trgu za sladkor

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi sistem za poročanje o cenah na trgu za sladkor, tudi ureditev za objavo ravni cen na tem trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Sistem iz prvega pododstavka temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi izvajalci, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije so tajne.

Komisija zagotovi, da posebne cene ali imena posameznih gospodarskih izvajalcev niso objavljena.



Pododdelek 2

Zahteve, ki veljajo za sektor sladkorja med obdobjem iz člena 124

Člen 127

Dobavne pogodbe

1.  Poleg zahtev iz člena 125(1) panožni sporazumi izpolnjujejo odkupne pogoje iz Priloge XI.

2.  V dobavnih pogodbah se razlikuje med količinami sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese kot:

(a) kvotni sladkor ali

(b) izvenkvotni sladkor.

3.  Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:

(a) količine sladkorne pese iz točke (a) odstavka 2, za katere so sklenila predsetvene dobavne pogodbe, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe;

(b) ustrezni ocenjeni donos.

Države članice lahko zahtevajo dodatne informacije.

4.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki za količino sladkorne pese, ki ustreza sladkorju, za katerega imajo kvoto, po potrebi prilagojeno glede na koeficient preventivnega umika, določen v skladu s prvim podstavkom člena 135(2), niso podpisala predsetvenih dobavnih pogodb po najnižji ceni za kvotno sladkorno peso iz v člena 130, morajo za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor, plačati vsaj najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso.

5.  Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3, 3 in 4, če to odobri zadevna država članica.

6.  Če panožnih sporazumov ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, skladne s to uredbo, da zavaruje interese zadevnih strani.

Člen 128

Proizvodna dajatev

1.  Proizvodna dajatev se zaračuna za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa iz člena 136(2).

2.  Ukrepe za določitev proizvodnega dajatve za kvotni sladkor, kvotno izoglukozo in kvotni inulinski sirup iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 129

Proizvodno nadomestilo

1.  Za proizvode v sektorju sladkorja iz točk (b) do (e) dela III Priloge I se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz točk (b) in (c) drugega pododstavka člena 140(2).

2.  Ukrepe za določitev proizvodnega nadomestila iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 130

Umik sladkorja

1.  Da se prepreči padec cen na notranjem trgu in odpravili stanje čezmerne proizvodnje na podlagi predvidene bilance oskrbe in ob upoštevanju obveznosti Unije, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo, lahko Komisija sprejme izvedbene akte o umiku s trga v določenem tržnem letu količine sladkorja ali izoglukoze, proizvedene v okviru kvote, ki presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2.

2.  Prag za umik iz odstavka 1 se za vsako podjetje s kvoto izračuna tako, da se njegova kvota pomnoži s koeficientom. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ta koeficient za tržno leto na podlagi pričakovanih tržnih gibanj, najpozneje do 28. februarja predhodnega tržnega leta.

Na podlagi posodobljenih tržnih gibanj lahko Komisija do 31. oktobra zadevnega tržnega leta sprejme izvedbene akte o prilagoditvi koeficienta oziroma če koeficient ni bil določen v skladu s prvim pododstavkom, o določitvi koeficienta.

3.  Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, do začetka naslednjega tržnega leta na svoje stroške skladišči sladkor, ki je bil proizveden v okviru kvote in presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2. Količine sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, umaknjene v tržnem letu, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Komisija ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu sladkorja sprejme izvedbene akte, ki določajo, da se v tekočem ali naslednjem tržnem letu ali v obeh letih ves umaknjeni sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup ali del umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa šteje za:

(a) presežni sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ki je na voljo za uporabo kot industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup, ali

(b) začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Unije iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, rezervira za izvoz.

4.  Če je dobava sladkorja v Uniji nezadostna, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi dovoli prodajo določene količine umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa na trgu Unije pred koncem obdobja umika.

5.  Kadar se umaknjeni sladkor obravnava kot prva količina sladkorja, proizvedena v okviru kvote za naslednje tržno leto iz člena 135, se pridelovalcem sladkorne pese izplača minimalna cena za zadevno tržno leto.

Zahteve iz člena 135 glede minimalne cene se ne uporabljajo, kadar se umaknjeni sladkor uporabi kot industrijski sladkor ali izvozi v skladu s točkama (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.

Kadar se umaknjeni sladkor v skladu z odstavkom 4 tega člena proda na trgu Unije pred koncem obdobja umika, se pridelovalcem sladkorne pese izplača najnižja cena za tekoče tržno leto.

6.  Izvedbeni akti na podlagi tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 131

Začasni mehanizem upravljanja trga

1.  Komisija lahko za obdobje iz člena 124 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za zagotovitev zadostne oskrbe s sladkorjem na trgu Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

S takšnimi ukrepi je lahko za potrebno količino in časovno obdobje prilagojena stopnja dajatve, ki jo je treba plačati za uvoz surovega sladkorja.

V okviru začasnega mehanizma upravljanja trga ukrepe o določitvi presežne dajatve sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ustrezno količino izvenkvotnega sladkorja in uvoženega surovega sladkorja, ki jo je mogoče dati na trg Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 132

Prenos pooblastil

Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in zagotovili ustrezno upoštevanje interesov vseh strani ter glede na to, da je treba preprečiti morebitne motnje trga, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a) odkupnih pogojih in dobavnih pogodbah iz člena 127;

(b) posodobitvi odkupnih pogojev za sladkorno peso, določene v Prilogi XI;

(c) merilih, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese prodajalcem sladkorne pese, ki bodo udeleženi pri predsetvenih dobavnih pogodbah iz člena 127(3).

Člen 133

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega pododdelka za postopke, vsebino in tehnična merila.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Pododdelek 3

Sistem regulacije proizvodnje

Člen 134

Kvote v sektorju sladkorja

1.  Za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup se uporablja sistem kvot.

2.  Kar zadeva sistem kvot iz odstavka 1 tega člena, če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in ne uporabi presežnih količin, kot je določeno v členu 139, se za takšne količine plača presežna dajatev v skladu s pogoji iz členov 139 do 142.

Člen 135

Najnižja cena sladkorne pese

Najnižjo ceno kvotne sladkorne pese določi Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 136

Dodelitev kvot

1.  Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni ali regionalni ravni so določene v Prilogi XII.

2.  Države članice dodelijo kvoto vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njihovem ozemlju in je odobreno v skladu s členom 137.

Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka kvoti, ki je bila dodeljena podjetju za tržno leto 2010/2011 na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Kadar je kvota dodeljena podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za ustrezno upoštevanje interesov pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Člen 137

Odobrena podjetja

1.  Države članice na zahtevo izdajo odobritev podjetju, ki proizvaja sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ali podjetju, ki te proizvode predeluje v enega od proizvodov s seznama iz člena 140(2), če:

(a) podjetje dokaže svoje ustrezne zmogljivosti za proizvodnjo sladkorja;

(b) podjetje soglaša, da bo zagotovilo vse informacije, in dovolilo, da se zanj opravlja nadzor v skladu s uredbo;

(c) podjetju odobritev ni bila začasno ali trajno odvzeta.

2.  Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso ali sladkorni trs ali izvajajo prečiščevanje, predložijo naslednje informacije:

(a) količine sladkorne pese ali sladkornega trsa, za katere je bila sklenjena dobavna pogodba, ter ustrezne ocenjene donose sladkorne pese ali sladkornega trsa ter sladkorja na hektar;

(b) podatke o predvidenih in dejanskih dobavah sladkorne pese, sladkornega trsa in surovega sladkorja, proizvodnji sladkorja in zalogah sladkorja;

(c) količine prodanega belega sladkorja ter ustrezne cene in pogoji.

Člen 138

Prerazporeditev nacionalnih kvot in zmanjšanje kvot

1.  Država članica lahko za največ 10 % zmanjša kvoto za sladkor ali izoglukozo, ki je bila dodeljena podjetju s sedežem na njenem ozemlju. Pri tem država članica uporabi objektivna in nediskriminatorna merila.

2.  Država članica lahko prenaša kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge XIII in ob upoštevanju interesov vseh zadevnih strani, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

3.  Količine, ki so zmanjšane v skladu z odstavkoma 1 in 2, zadevna država članica dodeli enemu ali več podjetjem na svojem ozemlju, ne glede na to, ali imajo kvoto ali ne.

Člen 139

Izvenkvotna proizvodnja

1.  Sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, katerih proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 136, se lahko:

(a) uporabijo za predelavo v nekatere proizvode iz člena 140;

(b) prenesejo v proizvodno kvoto za naslednje tržno leto v skladu s členom 141;

(c) uporabijo za poseben režim preskrbe za najbolj oddaljene regije v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 );

(d) izvozijo v okviru količinske omejitve, ki jo z izvedbenimi akti določi Komisija ob upoštevanju zavez iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, ali

(e) dajo na notranji trg v skladu z mehanizmom, opisanim v členu 131, da bi na podlagi predvidene bilance oskrbe ponudbo prilagodili povpraševanju.

Ukrepi iz točke (e) prvega odstavka tega člena se izvedejo pred ukrepi za preprečevanje motenj na trgu iz člena 219(1).

Za druge količine se zaračuna presežna dajatev iz člena 142.

2.  Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 140

Industrijski sladkor

1.  Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervirajo za proizvodnjo enega izmed proizvodov iz odstavka 2, kadar:

(a) so predmet dobavne pogodbe, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta oba pridobila odobritev v skladu s členom 137, in

(b) so uporabniku dobavljeni najpozneje 30. novembra naslednjega tržnega leta.

2.  Da bi upoštevali tehnični napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerim določi seznam proizvodov, pri proizvodnji katerih se lahko uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup.

Seznam vključuje zlasti:

(a) bioetanol, alkohol, rum, živi kvas in količine sirupov za namaze ter za predelavo v „Rinse appelstroop“;

(b) določene industrijske izdelke brez vsebnosti sladkorja, vendar se med njihov predelavo uporablja sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup;

(c) določene proizvode kemijske ali farmacevtske industrije, ki vsebujejo sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup.

Člen 141

Prenos presežnega sladkorja

1.  Vsako podjetje se lahko odloči za prenos celotne ali delne proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.

2.  Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:

(a) zadevno državo članico obvestijo pred datumom, ki ga določi ta država članica:

(i) med 1. februarjem in 31. avgustom tekočega tržnega leta o količinah trsnega sladkorja, ki jih bodo prenesla,

▼C1

(ii) med 1. februarjem in 31. avgustom tekočega tržnega leta o drugih količinah pesnega sladkorja ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla;

▼B

(b) se zavežejo, da bodo te količine skladiščila na svoje stroške do konca tekočega tržnega leta.

3.  Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša, kot je bilo ocenjeno ob sprejetju odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko prenesena količina prilagodi za nazaj najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

4.  Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

▼C3

5.  Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s tem členom, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz člena 17 ali 130.

▼B

Člen 142

Presežna dajatev

1.  Presežna dajatev se obračuna za količine:

(a) presežnega sladkorja, presežne izoglukoze in presežnega inulinskega sirupa, proizvedenih v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta in skladiščene v skladu s členom 141, ali za količine iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka člena 139(1);

(b) industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katere do datuma, ki ga z izvedbenimi akti določi Komisija, ni predloženo dokazilo, da so bile uporabljene v enem izmed proizvodov iz člena 140(2);

(c) sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki so bile umaknjene s trga v skladu s členom 130 in pri katerih niso izpolnjene obveznosti iz člena 130(3).

Izvedbene akte v skladu s točko (b) prvega pododstavka sprejme Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Ukrepe za določitev presežne dajatve iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 143

Prenos pooblastila

1.  Da bi zagotovili, da podjetja iz člena 137 izpolnjujejo svoje obveznosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila za dodelitev in odvzem odobritve takšnim podjetjem ter merila za upravne kazni.

2.  Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in zagotovili ustrezno upoštevanje interesov vseh strani, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pomenu pogojev za delovanje sistema kvot ter določi pogoje za prodajo v najbolj oddaljene regije.

3.  Da bi zagotovili, da pridelovalci sladkorne pese dejansko sodelujejo pri odločitvi o prenosu določene količine proizvodnje, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o prenosu sladkorja.

Člen 144

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

V zvezi s podjetji iz člena 137 lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila:

(a) o vlogah podjetij za odobritev, evidencah, ki jih hranijo odobrena podjetja, informacijah, ki jih predložijo odobrena podjetja;

(b) o sistemu pregledov odobrenih podjetij, ki jih izvajajo države članice;

(c) o obveščanju Komisije in odobrenih podjetij s strani držav članic;

(d) o dobavi surovin podjetjem, vključno z dobavnimi pogodbami in dobavnicami;

(e) o enakovrednosti glede sladkorja iz točke (a) prvega pododstavka člena 139(1);

(f) za poseben režim preskrbe za najbolj oddaljene regije;

(g) o izvozu iz točke (d) prvega pododstavka člena 139(1);

(h) o sodelovanju držav članic, da se zagotovijo učinkoviti pregledi;

(i) za spremembe datumov iz člena 141 za specifična tržna leta;

(j) za določitev presežnih količin, obveščanju o in plačilih presežnih dajatev iz člena 142;

(k) o sprejetju seznama stalnih rafinerij v smislu točke 6 oddelka B dela II Priloge II.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 2

Vino

Člen 145

Register vinogradov in preglednica pridelovalne zmogljivosti

1.  Države članice vodijo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o pridelovalni zmogljivosti. Od 1. januarju 2016 ta obveznost velja samo, če države članice uporabljajo sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz poglavja III naslova I ali nacionalne podporne programe.

2.  Za države članice, v katerih je skupna površina, zasajena s sortami vinske trte, ki so razvrščene v skladu s členom 81(2), manjša od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 tega člena ne velja do 31. decembra 2015.

3.  Države članice, ki v svojih podpornih programih v skladu s členom 46 predvidijo prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, pripravijo na podlagi registra vinogradov posodobljeno preglednico svoje pridelovalne zmogljivosti in jo predložijo Komisiji vsako leto do 1. marca. Od 1. januarja 2016 podrobnosti o obveščanju Komisije o vinorodnih površinah določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

4.  Da države članice lažje spremljajo in preverjajo pridelovalno zmogljivost, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede pravil o vsebini registra vinogradov in izjemah.

Člen 146

Pristojni nacionalni organi za vinski sektor

1.  Države članice brez poseganja v druge določbe te uredbe o določitvi pristojnih nacionalnih organov imenujejo enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev upoštevanja predpisov Unije v vinskem sektorju. Imenujejo predvsem laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

2.  Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija objavi te informacije in jih redno posodablja.

Člen 147

Spremni dokumenti in register

1.  Proizvodi vinskega sektorja se dajo v promet v Uniji skupaj z uradno odobrenim spremnim dokumentom.

2.  Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica posedujejo proizvode vinskega sektorja, zlasti proizvajalci, polnilnici, predelovalci in trgovci, morajo voditi register o prejemu in izdaji navedenih proizvodov.

►C3  3.  Da se olajša prevoz vinskih proizvodov in njihovo preverjanje s strani držav članic, ◄ se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a) pravilih o spremnem dokumentu in njegovi uporabi;

(b) pogojih, pod katerimi se spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali geografske označbe;

(c) obveznosti vodenja registra in njegovi uporabi;

(d) tem, kdo mora voditi register in kdo je oproščen te obveznosti;

(e) dejavnostih, ki morajo biti vključene v register.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a) pravila o sestavi registra, proizvodih, ki morajo biti vključeni vanj, rokih za vnos v registre in zaprtju registrov;

(b) ukrepe, ki od držav članic zahtevajo, da določijo najvišji sprejemljiv odstotek izgub;

(c) splošne in prehodne določbe za vodenje registrov;

(d) pravila, ki določajo, kako dolgo se hranijo spremni dokumenti in registri.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 3

Mleko in mlečni proizvodi

Člen 148

Pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

▼C2

1.  Kadar država članica odloči, da morata za vsako oddajo surovega mleka na njenem ozemlju, ki jo kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka, stranki skleniti pisno pogodbo, in/ali določi, da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe o dobavi surovega mleka, ki jo zagotovi kmet, taka pogodba in/ali taka ponudba pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 2.

Kadar država članica odloči, da morata za oddaje surovega mleka, ki jih kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka, stranki skleniti pisno pogodbo, določi tudi, katero fazo ali faze oddaje zajema taka pogodba, če oddaja surovega mleka poteka prek enega ali več zbiralcev.

▼C3

V tem členu „zbiralec“ pomeni podjetje, ki izvaja prevoz surovega mleka od kmeta ali drugega zbiralca do predelovalca surovega mleka ali drugega zbiralca, pri čemer se lastništvo nad surovim mlekom vsakič prenese.

▼B

2.  Pogodba in/ali ponudba pogodbe iz odstavka 1:

(a) se pripravi pred oddajo;

(b) se pripravi v pisni obliki in

(c) vsebuje zlasti naslednje elemente:

(i) ceno, ki se plača za oddajo in je:

 nespremenljiva in določena v pogodbi in/ali

 računana s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki lahko vključujejo tržne kazalnike, ki odražajo spremembe tržnih razmer, oddane količine in kakovost ali sestavo oddanega surovega mleka;

(ii) količino surovega mleka, ki se lahko odda in/ali se mora oddati, in časovni razpored takih oddaj;

(iii) trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen ali nedoločen čas z določbami o odpovedi;

(iv) podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih;

(v) načine zbiranja ali oddaje surovega mleka ter

(vi) pravila, ki se uporabijo v primeru višje sile.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 se pogodba in/ali ponudba pogodbe ne zahteva, kadar kmet odda surovo mleko zadrugi, katere član je, če statut te zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2.

4.  Stranki se prosto pogajata o vseh elementih pogodb za oddajo surovega mleka, ki jih sklenejo kmetje, zbiralci ali predelovalci surovega mleka, vključno z elementi iz točke (c) odstavka 2.

Ne glede na prvi pododstavek se uporabljata ena ali obe točki:

(a) kadar država članica odloči, da je pisna pogodba za oddajo surovega mleka obvezna v skladu z odstavkom 1, lahko določi minimalno trajanje, ki velja samo za pisne pogodbe med kmetom in prvim kupcem surovega mleka; tako minimalno trajanje je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga;

(b) kadar država članica odloči, da mora prvi kupec surovega mleka pripraviti pisno ponudbo pogodbe za kmeta v skladu z odstavkom 1, lahko določi, da mora ponudba vsebovati minimalno trajanje pogodbe, ki je določeno v nacionalni zakonodaji za ta namen; tako minimalno trajanje znaša vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.

Drugi pododstavek ne posega v pravico kmeta, da zavrne tako minimalno trajanje, pod pogojem, da to stori pisno. V takem primeru se stranki prosto pogajata o vseh elementih pogodbe, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 2.

5.  Države članice, ki uporabljajo možnosti iz tega člena, o načinu njihove uporabe uradno obvestijo Komisijo.

6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo točk (a) in (b) odstavka 2 in odstavka 3 tega člena, in ukrepe za uradna obvestila držav članic v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 149

Pogodbena pogajanja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1.  Organizacija proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, ki je priznana v skladu s členom 152(3), se lahko pogaja v imenu kmetov, ki so njeni člani, v zvezi z njihovo celotno skupno proizvodnjo ali njenim delom, o pogodbah za oddajo surovega mleka, ki jo kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka ali zbiralcu v smislu drugega pododstavka člena 148(1).

2.  Organizacije proizvajalcev se lahko pogajajo:

(a) ne glede na to, ali so kmetje nanjo prenesli lastništvo nad surovim mlekom ali ne;

(b) ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka, kar zadeva skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh kmetov, ki so njeni člani, ali ne;

(c) pod pogojem, da za to posamezno organizacijo proizvajalcev izpolnjeni vsi od naslednjih pogojev:

(i) količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja, ne presega 3,5 % celotne proizvodnje Unije;

(ii) količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja in ki je proizvedena v kateri koli posamezni državi članici, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice ter

(iii) količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja in ki je oddana v kateri koli posamezni državi članici, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice;

(d) če zadevni kmetje niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, ki se tudi pogaja o takih pogodbah v njihovem imenu; vendar lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih odstopajo od tega pogoja, kadar imajo kmetje ločena proizvodna obrata na različnih geografskih območjih;

(e) če zaradi članstva kmeta v zadrugi za surovo mleko ne velja obveznost oddaje v skladu s pogoji, določenimi v statutu te zadruge ali v pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ter

(f) če organizacija proizvajalcev pristojne organe države članice ali držav članic, v katerih deluje, uradno obvesti o količini surovega mleka, o kateri se tako pogaja.

3.  Ne glede na pogoje, določene v točki (c)(ii) in (iii) odstavka 2, se lahko organizacija proizvajalcev pogaja v skladu z odstavkom 1, pod pogojem, da za to organizacijo proizvajalcev količina surovega mleka, o kateri se pogaja, ki se proizvede ali odda v državi članici, v kateri znaša celotna letna proizvodnja surovega mleka manj kot 500 000 ton, ne presega 45 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice.

4.  Za namene tega člena navajanje organizacij proizvajalcev vključuje združenja takih organizacij proizvajalcev.

5.  Komisija za namene uporabe točke (c) odstavka 2 in odstavka 3 objavi količine surovega mleka, ki se proizvedejo v Uniji in državah članicah, na način, ki se ji zdi ustrezen, pri čemer uporabi najnovejše razpoložljive podatke.

6.  Z odstopanjem od točke (c) odstavka 2 in odstavka 3, tudi če tam določeni pragi niso bili preseženi, lahko organ za konkurenco iz drugega pododstavka tega odstavka v posameznem primeru odloči, da bi morala organizacija proizvajalcev bodisi ponoviti posamezna pogajanja ali jih sploh ne bi smelo biti, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence ali resna škoda za mala in srednje velika podjetja, ki na ozemlju, za katerega je navedeni organ pristojen, predelujejo mleko.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka. V drugih primerih to odločitev sprejme nacionalni organ za konkurenco iz države članice, na katero se nanašajo pogajanja.

Odločitve iz tega odstavka se ne se ne začnejo uporabljati pred datumom, ko so zadevna podjetja o njih uradno obveščena.

7.  V tem členu:

(a) „nacionalni organ za konkurenco“ pomeni organ iz člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 ( 21 );

(b) „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES.

8.  Države članice, v katerih potekajo pogajanja v skladu s tem členom, Komisijo uradno obvestijo o uporabi točke (f) odstavka 2 in odstavka 6.

Člen 150

Uravnavanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo

1.  Države članice lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152(3), medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157(3), ali skupine proizvajalcev ali predelovalcev iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 za omejeno časovno obdobje določijo zavezujoča pravila za uravnavanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

2.  Pravila iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo, če obstaja predhodni sporazum med strankami na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2013. Takšen sporazum skleneta vsaj dve tretjini proizvajalcev mleka ali njihovih predstavnikov, ki proizvedejo vsaj dve tretjini surovega mleka, uporabljenega za proizvodnjo sira iz odstavka 1 tega člena, in, kadar je ustrezno, vsaj dve tretjini proizvajalcev tega sira, ki predstavljajo vsaj dve tretjini proizvodnje tega sira na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

3.  Za namene odstavka 1 je za sir z zaščiteno geografsko označbo geografsko območje porekla surovega mleka, kot je določeno v specifikaciji proizvoda za sir, isto kot geografsko območje iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1151/2012 v zvezi s tem sirom.

4.  Pravila iz odstavka 1:

(a) se nanašajo le na uravnavanje ponudbe zadevnega proizvoda ter prilagajajo ponudbo tega sira povpraševanju po njem;

(b) lahko učinkujejo le na zadevni proizvod;

(c) so lahko zavezujoča za največ tri leta in se po tem obdobju obnovijo na podlagi nove zahteve iz odstavka 1;

(d) ne škodujejo trgovini z drugimi proizvodi, na katere se ta pravila ne nanašajo;

(e) ne zadevajo poslov po prvem trženju zadevnega sira;

(f) ne omogočajo določanja cen, niti okvirnih ali priporočenih;

(g) ne smejo povzročiti, da prekomeren delež zadevnega proizvoda, ki bi sicer bil na voljo, ne bi bil več na voljo;

(h) ne povzročajo diskriminacije, ovirajo dostopa novih udeležencev do trga ali škodujejo malim proizvajalcem;

(i) prispevajo k ohranjanju kakovosti in/ali razvoju zadevnega proizvoda;

(j) ne posegajo v člen 149.

5.  Pravila iz odstavka 1 se objavijo v uradnem glasilu zadevne države članice.

6.  Države članice izvajajo preglede, da zagotovijo izpolnjevanje pogojev iz odstavka 4, in razveljavijo pravila iz odstavka 1, če pristojni nacionalni organi ugotovijo neizpolnjevanje teh pogojev.

7.  Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1, ki so jih sprejele. Komisija druge države članice obvesti o uradnih obvestilih o takih pravilih.

8.  Komisija lahko kadar koli sprejme izvedbene akte, s katerimi se zahteva, da država članica razveljavi pravila, ki jih je ta država članica določila v skladu z odstavkom 1, če Komisija ugotovi, da ta pravila niso v skladu s pogoji iz odstavka 4, da preprečujejo ali izkrivljajo konkurenco na precejšnjem delu notranjega trga ali da ogrožajo prosto trgovino ali doseganje ciljev iz člena 39 PDEU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe člena 229(2) ali (3) te uredbe.

Člen 151

Obvezno prijavljanje v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

Prvi kupci surovega mleka od aprila 2015 pristojnemu nacionalnemu organu prijavijo količine surovega mleka, ki so jim bile oddane vsak mesec.

Za namene tega člena in člena 148„prvi kupec“ pomeni podjetje ali skupino, ki od proizvajalcev kupuje mleko, z namenom da ga:

(a) zbira, pakira, skladišči, hladi ali predela, vključno na podlagi pogodbe;

(b) proda enemu ali več podjetjem, ki obdelujejo ali predelujejo mleko ali druge mlečne proizvode.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o količini surovega mleka iz prvega pododstavka.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o vsebini, obliki in časovnem razporedu takih prijav ter ukrepe glede uradnih obvestil držav članic v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



POGLAVJE III

Organizacije proizvajalcev in združenja ter medpanožne organizacije



Oddelek 1

Opredelitev in priznanje

Člen 152

Organizacije proizvajalcev

1.  Države članice lahko na zahtevo priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

(a) jih sestavljajo in v skladu s točko (c) člena 153(2) nadzorujejo proizvajalci v določenem sektorju iz člena 1(2);

(b) so ustanovljene na pobudo proizvajalcev;

(c) si prizadevajo za specifični cilj, ki lahko vključuje vsaj enega od naslednjih ciljev:

(i) zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;

(ii) koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani, vključno z neposrednim trženjem;

(iii) optimizacija proizvodnih stroškov in donosnosti naložb zaradi uporabe okoljskih standardov in standardov glede dobrobiti živali ter stabilizacija cen proizvajalcev;

(iv) raziskovanje in oblikovanje pobud na področju trajnostnih načinov pridelave, inovativnih praks, gospodarske konkurenčnosti in tržnih trendov;

(v) spodbujanje uporabe okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave ter postopkov in tehnik, ki zagotavljajo dobre razmere za živali, in nudenje tehnične pomoči zanje;

(vi) spodbujanje uporabe proizvodnih standardov, izboljšanja kakovosti proizvodov in razvijanja proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov z nacionalnim znakom kakovosti ter zagotavljanje ustrezne tehnične pomoči;

(vii) ravnanje s stranskimi proizvodi in odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine, ter ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti;

(viii) prispevanje k trajnostni rabi naravnih virov in blaženju podnebnih sprememb;

(ix) oblikovanje pobud na področju promocije in trženja;

▼C3

(x) upravljanje vzajemnih skladov, navedenih v operativnih programih v sektorju sadja in zelenjave iz točke (d) člena 33(3) te uredbe in v členu 36 Uredbe (EU) št. 1305/2013;

▼B

(xi) zagotavljanje potrebne tehnične pomoči za uporabo terminskih trgov in zavarovalnih shem;

2.  Organizacija proizvajalcev, priznana v skladu z odstavkom 1, lahko ostane priznana, če trži proizvode pod oznako KN ex  22 08 , razen proizvodov iz Priloge I k Pogodbama, pod pogojem, da delež teh proizvodov ne presega 49 % skupne vrednosti tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev in da za te proizvode ne prejema podpora Unije. Ti proizvodi se v primeru organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ne upoštevajo pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje za namene člena 34(2).

3.  Države članice z odstopanjem od odstavka 1 priznajo organizacije proizvajalcev, ki jih sestavljajo proizvajalci v sektorju mleka in mlečnih proizvodov in:

(a) so ustanovljene na pobudo proizvajalcev;

(b) si prizadevajo za specifični cilj, ki lahko vključuje enega ali več naslednjih ciljev:

(i) zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;

(ii) koncentracijo ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani;

(iii) optimizacijo proizvodnih stroškov in stabiliziranje cen proizvajalcev.

Člen 153

Statut organizacij proizvajalcev

1.  V statutu organizacije proizvajalcev se od članov proizvajalcev zlasti zahteva, da:

(a) uporabljajo pravila, ki jih je organizacija proizvajalcev sprejela v zvezi s poročanjem o proizvodnji, proizvodnjo, trženjem in varstvom okolja;

▼C3

(b) so člani le ene organizacije proizvajalcev za kateri koli proizvod podjetja; vendar lahko države članice odstopajo od tega pogoja v ustrezno utemeljenih primerih, ko imajo člani proizvajalci dva ločena proizvodna obrata, ki se nahajata na različnih geografskih območjih;

▼B

(c) zagotavljajo informacije, ki jih v statistične namene zahteva organizacija proizvajalcev.

2.  V statutu organizacij proizvajalcev so določeni tudi:

(a) postopki za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz točke (a) odstavka 1;

(b) finančni prispevki članov za financiranje organizacije proizvajalcev;

▼C3

(c) pravila, ki članom proizvajalcem omogočajo, da demokratično preverjajo svojo organizacijo in njene odločitve;

▼B

(d) kazni za kršitev obveznosti iz statuta, zlasti za neplačilo finančnih prispevkov, ali pravil, ki jih je določila organizacija proizvajalcev;

(e) pravila o sprejemanju novih članov in zlasti minimalno trajanje članstva, ki ne more biti krajše od enega leta;

(f) računovodska in proračunska pravila, nujna za delovanje organizacije.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

Člen 154

Priznanje organizacij proizvajalcev

1.  Da država članica prizna organizacijo proizvajalcev, mora biti organizacija proizvajalcev, ki zaprosi za tako priznanje, pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, ki:

(a) izpolnjuje zahteve iz točk (a), (b) in (c) člena 152(1);

(b) ima na območju, na katerem deluje, minimalno število članov in/ali minimalni obseg ali vrednost tržne proizvodnje, ki ju določi zadevna država članica;

(c) zadostno dokaže, da lahko svoje dejavnosti izvaja pravilno z vidika trajanja, učinkovitosti, zagotavljanja človeške, tehnične in materialne pomoči članom oziroma koncentracije ponudbe;

(d) ima statut, ki je skladen s točkami (a), (b) in (c) tega odstavka.

2.  Države članice lahko odločijo, da se za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2014 na podlagi nacionalne zakonodaje in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, šteje, da so priznane kot organizacije proizvajalcev v skladu s členom 152.

3.  Organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2014 na podlagi nacionalne zakonodaje in ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, lahko še do 1. januarja 2015 izvajajo svoje dejavnosti v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.  Države članice:

(a) v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev; ta zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija sedež;

(b) v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane organizacije proizvajalcev spoštujejo določbe tega poglavja;

(c) v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri uporabi ukrepov iz tega poglavja naložijo tem organizacijam in združenjem veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;

(d) Komisijo do 31. marca vsako leto, obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.

Člen 155

Zunanje izvajanje

Države članice lahko dovolijo, da katero koli dejavnost (razen proizvodnje) priznane organizacije proizvajalcev ali priznanega združenja organizacij proizvajalcev v sektorjih, ki jih določi Komisija v skladu s točko (f) člena 173(1), izvajajo zunanji izvajalci tudi podružnice, pod pogojem, da je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev še naprej odgovorno za izvajanje dejavnosti, prenesene na zunanjega izvajalca, ter splošni upravljavski nadzor in nadziranje komercialne ureditve za izvajanje dejavnosti.

Člen 156

Združenja organizacij proizvajalcev

1.  Države članice lahko na zahtevo priznajo združenja organizacij proizvajalcev v določenem sektorju iz člena 1(2), ki so ustanovljena na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev.

Ob upoštevanju pravil, sprejetih v skladu s členom 173, lahko združenja organizacij proizvajalcev izvajajo katere koli dejavnosti ali naloge organizacij proizvajalcev.

2.  Država članica lahko z odstopanjem od odstavka 1 na podlagi zahtevka prizna združenje priznanih organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, če meni, da je združenje sposobno učinkovito opravljati vse dejavnosti priznane organizacije proizvajalcev in da izpolnjuje pogoje iz člena 161(1).

Člen 157

Medpanožne organizacije

1.  Države članice lahko na zahtevo priznajo medpanožne organizacije v specifičnem sektorju iz člena 1(2), ki:

(a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in vsaj eno od naslednjih faz dobavne verige: predelavo proizvodov iz enega ali več sektorjev ali trgovino z njimi, vključno z njihovo distribucijo;

(b) se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c) imajo poseben namen glede na interese članov in potrošnikov, ki lahko vključuje zlasti enega od naslednjih ciljev:

(i) izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo združenih statističnih podatkov o proizvodnih stroških, cenah, po potrebi vključno z indeksi cen, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb, pa tudi z zagotavljanjem analiz o možnem prihodnjih tržnih trendih na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni;

(ii) napovedovanje proizvodnih zmogljivosti in beleženje cen na javnih trgih;

(iii) pomoč za boljše usklajevanje načina dajanja proizvodov na trg, zlasti z raziskavami in analizami trga;

(iv) raziskovanje potencialnih izvoznih trgov;

(v) brez poseganja v člena 148 in 168 priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije, za prodajo kmetijskih proizvodov kupcem in/ali dobavo predelanih proizvodov distributerjem in prodajalcem na drobno, ob upoštevanju potrebe po doseganju pravičnih konkurenčnih pogojev in preprečevanju izkrivljanja trga;

(vi) boljša izraba potenciala proizvodov, tudi na ravni prodajnih možnosti, in oblikovanje pobud za krepitev gospodarske konkurenčnosti in inovativnosti;

(vii) zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za inovativnost, racionalizacijo, izboljšanje in prilagajanje proizvodnje ter, kjer je ustrezno, predelave in trženja, tako da bodo proizvodi bolj ustrezali zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov, vključno s posebnimi lastnostmi proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, in varstva okolja;

(viii) iskanje načinov za omejitev uporabe sredstev za zaščito zdravja živali in fitofarmacevtskih sredstev, boljše upravljanje drugih vložkov v proizvodnjo, zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstva tal in vode, spodbujanje varnosti hrane, predvsem s sledljivostjo proizvodov, ter izboljšanje zdravja in dobrobiti živali;

(ix) razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov v vseh fazah proizvodnje ter predelave in trženja, kadar je to ustrezno;

(x) kakršno koli ukrepanje za zaščito, varstvo in spodbujanje ekološkega kmetovanja ter označb porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(xi) spodbujanje in raziskovanje integrirane, trajnostne pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave;

(xii) spodbujanje zdrave in odgovorne potrošnje proizvodov na notranjem trgu in/ali obveščanje o škodljivosti nezdravih vzorcev uživanja;

(xiii) spodbujanje potrošnje proizvodov na notranjem in na zunanjem trgu in/ali zagotavljanje informacij o njih;

(xiv) prispevanje k ravnanju s stranskimi proizvodi ter zmanjševanju odpadkov in ravnanju z njimi.

2.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih ter na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril odločijo, da je pogoj iz točke (c) člena 158(1) izpolnjen z omejitvijo števila medpanožnih organizacij na regionalni ali nacionalni ravni, če je tako določeno z nacionalnimi predpisi, veljavnimi pred 1. januarjem 2014, in to ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.

3.  Kar zadeva sektor mleka in mlečnih proizvodov, lahko države članice z odstopanjem od odstavka 1 priznajo medpanožne organizacije, ki:

(a) so uradno zahtevale priznanje in jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo surovega mleka in najmanj eno od naslednjih faz v dobavni verigi: predelavo proizvodov iz sektorja mleka in mlečnih proizvodov, trgovino z njimi, vključno z njihovo distribucijo;

(b) so ustanovljene na pobudo vseh ali nekaterih predstavnikov iz točke (a);

(c) v eni ali več regijah Unije ob upoštevanju interesov članov teh medpanožnih organizacij in potrošnikov izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti:

(i) izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo statističnih podatkov o cenah, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb za oddajo surovega mleka ter z zagotavljanjem analiz o možnem prihodnjem razvoju trga na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

(ii) pomoč pri boljši uskladitvi načina dajanja proizvodov iz sektorja mleka in mlečnih proizvodov na trg, zlasti z raziskavami in analizami trga;

(iii) spodbujanje uživanja mleka in mlečnih proizvodih ter zagotavljanje informacij o mleku in mlečnih proizvodih na notranjih in zunanjih trgih;

(iv) raziskovanje potencialnih izvoznih trgov;

(v) priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s pravili Unije za prodajo surovega mleka kupcem ali dobavo predelanih proizvodov distributerjem in trgovcem na drobno, pri čemer se upošteva potreba po doseganju poštenih konkurenčnih pogojev in preprečevanju izkrivljanja trga;

(vi) zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki bolj ustrezajo zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;

(vii) ohranjanje in razvoj pridelovalnih zmogljivosti v sektorju mleka, med drugim s spodbujanjem programov za inovativnost in podpornih programov za uporabne raziskave in razvoj, da bi v celoti izkoristili potencial mleka in mlečnih proizvodov, predvsem zato, da se ustvarijo proizvodi z dodano vrednostjo, ki so privlačnejši za potrošnika;

(viii) iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za zaščito zdravja živali, boljše upravljanja drugih vložkov ter izboljšanje varnosti hrane in zdravja živali;

(ix) razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov v vseh fazah proizvodnje in trženja;

(x) izkoriščanje potenciala ekološkega kmetovanja ter varstvo in spodbujanje takega kmetovanja, kakor tudi proizvodnje proizvodov z označbami porekla, oznakami kakovosti in geografskimi označbami ter

(xi) spodbujanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave.

Člen 158

Priznavanje medpanožnih organizacij

1.  Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije, ki to zahtevajo, pod pogojem, da:

(a) izpolnjujejo zahteve iz člena 157;

(b) izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;

(c) predstavljajo pomemben delež gospodarskih dejavnosti iz točke (a) člena 157(1);

(d) se z izjemo primerov iz člena 162 same ne ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trgovino.

2.  Države članice lahko odločijo, da se za medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2014 na podlagi nacionalne zakonodaje in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, šteje, da so priznane kot medpanožne organizacije v skladu s členom 157.

3.  Medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2014 na podlagi nacionalne zakonodaje in ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1 tega člena, lahko svoje dejavnosti izvajajo v skladu z nacionalno zakonodajo še do 1. januarja 2015.

4.  Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije v vseh sektorjih, ki so obstajale pred 1. januarjem 2014 in so bile priznane na zahtevo ali ustanovljene z zakonom, četudi ne izpolnjujejo pogoja iz točke (b) člena 157(1) ali točke (b) člena 157(3).

5.  Kadar države članice priznajo medpanožno organizacijo v skladu z odstavkom 1 ali 2:

(a) v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale medpanožno organizacijo; ta zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija sedež;

(b) v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane medpanožne organizacije spoštujejo pogoje, povezane z njihovim priznanjem;

(c) v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri izvajanju ukrepov iz te uredbe naložijo tem organizacijam veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;

(d) prekličejo priznanje, če zahteve in pogoji za priznanje, določeni v tem členu, niso več izpolnjeni;

(e) Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.



Oddelek 2

Dodatna pravila za posebne sektorje

Člen 159

Obvezno priznanje

Z odstopanjem od členov od 152 do 158 države članice na zahtevo priznajo:

(a) organizacije proizvajalcev v:

(i) sektorju sadja in zelenjave za enega ali več proizvodov iz navedenega sektorja in/ali takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;

(ii) sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;

(iii) sektorju sviloprejk;

(iv) sektorju hmelja;

(b) medpanožne organizacije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter sektorju tobaka.

Člen 160

Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave uresničujejo vsaj enega od ciljev iz točk (c)(i), (ii) in (iii) člena 152(1).

V statutu organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave je določeno, da morajo proizvajalci, ki so njeni člani, svojo celotno proizvodnjo tržiti prek organizacije proizvajalcev.

Šteje se, da organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah v skladu s pristojnostmi delujejo v imenu svojih članov in za njih.

Člen 161

Priznanje organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1.  Države članice kot organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov priznajo vse pravne osebe ali jasno opredeljene dele pravnih oseb, ki zaprosijo za tako priznanje, pod pogojem, da:

(a) izpolnjujejo zahteve iz člena 152(3);

(b) imajo na območju, na katerem delujejo, minimalno število članov in/ali minimalni obseg tržne proizvodnje, ki jo določi zadevna država članica;

(c) je zadostno dokazano, da lahko svoje dejavnosti izvajajo pravilno z vidika trajanja, učinkovitosti in koncentracije ponudbe;

(d) imajo statute, ki so skladni s točkami (a), (b) in (c) tega odstavka.

2.  Države članice lahko odločijo, da se za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 2. aprilom 2012 na podlagi nacionalne zakonodaje in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, šteje, da so priznane kot organizacije proizvajalcev v skladu s členom 152(3).

3.  Države članice:

(a) v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev; zahtevek se vloži v državi članici, v kateri ima organizacija svoj sedež;

(b) v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev spoštujejo določbe tega poglavja;

(c) v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri izvajanju ukrepov iz tega poglavja naložijo tem organizacijam in združenjem veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;

(d) Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.

Člen 162

Medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka

Za medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka lahko specifični cilj iz točke (c) člena 157(1) vključuje tudi najmanj enega od naslednjih ciljev:

(a) koncentracijo in usklajevanje ponudbe ter trženje proizvodov članov;

(b) skupno prilagajanje proizvodnje in predelave zahtevam trga ter izboljšanje proizvoda;

(c) spodbujanje racionalizacije in izboljšanja proizvodnje in predelave.

Člen 163

Priznanje medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1.  Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, pod pogojem, da take organizacije:

(a) izpolnjujejo zahteve iz člena 157(3);

(b) izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;

(c) predstavljajo pomemben delež gospodarskih dejavnosti iz točke (a) člena 157(3);

(d) same ne proizvajajo, predelujejo ali tržijo proizvodov v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

2.  Države članice lahko odločijo, da se za medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 2. aprilom 2012 na podlagi nacionalne zakonodaje in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, šteje, da so priznane kot medpanožne organizacije v skladu s členom 157(3).

3.  Kadar države članice uporabijo možnost za priznanje medpanožne organizacije v skladu z odstavkom 1 ali 2:

(a) v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale medpanožno organizacijo; zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija svoj sedež;

(b) v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali medpanožne organizacije spoštujejo pogoje, povezane za njihovim priznanjem;

(c) v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri izvajanju ukrepov iz te uredbe naložijo tem organizacijam veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;

(d) prekličejo priznanje, če:

(i) zahteve in pogoji za priznanje, določeni v tem členu, niso več izpolnjeni;

(ii) medpanožna organizacija sodeluje pri kakršnem koli sporazumu, sklepu in usklajenem ravnanju iz člena 210(4); tak preklic priznanja ne posega v kakršne koli druge kazni, ki jih je treba naložiti v skladu z nacionalnim pravom;

(iii) medpanožna organizacija ne izpolnjuje obveznosti o uradnih obvestilih iz točke (a) prvega pododstavka člena 210(2);

(e) Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.



Oddelek 3

Razširitev pravil in obveznih prispevkov

Člen 164

Razširitev pravil

1.  Kadar se priznana organizacija proizvajalcev, priznano združenje organizacij proizvajalcev ali priznana medpanožna organizacija, ki deluje na določenem gospodarskem območju ali določenih območjih države članice, šteje za reprezentativno glede proizvodnje ali predelave določenega proizvoda ali trgovanja z njim, lahko zadevna država članica na zahtevo te organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti v okviru te organizacije, za omejeno obdobje zavezujoči za druge izvajalce, ki delujejo na zadevnem gospodarskem območju ali zadevnih gospodarskih območjih, ne glede na to, ali so izvajalci posamezniki ali skupine, in ki niso vključeni v navedeno organizacijo oziroma združenje.

2.  V tem oddelku „gospodarsko območje“ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo bližnja ali sosednja proizvodna območja, na katerih so proizvodni in tržni pogoji homogeni.

3.  Organizacija ali združenje se šteje za reprezentativno, kadar na zadevnem gospodarskem območju oziroma območjih države članice:

(a) njen oziroma njegov delež obsega proizvodnje, trgovine ali predelave za zadevni proizvod ali zadevne proizvode znaša:

(i) v primeru organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave najmanj 60 % ali

(ii) v drugih primerih vsaj dve tretjini ter

(b) v primeru organizacij proizvajalcev zajema več kot 50 % zadevnih proizvajalcev.

Kadar pa ugotavljanje deleža obsega proizvodnje ali predelave zadevnega proizvoda ali zadevnih proizvodov ali trgovine z njimi povzroča praktične težave, lahko država članica za medpanožne organizacije določi nacionalne predpise za ugotavljanje določene ravni reprezentativnosti iz točke (a)(ii) prvega pododstavka.

Kadar se zahtevek za razširitev pravil na druge izvajalce nanaša na več kot eno gospodarsko območje, organizacija oziroma združenje dokaže minimalno raven reprezentativnosti, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku, za vsako od pridruženih panog v vsakem zadevnem gospodarskem območju.

4.  Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge izvajalce v skladu z odstavkom 1, so povezana z enim od naslednjih namenov:

(a) poročanje o proizvodnji in razmerah na trgu;

(b) strožja pravila glede proizvodnje od veljavnih nacionalnih pravil ali pravil Unije;

(c) priprava standardnih pogodb, usklajenih s pravili Unije;

(d) trženj;

(e) varstvo okolja;

(f) ukrepi za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov;

(g) ukrepi za zaščito ekološkega kmetovanja ter geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(h) raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja;

(i) študije za izboljšanje kakovosti proizvodov;

(j) raziskave, zlasti na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito zdravja živali ter zagotavljajo ohranjanje tal in ohranjanje ali izboljšanje stanja okolja;

(k) opredelitev najnižje zahtevane kakovosti ter minimalnih standardov za pakiranje in predstavitev;

(l) uporaba certificiranega semena in spremljanje kakovosti proizvodov;

(m) zdravje živali ali rastlin ali varnosti hrane;

(n) ravnanje s stranskimi proizvodi.

Ta pravila ne škodujejo drugim izvajalcem v zadevni državi članici ali Uniji in ne smejo imeti nobenega od učinkov iz člena 210(4) ali biti drugače neskladna z veljavnim pravom Unije ali veljavnimi nacionalnimi pravili.

5.  Razširitev pravil iz odstavka 1 se v celoti objavi v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da so izvajalci obveščeni o njej.

6.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi, sprejeti na podlagi tega člena.

Člen 165

Finančni prispevki nečlanov

Kadar se pravila priznane organizacije proizvajalcev, priznanega združenja organizacij proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije v skladu s členom 164 razširijo in so dejavnosti, ki jih pravila zajemajo, v splošnem gospodarskem interesu gospodarskih subjektov, katerih dejavnosti se nanašajo na navedene proizvode, lahko država članica, ki je priznala organizacijo, po posvetovanju z ustreznimi deležniki odloči, da posamezni gospodarski subjekti ali skupine, ki niso člani organizacije, a imajo od teh dejavnosti korist, organizaciji plačajo celoto ali del finančnega prispevka, ki ga plačujejo člani, do višine, do katere so taki prispevki namenjeni za pokrivanje neposrednih stroškov iz izvajanja zadevnih dejavnosti.



Oddelek 4

Prilagoditev ponudbe

Člen 166

Ukrepi za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga

Da se spodbudi ukrepanje organizacij iz členov od 152 do 163 za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, razen ukrepanja v zvezi z umikom proizvodov s trga, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede ukrepov v sektorjih, navedenih v členu 1(2), za:

(a) izboljšanje?kakovosti;

(b) spodbujanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;

(c) lažje beleženje gibanja tržnih cen;

(d) omogočanje oblikovanja kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

Člen 167

Pravila trženja za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino

1.  Države članice pridelovalke lahko za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino, vključno z grozdjem, moštom in vinom, iz katerih se to vino pridobiva, zlasti s sklepi, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije, priznane v skladu s členoma 157 in 158, določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila morajo biti sorazmerna z zastavljenim ciljem in ne smejo:

(a) zadevati poslov po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(b) omogočati določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočenimi cenami;

(c) omogočati zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;

(d) omogočati zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Unije, ki so potrebna za promet in trženje vina, kadar je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.

2.  Pravila iz odstavka 1 se v celoti objavijo v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da so izvajalci o njih obveščeni.

3.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o kakršnih koli odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena.



Oddelek 5

Sistemi sklepanja pogodb

Člen 168

Pogodbeni odnosi

1.  Če država članica brez poseganja v člen 148 o sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter člen 125 o sektorju sladkorju v zvezi s kmetijskimi proizvodi iz sektorja, navedenega v členu 1(2), ki ni sektor mleka in mlečnih proizvodov ter sladkorja, odloči da:

(a) mora obstajati pisna pogodba med strankama za vsako dobavo teh proizvodov na njenem ozemlju s strani proizvajalca predelovalcu ali distributerju in/ali

(b) morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo za pogodbo o dobavi na njenem ozemlju teh proizvodov s strani proizvajalcev,

takšna pogodba ali takšna ponudba za sklenitev pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 in 6 tega člena.

2.  Kadar država članica odloči, da mora biti med strankama sklenjena pisna pogodba, kadar proizvajalec predelovalcu dobavi proizvode iz tega člena, odloči tudi, katero stopnjo ali stopnje dobave zajema taka pogodba, če dobava zadevnih proizvodov poteka prek enega ali več posrednikov.

Države članice zagotovijo, da določbe, sprejete na podlagi tega člena, ne škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga.

3.  V primeru iz odstavka 2 lahko država članica vzpostavi mehanizem za mediacijo, ki bo zajemal primere, ko ni sporazuma o sklenitvi takšne pogodbe, da se tako zagotovijo pravični pogodbeni odnosi.

4.  Vsaka pogodba ali ponudba za sklenitev pogodbe iz odstavka 1:

(a) se pripravi pred oddajo;

(b) se pripravi v pisni obliki in

(c) vsebuje zlasti naslednje elemente:

(i) ceno, ki se plača za oddajo ter je:

 nespremenljiva in določena v pogodbi in/ali

 izračunana s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki lahko vključujejo tržne kazalnike, ki odražajo spremembe tržnih razmer, dobavljene količine in kakovost ali sestavo dobavljenih kmetijskih proizvodov;

(ii) količino in kakovost zadevnih proizvodov, ki se lahko dobavijo ali se morajo dobaviti, in čas teh dobav;

(iii) trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen bodisi za nedoločen čas, ter določbe o odpovedi;

(iv) podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih;

(v) načine zbiranja ali dobave kmetijskih proizvodov ter

(vi) pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile.

5.  Z odstopanjem od odstavka 1 pogodba ali ponudba za sklenitev pogodbe ni potrebna, kadar proizvajalec dobavi zadevne proizvode kupcu, ki je zadruga, katere član je proizvajalec, če statut te zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem določene ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 4.

6.  Stranke se prosto pogajajo o vseh elementih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov, ki jih sklenejo proizvajalci, zbiralci, predelovalci ali distributerji, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 4.

Ne glede na prvi pododstavek se uporabljata ena ali obe točki:

(a) kadar država članica odloči, da so pisne pogodbe za dobavo kmetijskih proizvodov obvezne v skladu z odstavkom 1, lahko določi minimalno trajanje pogodbe, ki velja samo za pisne pogodbe med proizvajalcem in prvim kupcem kmetijskih proizvodov. Tako minimalno trajanje pogodbe je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga;

(b) kadar država članica odloči, da mora prvi kupec kmetijskih proizvodov proizvajalcu dati pisno ponudbo za sklenitev pogodbe v skladu z odstavkom 1, lahko določi, da mora ponudba vsebovati minimalno trajanje pogodbe, ki je za ta namen določeno v nacionalni zakonodaji. Tako minimalno trajanje pogodbe je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.

Drugi pododstavek ne posega v pravico proizvajalca, da tako minimalno trajanje pogodbe zavrne, pod pogojem, da to stori pisno. V tem primeru se stranki prosto pogajata o vseh elementih pogodbe, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 4.

7.  Države članice, ki uporabljajo možnosti iz tega člena, zagotovijo, da sprejete določbe ne škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga.

Države članice Komisijo obvestijo o tem, kako uporabljajo ukrepe, sprejete na podlagi tega člena.

8.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo točk (a) in (b) odstavka 4 ter odstavka 5 tega člena, in ukrepe v zvezi z uradnim obveščanjem, ki ga države članice izvedejo v skladu s tem členom.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 169

Pogodbena pogajanja v sektorju oljčnega olja

1.  Organizacija proizvajalcev v sektorju oljčnega olja, ki je priznana po členu 152(1) in uresničuje en ali več ciljev koncentracije ponudbe, dajanja proizvodov, ki jih proizvedejo njeni člani, na trg in optimizacije proizvodnih stroškov, se lahko v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi dela ali celotne skupne proizvodnje oljčnega olja svojih članov.

Organizacija proizvajalcev izpolni cilje iz tega odstavka, če je rezultat uresničevanja teh ciljev združevanje dejavnosti, in bo tako združevanje po vsej verjetnosti znatno izboljšalo učinkovitost, tako da dejavnosti organizacije proizvajalcev na splošno prispevajo k izpolnitvi ciljev člena 39 PDEU.

To se lahko doseže, če:

(a) organizacija proizvajalcev izvaja vsaj eno od naslednjih dejavnosti:

(i) skupna distribucija, vključno s skupno prodajno mrežo ali skupnim prevozom;

(ii) skupno pakiranje, označevanje ali promocija;

(iii) skupna organizacija nadzora kakovosti;

(iv) skupna uporaba opreme ali skladiščnih prostorov;

(v) skupna predelava;

(vi) skupno ravnanje z odpadki, ki neposredno nastajajo pri proizvodnji oljčnega olja;

(vii) skupno javno naročanje vložkov;

(b) so te dejavnosti obsežne z vidika količine zadevnega oljčnega olja ter stroškov proizvodnje in dajanja proizvoda na trg.

2.  Priznana organizacija proizvajalcev se lahko pogaja:

(a) ne glede na to, ali so proizvajalci nanjo prenesli lastništvo nad zadevnim oljčnim oljem;

(b) ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka za skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh članov;

(c) če obseg proizvodnje oljčnega olja, o katerem se tako pogaja in ki je proizvedeno v kateri koli posamezni državi članici, za določeno organizacijo proizvajalcev ne presega 20 % zadevnega trga; za namen izračuna tega se razlikuje med oljčnim oljem za prehrano ljudi in oljčnem oljem za druge namene;

(d) če za obseg proizvodnje oljčnega olja, o katerem se tako pogaja, organizacija proizvajalcev skoncentrira ponudbo in daje na trg proizvode svojih članov;

(e) če zadevni proizvajalci niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, ki se prav tako pogaja o takih pogodbah v njihovem imenu;

(f) če za zadevno oljčno olje ne velja obveznost ponudbe, ki bi bila posledica članstva proizvajalca v zadrugi, ki sama ni članica zadevne organizacije proizvajalcev, v skladu s pogoji, določenimi v statutu zadruge ali pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ter

(g) če organizacija proizvajalcev pristojne organe države članice, v kateri deluje, uradno obvesti o obsegu proizvodnje oljčnega olja, o katerem se tako pogaja.

3.  Za namene tega člena navajanje organizacij proizvajalcev vključuje tudi združenja takih organizacij proizvajalcev, priznana po členu 156(1).

4.  Komisija za namene uporabe točke (c) odstavka 2 na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi obseg proizvodnje oljčnega olja v državah članicah.

5.  Z odstopanjem od točke (c) odstavka 2, tudi če tam določeni prag ni presežen, lahko organ za konkurenco iz drugega pododstavka tega odstavka v posameznem primeru odloči, da mora organizacija proizvajalcev ponoviti posamezna pogajanja, ali jih sploh ne dovoli, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence, ali če ugotovi, da so ogroženi cilji člena 39 PDEU.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka. V drugih primerih navedeno odločitev sprejme nacionalni organ za konkurenco iz države članice, na katero se nanašajo pogajanja.

Odločitve iz tega odstavka se ne uporabljajo pred datumom uradnega obvestila zadevnim podjetjem.

V tem členu se uporablja opredelitev „nacionalnega organa za konkurenco“ iz točke (a) člena 149(7).

6.  Države članice, v katerih potekajo pogajanja v skladu s tem členom, Komisijo uradno obvestijo o uporabi točke (g) odstavka 2 in odstavka 5.

Člen 170

Pogodbena pogajanja v sektorju govejega in telečjega mesa

1.  Organizacija proizvajalcev v sektorju govejega in telečjega mesa, ki je priznana po členu 152(1) in uresničuje en ali več ciljev koncentracije ponudbe, dajanja proizvodov, ki jih proizvedejo njeni člani, na trg in optimizacije proizvodnih stroškov, se lahko v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi dela ali celotne skupne vzreje živega goveda rodu Bos taurus, namenjenega zakolu, ki spadajo pod oznako KN ex 0102 29 21 , ex 0102 29 41 , ex 0102 29 51 , ex 0102 29 61 ali ex 0102 29 91 ):

(a) starega manj kot dvanajst mesecev in

(b) starega dvanajst mesecev ali več.

Organizacija proizvajalcev izpolni cilje iz tega odstavka, če je rezultat uresničevanja teh ciljev združevanje dejavnosti, ki bo po vsej verjetnosti znatno izboljšalo učinkovitost, tako da dejavnosti organizacije proizvajalcev na splošno prispevajo k izpolnitvi ciljev člena 39 PDEU.

To se lahko doseže, če:

(a) organizacija proizvajalcev izvaja vsaj eno od naslednjih dejavnosti:

(i) skupna distribucija, vključno s skupno prodajno mrežo ali skupnim prevozom;

(ii) skupna promocija;

(iii) skupna organizacija nadzora kakovosti;

(iv) skupna uporaba opreme ali skladiščnih prostorov;

(v) skupno ravnanje z odpadki, ki neposredno nastajajo pri vzreji živega goveda;

(vi) skupno javno naročanje vložkov;

(b) so te dejavnosti obsežne z vidika obsega proizvodnje zadevnega govejega in telečjega mesa ter stroškov proizvodnje in dajanja proizvoda na trg.

2.  Priznana organizacija proizvajalcev se lahko pogaja:

(a) ne glede na to, ali so kmetje nanjo prenesli lastništvo ali ne;

(b) ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka, kar zadeva skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh članov;

(c) če obseg proizvodnje govejega in telečjega mesa, o katerem se tako pogaja in ki je proizvedeno v kateri koli posamezni državi članici, za določeno organizacijo proizvajalcev ne presega 15 % celotne nacionalne proizvodnje vsakega proizvoda iz točk (a) in (b) odstavka 1 te države članice, izražene v ekvivalentu mase trupa;

(d) če za obseg proizvodnje govejega in telečjega mesa, o katerem se tako pogaja, organizacija proizvajalcev skoncentrira ponudbo in daje proizvode svojih članov na trg;

(e) če zadevni proizvajalci niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, ki se prav tako pogaja o takih pogodbah v njihovem imenu;

(f) če za zadevni proizvod ne velja obveznost ponudbe, ki bi bila posledica članstva proizvajalca v zadrugi, ki sama ni članica zadevne organizacije proizvajalcev, v skladu s pogoji, določenimi v statutu zadruge ali pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ter

(g) če organizacija proizvajalcev pristojne organe države članice, v kateri deluje, uradno obvesti o obsegu proizvodnje govejega in telečjega mesa, o katerem se tako pogaja.

3.  Za namene tega člena navajanje organizacije proizvajalcev vključuje tudi združenja takih organizacij proizvajalcev, priznana po členu 156(1).

4.  Komisija za namene uporabe točke (c) odstavka 2 na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi obseg proizvodnje govejega in telečjega mesa v državah članicah, izražen v ekvivalentu mase trupa.

5.  Z odstopanjem od točke (c) odstavka 2, tudi kadar tam določeni pragi niso preseženi, lahko organ za konkurenco iz drugega pododstavka tega odstavka v posameznem primeru odloči, da mora organizacija proizvajalcev ponoviti posamezna pogajanja. ali jih sploh ne dovoli, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence, ali če ugotovi, da je proizvod, o katerem se tako pogaja, zaradi posebnih značilnosti ali predvidene uporabe del ločenega trga in da bi takšna skupna pogajanja zajela več kot 15 % nacionalne proizvodnje takšnega trga, ali če ugotovi, da so ogroženi cilji člena 39 PDEU.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka. V drugih primerih navedeno odločitev sprejme nacionalni organ za konkurenco iz države članice, na katero se nanašajo pogajanja.

Odločitve iz tega odstavka se ne uporabljajo pred datumom uradnega obvestila zadevnim podjetjem.

V tem členu se uporablja opredelitev „nacionalnega organa za konkurenco“ iz točke (a) člena 149(7).

6.  Države članice, v katerih potekajo pogajanja v skladu s tem členom, Komisijo uradno obvestijo o uporabi točke (g) odstavka 2 in odstavka 5.

Člen 171

Pogodbena pogajanja za nekatere poljščine

1.  Organizacija proizvajalcev, ki je priznana po členu 152(1) in uresničuje en ali več ciljev koncentracije ponudbe, dajanja proizvodov, ki jih proizvedejo njeni člani, na trg in optimizacije proizvodnih stroškov, se lahko za del ali celotno skupno proizvodnjo svojih članov v njihovem imenu pogaja za sklenitev pogodb o dobavi enega ali več naslednjih proizvodov, ki niso namenjeni za setev, v primeru ječmena pa niso namenjeni za proizvodnjo sladu:

(a) navadna pšenica, ki spada pod oznako KN ex 1001 99 00 ;

(b) ječmen, ki spada pod oznako KN ex 1003 90 00 ;

(c) koruza, ki spada pod oznako KN 1005 90 00 ;

(d) rž, ki spada pod oznako KN 1022 90 00 ;

(e) trda pšenica, ki spada pod oznako KN 1001 19 00 ;

(f) oves, ki spada pod oznako KN 1004 90 00 ;

(g) tritikala, ki spada pod oznako KN ex 1008 60 00 ;

(h) seme oljne ogrščice, ki spada pod oznako KN ex  12 05 ;

(i) sončnično seme, ki spada pod oznako KN ex 1206 00 ;

(j) soja, ki spada pod oznako KN 1201 90 00 ;

(k) bob, ki spada pod oznaki KN ex  07 08 in ex  07 13 ;

(l) navadni grah, ki spada pod oznaki KN ex  07 08 in ex  07 13 .

Organizacija proizvajalcev izpolni cilje iz tega odstavka, če je rezultat uresničevanja teh ciljev združevanje dejavnosti, ki bo po vsej verjetnosti znatno izboljšalo učinkovitost, tako da dejavnosti organizacije proizvajalcev na splošno prispevajo k izpolnitvi ciljev člena 39 PDEU.

To se lahko doseže, če:

(a) organizacija proizvajalcev izvaja vsaj eno od naslednjih dejavnosti:

(i) skupna distribucija, vključno s skupno prodajno mrežo ali skupnim prevozom;

(ii) skupna promocija;

(iii) skupna organizacija nadzora kakovosti;

(iv) skupna uporaba opreme ali skladiščnih prostorov;

(v) skupno javno naročanje vložkov;

(b) so te dejavnosti obsežne z vidika količine zadevnega proizvoda ter stroškov proizvodnje in dajanja proizvoda na trg.

2.  Priznana organizacija proizvajalcev se lahko pogaja:

(a) ne glede na to, ali so proizvajalci nanjo prenesli lastništvo ali ne;

(b) ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka, kar zadeva skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh članov;

(c) če obseg proizvodnje v kateri koli posamezni državi članici, o katerem se tako pogaja, za vsak proizvod iz odstavka 1 in posamezno organizacijo proizvajalcev ne preseže 15 % skupne nacionalne proizvodnje tega proizvoda v zadevni državi članici;

(d) če za količino proizvodov, o kateri se tako pogaja, organizacija proizvajalcev skoncentrira ponudbo in daje proizvode svojih članov na trg;

(e) če zadevni proizvajalci niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, ki se prav tako pogaja o takih pogodbah v njihovem imenu;

(f) če za zadevni proizvod ne velja obveznost ponudbe, ki bi bila posledica članstva proizvajalca v zadrugi, ki sama ni članica zadevne organizacije proizvajalcev, v skladu s pogoji, določenimi v statutu zadruge ali pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ter

(g) če organizacija proizvajalcev pristojne organe države članice, v kateri deluje, uradno obvesti o obsegu proizvodnje vsakega proizvoda, o katerem se tako pogaja.

3.  Za namene tega člena navajanje organizacij proizvajalcev vključuje tudi združenja takih organizacij proizvajalcev, priznana po členu 156(1).

4.  Komisija za namene uporabe točke (c) odstavka 2 za proizvode iz odstavka 1 objavi obseg proizvodnje v državah članicah na način, ki se ji zdi ustrezen.

5.  Z odstopanjem od točke (c) odstavka 2, tudi če tam določeni pragi niso preseženi, se lahko organ za konkurenco iz drugega pododstavka tega odstavka v posameznem primeru odloči, da mora organizacija proizvajalcev ponoviti posamezna pogajanja, ali jih sploh ne dovoli, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence, ali če ugotovi, da je proizvod, o katerem se tako pogaja, zaradi posebnih značilnosti ali predvidene uporabe del ločenega trga in da bi takšna skupna pogajanja zajela več kot 15 % nacionalne proizvodnje takšnega trga, ali če ugotovi, da so ogroženi cilji člena 39 PDEU.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka. V drugih primerih navedeno odločitev sprejme nacionalni organ za konkurenco iz države članice, na katero se nanašajo pogajanja.

Odločitve iz tega odstavka se ne uporabljajo pred datumom uradnega obvestila zadevnim podjetjem.

V tem členu se uporablja opredelitev „nacionalnega organa za konkurenco“ iz točke (a) člena 149(7).

6.  Države članice, v katerih potekajo pogajanja v skladu s tem členom, Komisijo uradno obvestijo o uporabi točke (g) odstavka 2 in odstavka 5.

Člen 172

Uravnavanje ponudbe stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo

1.  Države članice lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152(1) te uredbe, medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157(1) te uredbe, ali skupine proizvajalcev ali predelovalcev iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 za omejeno časovno obdobje določijo zavezujoča pravila za uravnavanje ponudbe stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

2.  Pravila iz odstavka 1 tega člena so pogojena z obstojem predhodnega sporazuma med strankami na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012. Tak sporazum se po posvetovanju z rejci prašičev na geografskem območju sklene med vsaj dvema tretjinama predelovalcev tega stegna, ki predstavljata najmanj dve tretjini proizvodnje tega stegna na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1)Uredbe (EU) št. 1151/2012 in, če to kot ustrezno oceni država članica, najmanj dvema tretjinama rejcev prašičev na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

3.  Pravila iz odstavka 1:

(a) se nanašajo le na uravnavanje ponudbe zadevnega proizvoda in/ali njegove surovine ter prilagajajo ponudbo tega stegna povpraševanju po njej;

(b) lahko učinkujejo le na zadevni proizvod;

(c) so lahko zavezujoča največ tri leta in se lahko po tem obdobju obnovijo na podlagi nove zahteve iz odstavka 1;

(d) ne škodujejo trgovini z drugimi proizvodi, na katere se ta pravila ne nanašajo;

(e) ne zadevajo poslov po prvem trženju zadevnega stegna;

(f) ne omogočajo določanja cen, niti okvirnih ali priporočenih;

(g) ne smejo povzročiti, da prekomeren delež zadevnega proizvoda, ki bi sicer bil na voljo, ne bi bil več na voljo;

(h) ne povzročajo diskriminacije, ovirajo dostopa novih udeležencev do trga ali škodujejo malim proizvajalcem;

(i) prispevajo k ohranjanju kakovosti in/ali razvoju zadevnega proizvoda.

4.  Pravila iz odstavka 1 se objavijo v uradnem glasilu zadevne države članice.

5.  Države članice izvajajo preglede, da zagotovijo izpolnjevanje pogojev iz odstavka 3, in razveljavijo pravila iz odstavka 1, če pristojni nacionalni organi ugotovijo neizpolnjevanje teh pogojev.

6.  Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1, ki so jih sprejele. Komisija druge države članice obvesti o vseh uradnih obvestilih o takih pravilih.

7.  Komisija lahko kadar koli sprejme izvedbene akte, s katerimi se zahteva, naj država članica razveljavi pravila, ki jih je ta država članica določila v skladu z odstavkom 1, če Komisija ugotovi, da ta pravila niso v skladu s pogoji iz odstavka 4, da preprečujejo ali izkrivljajo konkurenco na precejšnjem delu notranjega trga ali da ogrožajo prosto trgovino ali doseganje ciljev iz člena 39 PDEU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe člena 229(2) ali (3) te uredbe.



Oddelek 6

Postopkovna pravila

Člen 173

Prenos pooblastila

1.  Da bi zagotovili jasno določene cilje in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, ki prispevajo k učinkovitosti ukrepov teh organizacij in združenj brez povzročanja nepotrebnega upravnega bremena in ogrožanja načela svobode združevanja, zlasti za nečlane takih organizacij, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede naslednjih zadev v zvezi z organizacijami proizvajalcev, združenji organizacij proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami za enega ali več sektorjev iz člena 1(2) ali posebne proizvode teh sektorjev:

(a) posebnih ciljev, za katere si takšne organizacije in združenja morajo prizadevati oziroma si zanje ne smejo prizadevati ali ne ter ki po potrebi dopolnjujejo cilje, ki so določeni v členih od 152 do 163;

(b) pravil takšnih organizacij in združenj, statutov organizacij, ki niso organizacije proizvajalcev, posebnih pogojev, veljavnih za statute organizacij proizvajalcev v določenih sektorjih, vključno z odstopanji od obveznosti trženja celotne proizvodnje prek organizacije proizvajalcev iz drugega pododstavka člena 160, strukture, trajanja članstva, velikosti, odgovornosti in dejavnosti teh organizacij in združenj, učinkov, ki izhajajo iz priznanja, preklica priznanja in združitev;

(c) pogojev za priznanje, preklic in začasno prekinitev priznanja, učinkov, ki izhajajo iz priznanja, preklica in začasne prekinitve priznanja, ter glede zahtev za takšne organizacije in združenja, da sprejmejo popravne ukrepe v primeru nespoštovanja meril za priznanje;

(d) nadnacionalnih organizacij in združenj, vključno s pravili iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka;

(e) pravil o vzpostavitvi in pogojih upravne pomoči, ki jo pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;

►C3  (f) sektorjev, za katere se uporablja člen 155, ◄ pogojev za oddajanje dejavnosti v izvajanje zunanjim izvajalcem, narave dejavnosti, ki se lahko dajo v izvajanje zunanjim izvajalcem, in zagotavljanja tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj;

(g) osnove za izračun minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj;

(h) sprejema članov, ki niso proizvajalci, v organizacije proizvajalcev in članov, ki niso organizacije proizvajalcev, v združenja organizacij proizvajalcev;

(i) razširitve nekaterih pravil organizacij v skladu s členom 164 na nečlane in obveznega plačila članarine za nečlane v skladu s členom 165, vključno z uporabo in dodelitvijo tega plačila s strani teh organizacij ter seznamom strožjih pravil v zvezi s proizvodnjo, ki se lahko razširijo v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 164(4), pri čemer se zagotovi, da so takšne organizacije v odnosu do nečlanov transparentne in odgovorne ter da člani tovrstnih organizacij niso ugodneje obravnavani kot nečlani, zlasti glede obveznega plačila članarine;

(j) dodatnih zahtev glede reprezentativnosti organizacij iz člena 164, zadevnih gospodarskih območij, vključno s preverjanjem njihove opredelitve s strani Komisije, minimalnih obdobij, v katerih se morajo pravila uporabljati, preden se razširijo, oseb ali organizacij, za katere se pravila ali prispevki lahko uporabljajo, in okoliščin, v katerih lahko Komisija zahteva, naj se razširitev pravil ali obveznih prispevkov zavrne ali odpravi.

2.  Da se zagotovijo jasno določeni cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, ki prispevajo k učinkovitosti njihovih ukrepov brez povzročanja nepotrebnih bremen, se z odstopanjem od odstavka 1 na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a) pogoje za priznanje nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev;

(b) pravila o vzpostavitvi in pogojih upravne pomoči, ki jo organizacijam proizvajalcev, vključno z združenji organizacij proizvajalcev, pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;

(c) dodatna pravila za izračun količine surovega mleka, o kateri potekajo pogajanja iz točke (c) člena 149(2) in člena 149(3);

(d) pravila o razširitvi nekaterih pravil organizacij v skladu s členom 164 na nečlane in obveznem plačilu članarine za nečlane iz člena 165.

Člen 174

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za uporabo tega poglavja, zlasti:

(a) ukrepe za izvajanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, določenih v členih 154 in 158;

(b) postopke v primeru združitve organizacij proizvajalcev;

(c) postopke, ki jih določijo države članice v zvezi z minimalno velikostjo in minimalnim trajanjem članstva;

(d) postopke za razširitev pravil in finančne prispevke iz členov 164 in 165, zlasti glede uresničevanja koncepta „gospodarskega območja“ iz člena 164(2);

(e) postopke v zvezi z upravno pomočjo;

(f) postopke v zvezi z oddajanjem dejavnosti v izvajanje zunanjim izvajalcem;

(g) postopke in tehnične pogoje glede izvajanja ukrepov iz člena 166.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija, kar zadeva sektor mleka in mlečnih proizvodov, sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila, potrebna za:

(a) izvajanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev, njihovih združenj ter medpanožnih organizacij, določenih v členih 161 in 163;

(b) uradno obvestilo iz točke (f) člena 149(2);

(c) uradna obvestila držav članic Komisiji v skladu s členi 161(3)(d), 163(3)(e), 149(8) in 150(7);

(d) postopke v zvezi z upravno pomočjo pri nadnacionalnem sodelovanju.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 175

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posamezne sklepe o:

(a) priznanju organizacij, ki izvajajo dejavnosti v več kot eni državi članici, v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (d) člena 173(1);

(b) ugovoru zoper priznanje ali preklicu priznanja medpanožne organizacije s strani države članice;

▼C3

(c) seznamu gospodarskih območij, ki jih države članice priglasijo v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (i) člena 173(1) in točke (d) člena 173(2);

▼B

(d) zahtevi, naj država članica zavrne ali prekliče razširitev pravil ali plačilo finančnih prispevkov nečlanov, za katere se je zadevna država članica odločila.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).



DEL III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI



POGLAVJE I

Uvozna in izvozna dovoljenja

Člen 176

Splošna pravila

1.  Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna ali izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko zahteva predložitev dovoljenja za uvoz z namenom sprostitve v prosti promet ali za izvoz enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev v Unijo ali iz nje:

(a) žit;

(b) riža;

(c) sladkorja;

(d) semen;

(e) oljčnega olja in namiznih oljk, kar zadeva proizvode, ki spadajo pod oznake KN 1509 , 1510 00 , 0709 92 90 , 0711 20 90 , 2306 90 19 , 1522 00 31 in 1522 00 39 ;

(f) lana in konoplje, kar zadeva konopljo;

(g) sadja in zelenjave;

(h) predelanega sadja in zelenjave;

(i) banan;

(j) vina;

(k) živih rastlin;

(l) govejega in telečjega mesa;

(m) mleka in mlečnih proizvodov;

(n) prašičjega mesa;

(o) ovčjega in kozjega mesa;

(p) jajc;

(q) perutnine;

(r) etilnega alkohola kmetijskega porekla.

2.  Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju ne glede na to, kje v Uniji ima sedež, razen če ni določeno drugače z aktom, sprejetim v skladu s členom 43(2) PDEU, in brez poseganja v uporabo členov 177, 178 in 179 te uredbe.

3.  Dovoljenja so veljavna v celotni Uniji.

Člen 177

Prenos pooblastila

1.  Da se upoštevajo mednarodne obveznosti Unije ter veljavni socialni in okoljski standardi Unije in standardi Unije glede dobrega počutja živali, dejstvo, da je treba spremljati trgovinske in tržne trende, uvoz in izvoz proizvodov, ter dejstvo, da je treba trg učinkovito upravljati in zmanjšati upravno breme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a) seznam proizvodov sektorjev iz člena 176(1), za katere je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje;

(b) primere in okoliščine, v katerih se predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ne zahteva, ob upoštevanju carinskega statusa zadevnih proizvodov, trgovinskih ureditev, ki jih je treba spoštovati, namena dejavnosti, pravnega statusa vlagatelja in zadevnih količin.

2.  Da se zagotovijo dodatni elementi sistema dovoljenj, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o:

(a) pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dovoljenja, njegovih pravnih učinkih in primerih, v katerih je dovoljeno odstopanje od izpolnjevanja obveznosti uvoza ali izvoza količine, navedene v dovoljenju, ali primerih, v katerih je treba v dovoljenju navesti poreklo;

(b) izdaji uvoznega dovoljenja ali sprostitvi v prost promet, za kar je treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt in ki med drugim potrjuje poreklo, pristnost in kakovostne lastnosti proizvodov;

(c) prenosu dovoljenja ali omejitvah takšne prenosljivosti;

(d) dodatnih pogojih za uvozna dovoljenja za konopljo v skladu s členom 189 ter načelu upravne pomoči med državami članicami za preprečevanje ali obravnavo goljufij in nepravilnosti;

(e) primerih in okoliščinah, v katerih se zahteva ali ne zahteva polog varščine, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz proizvodov opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja.

Člen 178

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za uporabo tega poglavja, vključno s pravili o:

(a) obliki in vsebini dovoljenja;

(b) predložitvi vloge ter izdaji dovoljenj in njihovi uporabi;

(c) obdobju veljavnosti dovoljenja;

(d) postopkih za polog varščine in njeni višini;

(e) dokazilih, da so izpolnjene zahteve za uporabo dovoljenj;

(f) ravni dovoljenega odstopanja pri obveznosti izvoza ali uvoza količine, navedene v dovoljenju;

(g) izdaji nadomestnih dovoljenj in dvojnikov dovoljenj;

(h) obravnavi dovoljenj s strani držav članic in izmenjavi informacij, potrebnih za upravljanje sistema, vključno s postopki v zvezi s posebno upravno pomočjo med državami članicami.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 179

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a) omeji količine, za katere se lahko izdajo dovoljenja;

(b) zavrne zaprošene količine ter

(c) začasno ustavi predložitev zahtevkov, da lahko upravlja trg, kadar se predlagajo zahtevki za velike količine.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).



POGLAVJE II

Uvozne dajatve

Člen 180

Izvajanje mednarodnih sporazumov in določenih drugih aktov

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni v skladu s PDEU, ali iz katerega koli drugega ustreznega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU ali skupno carinsko tarifo, v zvezi z izračunom uvoznih dajatev za kmetijske proizvode. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 181

Sistem vhodne cene za nekatere proizvode sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter vina

▼C3

1.  Za uporabo stopnje dajatve skupne carinske tarife za proizvode sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave ter za grozdni sok in grozdni mošt je vhodna cena pošiljke enaka njeni carinski vrednosti, izračunani v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 ( 22 ) (carinski zakonik) in Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 ( 23 ).

▼B

2.  Da se upoštevajo potrebe po zagotavljanju učinkovitosti sistema, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi zagotovi, da se natančnost deklarirane vhodne cene zadevne pošiljke preveri z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, in določi pogoje, v katerih se zahteva polog varščine.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izračun pavšalne uvozne vrednosti iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 182

Dodatne uvozne dajatve

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan ter za proizvode iz grozdnega soka in grozdnega mošta, za katere se pri uvozu poleg stopnje dajatve, določene v skupni carinski tarifi, uporabi dodatna uvozna dajatev za preprečitev ali odpravo škodljivih učinkov na trgu Unije, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:

(a) je uvoz izveden po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Unija prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji (sprožitvena cena), ali

(b) količina uvoza v katerem koli letu presega določeno raven (sprožitvena količina).

Sprožitvena količina temelji na možnostih za dostop na trg, opredeljenih kot uvoz, izražen kot odstotek ustrezne domače porabe v preteklih treh letih.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.

3.  Za namen točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se uvozne cene določijo na podlagi uvoznih cen c.i.f. zadevne pošiljke. Uvozne cene c.i.f. se preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Unije.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 183

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a) določi stopnjo uporabljene uvozne dajatve v skladu s pravili, določenimi v katerem od mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, skupni carinski tarifi in izvedbenih aktih iz člena 180;

(b) določi reprezentativne cene in sprožitvene količine za namene uporabe dodatnih uvoznih dajatev v okviru pravil, sprejetih na podlagi člena 182(1).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).



POGLAVJE III

Upravljanje tarifnih kvot in posebna obravnava pri uvozu v tretje države

Člen 184

Tarifne kvote

1.  Tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov z namenom sprostitve v prosti promet v Uniji ali njihov del ali tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov Unije v tretje države, ki jih delno ali v celoti upravlja Unija in izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, ali katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU, odpre in/ali upravlja Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 186 te uredbe ter izvedbenimi akti na podlagi členov 187 in 188 te uredbe.

2.  Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršna diskriminacija med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

(a) metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vloženih zahtevkov (načelo „prvi prispe, prvi dobi“);

(b) metoda razdelitve sorazmerno z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);

(c) metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalnih/novih izvajalcev“).

3.  Sprejeta metoda upravljanja:

(a) v primeru uvoznih tarifnih kvot ustrezno upošteva zahteve po preskrbi obstoječih in rastočih trgov proizvodnje, predelave in potrošnje v Uniji, kar zadeva konkurenčnost, zanesljivost in trajnost preskrbe, ter potrebo po ohranjanju ravnovesja na teh trgih, in

(b) v primeru izvoznih tarifnih kvot dovoljuje polno izrabo možnosti, ki so na voljo v okviru zadevne kvote.

Člen 185

Posebne tarifne kvote

Da se uveljavijo tarifne kvote za uvoz 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka v Španijo ter tarifne kvote za uvoz 500 000 ton koruze na Portugalsko, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi zagotovi potrebne določbe za uvoz v okviru tarifne kvote ter, če je ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo odpremo na trgu teh držav članic.

Člen 186

Prenos pooblastila

1.  Da se zagotovi pošten dostop do razpoložljivih količin in enaka obravnava izvajalcev v okviru tarifne kvote, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

(a) določi pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru tarifne kvote; zadevne določbe lahko predpisujejo minimalne izkušnje pri trgovanju s tretjimi državami in pridruženimi ozemlji ali izkušnje s predelovanjem, izražene z minimalno količino in obdobjem v določenem tržnem sektorju; navedene določbe lahko vključujejo posebna pravila, ki ustrezajo ugotovljenim potrebam in veljavnim praksam v zadevnem sektorju ter uporabam in potrebam predelovalne industrije;

(b) oblikuje pravila o prenosu pravic med izvajalci in po potrebi o omejitvah za prenos v okviru upravljanja tarifne kvote;

(c) pogoji sodelovanje pri tarifni kvoti s pologom varščine;

(d) uredi, kadar je to potrebno, vsake posamezne posebnosti, zahteve ali omejitve, ki se uporabljajo za tarifno kvoto in so določene v mednarodnem sporazumu ali drugem aktu iz člena 184(1).

2.  Da se zagotovi, da so izvoženi proizvodi pod določenimi pogoji na podlagi mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila Unija v skladu s PDEU, lahko upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretjo državo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 te uredbe v zvezi s pravili, ki od pristojnih organov držav članic zahtevajo, naj na zahtevo in po ustreznih preverjanjih izdajo dokument, ki potrjuje izpolnjevanje pogojev za proizvode, ki so lahko, če se izvozijo, upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretjo državo, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Člen 187

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a) letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati;

(b) postopke za uporabo posebnih določb, opredeljenih v sporazumu ali aktu, s katerim se sprejme uvozni ali izvozni režim, zlasti glede:

(i) jamstev, ki zajemajo vrsto, izvor in poreklo proizvoda;

(ii) priznanja dokumenta, ki se uporabi za preveritev jamstev iz točke (i);

(iii) predložitve dokumenta, ki ga izda država izvoznica;

(iv) namembnega kraja in uporabe proizvodov;

(c) obdobje veljavnosti dovoljenj ali odobritev;

(d) postopke za polog varščine in njeno višino;

(e) uporabo dovoljenj in po potrebi posebne ukrepe, zlasti v zvezi s pogoji, pod katerimi se vložijo zahtevki za uvoz in odobrijo dovoljenja, ki se izdajo v okviru tarifnih kvot;

(f) postopke in tehnična merila za uporabo člena 185;

(g) potrebne ukrepe v zvezi z vsebino, obliko, izdajanjem in uporabo dokumenta iz člena 186(2).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 188

Druga izvedbena pooblastila

1.  Komisija sprejme izvedbene akte o vodenju postopka, s katerim se zagotovi, da količine, ki so na voljo v okviru tarifne kvote, niso presežene, zlasti z določitvijo koeficienta dodelitve za vsak zahtevek, ko se dosežejo razpoložljive količine, zavrnitvijo nerešenih zahtevkov in po potrebi začasno ustavitvijo vlaganja zahtevkov.

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte o ponovni dodelitvi neporabljenih količin.

3.  Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).



POGLAVJE IV

Posebne določbe za uvoz določenih proizvodov

Člen 189

Uvoz konoplje

1.  Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) surova prava konoplja, ki spada pod oznako KN 5302 10 00 , ki izpolnjuje pogoje iz člena 32(6) in člena 35(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b) semena sort konoplje za setev, ki spadajo pod oznako KN ex 1207 99 20 , ki jih spremlja dokazilo, da vsebnost tetrahidrokanabinola zadevne sorte ne presega vrednosti, ki je določena v skladu s členom 32(6) in členom 35(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(c) semena konoplje, ki niso namenjena setvi in spadajo pod oznako KN 1207 99 91 ter jih uvažajo le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da se zagotovi, da takšna semena niso namenjena za setev.

2.  Ta člen se uporablja brez poseganja v bolj omejevalna pravila, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo PDEU in obveznostmi iz Sporazuma STO o kmetijstvu.

Člen 190

Uvoz hmelja

1.  Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihovi standardi kakovosti vsaj enakovredni standardom kakovosti, sprejetim za podobne proizvode, pridelane v Uniji ali pridobljene iz takih proizvodov.

2.  Za proizvode velja, da ustrezajo standardom iz odstavka 1, če jih spremlja potrdilo, ki so ga izdali organi države porekla in je priznano kot enakovredno certifikatu iz člena 77.

Za hmelj v prahu, „hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovredno certifikatu samo, če vsebnost alfa kisline v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti te kisline v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

3.  Da bi zmanjšali upravno breme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi ne veljajo obveznosti, povezane s potrdilom o enakovrednosti in označevanjem embalaže.

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila, potrebna za uporabo tega člena, vključno s pravili o priznanju potrdil o enakovrednosti in preverjanju uvoza hmelja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 191

Odstopanja za uvožene proizvode in posebna varščina v vinskem sektorju

Na podlagi mednarodnih obveznosti Unije se lahko v skladu s členom 43(2) PDEU sprejmejo odstopanja od točke 5 oddelka B ali oddelka C dela II Priloge VIII za uvožene proizvode.

V primeru odstopanj od točke 5 oddelka B dela II Priloge VIII uvozniki za te proizvode ob sprostitvi v prosti promet položijo varščino pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, ko uvoznik carinskim organom države članice sprostitve v prosti promet predloži zadovoljiv dokaz, da:

(a) za proizvode niso bila uporabljena odstopanja ali,

(b) če so bila zanje uporabljena odstopanja, da proizvodi niso bili vinificirani, ali če so bili vinificirani, da so tako pridobljeni proizvodi ustrezno označeni.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za zagotovitev enotne uporabe tega člena, vključno z zneski varščine in ustreznim označevanjem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 192

Uvoz surovega sladkorja za prečiščevanje

1.  Do konca tržnega leta 2016/2017 se stalnim rafinerijam dodeli izključna uvozna zmogljivost 2 500 000 ton na tržno leto, izražena v belem sladkorju.

2.  Edini predelovalni obrat sladkorne pese, ki je leta 2005 deloval na Portugalskem, se šteje za stalno rafinerijo.

3.  Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izdajo le stalnim rafinerijam pod pogojem, da zadevne količine ne presegajo količin iz odstavka 1. Dovoljenja je mogoče prenesti le med stalnimi rafinerijami, veljajo pa do konca tržnega leta, za katero so bila izdana.

Ta odstavek se uporablja za prve tri mesece vsakega tržnega leta.

4.  Ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju, da se uvoženi sladkor za prečiščevanje prečisti v skladu s tem členom, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a) uporabo izrazov za delovanje uvoznih režimov iz odstavka 1;

(b) pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka za uvozno dovoljenje, vključno s pologom varščine;

(c) pravila o upravnih kaznih, ki se zaračunajo.

5.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila za predložitev dokazil in dokumentov v zvezi z zahtevami in obveznostmi uvoznikov, predvsem stalnih rafinerij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 193

Opustitev uvoznih dajatev v sektorju sladkorja

Da se zagotovijo zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 140(2), lahko Komisija do konca tržnega leta 2016/2017 sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno, opusti uvozne dajatve za nekatere količine naslednjih proizvodov:

(a) sladkor, ki spada pod oznako KN 1701 ;

(b) izoglukoza, ki spada pod oznake KN 1702 30 10 , 1702 40 10 , 1702 60 10 in 1702 90 30 .

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



POGLAVJE V

Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje

Člen 194

Zaščitni ukrepi

1.  Komisija sprejme zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo ob upoštevanju odstavka 3 tega člena in v skladu z uredbama Sveta (ES) št. 260/2009 ( 24 ) in (ES) št. 625/2009 ( 25 ).

2.  Če ni drugače določeno v katerem koli drugem aktu Evropskega parlamenta in Sveta ter katerem koli drugem aktu Sveta, Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena sprejme zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s PDEU.

3.  Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče ali spremeni zaščitne ukrepe Unije, sprejete v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 195

Opustitev predelave in postopkov aktivnega oplemenitenja

Komisija lahko v primeru motenj ali morebitnih motenj na trgu Unije zaradi predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uporabo predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.



POGLAVJE VI

Izvozna nadomestila

Člen 196

Področje uporabe

1.  V obsegu, potrebnem, da se omogoči izvoz na podlagi kotacij ali cen na svetovnem trgu, kadar so razmere na notranjem trgu enake tistim, opisanim v členu 219(1) ali členu 221, in v okviru omejitev, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Uniji krije z izvoznimi nadomestili za:

(a) proizvode, ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, iz naslednjih sektorjev:

(i) žit;

(ii) riža;

(iii) sladkorja, za proizvode iz točk od (b) do (d) in točke (g) dela III Priloge I;

(iv) govejega in telečjega mesa;

(v) mleka in mlečnih proizvodov;

(vi) prašičjega mesa;

(vii) jajc;

(viii) perutnine;

(b) proizvode iz točk od (i) do (iii) ter točk (v) in (vii) točke (a) tega odstavka, ki se izvozijo kot predelano blago v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1216/2009 ( 26 ) in kot proizvodi, ki vsebujejo sladkor, iz točke (b) dela X Priloge I te uredbe.

2.  Izvozna nadomestila za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago, niso višja od nadomestil, ki se uporabljajo za izvoz enakih proizvodov brez nadaljnje predelave.

3.  Brez poseganja v uporabo člena 219(1) in člena 221 razpoložljivo nadomestilo za proizvode iz odstavka 1 tega člena znaša 0 EUR.

Člen 197

Razdelitev izvoznih nadomestil

Za dodelitev količin, ki se lahko izvažajo z izvoznim nadomestilom, se uporabi metoda dodelitve količin, ki:

(a) najbolj ustreza vrsti proizvoda in stanju na zadevnem trgu ter omogoča kar najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Unije in njegov vpliv na tržno ravnotežje brez povzročanja diskriminacije med zadevnimi izvajalci, zlasti med velikimi in majhnimi izvajalci;

(b) ob upoštevanju upravnih zahtev izvajalcem povzroča najmanj upravnih ovir.

Člen 198

Določitev izvoznih nadomestil

1.  Za enake proizvode se uporabljajo enaka izvozna nadomestila v vsej Uniji. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

2.  Ukrepe za določitev nadomestil sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 199

Odobritev izvoznih nadomestil

1.  Nadomestila za proizvode iz točke (a) člena 196(1), ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi zahtevka za izvozno dovoljenje in predloženega izvoznega dovoljenja.

2.  Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz točke (a) odstavka 196(1), je tisto nadomestilo, ki se uporablja na dan vložitve zahtevka za dovoljenje, ali nadomestilo, ki izhaja iz zadevnega razpisnega postopka, pri diferenciranem nadomestilu pa tisto nadomestilo, ki se uporablja na isti dan:

(a) za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju, ali

(b) za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju.

3.  Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

(a) so proizvodi zapustili carinsko območje Unije v skladu z izvoznim postopkom iz člena 161 carinskega zakonika;

(b) so bili proizvodi v primeru diferenciranega nadomestila uvoženi v namembni kraj, naveden na dovoljenju, ali v drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, brez poseganja v točko (b) odstavka 2.

Člen 200

Izvozna nadomestila za žive živali v sektorju govejega in telečjega mesa

Za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa velja, da je pogoj za odobritev in izplačilo nadomestila za izvoz živih živali upoštevanje prava Unije v zvezi z dobrobitjo živali in zlasti njihovo zaščito med prevozom.

Člen 201

Izvozne omejitve

Obveznosti glede količin, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, se spoštujejo na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode.

V okviru izpolnjevanja obveznosti po Sporazumu STO o kmetijstvu konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Člen 202

Prenos pooblastila

1.  Da se zagotovi pravilno delovanje sistema izvoznih nadomestil, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi zahteva za polog varščine, ki zagotavlja, da bodo izvajalci izpolnili svoje obveznosti.

2.  Da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev in organov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi prage, pod katerimi izdaja ali predložitev izvoznega dovoljenja ni nujno potrebna, opredeli namembne kraje ali dejavnosti, v katerih je oprostitev od obvezne predložitve izvoznega dovoljenja lahko upravičena, in dovoli naknadno izdajo izvoznega dovoljenja v utemeljenih okoliščinah.

3.  Da se obravnavajo konkretne okoliščine, ki utemeljujejo popolno ali delno upravičenost do izvoznih nadomestil, in pomagali izvajalcem premostiti obdobje med predložitvijo zahtevka in končnim plačilom izvoznega nadomestila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

(a) drugega datuma za nadomestilo;

(b) predplačila izvoznih nadomestil, vključno s pogoji za polog in sprostitev varščine;

(c) dodatnih dokazil, kadar obstajajo dvomi glede resničnega namembnega kraja proizvodov in možnost ponovnega uvoza v carinsko območje Unije;

(d) namembnih krajev, ki se obravnavajo kot izvoz iz Unije, in vključitve namembnih krajev znotraj carinskega območja Unije, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil.

4.  Da se izvoznikom proizvodov iz Priloge I k Pogodbama in predelanih proizvodov iz teh proizvodov zagotovi enak dostop do izvoznih nadomestil, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o uporabi člena 199(1) in (2) za proizvode iz točke (b) člena 196(1).

5.  Da se zagotovili, da se proizvodi, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, izvozijo iz carinskega območja Unije in da se prepreči njihov povratek v navedeno območje, ter da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev pri zbiranju in predložitvi dokazil, da so proizvodi, upravičeni do nadomestila, dosegli namembno državo za diferencirana nadomestila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

(a) roka, v katerem mora biti končan izstop iz carinskega območja Unije, vključno z rokom za začasni ponovni vstop;

(b) predelave proizvodov, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, v navedenem obdobju;

(c) dokazila, da so proizvodi dospeli na namembni kraj, za upravičenje do diferenciranih nadomestil;

(d) pragov za nadomestila in pogojev, pod katerimi so lahko izvozniki opravičeni predložitve takšnega dokazila;

(e) pogojev za odobritev dokazila, ki ga predložijo neodvisne tretje strani, o dospetju na namembni kraj, kjer se uporabljajo diferencirana nadomestila.

6.  Da se izvoznike spodbudi k spoštovanju pogojev za dobrobit in omogočili, da pristojni organi preverijo pravilnost izplačanih izvoznih nadomestil, kadar se ta pogojujejo z izpolnjevanjem zahtev za dobrobit živali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s spoštovanjem zahtev za dobrobit živali zunaj carinskega območja Unije, vključno z uporabo neodvisnih tretjih strani.

7.  Da se upoštevajo posebnosti različnih sektorjev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi posebne zahteve in pogoje za izvajalce in proizvode, upravičene do izvoznega nadomestila, in koeficiente za namene izračunavanja izvoznih nadomestil ob upoštevanju staranja nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit.

Člen 203

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega poglavja, zlasti o:

(a) ponovni razdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali porabljene;

(b) metodi za ponovni izračun plačila izvoznega nadomestila, če oznaka proizvoda ali namembni kraj, navedena v dovoljenju, nista skladna z dejanskim proizvodom ali namembnim krajem;

(c) proizvodih iz točke (b) člena 196(1);

(d) postopkih za polog varščine in njeno višino;

(e) uporabi ukrepov, sprejetih v skladu s členom 202(4).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 204

Druga izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a) določi ustrezne ukrepe za preprečitev zlorabe prožnosti iz člena 199(2), zlasti kar zadeva postopek za vložitev zahtevkov;

(b) določi ukrepe, potrebne za spoštovanje obveznosti glede količin iz člena 201, vključno z odpravo ali omejitvijo izdaje izvoznih dovoljenj, če se te obveznosti glede količin presežejo ali se lahko presežejo;

(c) določi koeficiente, ki se uporabljajo za izvozna dovoljenja v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 202(6).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).



POGLAVJE VII

Pasivno oplemenitenje

Člen 205

Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

Komisija lahko v primeru motenj ali morebitnih motenj na trgu Unije zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa ter perutninskega mesa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.



DEL IV

PRAVILA KONKURENCE



POGLAVJE I

Pravila za podjetja

Člen 206

Smernice Komisije za uporabo pravil konkurence v kmetijstvu

V skladu s členom 42 PDEU in razen če je v tej uredbi določeno drugače, se členi od 101 do 106 PDEU in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju členov od 207 do 210 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101(1) in člena 102 PDEU, ki se nanašajo na pridelavo kmetijskih proizvodov ali trgovino z njimi.

Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in enotno uporabo pravil Unije na področju konkurence, Komisija in organi držav članic za konkurenco v tesnem sodelovanju uporabljajo pravila Unije na področju konkurence.

Komisija poleg tega po potrebi objavi smernice v pomoč nacionalnim organom za konkurenco ter podjetjem.

Člen 207

Upoštevni trg

Na podlagi opredelitve upoštevnega trga je mogoče opredeliti in določiti območje konkurence med podjetji; opredelitev upoštevnega trga temelji na dveh kumulativnih elementih:

(a) upoštevni proizvodni trg: v tem poglavju „proizvodni trg“ pomeni trg z vsemi proizvodi, ki jih potrošnik zaradi njihove značilnosti, cene in predvidene uporabe šteje za zamenljive ali nadomestljive;

(b) upoštevni geografski trg: v tem poglavju „geografski trg“ pomeni trg, ki zajema območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo zadevnih proizvodov in na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni ter ki ga je mogoče ločiti od sosednjih območij, zlasti zato, ker so pogoji konkurence v teh območjih občutno drugačni.

Člen 208

Prevladujoč položaj

V tem poglavju „prevladujoč položaj“ pomeni, da je podjetje v položaju ekonomske moči, ki mu omogoča, da preprečuje vzdrževanje učinkovite konkurence na upoštevnem trgu, saj ima možnost, da v veliki meri deluje neodvisno od konkurentov, kupcev in nazadnje potrošnikov.

Člen 209

Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja

1.  Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU.

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 152 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

Ta odstavek se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja, ki določajo obveznost zaračunavanja enakih cen ali izključujejo konkurenco.

2.  Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, se ne prepovejo, v ta namen pa se tudi ne zahteva predhodna odločitev.

V vseh nacionalnih postopkih ali postopkih Unije za uporabo člena 101 PDEU nosi breme dokazovanja kršitve člena 101(1) PDEU organ, ki kršitev domneva. Stranka, ki zahteva, naj zanjo veljajo izjeme, določene v odstavku 1 tega člena, nosi breme dokazovanja, da izpolnjuje pogoje iz navedenega odstavka.

Člen 210

Sporazumi in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij

1.  Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja medpanožnih organizacij, priznanih po členu 157(1) te uredbe, z namenom izvajanja dejavnosti iz točke (c) člena 157(1) in za mleko in mlečne proizvode, iz točke (c) člena 157(3) te uredbe, ter, kar zadeva sektorja oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka, dejavnosti iz člena 162 te uredbe.

2.  Odstavek 1 se uporablja, če:

(a) je bila Komisija o sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih iz teh sporazumov uradno obveščena; in

(b) Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh zahtevanih podatkov ugotovi, da ti sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja niso nezdružljivi s pravili Unije.

Kadar Komisija ugotovi, da sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja iz odstavka 1 niso združljivi s pravili Unije, svojo ugotovitev objavi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

3.  Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja iz odstavka 1 ne smejo začeti učinkovati pred potekom dvomesečnega obdobja iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2.

4.  Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za nezdružljive s pravili Unije, če:

(a) bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;

(b) bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga;

(c) bi lahko povzročili izkrivljanje konkurence, ki ni nujno potrebno za dosego ciljev SKP, za katere si prizadeva medpanožna organizacija s svojim delovanjem;

(d) pomenijo določanje cen ali določanje kvot;

(e) bi lahko povzročili diskriminacijo ali izključili konkurenco za znaten delež zadevnih proizvodov.

5.  Če Komisija po poteku dvomesečnega obdobja iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2 ugotovi, da pogoji za uporabo odstavka 1 niso izpolnjeni, brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme sklep, ki določa, da za zadevni sporazum, odločitev ali usklajeno ravnanje velja člen 101(1) PDEU.

Ta sklep Komisije se ne začne uporabljati, preden o njem ni uradno obveščena zadevna medpanožna organizacija, razen če ta predloži napačne informacije ali zlorabi izjemo iz odstavka 1.

6.  V primeru večletnih sporazumov je uradno obvestilo za prvo leto veljavno tudi za naslednja leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v tem primeru kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice izda ugotovitev o nezdružljivosti.

7.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



POGLAVJE II

Pravila o državni pomoči

Člen 211

Uporaba členov od 107 do 109 PDEU

1.  Členi od 107 do 109 PDEU se uporabljajo za pridelavo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se členi od 107 do 109 PDEU ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi in v skladu s:

(a) ukrepi iz te uredbe, ki jih delno ali v celoti financira Unija;

(b) členi od 213 do 218 te uredbe.

Člen 212

Nacionalna plačila v zvezi s podpornimi programi za vino

Z odstopanjem od člena 44(3) lahko države članice dodelijo nacionalna plačila v skladu s pravili Unije o državni pomoči za ukrepe iz členov 45, 49 in 50.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Unije o državni pomoči, se uporablja za celotno javno financiranje, tj. za sredstva Unije in nacionalna sredstva.

Člen 213

Nacionalna plačila za severne jelene na Finskem in Švedskem

Na podlagi dovoljenja, ki ga izda Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), lahko Finska in Švedska izplačujeta nacionalna plačila za proizvodnjo in trženje severnih jelenov in iz njih pridobljenih proizvodov (oznaka KN ex  02 08 in ex  02 10 ), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.

Člen 214

Nacionalna plačila za sektor sladkorja na Finskem

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese izplačuje nacionalna plačila v višini do 350 EUR na hektar za tržno leto.

▼M1

Člen 214a

Nacionalna plačila za nekatere sektorje na Finskem

Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije za obdobje 2014–2020 še naprej odobri državne pomoči, ki jih je leta 2013 odobrila proizvajalcem na podlagi člena 141 Akta o pristopu iz leta 1994, pod pogojem, da:

(a) se znesek dohodkovne pomoči v celotnem obdobju postopno znižuje in v letu 2020 ne presega 30 % zneska, odobrenega leta 2013, ter

(b) so bile pred morebitno uporabo te možnosti za zadevne sektorje v celoti uporabljene sheme podpore v okviru SKP.

Komisija dovoljenje sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) te uredbe.

▼B

Člen 215

Nacionalna plačila za čebelarstvo

Države članice lahko izplačujejo nacionalna plačila za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih razmer ali spadajo v okvir programov gospodarskega razvoja, razen tistih, ki so namenjena za proizvodnjo ali trgovino.

Člen 216

Nacionalna plačila za destilacijo vina v kriznih primerih

1.  Države članice lahko pridelovalcem vina izplačujejo nacionalna plačila za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

Ta plačila so sorazmerna in ustrezna za premagovanje kriznih razmer.

Skupni znesek, ki je v državi članici v določenem letu na voljo za takšna plačila, ne presega 15 % celotnih sredstev, ki so na voljo za zadevno državo članico v zadevnem letu, kakor je določeno v Prilogi VI.

2.  Države članice, ki želijo uporabiti nacionalna plačila iz odstavka 1, Komisiji predložijo ustrezno utemeljeno uradno obvestilo. Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) odloči, ali je ukrep odobren in ali se plačila lahko izplačajo.

3.  Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči vsako izkrivljanje konkurence.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M2

Člen 217

Nacionalna plačila za razdeljevanje proizvodov otrokom

Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s skupinami upravičenih proizvodov iz člena 23 za spremljevalne izobraževalne ukrepe v zvezi s takšnimi proizvodi in za pripadajoče stroške iz točke (c) člena 23(1).

Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

▼B

Člen 218

Nacionalna plačila za oreške

1.  Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila do največ 120,75 EUR na hektar na leto kmetom, ki pridelujejo naslednje pridelke:

(a) mandlje, ki spadajo pod oznaki KN 0802 11 in 0802 12 ;

(b) lešnike, ki spadajo pod oznaki KN 0802 21 in 0802 22 ;

(c) orehe, ki spadajo pod oznaki KN 0802 31 00 in 0802 32 00 ;

(d) pistacije, ki spadajo pod oznaki KN 0802 51 00 in 0802 52 00 ;

(e) rožiče, ki spadajo pod oznako KN 1212 92 00 .

2.  Nacionalna plačila iz odstavka 1 se lahko izplačajo samo za največjo površino:



Država članica

Največja površina (v ha)

Belgija

100

Bolgarija

11 984

Nemčija

1 500

Grčija

41 100

Španija

568 200

Francija

17 300

Italija

130 100

Ciper

5 100

Luksemburg

100

Madžarska

2 900

Nizozemska

100

Poljska

4 200

Portugalska

41 300

Romunija

1 645

Slovenija

300

Slovaška

3 100

Združeno kraljestvo

100

3.  Države članice lahko dodelitev nacionalnih plačil iz odstavka 1 pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana po členu 152.



DEL V

SPLOŠNE DOLOČBE



POGLAVJE I

Izredni ukrepi



Oddelek 1

Motnje na trgu

Člen 219

Ukrepi proti motnjam na trgu

1.  Da se učinkovito in uspešno odzove na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, če obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer je treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da vsi drugi ukrepi iz te uredbe niso zadostni.

Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228.

Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje.

Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali določijo izvozna nadomestila ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 se ne uporabljajo za proizvode iz oddelka 2 dela XXIV Priloge I.

Vendar lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 228, določi, da se ukrepi iz odstavka 1 uporabljajo za en ali več proizvodov iz oddelka 2 dela XXIV Priloge I.

3.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi postopkovna pravila in tehnična merila, ki so potrebna za uporabo ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



Oddelek 2

Ukrepi za podporo trgu v zvezi z boleznimi živali in izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin

Člen 220

Ukrepi v zvezi z boleznimi živali in izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme izredne podporne ukrepi za prizadeti trg, da se upoštevajo:

(a) trgovinske omejitve znotraj Unije in s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni živali, in

(b) resne motnje na trgu, ki so neposredno povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin in nevarnosti bolezni.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo za katerega koli od naslednjih sektorjev:

(a) govejega in telečjega mesa;

(b) mleka in mlečnih proizvodov;

(c) prašičjega mesa;

(d) ovčjega in kozjega mesa;

(e) jajc;

(f) perutnine.

Ukrepi iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 v zvezi z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi ali rastlin se uporabljajo tudi za vse druge kmetijske proizvode, razen proizvodov, ki so navedeni v oddelku 2 dela XXIV Priloge I.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z nujnim postopkom iz člena 228, s katerimi razširi seznam proizvodov iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka.

3.  Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice.

4.  Ukrepi iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se lahko sprejmejo samo, če zadevna država članica hitro sprejme veterinarsko-sanitarne ukrepe za zajezitev bolezni, ter samo v obsegu in za časovno obdobje, ki sta nujno potrebna za podporo zadevnemu trgu.

5.  Unija zagotovi delno financiranje v višini 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice za ukrepe iz odstavka 1.

Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje v višini 60 % takih stroškov.

6.  Države članice zagotovijo, da primeri, ko proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, ne povzročajo izkrivljanja konkurence med proizvajalci v različnih državah članicah.



Oddelek 3

Specifični problemi

Člen 221

Ukrepi za reševanje specifičnih problemov

1.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme potrebne in upravičene nujne ukrepe za reševanje specifičnih problemov. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe samo toliko, kolikor je nujno potrebno, in za nujno potrebno obdobje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Komisija za reševanje specifičnih problemov in v izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na razmere, zaradi katerih bi se pogoji v proizvodnji in na trgu zelo verjetno hitro poslabšali in bi jih bilo težko izboljšati, če bi se sprejetje ukrepov zavleklo, sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

3.  Komisija ukrepe iz odstavka 1 ali 2 sprejme le, če ni mogoče sprejeti potrebnih nujnih ukrepov v skladu s členom 219 ali 220.

4.  Ukrepi, sprejeti na podlagi odstavka 1 ali 2, veljajo največ dvanajst mesecev. Če se po tem obdobju posebni problemi, ki so privedli do sprejetja teh ukrepov, nadaljujejo, lahko Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 227 da se poišče trajna rešitev za te probleme ali pa predstavi ustrezne zakonodajne predloge.

5.  Komisija v dveh delovnih dneh po sprejetju vsakega ukrepa, sprejetega na podlagi odstavka 1 ali 2, obvesti Evropski parlament in Svet o takem sprejetju.



Oddelek 4

Sporazumi in odločitve v obdobjih hudih neravnovesij na trgih

Člen 222

Uporaba člena 101(1) PDEU

1.  Komisija lahko v obdobjih hudega neravnovesja na trgih sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, da člen 101(1) PDEU ne velja za sporazume in odločitve priznanih organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in priznanih medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1(2) te uredbe, pod pogojem, da takšni sporazumi in odločitve ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga, so namenjeni izključno stabilizaciji zadevnega sektorja in spadajo v eno ali več naslednjih kategorij:

(a) umik s trga ali brezplačna distribucija njihovih proizvodov;

(b) predelava in obdelava;

(c) skladiščenje s strani zasebnih izvajalcev;

(d) ukrepi skupne promocije;

(e) sporazumi o zahtevah glede kakovosti;

(f) skupni nakup vložkov, potrebnih za preprečevanje širjenja škodljivcev in bolezni živali in rastlin v Uniji, ali vložkov, potrebnih za odpravo posledic naravnih nesreč v Uniji;

(g) začasno načrtovanje proizvodnje, ob upoštevanju posebne narave proizvodnega ciklusa.

Komisija v izvedbenih aktih navede vsebinsko in geografsko področje uporabe tega odstopanja in glede na odstavek 3 obdobje trajanja odstopanja.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Odstavek 1 se uporablja samo, kadar je Komisija že sprejela enega od ukrepov iz tega poglavja, če so bili proizvodi odkupljeni z javno intervencijo ali če je bila dodeljena pomoč za zasebno skladiščenje iz poglavja I naslova I dela II.

3.  Sporazumi in odločitve iz odstavka 1 veljajo največ šest mesecev.

Vendar lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri veljavnost takih sporazumov in odločitev največ za nadaljnjih šest mesecev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).



POGLAVJE II

Obveščanje in poročanje

Člen 223

Zahteve glede obveščanja

1.  Komisija lahko za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga kmetijskih proizvodov, zagotavljanja preglednosti trga, pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, kontrole, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP in izpolnjevanja zahtev iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju na podlagi teh sporazumov, v skladu s postopkom iz odstavka 2 sprejme potrebne ukrepe v zvezi z obveščanjem s strani podjetij, držav članic in tretjih držav. Pri tem upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

Pridobljene informacije se lahko posredujejo ali dajo na voljo mednarodnim organizacijam in pristojnim organom tretjih držav ter se lahko objavijo ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in zakonitega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti, vključno s cenami.

2.  Da se zagotovi celovitost informacijskih sistemov ter pristnost in čitljivost posredovanih dokumentov in povezanih podatkov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a) naravo in vrsto informacij, ki se uradno sporočajo;

(b) kategorije podatkov, ki se obdelujejo, in najdaljša obdobja hrambe ter namen obdelave, zlasti v primeru objave teh podatkov in njihovega posredovanja tretjim državam;

(c) pravice dostopa do razpoložljivih informacij ali informacijskih sistemov;

(d) pogoje objavljanja informacij.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena, vključno z:

(a) metodami uradnega obveščanja;

(b) pravili o informacijah, ki se uradno sporočajo;

(c) ureditvami za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter za vsebino, obliko, časovni okvir, pogostnost in roke za uradna obvestila;

(d) ureditvami za posredovanje ali dajanje na voljo informacij in dokumentov državam članicam, mednarodnim organizacijam in pristojnim organom v tretjih državah ali javnosti ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in zakonitega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 224

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

1.  Države članice in Komisija zbirajo osebne podatke za namene iz člena 223(1) in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s temi nameni.

2.  Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in ocenjevanja, kot je določeno v členu 223(1), se spremenijo v anonimne in se obdelajo le v zbirni obliki.

3.  Osebni podatki se obdelujejo v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se še dodatno obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavne nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije.

4.  Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 obdelajo njihove osebne podatke in da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zaradi tega pravice, določene v Direktivi 95/46/ES oziroma Uredbi (ES) št. 45/2001.

Člen 225

Obveznost poročanja Komisije

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo:

(a) vsake tri leta in prvič do 21. decembrom 2016 o izvajanju ukrepov v zvezi s sektorjem čebelarstva, kakor določajo členi od 55, 56 in 57, vključno o novostih v zvezi s sistemom za identifikacijo čebeljih panjev;

(b) do 30. junija 2014 in tudi do 31. decembra 2018 o razvoju razmer na trgu v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter zlasti o izvajanju členov 148 do 151, člena 152(3) in člena 157(3), pri čemer se zlasti ocenijo učinki na proizvajalce mleka in proizvodnjo mleka v regijah z omejenimi možnostmi v povezavi s splošnim ciljem ohranjanja proizvodnje v takih regijah, in navedejo morebitne spodbude za kmete, da sklenejo sporazume o skupni proizvodnji; poročilu se priložijo ustrezni predlogi;

(c) do 31. decembra 2014 o možnosti razširitve šolskih shem na oljčno olje in namizne oljke;

(d) do 31. decembra 2017 o uporabi pravil konkurence v kmetijskem sektorju v vseh državah članicah, zlasti o izvajanju členov 209 in 210 ter členov 169, 170 in 171 v zadevnih sektorjih;

▼M2

(e) do 31. julija 2023 o uporabi meril za dodelitev iz člena 23a(2);

(f) do 31. julija 2023 o učinku prenosov iz člena 23a(4) na učinkovitost šolske sheme v zvezi z razdeljevanjem šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka.

▼B



POGLAVJE III

Rezerva za krize v kmetijskem sektorju

Člen 226

Uporaba rezerve

Sredstva, prenesena iz rezerve za krize v kmetijskem sektorju pod pogoji in po postopku iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in odstavka 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju, so dana na voljo za ukrepe, za katere se ta uredba uporablja, za leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora, in ki se izvajajo v okoliščinah, ki presegajo običajen razvoj dogodkov na trgu.

Zlasti se sredstva prenesejo za vse odhodke na podlagi:

(a) členov od 8 do 21;

(b) členov od 196 do 204 ter

(c) členov 219, 220 in 221 te uredbe.



DEL VI

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE DOLOČBE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE



POGLAVJE I

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 227

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 20. decembrom 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Pooblastilo iz te uredbe lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj, ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 228

Postopek v nujnih primerih

1.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu, sprejetem v skladu s tem členom, navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu, sprejetem v skladu s tem členom, v skladu s postopkom iz člena 227(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

Člen 229

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor v primeru aktov iz člena 80(5), točk (c) in (d) člena 91, člena 97(4), člena 99, člena 106 ter člena 107(3) ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.



POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 230

Razveljavitve

1.  Uredba (ES) št. 1234/2007 se razveljavi.

Vendar se še naprej uporabljajo naslednje določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007:

(a) za sistem omejevanja proizvodnje mleka: oddelek III poglavja III naslova I dela II, člen 55, člen 85 ter prilogi IX in X do 31. marca 2015;

(b) za sektor vina:

(i) členi od 85a do 85e za površine iz člena 85a(2), ki še niso bile izkrčene, in za površine iz člena 85b(1), ki še niso bile urejene, dokler se take površine ne izkrčijo ali uredijo in člena 188a(1) in (2);

(ii) prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve iz pododdelka II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II do 31. decembra 2015;

(iii) člen 118m(5) do izčrpanja zalog vin, poimenovanih „Mlado vino portugizac“, ki obstajajo na dan 1. julija 2013;

(iv) člen 118s(5) do 30. junija 2017;

▼M1

(ba) člen 111 do 31. marca 2015;

▼B

►C3  (c) člen 113a(4), členi 114, 115 in 116, člen 117(1) do (4) ter točka (e)(iv) člena 121, pa tudi točka IV dela A, točke I(2) in (3) ter III(1) dela B in del C Priloge XIV ter točke 1, 3, 5 in 6 dela II in točka 2 dela IV Priloge XV za namen uporabe teh členov ◄ do datuma začetka uporabe ustreznih pravil o trženju, ki se določijo na podlagi delegiranih aktov iz člena 75(2), člena 76(4), člena 78(3) in (4), člena 79(1), člena 80(4), člena 83(4), člena 86, člena 87(2), člena 88(3) in člena 89 te uredbe;

▼M1

(ca) člen 125a(1)(e) in (2) ter, v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, Priloga XVIa do datuma začetka uporabe ustreznih pravil, ki se določijo na podlagi delegiranih aktov iz točk (b) in (i) člena 173(1);

▼B

(d) člena 133a(1) in člena 140a do 30. septembra 2014;

▼M1

(da) členi 136, 138 in 140 ter Priloga XVIII za namene uporabe navedenih členov do datuma začetka uporabe pravil, ki se določijo na podlagi izvedbenih aktov iz členov 180 in točke (a) člena 183, ali do 30. junija 2014, karkoli nastopi prej;

▼B

(e) prvi in drugi pododstavek člena 182(3) do konca tržnega leta 2013/2014 za sladkor, ki se izteče 30. septembra 2014;

(f) člen 182(4) do 31. decembra 2017;

(g) člen 182(7) do 31. marca 2014;

▼C3

(h) točka 3 dela III Priloge XV do 31. decembra 2015;

▼B

(i) Priloga XX do datuma začetka veljavnosti zakonodajnega akta, ki bo nadomestil Uredbo (ES) št. 1216/2009 in Uredbo Sveta (ES) št. 614/2009 ( 27 ).

2.  Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1234/2007 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in Uredbo (EU) št. 1306/2013 ter se razlagajo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIV k tej uredbi.

3.  Uredbe Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1601/96 in (ES) št. 1037/2001 se razveljavijo.

Člen 231

Prehodne določbe

1.  Da se zagotovi nemoten prehod z ureditev, določenih v Uredbi (ES) št. 1234/2007, na ureditve, določene v tej uredbi, je Komisija v skladu s členom 227 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in upravičenih pričakovanj podjetij.

2.  Za vse večletne programe, sprejete pred 1. januarjem 2014, se po začetku veljavnosti te uredbe in do izteka teh programov še naprej uporabljajo zadevne določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 232

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Vendar se:

(a) člen 181 uporablja od 1. oktobra 2014;

(b) točka II(3) dela VII Priloge VII uporablja od 1. januarja 2016.

2.  Členi 148 do 151, člen 152(3), člen 156(2), člen 157(3), člena 161 in 163, člen 173(2) ter člen 174(2) se uporabljajo do 30. junija 2020.

3.  Členi od 127 do 144 ter člena 192 in 193 se uporabljajo do konca tržnega leta 2016/2017 za sladkor, ki se izteče 30. septembra 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 1(2)

DEL I

Žita

Sektor žit zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

0709 99 60

Sladka koruza, sveža ali ohlajena

0712 90 19

Sušena sladka koruza, cela, narezana na koščke ali rezine, zdrobljena ali mleta, vendar ne dodatno pripravljena, razen hibridov za setev

1001 91 20

Navadna pšenica in soržica, semenska

ex 1001 99 00

Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev

1002

1003

Ječmen

1004

Oves

1005 10 90

Semenska koruza, razen hibridne

1005 90 00

Koruza, razen semenske

1007 10 90 ,

1007 90 00

Sirek v zrnu, razen hibridov za setev

1008

Ajda, proso, kanarska čužka in druga žita

(b)

1001 11 00 ,

1001 19 00

Trda pšenica

(c)

1101 00

Pšenična moka ali soržična moka

1102 90 70

Ržena moka

1103 11

Pšenični drobljenci in zdrob

1107

Slad, pražen ali nepražen

(d)

0714

Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

ex  11 02

Žitna moka, razen pšenične ali soržične moke:

1102 20

– Koruzna moka:

1102 90

– drugo:

1102 90 10

– – Ječmenova moka

1102 90 30

– – Ovsena moka

1102 90 90

– – drugo:

ex  11 03

Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen pšeničnih drobljencev in zdroba (tarifna podštevilka 1103 11 ), riževega drobljenca in zdroba (tarifna podštevilka 1103 19 50 ) in riževih peletov (tarifna podštevilka 1103 20 50 )

ex  11 04

Žitna zrnja, drugače obdelana (npr. oluščena, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006 in riževih kosmičev iz tarifne podštevilke 1104 19 91 ; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

1106 20

Moka, zdrob in prah iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714

ex  11 08

Škrob; inulin:

– Škrob:

1108 11 00

– – Pšenični škrob

1108 12 00

– – Koruzni škrob

1108 13 00

– – Krompirjev škrob

1108 14 00

– – Škrob iz manioke

ex 1108 19

– – Drug škrob:

1108 19 90

– – – drugo:

1109 00 00

Pšenični gluten, osušen ali neosušen

1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel

ex 1702 30

– Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze:

– – drugo:

ex 1702 30 50

– – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze

ex 1702 30 90

– – – drugo, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze

ex 1702 40

– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. % fruktoze, vendar manj kot 50 mas. %, razen invertnega sladkorja:

1702 40 90

– – drugo:

ex 1702 90

– drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:

1702 90 50

– – Maltodekstrin in maltodekstrinski sirup

– – Karamel:

– – – drugo:

1702 90 75

– – – – v obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran

1702 90 79

– – – – drugo:

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:

ex 2106 90

– drugo:

– – Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:

– – – drugo:

2106 90 55

– – – – glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi

ex  23 02

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, v obliki peletov ali ne

ex  23 03

Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, v obliki peletov ali ne:

2303 10

– Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki

2303 30 00

– Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn

ex  23 06

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305 , nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov:

– drugo:

2306 90 05

– – Iz koruznih kalčkov

ex 2308 00

Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

2308 00 40

– Želod in divji kostanj, drozge ali tropine iz drugega sadja razen grozdja

2309

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali:

ex 2309 10

– Hrana za pse ali mačke, pakirana v embalaži za prodajo na drobno:

2309 10 11

2309 10 13

2309 10 31

2309 10 33

2309 10 51

2309 10 53

– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode

ex 2309 90

– drugo:

2309 90 20

– – Proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k poglavju 23 kombinirane nomenklature

– – drugo, vključno s premiksi:

2309 90 31

2309 90 33

2309 90 41

2309 90 43

2309 90 51

2309 90 53

– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode:

(1)  Za namene te tarifne podštevilke „mlečni proizvodi“ pomeni proizvode iz tarifnih številk od 0401 do 0406 ter tarifnih podštevilk 1702 11 00 , 1702 19 00 in 2106 90 51 .

DEL II

Riž

Sektor riža zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

1006 10 21 do

1006 10 98

Riž v luski (neoluščen ali surov), razen za setev

1006 20

Oluščen (rjav) riž

1006 30

Manj brušen ali popolnoma brušen riž, poliran ali glaziran ali ne

(b)

1006 40 00

Lomljen riž

(c)

1102 90 50

Riževa moka

1103 19 50

Rižev drobljenec in zdrob

1103 20 50

Riževi peleti

1104 19 91

Riževi kosmiči

ex 1104 19 99

Riževa zrna, valjana

1108 19 10

Rižev škrob

DEL III

Sladkor

Sektor sladkorja zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

1212 91

Sladkorna pesa

1212 93 00

Sladkorni trs

(b)

1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju

(c)

1702 20

Javorjev sladkor in javorjev sirup

1702 60 95 in

1702 90 95

Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze

1702 90 71

Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze

2106 90 59

Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov

(d)

1702 30 10

1702 40 10

1702 60 10

1702 90 30

Izoglukoza

(e)

1702 60 80

1702 90 80

Inulinski sirup

(f)

1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja

(g)

2106 90 30

Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi

(h)

2303 20

Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

DEL IV

Posušena krma

Sektor posušene krme zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

ex 1214 10 00

– Zdrob in peleti iz lucerne, umetno toplotno sušeni

– Zdrob in peleti iz lucerne, drugače sušeni in zmleti

ex 1214 90 90

– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašica in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno

– Drugače sušena in zmleta lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota

(b)

ex 2309 90 96

– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav

– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi omenjenih koncentratov

DEL V

Semena

Sektor semen zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

0712 90 11

Hibridi sladke koruze:

– za setev

0713 10 10

Grah (Pisum sativum):

– za setev

ex 0713 20 00

Čičerka:

– za setev

ex 0713 31 00

Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek:

– za setev

ex 0713 32 00

Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):

– za setev

0713 33 10

Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):

– za setev

ex 0713 34 00

Vigna vrste (Vigna subterranea ali Voandzeia subterranea):

ex 0713 35 00

– za setev

ex 0713 39 00

Kitajski fižol (Vigna unguiculata):

– za setev

Drugo:

– za setev

ex 0713 40 00

Leča:

– za setev

ex 0713 50 00

Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor):

ex 0713 60 00

– za setev

Kajanus (Cajanus cajan):

– za setev

ex 0713 90 00

Druge sušene stročnice:

– za setev

1001 91 10

Pira:

– semenska

1001 91 90

Drugo:

– semenska

ex 1005 10

Hibridna koruza, semenska

1006 10 10

Riž v luski (neoluščen ali surov):

– za setev

1007 10 10

Sirek v zrnu, hibridi:

– semenska

1201 10 00

Soja, cela ali lomljena:

– semenska

1202 30 00

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni ali lomljeni ali ne:

– semenska

1204 00 10

Laneno seme, celo ali lomljeno:

– za setev

1205 10 10 in

Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno:

ex 1205 90 00

– za setev

1206 00 10

Sončično seme, celo ali lomljeno:

– za setev

ex  12 07

Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno:

– za setev

1209

Seme, plodovi in trosi, namenjeni za setev

DEL VI

Hmelj

Sektor hmelja zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

1210

Hmelj, svež ali sušen, zdrobljen ali zmlet ali ne, v prahu ali peletih; lupulin

1302 13 00

Rastlinski sokovi in ekstrakti hmelja

DEL VII

Oljčno olje in namizne oljke

Sektor oljčnega olja in namiznih oljk zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

1509

Oljčno olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1510 00

Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, rafinirana ali ne, toda kemično nemodificirana, tudi mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509

(b)

0709 92 10

Oljke, sveže ali ohlajene, za razne namene, razen za proizvodnjo olja

0709 92 90

Druge oljke, sveže ali ohlajene

0710 80 10

Oljke (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene

0711 20

Oljke, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano

ex 0712 90 90

Sušene oljke, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne dodatno pripravljene

2001 90 65

Oljke, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini

ex 2004 90 30

Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene

2005 70 00

Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene

(c)

1522 00 31

1522 00 39

Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

2306 90 11

2306 90 19

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja

DEL VIII

Lan in konoplja

Sektor lana in konoplje zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

5301

Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami)

5302

Prava konoplja (Cannabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; predivo in odpadki prave konoplje (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami)

DEL IX

Sadje in zelenjava

Sektor sadja in zelenjave zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

0702 00 00

Paradižnik, svež ali ohlajen

0703

Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene

0704

Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene

0705

Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena

0706

Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene

0707 00

Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene

0708

Stročnice, oluščene ali ne, sveže ali ohlajene

ex  07 09

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene, razen vrtnin iz tarifnih podštevilk 0709 60 91 , 0709 60 95 , 0709 60 99 , 0709 92 10 , 0709 92 90 in 0709 99 60

ex  08 02

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen oreškov betela in kole iz tarifne podštevilke 0802 70 00 , 0802 80 00

0803 10 10

Sveži pisang

0803 10 90

Suhi pisang

0804 20 10

Fige, sveže

0804 30 00

Ananas

0804 40 00

Avokado

0804 50 00

Guava, mango in mangostin

0805

Agrumi, sveži ali suhi

0806 10 10

Sveže namizno grozdje

0807

Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže

0808

Jabolka, hruške in kutine, sveže

0809

Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno nektarine), slive in trnulje, sveže

0810

Drugo sadje, sveže

0813 50 31

0813 50 39

Mešanice izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802

0910 20

Žafran

ex 0910 99

Timijan, svež ali ohlajen

ex 1211 90 86

Bazilika, melisa, meta, Origanum vulgare (origano/divji majaron), rožmarin, žajbelj, sveži ali ohlajeni

1212 92 00

Rožiči

DEL X

Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave

Sektor predelanega sadja in zelenjave zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

ex  07 10

Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene, razen sladke koruze iz tarifne podštevilke 0710 40 00 , oljk iz tarifne podštevilke 0710 80 10 in plodov iz rodu Capsicum ali Pimenta iz tarifne podštevilke 0710 80 59

ex  07 11

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano, razen oljk iz tarifne podštevilke 0711 20 , plodov iz rodu Capsicum ali Pimenta iz tarifne podštevilke 0711 90 10 ter sladke koruze iz tarifne podštevilke 0711 90 30

ex  07 12

Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne dodatno pripravljene, razen umetno sušenega krompirja, neprimernega za človeško prehrano iz tarifne podštevilke ex 0712 90 05 , sladke koruze iz tarifnih podštevilk 0712 90 11 in 0712 90 19 ter oljk iz tarifne podštevilke ex 0712 90 90

0804 20 90

Suhe fige

0806 20

Suho grozdje

ex  08 11

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, razen zamrznjenih banan iz tarifne podštevilke ex 0811 90 95

ex  08 12

Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšni neprimerni za takojšnjo prehrano, razen začasno konzerviranih banan iz tarifne podštevilke ex 0812 90 98

ex  08 13

Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806 ; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja, razen mešanic izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 iz tarifnih podštevilk 0813 50 31 in 0813 50 39

0814 00 00

Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje

0904 21 10

Suha sladka paprika (Capsicum annuum), nezdrobljena in nezmleta

(b)

ex  08 11

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila

ex 1302 20

Pektinske snovi in pektinati

ex  20 01

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, razen:

— plodov iz rodu Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2001 90 20

— sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2001 90 30

— jama, sladkega krompirja in podobnih užitnih delov rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2001 90 40

— palmovih srčkov iz tarifne podštevilke ex 2001 90 92

— oljk iz tarifne podštevilke 2001 90 65

— listov vinske trte, hmeljevih poganjkov in drugih podobnih užitnih delov rastlin iz tarifne podštevilke ex 2001 90 97

2002

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran kako drugače kot v kisu ali ocetni kislini

2003

Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini

ex  20 04

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 , razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2004 90 10 , oljk iz tarifne podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2004 10 91

ex  20 05

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 , razen oljk iz tarifne podštevilke 2005 70 00 , sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2005 80 00 in plodov iz rodu Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2005 99 10 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2005 20 10

ex 2006 00

Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani), razen banan, konzerviranih v sladkorju iz tarifnih številk ex 2006 00 38 in ex 2006 00 99

ex  20 07

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, razen:

— homogeniziranih proizvodov iz banan iz tarifne podštevilke ex 2007 10

— džemov, sadnih želejev, marmelad, pirejev ali past iz banan iz tarifnih podštevilk ex 2007 99 39 , ex 2007 99 50 in ex 2007 99 97

ex  20 08

Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen:

— arašidnega masla iz tarifne podštevilke 2008 11 10

— palmovih srčkov iz tarifne podštevilke 2008 91 00

— koruze iz tarifne podštevilke 2008 99 85

— jama, sladkega krompirja in podobnih užitnih delov rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2008 99 91

— listov vinske trte, hmeljevih poganjkov in drugih podobnih užitnih delov rastlin iz tarifne podštevilke ex 2008 99 99

— mešanic banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 97 59 , ex 2008 97 78 , ex 2008 97 93 in ex 2008 97 98

— banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 99 49 , ex 2008 99 67 in ex 2008 99 99

ex  20 09

Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2009 61 in 2009 69 ter bananinega soka iz tarifnih podštevilk ex 2009 89 35 , 2009 89 38 , 2009 89 79 , 2009 89 86 , 2009 89 89 in 2009 89 99 ) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in brez dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

DEL XI

Banane

Sektor banan zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznake KN

Poimenovanje

0803 90 10

Sveže banane, razen pisang

0803 90 90

Posušene banane, razen pisang

ex 0812 90 98

Banane, začasno konzervirane

ex 0813 50 99

Mešanice, ki vsebujejo posušene banane

1106 30 10

Moka, zdrob in prah iz banan

ex 2006 00 99

Banane, konzervirane v sladkorju

ex 2007 10 99

Homogenizirani proizvodi iz banan

ex 2007 99 39

ex 2007 99 50

ex 2007 99 97

Džemi, sadni želeji, marmelade, pireji in paste iz banan

ex 2008 97 59

ex 2008 97 78

ex 2008 97 93

ex 2008 97 96

ex 2008 97 98

Mešanice, ki vsebujejo drugače pripravljene ali konzervirane banane, ne vsebujejo pa dodanega alkohola

ex 2008 99 49

ex 2008 99 67

ex 2008 99 99

Banane, drugače pripravljene ali konzervirane

ex 2009 89 35

ex 2009 89 38

ex 2009 89 79

ex 2009 89 86

ex 2009 89 89

ex 2009 89 99

Bananin sok

DEL XII

Vino

Sektor vina zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

2009 61

2009 69

Grozdni sok (vključno grozdni mošt)

2204 30 92

2204 30 94

2204 30 96

2204 30 98

Drugi grozdni mošti, razen delno prevretih ali katerih vrenje je zaustavljeno drugače kot z dodatkom alkohola

(b)

ex  22 04

Vino iz svežega grozdja, tudi ojačena vina; grozdni mošt, razen mošta iz tarifne številke 2009 , razen grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2204 30 92 , 2204 30 94 , 2204 30 96 in 2204 30 98

(c)

0806 10 90

Sveže grozdje, razen namiznega grozdja

2209 00 11

2209 00 19

Vinski kis

(d)

2206 00 10

Piquette

2307 00 11

2307 00 19

Vinska usedlina

2308 00 11

2308 00 19

Grozdne tropine

DEL XIII

Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

Sektor živih rastlin zajema vse proizvode iz poglavja 6 kombinirane nomenklature.

DEL XIV

Tobak

Sektor tobaka zajema surovi ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz oznake KN 2401 .

DEL XV

Goveje in telečje meso

Sektor govejega in telečjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

0102 29 05 do

0102 29 99 , 0102 39 10 in 0102 90 91

Živo govedo domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem

0201

Goveje meso, sveže ali ohlajeno

0202

Goveje meso, zamrznjeno

0206 10 95

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, sveža ali ohlajena

0206 29 91

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, zamrznjena

0210 20

Goveje meso, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

0210 99 51

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, v slanici, sušena ali dimljena

0210 99 90

Užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov

1602 50 10

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov govedi, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

1602 90 61

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, ki vsebujejo goveje meso ali klavnične odpadke, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

(b)

0102 21 , 0102 31 00 in 0102 90 20

Živo čistopasemsko plemensko govedo

0206 10 98

Užitni klavnični proizvodi iz goved, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone, sveži ali ohlajeni, razen tistih za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

0206 21 00

0206 22 00

0206 29 99

Užitni klavnični proizvodi iz goved, razen mišičnega dela (stebriček) in rebrnega dela trebušne prepone, zamrznjeni, razen tistih za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

0210 99 59

Užitni klavnični proizvodi iz goved, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone

ex 1502 10 90

Maščobe goved, razen tistih iz tarifne številke 1503

1602 50 31 in

1602 50 95

Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali klavnični proizvodi iz goved, razen nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in mešanic kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

1602 90 69

Drugo pripravljeno ali konzervirano meso, ki vsebuje goveje meso ali klavnične proizvode, razen nekuhano, in mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

DEL XVI

Mleko in mlečni proizvodi

Sektor mleka in mlečnih proizvodov zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

0401

Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil

(b)

0402

Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila

(c)

0403 10 11 do

0403 10 39

0403 9011 do

0403 90 69

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, nearomatizirani, ki ne vsebujejo dodanih sadja, oreškov ali kakava

(d)

0404

Sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

(e)

ex  04 05

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi z vsebnostjo maščob več kot 75 mas. %, vendar z manj kot 80 mas. % maščobe

(f)

0406

Sir in skuta

(g)

1702 19 00

Laktoza in laktozni sirup, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki vsebuje manj kot 99 mas. % laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov

(h)

2106 90 51

Aromatiziran ali obarvan laktozni sirup

(i)

ex  23 09

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali:

ex 2309 10

– Hrana za pse ali mačke, pakirana v embalaži za prodajo na drobno:

2309 10 15

2309 10 19

2309 10 39

2309 10 59

2309 10 70

– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode

ex 2309 90

– drugo:

2309 90 35

– – drugo, vključno s premiksi:

2309 90 39

2309 90 49

2309 90 59

2309 90 70

– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode

DEL XVII

Prašičje meso

Sektor prašičjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

ex  01 03

Živi prašiči domačih pasem, razen čistopasemskih plemenskih živali

(b)

ex  02 03

Meso domačih prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

ex  02 06

Užitni klavnični proizvodi domačih prašičev, razen tistih za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

0209 10

Prašičja maščoba brez pustega mesa, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena

ex  02 10

Meso in užitni klavnični proizvodi domačih prašičev, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

1501 10

1501 20

Prašičja maščoba (vključno z mastjo)

(c)

1601 00

Klobase in podobni izdelki, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov

1602 10 00

Homogenizirani proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi

1602 20 90

Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz jeter katere koli živali, razen gosi ali race

1602 41 10

1602 42 10

1602 49 11 do

1602 49 50

Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali klavnične proizvode domačega prašiča

1602 90 10

Proizvodi iz krvi katere koli živali

1602 90 51

Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali klavnične proizvode domačega prašiča

1902 20 30

Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov iz mesa in klavničnih proizvodov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora

DEL XVIII

Ovčje in kozje meso

Sektor ovčjega in kozjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

0104 10 30

Jagnjeta (do enega leta)

0104 10 80

Žive ovce, razen čistopasemskih plemenskih živali in jagnjet

0104 20 90

Žive koze, razen čistopasemskih plemenskih živali

0204

Ovčje ali kozje meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0210 99 21

Ovčje ali kozje meso, s kostmi, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

0210 99 29

Ovčje ali kozje meso, brez kosti, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

(b)

0104 10 10

Žive ovce čistopasemske plemenske živali

0104 20 10

Žive koze čistopasemske plemenske živali

0206 80 99

Užitni klavnični proizvodi ovc in koz, sveži ali ohlajeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

0206 90 99

Užitni klavnični proizvodi ovc in koz, zamrznjeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

0210 99 85

Užitni klavnični proizvodi ovc in koz, soljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

ex 1502 90 90

Maščobe ovc ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503

(c)

1602 90 91

Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov ovc in koz

1602 90 95

 

DEL XIX

Jajca

Sektor jajc zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

0407 11 00

0407 19 11

0407 19 19

0407 21 00

0407 29 10

0407 90 10

Perutninska jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

(b)

0408 11 80

0408 19 81

0408 19 89

0408 91 80

0408 99 80

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, razen tistih, ki so neprimerna za človeško prehrano

DEL XX

Perutninsko meso

Sektor perutninskega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

(a)

0105

Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke

(b)

ex  02 07

Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, razen jeter iz točke (c)

(c)

0207 13 91

0207 14 91

0207 26 91

0207 27 91

0207 43 00

0207 44 91

0207 45 93

0207 45 95

Perutninska jetra, sveža, ohlajena ali zamrznjena

0210 99 71

0210 99 79

Perutninska jetra, soljena, v slanici, sušena ali dimljena

(d)

0209 90 00

Perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena

(e)

1501 90 00

Perutninska maščoba

(f)

1602 20 10

Gosja ali račja jetra, drugače pripravljena ali konzervirana

1602 31

1602 32

1602 39

Perutninsko meso ali perutninski klavnični proizvodi iz tarifne številke 0105 , drugače pripravljeni ali konzervirani

DEL XXI

Etilni alkohol kmetijskega porekla

1. Sektor etilnega alkohola zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

ex 2207 10 00

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbama

ex 2207 20 00

Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola, dobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbama

ex 2208 90 91

in

ex 2208 90 99

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbama

2. Sektor etilnega alkohola zajema tudi proizvode na osnovi etilnega alkohola kmetijskega porekla iz oznake KN 2208 , ki so shranjeni v posodah z vsebnostjo več kot dva litra in imajo vse lastnosti etilnega alkohola, kot so opisane v točki 1.

DEL XXII

Čebeljarski proizvodi

Sektor čebelarstva zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:



Oznaka KN

Poimenovanje

0409 00 00

Med, naravni

ex 0410 00 00

Matični mleček in propolis, užitni

ex 0511 99 85

Matični mleček in propolis, neužitni

ex 1212 99 95

Cvetni prah

ex 1521 90

Čebelji vosek

DEL XXIII

Sviloprejke

Sektor sviloprejk zajema sviloprejke, ki spadajo pod oznako KN ex 0106 90 00 in jajčeca sviloprejk, ki spadajo pod oznako KN ex 0511 99 85 .

DEL XXIV

Drugi proizvodi

„Drugi proizvodi“ pomeni vse kmetijske proizvode, razen tistih, navedenih v delih I–XXIII, vključno s tistimi, ki so navedeni v oddelkih 1 in 2 tega dela.



Oddelek 1

Oznaka KN

Poimenovanje

ex  01 01

Živi konji, osli, mule in mezgi:

– Konji

0101 21 00

– – Čistopasemske plemenske živali ():

0101 29

– – drugo:

0101 29 90

– – – razen za zakol

0101 30 00

– – Osli

0101 90 00

drugo

ex  01 02

Živo govedo:

– – razen čistopasemskih plemenskih živali:

– – – razen domačih pasem

0102 39 90 ,

0102 90 99 in

 

ex  01 03

Živi prašiči:

0103 10 00

– Čistopasemske plemenske živali ()

– drugo:

ex 0103 91

– – Mase pod 50 kg

0103 91 90

– – – razen domačih pasem

ex 0103 92

– – Mase 50 kg ali več

0103 92 90

– – razen domačih pasem

0106

Druge žive živali

ex  02 03

Meso prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:

– Sveži ali ohlajeni:

ex 0203 11

– – Trupi in polovice:

0203 11 90

– – – razen domačih prašičev

ex 0203 12

– – Stegna, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

0203 12 90

– – – razen domačih prašičev

ex 0203 19

– – drugo:

0203 19 90

– – – razen domačih prašičev

– Zmrznjeni:

ex 0203 21

– – Trupi in polovice:

0203 21 90

– – – razen domačih prašičev

ex 0203 22

– – Stegna, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

0203 22 90

– – – razen domačih prašičev

ex 0203 29

– – drugo:

0203 29 90

– – – razen domačih prašičev

ex 0205 00

Meso oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

ex  02 06

Užitni klavnični proizvodi goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:

ex 0206 10

– Od goved, sveži ali ohlajeni

0206 10 10

– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov ()

– Od goved, zamrznjeni:

ex 0206 22 00

– – Jetra:

– – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov ()

ex 0206 29

– – drugo:

0206 29 10

– – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov ()

ex 0206 30 00

– Od prašičev, sveži ali ohlajeni:

– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov ()

– – drugo:

– – – razen domačih prašičev

– Od prašičev, zamrznjeni:

ex 0206 41 00

– – Jetra:

– – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov ()

– – – drugo:

– – – – razen domačih prašičev

ex 0206 49 00

– – drugo:

– – – od domačih prašičev:

– – – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov ()

– – – drugo:

ex 0206 80

– Drugi, sveži ali ohlajeni:

0206 80 10

– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov ()

– – drugo:

0206 80 91

– – – od konj, oslov, mul in mezgov

ex 0206 90

– Drugi, zamrznjeni:

0206 90 10

– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov ()

– – drugo:

0206 90 91

– – – od konj, oslov, mul in mezgov

0208

Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

ex  02 10

Meso in užitni klavnični proizvodi, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih proizvodov:

– Meso, prašičje:

ex 0210 11

– – Stegna, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

0210 11 90

– – – razen domačih prašičev

ex 0210 12

– – Prsi s potrebušino in njihovi kosi:

0210 12 90

– – – razen domačih prašičev

ex 0210 19

– – drugo:

0210 19 90

– – – razen domačih prašičev

– Drugo, vključno užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov:

0210 91 00

– – od primatov

0210 92

– – od kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev reda Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia); od tjulnjev, morskih levov in mrožev (sesalcev podreda Pinnipedia)

0210 93 00

– – od plazilcev (vključno kače in želve)

ex 0210 99

– – drugo:

– – – meso:

0210 99 31

– – – – severnih jelenov

0210 99 39

– – – – drugo:

– – – drugo:

– – – – klavnični proizvodi: razen domačih prašičev, govedi, ovc in koz

0210 99 85

– – – – – razen perutninskih jeter

ex  04 07

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:

0407 19 90

0407 29 90 in

0407 90 90

– razen perutninskih

ex  04 08

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:

– Rumenjaki:

ex 0408 11

– – Sušeni:

0408 11 20

– – – neprimerni za človeško prehrano ()

ex 0408 19

– – drugo:

0408 19 20

– – – neprimerni za človeško prehrano ()

– drugo:

ex 0408 91

– – Sušeni:

0408 91 20

– – – neprimerni za človeško prehrano ()

ex 0408 99

– – drugo:

0408 99 20

– – – neprimerni za človeško prehrano ()

0410 00 00

Užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

0504 00 00

Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

ex  05 11

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano:

0511 10 00

– Bikovo seme

– drugo:

ex 0511 99

– – drugo:

0511 99 85

– – – drugo:

ex  07 09

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:

ex 0709 60

– Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta:

– – drugo:

0709 60 91

– – – – iz rodu Capsicum, za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol ()

0709 60 95

– – – za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol ()

0709 60 99

– – – drugo:

ex  07 10

Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:

ex 0710 80

– Druge vrtnine:

– – Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta:

0710 80 59

– – – razen sladkih paprik

ex  07 11

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano:

ex 0711 90

– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:

– – Vrtnine:

0711 90 10

– – – – plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladkih paprik

ex  07 13

Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:

ex 0713 10

– Grah (Pisum sativum):

0713 10 90

– – razen za setev

ex 0713 20 00

– Čičerka:

– – razen za setev

– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):

ex 0713 31 00

– – fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek:

– – – razen za setev

ex 0713 32 00

– – Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):

– – – razen za setev

ex 0713 33

– – Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):

0713 33 90

– – – razen za setev

ex 0713 34 00

– – Vigna vrste (Vigna subterranea ali Voandzeia subterranea):

ex 0713 35 00

– – – razen za setev

ex 0713 39 00

– – Kitajski fižol (Vigna unguiculata):

– – – razen za setev

– – drugo:

– – – razen za setev

ex 0713 40 00

– Leča:

– – razen za setev

ex 0713 50 00

– Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor):

– – razen za setev

ex 0713 60 00

– Kajanus (Cajanus cajan):

 

– – razen za setev

ex 0713 90 00

– drugo:

– – razen za setev

0801

Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

ex  08 02

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni:

0802 70 00

– kola orehi (Cola spp.)

0802 80 00

– areka orehi

ex  08 04

Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi:

0804 10 00

– Dateljni

0902

Pravi čaj, aromatiziran ali ne

ex  09 04

Poper iz rodu Piper; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladke paprike iz tarifne podštevilke 0904 21 10

0905

Vanilija

0906

Cimet in cvetovi cimetovega drevesa

0907

Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

0908

Muškatni orešček, macis in kardamom

0909

Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine;

ex  09 10

Ingver, kurkuma, lovorjev list, curry in druge začimbe, razen timijana in žafrana

ex  11 06

Moka, zdrob in prah iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713 , iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 , ali iz proizvodov iz poglavja 8:

1106 10 00

– iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713

ex 1106 30

– iz proizvodov iz poglavja 8:

1106 30 90

– – razen banan

ex  11 08

Škrob; inulin:

1108 20 00

– Inulin

1201 90 00

Soja, cela ali lomljena, razen semen

1202 41 00

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, razen semen

1202 42 00

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni, lomljeni ali nelomljeni, razen semen

1203 00 00

Kopra

1204 00 90

Laneno seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1205 10 90 in ex 1205 90 00

Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, razen za setev

1206 00 91

Sončnično seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1206 00 99

 

1207 29 00

Bombaževo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 40 90

Sezamovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 50 90

Gorčično seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 91 90

Makovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 99 91

Konopljino seme, celo ali lomljeno, razen za setev

ex 1207 99 96

Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno, razen za setev

1208

Moka in zdrob iz oljnih semen ali plodov, razen iz gorčice

ex  12 11

Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi) vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, v farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali posušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu, razen proizvodi pod oznako KN ex 1211 90 86 iz dela IX;

ex  12 12

Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (tudi nepražene korenine cikorije, Cichorium intybus var. sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

ex 1212 99

– – razen sladkornega trsa:

1212 99 41 in 1212 99 49

– – – seme rožičev

ex 1212 99 95

– – – Drugo, razen korenine cikorije

1213 00 00

Žitna slama in žitne pleve, surove, nepripravljene, zrezane, mlete ali stisnjene ali ne ali v obliki peletov

ex  12 14

Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v obliki peletov:

ex 1214 10 00

– Zdrob in peleti iz lucerne (alfalfa), razen umetno toplotno sušene lucerne ali drugače sušene in zmlete lucerne

ex 1214 90

– drugo:

1214 90 10

– – Krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke

ex 1214 90 90

– – Drugo, razen:

– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno

– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota

ex  15 02

Maščobe goved, ovc ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503 :

ex 1502 10 10

ex 1502 90 10

– Za industrijske namene, razen za proizvodnjo živil za človeško prehrano, razen maščob, dobljenih iz kosti in odpadkov ()

1503 00

Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani

ex  15 04

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani, razen olj iz ribjih jeter in njihovih frakcij iz tarifne številke 1504 10 ter masti in olj rib ter njihovih frakcij, razen olj iz jeter iz tarifne številke 1504 20

1507

Sojino olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1508

Olje iz arašidov in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1511

Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1512

Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1513

Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njihove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1514

Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

ex  15 15

Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (razen jojoba olje iz tarifne podštevilke ex 1515 90 11 ), in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

ex  15 16

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda ne dodatno predelani (razen hidrogeniranega ricinusovega olja, t. i. „opalnega voska“ iz tarifne podštevilke 1516 20 10 )

ex  15 17

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 , razen tarifnih podštevilk 1517 10 10 , 1517 90 10 in 1517 90 93

1518 00 31

1518 00 39

Maščobna rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo živil za človeško prehrano ()

1522 00 91

Oljne gošče in usedline; milnice, dobljene pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

1522 00 99

Drugi ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

ex  16 02

Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi:

– iz prašičev:

ex 1602 41

– – Stegna in njegovi kosi:

1602 41 90

– – – razen domačih prašičev

ex 1602 42

– – Plečeta in njihovi kosi:

1602 42 90

– – – razen domačih prašičev

ex 1602 49

– – Drugo, tudi mešanice:

1602 49 90

– – – razen domačih prašičev

ex 1602 90

– Drugo, tudi proizvodi iz krvi katerih koli živali:

– – razen proizvodov iz krvi katerih koli živali:

1602 90 31

– – – divjadi ali kuncev

– – – drugo:

– – – – ki ne vsebujejo mesa ali klavničnih proizvodov domačih prašičev:

– – – – – ki ne vsebujejo govejega mesa ali klavničnih proizvodov:

1602 90 99

– – – – – – razen od ovc ali koz

ex 1603 00

Ekstrakti in sokovi iz mesa

1801 00 00

Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena

1802 00 00

Kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava

ex  20 01

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:

ex 2001 90

– drugo:

2001 90 20

– – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta

ex  20 05

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :

ex 2005 99

– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:

2005 99 10

– – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta

ex  22 06

Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu:

2206 00 31 do

2206 00 89

– razen piquette

ex  23 01

Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimernih za prehrano ljudi; ocvirki:

2301 10 00

– Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov; ocvirki

ex  23 02

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne:

2302 50 00

– iz stročnic

2304 00 00

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2305 00 00

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

ex  23 06

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305 , z izjemo podštevilk 2306 90 05 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji koruznih kalčkov) ter 2306 90 11 in 2306 90 19 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja)

ex 2307 00

Vinska usedlina; vinski kamen:

2307 00 90

– Vinski kamen

ex 2308 00

Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

2308 00 90

– razen grozdnih tropin, želoda in divjega kostanja, drozg ali tropin iz drugega sadja razen grozdja

ex  23 09

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali:

ex 2309 10

– Hrana za pse ali mačke, pakirana v embalaži za prodajo na drobno:

2309 10 90

– – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 , ali mlečne proizvode

ex 2309 90

– drugo:

ex 2309 90 10

– – Drugo, vključno s premiksi:

– – Hrana za morske sesalce, topljiva

ex 2309 90 91 do

2309 90 96

– – – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 , ali mlečne proizvode

– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav

– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi koncentratov iz prve alinee

(1)   Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej Direktivo Sveta 94/28/ES (2) in Uredbo Komisije (ES) št. 504/2008 (3)).

(2)   Direktiva Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav, in o dopolnitvi Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 178, 12.7.1994, str. 66).

(3)   Uredba Komisije (ES) št. 504/2008 z dne 6. junija 2008 o izvajanju direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev (UL L 149, 7.6.2008, str. 3).

(4)   Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej Direktivo Sveta 88/661/ES (5), Direktivo 94/28/ES in Odločbo Komisije 96/510/ES (6)).

(5)   Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1988 o zootehniških standardih, ki se uporabljajo za plemenske živali vrste prašič (UL L 382, 31.12.1988, str. 36).

(6)   Odločba Komisije z dne 18. julija 1996 o zootehniških spričevalih za uvoz plemenskih živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov (UL L 210, 20.8.1996, str. 53).

(7)   Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej člene od 291 do 300 Uredbe (EGS) št. 2454/93).

(8)   Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v odstavku F oddelka II uvodnih določb kombinirane nomenklature.



Oddelek 2

Oznaka KN

Poimenovanje

0101 29 10

Živi konji, za zakol ()

ex 0205 00

Meso konj, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0210 99 10

Konjsko meso, nasoljeno, v slanici ali sušeno

0511 99 10

Tetive in kite; obrezki in podobni odpadki surovih kož

0701

Krompir, svež ali ohlajen

0901

Kava, pražena ali nepražena, s kofeinom ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave

1105

Moka, zdrob, prah, kosmiči, granule in peleti iz krompirja

▼C3

1212 94 00

Korenine cikorije

▼B

2209 00 91 in 2209 00 99

Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline, razen vinskega kisa

4501

Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana; odpadki plute; zdrobljena, drobljena ali zmleta pluta

(1)   Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej člene od 291 do 300 Uredbe (EGS) št. 2454/93).




PRILOGA II

OPREDELITVE IZ ČLENA 3(1)

DEL I

Opredelitve v zvezi s sektorjem riža

I. Izrazi „neoluščen riž“, „oluščen nebrušen riž“, „manj brušen riž“, „popolnoma brušen riž“, „okroglozrnat riž“, „srednjezrnat riž“, „dolgozrnat riž A ali B“ in „lomljen riž“ so opredeljeni na naslednji način:

1.

 

(a) „Neoluščen riž“ pomeni riž, ki je po mlatenju ohranil zunanjo lusko.

(b) „Oluščen nebrušen riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega je bila odstranjena le zunanja luska. Sem spada riž, ki ga komercialno poimenujemo „rjavi riž“, „cargo riž“, „loonzain“ in „riso sbramato“.

(c) „Manj brušen riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, del kalčka in celotno ali delno osemenje (perikarp), vendar so bile ohranjene notranje plasti osemenja.

(d) „Popolnoma brušen riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, celotno zunanje in notranje osemenje (perikarp), celoten kalček v primeru dolgo- in srednje zrnatega riža in vsaj del kalčka v primeru okroglo zrnatega riža, podolgovate bele črte pa lahko ostanejo na največ 10 mas. % zrnja.

2.

 

(a) „Okroglozrnat riž“ pomeni riž, pri katerem je dolžina zrn do vključno 5,2 mm in pri katerem je razmerje med dolžino in širino manj kot 2.

(b) „Srednjezrnat riž“ pomeni riž, pri katerem je dolžina zrn več kot 5,2 mm, do vključno 6,0 mm, in pri katerem razmerje med dolžino in širino ni več kot 3.

(c) „Dolgozrnat riž“ pomeni

(i) dolgozrnat riž A, pri katerem je dolžina zrn več kot 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je večje od 2 in manjše od 3;

(ii) dolgozrnat riž B, pri katerem je dolžina zrn več kot 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je 3 ali več.

(d) „Meritve zrn“ pomeni meritve zrn popolnoma brušenega riža, opravljene po naslednji metodi:

(i) vzeti reprezentativni vzorec iz proizvodne serije;

(ii) presejati vzorec, tako da dobimo samo cela zrna, vključno z nezrelimi;

(iii) opraviti dve meritvi, vsakič izmeriti po 100 zrn in izračunati povprečje;

(iv) rezultat izraziti v milimetrih, zaokrožen na eno decimalno mesto.

3. „Lomljen riž“ pomeni dele zrnja, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celega zrna.

II. Za zrna in lomljena zrna, ki so oporečne kakovosti, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „Cela zrna“ pomeni zrna, s katerih je bil odstranjen samo del konice, ne glede na lastnosti, pridobljene v posameznih fazah brušenja.

2. „Okrušena zrna“ pomeni zrna, s katerih je bila odstranjena cela konica.

3. „Lomljena zrna ali delci“ pomeni zrna, s katerih je bil odstranjen delček, ki je večji od konice; med lomljena zrna spadajo:

(i) velika lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot polovica zrna, vendar ne tvorijo celega zrna);

(ii) srednja lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot četrtina dolžine zrna, vendar krajši od minimalne dolžine „velikih lomljenih zrn“);

(iii) drobna lomljena zrna (delci zrna, ki so krajši od četrtine dolžine zrna, vendar preveliki, da bi šli skozi sito z mrežnim očesom 1,4 mm);

(iv) drobci (majhni koščki ali delčki zrna, ki gredo lahko skozi sito z mrežnim očesom 1,4 mm); razcepljeno zrno (koščki, nastali z vzdolžno delitvijo zrna) spada pod to opredelitev.

4. „Nezrela zrna“ pomeni zrna, ki niso popolnoma zrela.

5. „Naravno deformirana zrna“ pomeni zrna, ki so naravno deformirana, dedno ali ne, v primerjavi z morfološkimi lastnostmi, značilnimi za določeno sorto.

6. „Kredasta zrna“ pomeni zrna, katerih najmanj tri četrtine površine izgleda neprosojno in kredasto.

7. „Zrna z rdečimi progami“ pomeni zrna, ki zaradi ostankov semenskega mešička kažejo vzdolžne rdeče proge, ki so različno intenzivne in obarvane.

8. „Pikasta zrna“ pomeni zrna, na katerih se kaže majhen, dobro razmejen krogec temne barve bolj ali manj pravilne oblike; med pikasta zrna spadajo tudi zrna, ki imajo neizrazite črne proge samo na površini; proge in pike ne smejo imeti rumenega ali temnega kolobarja.

9. „Zrna z madeži“ pomeni zrna, katerih naravna barva je na manjši površini vidno spremenjena; madeži so lahko različnih barv (črnkasti, rdečkasti, rjavi); globoke črne proge prav tako štejejo za madeže. Če je barva madežev dovolj intenzivna (črna, rožnata, rdečkasto rjava), da je takoj opazna, in če pokrivajo površino, ki ni manjša od polovice površine zrna, je treba zrna šteti za rumena zrna.

10. „Rumena zrna“ pomeni zrna, katerih naravna barva se je v celoti ali delno spremenila, vendar ne s sušenjem, tako da je njihov ton v barvi limone ali oranžno rumen.

11. „Zrna jantarne barve“ pomeni zrna, katerih barva se je po vsej površini rahlo in enotno spremenila, vendar ne s sušenjem; zaradi tega se je barva zrn spremenila v svetlo jantarno rumeno barvo.

DEL II

Tehnične opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja

Oddelek A

Splošne opredelitve

1. „Beli sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil ali kakršnih koli drugih dodatkov in v suhem stanju vsebuje 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo.

2. „Surovi sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil ali kakršnih koli drugih dodatkov in v suhem stanju vsebuje manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo.

3. „Izoglukoza“ pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10 mas. % fruktoze po teži v suhem stanju.

4. „Inulinski sirup“ pomeni proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 mas. % fruktoze v suhem stanju v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze. Da bi preprečili omejitve na trgu za proizvode z nizko sladilno močjo, ki jih proizvajajo predelovalci inulinskih vlaken brez kvote za inulinski sirup, lahko Komisija to opredelitev spremeni z delegiranimi akti na podlagi točke (a) člena 125(4).

5. „Dobavna pogodba“ pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja.

6. „Panožni sporazum“ pomeni:

(a) sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznano v zadevni državi članici, ali skupino takšnih organizacij podjetij na eni strani in združenjem prodajalcev, priznanim v zadevni državi članici, ali skupino takšnih organizacij prodajalcev na drugi;

(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja, zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejata dobavo sladkorne pese s strani delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor.

Oddelek B

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo v obdobju iz člena 124

1. „Kvotni sladkor“, „kvotna izoglukoza“ in „kvotni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu v okviru kvote zadevnega podjetja.

2. „Industrijski sladkor“ pomeni vsako količino proizvodnje sladkorja, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količine sladkorja iz točke 5, namenjeno za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 140(2).

3. „Industrijska izoglukoza“ in „industrijski inulinski sirup“ pomenita vsako količino proizvodnje izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je namenjena za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 140(2).

4. „Presežni sladkor“, „presežna izoglukoza“ in „presežni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količin iz točk 1, 2 in 3.

5. „Kvotna sladkorna pesa“ pomeni vso sladkorno peso, predelano v kvotni sladkor.

6. „Stalna rafinerija“ pomeni proizvodni obrat:

 katerega edina dejavnost je prečiščevanje uvoženega surovega trsnega sladkorja ali

 ki je v tržnem letu 2004/2005 ali v primeru Hrvaške v tržnem letu 2007/2008 prečistil najmanj 15 000 ton uvoženega surovega trsnega sladkorja.

DEL III

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja

1. „Hmelj“ pomeni posušeno socvetje, imenovano tudi storžek, (ženske) vzpenjajoče se rastline hmelja (Humulus lupulus); ta socvetja, ki so zelenkasto rumene barve in jajčaste oblike, imajo pecelj in so večinoma velika največ od 2 do 5 cm.

2. „Hmelj v prahu“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja, ki vsebuje vse njegove naravne sestavine.

3. „Hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja po predhodni mehanski odstranitvi dela listov, pecljev, lističev storžka in vretenc.

4. „Hmeljni ekstrakt“ pomeni koncentrirane proizvode, pridobljene z delovanjem topila na hmelj ali na hmelj v prahu.

5. „Mešani hmeljni proizvodi“ pomeni mešanico dveh ali več proizvodov iz točk 1 do 4.

DEL IV

Opredelitve pojmov v zvezi z vinskim sektorjem

V zvezi z vinsko trto

1. „Izkrčitev“ pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na površini, zasajeni z vinsko trto.

2. „Zasaditev“ pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih bodisi necepljenih, za pridelavo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče.

3. „Precepljanje“ pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.

V zvezi s proizvodi

4. „Sveže grozdje“ pomeni plod vinske trte, ki se uporablja za pridelavo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.

5. „Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola“, pomeni proizvod, ki:

(a) ima dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;

(b) je pridobljen tako, da se neprevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni delež alkohola najmanj 8,5 vol. % in izvira izključno iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 81(2), doda:

(i) bodisi nevtralni alkohol vinskega izvora, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,

(ii) bodisi neprečiščeni proizvod, pridobljen z destilacijo vina, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 80 vol. %.

6. „Grozdni sok“ pomeni tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, ki:

(a) je pridobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen ustrezen za porabo;

(b) je pridobljen iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali z razredčenjem. Kadar je pridobljen z razredčenjem, se razredči zgoščeni grozdni mošt ali zgoščeni grozdni sok.

Dovoljeni najvišji dejanski delež alkohola grozdnega soka je do 1 vol. %.

7. „Zgoščeni grozdni sok“ je nekaramelizirani grozdni sok, dobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli odobreno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni najvišji dejanski delež alkohola zgoščenega grozdnega soka je do 1 vol. %.

8. „Vinske droži“ pomeni ostanke:

(a) ki se kopičijo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave;

(b) ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (a);

(c) ki se kopičijo v posodah z grozdnim moštom med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave ali

(d) ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (c).

9. „Grozdne tropine“ pomeni prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.

10. „Piquette“ pomeni proizvod, pridobljen:

(a) z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi, ali

(b) z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.

11. „Vino, alkoholizirano za destilacijo“, pomeni proizvod, ki:

(a) ima dejanski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %;

(b) je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %, ali

(c) ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.

12. „Cuvée“ pomeni

(a) grozdni mošt;

(b) vino ali

(c) mešanico grozdnih moštov in/ali vin z različnimi lastnostmi,

namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin.

Delež alkohola

13. „Dejanski volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumenskih enot proizvoda pri tej temperaturi.

14. „Potencialni volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 °C, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumenskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.

15. „Skupni volumenski delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

16. „Naravni volumenski delež alkohola“ pomeni skupni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.

17. „Dejanski masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.

18. „Potencialni masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.

19. „Skupni masni delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

DEL V

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa

▼C3

„Govedo“ pomeni žive živali vrste domače govedo, ki spada pod oznake KN 0102 21 , ex 0102 31 00 , 0102 90 20 , ex 0102 29 10 do ex 0102 29 99 , 0102 39 10 , 0102 90 91 .

▼B

DEL VI

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih proizvodov

Za izvajanje tarifne kvote za maslo s poreklom iz Nove Zelandije izraz „izdelano neposredno iz mleka ali smetane“ ne izključuje masla, izdelanega iz mleka ali smetane brez uporabe skladiščenih materialov, v enem samem, samozadostnem in neprekinjenem postopku, med katerim gre lahko smetana skozi stopnjo koncentrirane mlečne maščobe in/ali frakcioniranja takšne mlečne maščobe.

DEL VII

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc

1. „Jajca v lupini“ pomeni perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana, razen valilnih jajc, navedenih pod točko 2.

2. „Valilna jajca“ pomeni perutninska valilna jajca.

3. „Celi proizvodi“ pomeni ptičja jajca brez lupine, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ustrezna za človeško prehrano.

4. „Ločeni proizvodi“ pomeni rumenjake ptičjih jajc, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ustrezne za prehrano ljudi.

DEL VIII

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa

1. „Živa perutnina“ pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo več kot 185 gramov.

2. „Piščanci“ pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo manj kot 185 gramov.

3. „Zaklana perutnina“ pomeni mrtve kokoši vrste Gallus domesticus, race, gosi, purane in pegatke, cele, z drobovino ali brez nje.

4. „Predelani proizvodi“ pomeni naslednje:

(a) proizvode iz točke (a) dela XX Priloge I;

(b) proizvode iz točke (b) dela XX Priloge I, razen zaklane perutnine in užitnih klavničnih proizvodov, imenovanih „kosi perutnine“;

(c) užitne klavnične proizvode iz točke (b) dela XX Priloge I;

(d) proizvode iz točke (c) dela XX Priloge I;

(e) proizvode iz točk (d) in (e) dela XX Priloge I;

(f) proizvode iz točke (f) dela XX Priloge I, razen tistih, ki spadajo pod oznako KN 1602 20 10 .

DEL IX

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva

1. Med pomeni med iz Direktive Sveta 2001/110 ES ( 28 ), kar velja tudi za glavne vrste medu.

2. „Čebelarski proizvodi“ pomeni med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah.




PRILOGA III

STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA IZ ČLENOV 7 IN 135

A.    Standardna kakovost za neoluščen riž

Neoluščen riž standardne kakovosti:

(a) je neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, brez vonja;

(b) z vsebnostjo vlage največ 13 %;

(c) ima donos popolnoma brušenega riža 63 mas. % v celih zrnih (z deležem največ 3 % okrušenih zrn), od katerih predstavljajo mas. % popolnoma brušenih riževih zrn, ki niso neoporečne kakovosti:



kredasta zrna neoluščenega riža pod oznakama KN 1006 10 27 in 1006 10 98

1,5 %

kredasta zrna neoluščenega riža, ki ne spada pod oznaki KN 1006 10 27 in 1006 10 98

2,0 %

zrna z rdečimi progami

1,0 %

pikasta zrna

0,50 %

zrna z madeži

0,25 %

rumena zrna

0,02 %

zrna jantarne barve

0,05 %

B.    Standardne kakovosti za sladkor

I.    Standardna kakovost za sladkorno peso

Sladkorna pesa standardne kakovosti:

(a) je neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti;

(b) ima na prevzemnem mestu 16 % vsebnosti sladkorja.

II.    Standardna kakovost za beli sladkor

1. Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje lastnosti:

(a) je neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti; je suh, iz homogenih kristalov v zrnih, sipek;

(b) minimalno polarizacijo: 99,7;

(c) najvišjo vsebnost vlage: 0,06 %;

(d) najvišjo vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %;

(e) število točk, izračunanih v skladu s točko 2, ne presega 22 točk ter ne presega naslednjih vrednosti:

 15 točk za vsebnost pepela,

 9 točk za tip barve, ki se izračuna z uporabo metode Inštituta za kmetijsko tehnologijo iz Braunschweiga („metoda Braunschweig“),

 6 točk za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode Mednarodnega odbora za enotne metode analiziranja sladkorja („metoda ICUMSA“).

2. Ena točka ustreza:

(a) 0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA pri 28o Brix;

(b) 0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Braunschweig;

(c) 7,5 enote za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA.

3. Metode za določanje faktorjev iz točke 1 so enake tistim, ki se uporabljajo za določanje navedenih faktorjev pri intervencijskih ukrepih.

III.    Standardna kakovost za surovi sladkor

1. Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega donos v belem sladkorju znaša 92 %.

2. Donos surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja odšteje:

(a) odstotek vsebnosti pepela v tem sladkorju, pomnožen s štiri;

(b) odstotek vsebnosti invertnega sladkorja v tem sladkorju, pomnožen z dve;

(c) število 1.

3. Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja, pomnožene z dva, odšteje 100.




PRILOGA IV

LESTVICE UNIJE ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 10

A.    Lestvica Unije za razvrščanje trupov goved, starih osem mesecev ali več

I.    Opredelitev pojmov

Uporabijo se naslednje opredelitve pojmov:

1. „Trup“ pomeni celo telo zaklane živali, kakor je pripravljeno po izkrvavitvi, odstranitvi notranjih organov in kože.

2. „Polovica“ pomeni proizvod, pridobljen s simetrično razpolovitvijo trupa po sredi vratnih, hrbtnih, ledvenih vretenc in križnice ter po sredi prsnice in medenične zrasti.

II.    Kategorije

Trupi goveda se razvrstijo v naslednje kategorije:

Z : trupi živali, starih od 8 mesecev do manj kot 12 mesecev;

A : trupi nekastriranih samcev, starih od 12 mesecev do manj kot 24 mesecev;

B : trupi nekastriranih samcev, starih od 24 mesecev;

C : trupi kastriranih samcev, starih od 12 mesecev;

D : trupi samic, ki so že telile;

E : trupi drugih samic, starih od 12 mesecev.

III.    Razvrščanje

Trupi se razvrstijo na podlagi ocene:

1. Mesnatosti:

Razvoj profila trupov, še posebej najpomembnejših delov (stegno, hrbet, pleče)



Razred mesnatosti

Poimenovanje

S

Superiorna

Vsi profili izredno konveksni; izjemna razvitost mišic (dvojna omišičenost)

E

Odlična

Vsi profili konveksni do super konveksni; mišice izjemno razvite

U

Zelo dobra

Profili večinoma konveksni; mišice zelo dobro razvite

R

Dobra

Profili večinoma ravni; mišice dobro razvite

O

Zadovoljiva

Profili večinoma ravni do konkavni; mišice povprečno razvite

P

Slaba

Vsi profili konkavni do zelo konkavni; mišice slabo razvite

2. Zamaščenosti:

 Količina maščobe na površini trupa in v prsni votlini

 



Razred zamaščenosti

Poimenovanje

1

Slaba

Brez maščobe ali zelo slaba pokritost trupa z maščobo

2

Zadovoljiva

Neznatna pokritost z maščobo, meso je vidno skoraj povsod

3

Srednja

Meso, razen stegna in pleč, skoraj povsod pokrito z maščobo, manjše maščobne obloge v prsni votlini

4

Močna

Meso prekrito z maščobo, vendar na stegnu in plečetu še delno vidno, nekaj razločnih maščobnih oblog v prsni votlini

5

Zelo močna

Celoten trup pokrit z maščobo; obilne obloge v prsni votlini

Države članice lahko razdelijo obstoječe razrede iz točk 1 in 2 v največ tri podrazrede.

IV.    Priprava

Trupi in polovice se pripravijo:

(a) brez glave in brez spodnjih delov nog; glava se loči od trupa pri atlasno-okcipitalnem sklepu, spodnji deli nog se odrežejo pri skočnem (tarzalnem) ali zapestnem (karpalnem) sklepu;

(b) brez organov, ki jih vsebujeta prsna in trebušna votlina, z ledvicami, ledvičnim in medeničnim lojem ali brez njih;

(c) brez spolnih organov s pripadajočim mišičevjem ter pri samicah brez vimena ali vimenske maščobe.

V.    Razvrščanje in označevanje

Klavnice, odobrene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 29 ), sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi trupi ali polovice goved, starih osem mesecev ali več in zaklanih v takih klavnicah in z oznako zdravstvene ustreznosti, določeno v členu 5(2) v povezavi s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 30 ), razvrstijo in označijo v skladu z lestvico Unije.

Države članice lahko pred označevanjem živali z žigom odobrijo odstranitev podkožne maščobe s trupov ali polovic, če to upravičuje zamaščenost.

B.    Lestvica Unije za razvrščanje trupov prašičev

I.    Opredelitev pojma

„Trup“ pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi drobovja; cel ali razpolovljen po sredi.

II.    Razvrščanje

Trupi se uvrščajo v razrede glede na ocenjeni delež pustega mesa in se ustrezno razvrstijo:



Razredi

Pusto meso kot odstotni delež mase trupa

S

60 ali več

E

55 ali več, vendar manj kot 60

U

50 ali več, vendar manj kot 55

R

45 ali več, vendar manj kot 50

O

40 ali več, vendar manj kot 45

P

manj kot 40

III.    Priprava

Trupi se pripravijo brez jezika, ščetin, kopit, genitalij, ledvične maščobe, ledvic in prepone.

IV.    Delež pustega mesa

1. Delež pustega mesa se oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Komisija. Odobrijo se lahko le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizikalnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metod za ocenjevanje mora biti statistična napaka pri oceni znotraj najvišjega dovoljenega odstopanja.

2. Vendar pa komercialne vrednosti trupov ne določa le njihov ocenjeni delež pustega mesa.

V.    Označevanje trupov

Razen če Komisija ne določi drugače), se razvrščeni trupi označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.

C.    Lestvica Unije za razvrščanje trupov ovac

I.    Opredelitev pojma

Uporabljata se opredelitvi „trup“ in „polovica“ iz točke A.I.

II.    Kategorije

Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:

A : trupi ovac, starih manj kot dvanajst mesecev,

B : trupi drugih ovac.

III.    Razvrščanje

Za razvrstitev trupov se smiselno uporabljajo določbe iz točke A.III. Vendar pa se izraz „stegno“ v točki A.III.1. ter v 3. in 4. vrsti tabele pod točko A.III.2. zamenja z izrazom „zadnja četrt“.

IV.    Priprava

Trupi in polovice so pripravljeni brez glave (odrezane pri atlanto-okcipitalnem sklepu), spodnjih delov nog (odrezanih pri karpalnem ali tarzalnem sklepu), repa (odrezan med šestim in sedmim repnim vretencem), vimena, genitalij, jeter in drobovja. Trup vsebuje ledvice in medenični loj.

Državam članicam se omogoči, da dovolijo drugačno pripravo, kadar se ne uporablja referenčna priprava.

V.    Označevanje trupov

Razvrščeni trupi in polovice se označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.

▼M2




PRILOGA V

PROIZVODI IZ ČLENA 23(5)

Kategorija I

 Fermentirani mlečni proizvodi brez sadnega soka, z naravno aromo,

 fermentirani mlečni proizvodi s sadnim sokom, z naravno aromo ali nearomatizirani,

 mlečni napitki s kakavom, sadnim sokom ali z naravno aromo.

Kategorija II

Fermentirani ali nefermetirani mlečni proizvodi s sadjem, z naravno aromo ali nearomatizirani.

▼B




PRILOGA VI



PRORAČUNSKE OMEJITVE ZA PODPORNE PROGRAME IZ ČLENA 44(1)

v 1 000 EUR na proračunsko leto

 

2014

2015

2016

od 2017

Bolgarija

26 762

26 762

26 762

26 762

Češka

5 155

5 155

5 155

5 155

Nemčija

38 895

38 895

38 895

38 895

Grčija

23 963

23 963

23 963

23 963

Španija

353 081

210 332

210 332

210 332

Francija

280 545

280 545

280 545

280 545

Hrvaška

11 885

11 885

11 885

10 832

Italija

336 997

336 997

336 997

336 997

Ciper

4 646

4 646

4 646

4 646

Litva

45

45

45

45

Luksemburg

588

Madžarska

29 103

29 103

29 103

29 103

Malta

402

Avstrija

13 688

13 688

13 688

13 688

Portugalska

65 208

65 208

65 208

65 208

Romunija

47 700

47 700

47 700

47 700

Slovenija

5 045

5 045

5 045

5 045

Slovaška

5 085

5 085

5 085

5 085

Združeno kraljestvo

120




PRILOGA VII

OPREDELITVE, POIMENOVANJA IN PRODAJNE OZNAKE PROIZVODOV IZ ČLENA 78

V tej prilogi „prodajna oznaka“ pomeni ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES ali ime živila v smislu člena 17 Uredbe (EU) št. 1169/2011.

DEL I

Meso goveda, starega manj kot dvanajst mesecev

I.   Opredelitev pojma

V tem delu te priloge „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, in sicer sveže, zamrznjeno ali globoko zamrznjeno meso, pakirano oziroma embalirano ali ne.

II.   Razvrščanje goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, v klavnici

Izvajalci ob zakolu vsa goveda, stara manj kot dvanajst mesecev, pod nadzorom pristojnega organa razvrstijo v eno od naslednjih dveh kategorij:

(A) kategorija V: govedo, staro manj kot osem mesecev.

Identifikacijska črka kategorije: V;

(B) kategorija Z: govedo, staro od osem mesecev do manj kot 12 mesecev.

Identifikacijska črka kategorije: Z.

To razvrščanje se opravi na podlagi informacij iz potnega lista, s katerim je opremljeno govedo, oziroma, če to ni mogoče, na podlagi podatkov iz računalniške baze podatkov iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta ( 31 ).

III.   Prodajne oznake

1. Meso goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, se v državah članicah trži samo pod naslednjo(-imi) prodajno(-imi) oznako(-ami), določeno(-imi) za vsako državo članico:

(A) Za meso goveda, starega manj kot osem mesecev (identifikacijska črka kategorije: V):



Država trženja

Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti

Belgija

veau, viande de veau/kalfsvlees/Kalbfleisch

Bolgarija

месо от малки телета

Češka

Telecí

Danska

Lyst kalvekød

Nemčija

Kalbfleisch

Estonija

Vasikaliha

Irska

Veal

Grčija

μοσχάρι γάλακτος

Španija

Ternera blanca, carne de ternera blanca

Francija

veau, viande de veau

Italija

vitello, carne di vitello

Ciper

μοσχάρι γάλακτος

Latvija

Teļa gaļa

Litva

Veršiena

Luksemburg

veau, viande de veau/Kalbfleisch

Madžarska

Borjúhús

Malta

Vitella

Nizozemska

Kalfsvlees

Avstrija

Kalbfleisch

Poljska

Cielęcina

Portugalska

Vitela

Romunija

carne de vițel

Slovenija

Teletina

Slovaška

Teľacie mäso

Finska

vaalea vasikanliha/ljust kalvkött

Švedska

ljust kalvkött

Združeno kraljestvo

Veal

(B) Za meso goveda, starega od osem mesecev do manj kot 12 mesecev (identifikacijska črka kategorije: Z):



Država trženja

Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti

Belgija

jeune bovin, viande de jeune bovin/jongrundvlees/Jungrindfleisch

Bolgarija

Телешко месо

Češka

hovězí maso z mladého skotu

Danska

Kalvekød

Nemčija

Jungrindfleisch

Irska

rosé veal

Estonija

noorloomaliha

Grčija

νεαρό μοσχάρι

Španija

Španija Ternera, carne de ternera

Francija

Francija jeune bovin, viande de jeune bovin

Italija

vitellone, carne di vitellone

Ciper

νεαρό μοσχάρι

Latvija

jaunlopa gaļa

Litva

Jautiena

Luksemburg

jeune bovin, viande de jeune bovin/Jungrindfleisch

Madžarska

Növendék marha húsa

Malta

Vitellun

Nizozemska

rosé kalfsvlees

Avstrija

Jungrindfleisch

Poljska

młoda wołowina

Portugalska

Vitelão

Romunija

carne de tineret bovin

Slovenija

meso težjih telet

Slovaška

mäso z mladého dobytka

Finska

vasikanliha/kalvkött

Švedska

Kalvkött

Združeno kraljestvo

Beef

2. Prodajne oznake iz odstavka 1 se lahko dopolnijo z navedbo imena ali oznake zadevnih kosov mesa ali klavničnega proizvoda.

3. Prodajne oznake, navedene za kategorijo V v tabeli pod točko A iz odstavka 1, in vsa nova imena, izpeljana iz teh prodajnih oznak, se uporabljajo le, če so izpolnjene vse zahteve iz te priloge.

Predvsem se izrazi „veau“, „telecí“, „Kalb“, „μοσχάρι“, „ternera“, „kalv“, „veal“, „vitello“, „vitella“, „kalf“, „vitela“ in „teletina“ ne uporabijo v prodajni oznaki in ne navedejo na etiketi mesa iz goveda, starega več kot dvanajst mesecev.

4. Pogoji iz odstavka 1 se ne uporabljajo za meso iz goveda, za katerega je bila označba porekla ali geografska označba zaščitena v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 registrirana pred 29. junijem 2007.

IV.   Obvezne navedbe na oznaki

1. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES, Uredbo (EU) št. 1169/2011 ter člene 13, 14 in 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000 izvajalci v vsaki fazi proizvodnje in trženja meso goveda, starega manj kot 12 mesecev, označijo z naslednjimi informacijami:

(a) prodajnimi oznakami v skladu s točko III tega dela;

(b) starostjo živali ob zakolu, navedeno na obrazcu kot:

 „starost ob zakolu: manj kot 8 mesecev“ oziroma

 „starost ob zakolu: od 8 do manj kot 12 mesecev“.

Izvajalci lahko z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka v fazah pred ponudbo končnemu potrošniku navedbo starosti ob zakolu nadomestijo z navedbo kategorije: „kategorija V“ oziroma „kategorija Z“.

2. Za meso goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, ki ni predpakirano in je namenjeno za prodajo končnemu potrošniku na prodajnih mestih na drobno, pravila o načinu navedbe podatkov iz odstavka 1 določijo države članice.

V.   Beleženje

Izvajalci v vsaki fazi proizvodnje in trženja zabeležijo naslednje podatke:

(a) identifikacijsko številko in datum rojstva živali, samo v klavnici;

(b) referenčno številko, ki omogoča ugotovitev povezave med identifikacijo živali, iz katerih je pridobljeno meso, na eni strani ter prodajno oznako, starostjo ob zakolu in identifikacijsko črko kategorije, navedeno na oznaki mesa, na drugi;

(c) datum, na katerega so živali in meso prispeli v obrat oziroma ga zapustili.

VI.   Uradni pregledi

1. Države članice imenujejo pristojni organ oziroma organe, ki so odgovorni za uradne preglede za preverjanje uporabe tega dela, in o tem obvestijo Komisijo.

2. Uradne preglede opravijo pristojni organ oziroma organi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 32 ).

3. Strokovnjaki Komisije po potrebi skupaj z zadevnimi pristojnimi organi in, če je ustrezno, s strokovnjaki iz držav članic opravijo preglede na kraju samem, da se prepričajo o izvajanju določb iz te priloge.

4. Država članica, na ozemlju katere se opravljajo pregledi, Komisiji zagotovi vso pomoč, ki bi jo lahko potrebovala za izpolnitev svojih nalog.

5. Za meso, uvoženo iz tretjih držav, izpolnjevanje zahtev iz tega dela zagotavlja pristojni organ, ki ga imenuje tretja država, oziroma neodvisni organ tretje strani. Neodvisni organ predloži vsa jamstva o izpolnjevanju pogojev, določenih z evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom 65 ISO/IEC.

DEL II

Kategorije proizvodov vinske trte

(1)   Vino

„Vino“ pomeni proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali grozdnega mošta.

Vino:

(a) ima po morebitni uporabi postopkov, določenih v oddelku B dela I Priloge VIII, dejanski delež alkohola najmanj 8,5 vol. %, če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B iz Dodatka I k tej prilogi, in najmanj 9 vol. %, če vino izvira iz grozdja drugih vinorodnih con;

(b) ima v primeru zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe z odstopanjem od minimalnega dejanskega deleža alkohola, ki se sicer uporablja, po morebitni uporabi postopkov, določenih v oddelku B dela I Priloge VIII, dejanski delež alkohola najmanj 4,5 vol. %;

(c) ima skupni delež alkohola največ 15 vol. %. Z odstopanjem:

 se zgornja meja skupnega deleža alkohola lahko poviša do 20 vol. % za vina iz nekaterih vinorodnih območij Unije, ki so pridelana brez kakršne koli obogatitve, kar Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2),

 lahko zgornja meja skupnega deleža alkohola presega 15 vol. % za vina z zaščiteno označbo porekla, ki so bila pridelana brez obogatitve;

(d) ima, razen pri odstopanjih, ki jih Komisija lahko sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2), skupno vsebnost kisline, izraženo kot vinska kislina, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter.

„Retsina“ pomeni vino, pridelano izključno na geografskem območju Grčije iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavni grški predpisi.

Z odstopanjem od točke (b) drugega pododstavka se „Tokaji eszencia“ in „Tokajská esencia“ štejeta za vino.

Vendar lahko države članice dovolijo uporabo izraza „vino“, če:

(a) je v sestavljenem imenu navedeno tudi ime sadja in se sestavljeno ime uporablja za trženje proizvodov, pridobljenih z vrenjem sadja, ki ni grozdje, ali

(b) je del sestavljenega imena.

Izogibati se je treba zamenjevanju s proizvodi, ki spadajo v kategorije vina iz te priloge.

(2)   Mlado vino, ki je še v vrenju

„Mlado vino, ki je še v vrenju“ pomeni proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

(3)   Likersko vino

„Likersko vino“ pomeni proizvod:

(a) katerega dejanski delež alkohola je najmanj 15 vol. % in največ 22 vol. %;

(b) katerega skupni delež alkohola je najmanj 17,5 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2);

(c) ki je pridobljen iz:

 delno prevretega grozdnega mošta,

 vina,

 kombinacije obeh proizvodov ali

 grozdnega mošta ali njegove mešanice z vinom za nekatera likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2);

(d) katerega izhodiščni naravni delež alkohola je najmanj 12 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2);

(e) ki mu je dodan:

(i) posamezno ali v kombinaciji:

 nevtralni alkohol vinskega izvora, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,

 destilat iz vina ali sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %;

(ii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kadar je to ustrezno:

 zgoščeni grozdni mošt,

 kombinacija enega od proizvodov iz točke (e)(i) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c);

(f) ki so mu z odstopanjem od točke (e), če so to določena likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedena na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2), dodani:

(i) proizvodi iz točke (e)(i), posamezno ali v kombinaciji, ali

(ii) eden ali več naslednjih proizvodov:

 vinski destilat ali destilat iz sušenega grozdja z dejanskim deležem alkohola najmanj 95 vol. % in največ 96 vol. %,

 žganja iz vina ali grozdnih tropin z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %,

 žganja iz sušenega grozdja z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in manj kot 94,5 vol. % ter

(iii) eden ali več naslednjih proizvodov, kadar je to ustrezno:

 delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja,

 zgoščeni grozdni mošt, pridobljen z neposrednim segrevanjem, ki razen tega postopka ustreza opredelitvi zgoščenega grozdnega mošta,

 zgoščeni grozdni mošt,

 kombinacija enega od proizvodov iz točke (f)(ii) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c).

(4)   Peneče vino

„Peneče vino“ pomeni proizvod:

(a) ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

 svežega grozdja,

 grozdnega mošta ali

 vina;

(b) pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c) ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare ter

(d) pri katerem je skupni delež alkohola cuvéejev, namenjen za njegovo pridelavo, najmanj 8,5 vol. %.

(5)   Kakovostno peneče vino

„Kakovostno peneče vino“ pomeni proizvod:

(a) ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

 svežega grozdja,

 grozdnega mošta ali

 vina;

(b) pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c) ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3,5 bare ter

(d) pri katerem je skupni delež alkohola cuvéejev, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 9 vol. %.

(6)   Kakovostno aromatično peneče vino

„Kakovostno aromatično peneče vino“ pomeni kakovostno peneče vino:

(a) ki je pridobljeno tako, da se za pripravo cuvéeja uporabi le grozdni mošt ali delno prevret grozdni mošt, ki izvira iz posebnih sort vinske trte s seznama, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2).

Kakovostna aromatična peneča vina, tradicionalno proizvedena z uporabo vin za pripravo cuvéeja, določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2);

(b) ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare;

(c) ki ima dejanski delež alkohola najmanj 6 vol. % ter

(d) ki ima skupni delež alkohola najmanj 10 vol. %.

(7)   Gazirano peneče vino

„Gazirano peneče vino“ pomeni proizvod:

(a) ki je pridobljen iz vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(b) pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina, ter

(c) ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

(8)   Biser vino

„Biser vino“ pomeni proizvod, ki:

(a) je pridobljen iz vina, mladega vina, ki je še v vrenju, grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta, pod pogojem, da je skupni delež alkohola takega proizvoda najmanj 9 vol. %;

(b) ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. %;

(c) ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara ter

(d) je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.

(9)   Gazirano biser vino

„Gazirano biser vino“ pomeni proizvod, ki:

(a) je pridobljen iz vina, mladega vina, ki je še v vrenju, grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta;

(b) ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. % in skupni delež alkohola najmanj 9 vol. %;

(c) ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara ter

(d) je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.

(10)   Grozdni mošt

„Grozdni mošt“ pomeni tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Dovoljeni dejanski delež alkohola grozdnega mošta je največ 1 vol. %.

(11)   Delno prevreti grozdni mošt

„Delno prevret grozdni mošt“ pomeni proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim deležem alkohola več kot 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine njegovega skupnega volumenskega deleža alkohola.

(12)   Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja

„Delno prevret grozdni mošt iz sušenega grozdja“ pomeni proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter ter naravni in dejanski delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

(13)   Zgoščeni grozdni mošt

„Zgoščeni grozdni mošt“ pomeni nekaramelizirani grozdni mošt, ki je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz prvega pododstavka člena 80(5) in točke (d) prvega pododstavka člena 91 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta je največ 1 vol. %.

(14)   Rektificirani zgoščeni grozdni mošt

„Rektificirani zgoščeni grozdni mošt“ pomeni:

(a) tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

(i) je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s prvim pododstavkom člena 80(5) in točko (d) prvega pododstavka člena 91 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 61,7 %;

(ii) je bil obdelan v skladu z odobrenimi postopki razkisanja in odstranitve drugih sestavin, razen sladkorja;

(iii) ima naslednje lastnosti:

 pH največ 5 pri 25 °Brix,

 optično gostoto največ 0,100 pri 425 nm za debelino 1 cm v grozdnem moštu s koncentracijo 25 °Brix,

 tako nizko vsebnost saharoze, da je ni mogoče zaznati z določeno analizno metodo,

 indeks Folin–Ciocalteau največ 6,00 pri 25 °Brix,

 titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnih sladkorjev,

 vsebnost žveplovega dioksida največ 25 miligramov na kilogram skupnih sladkorjev,

 vsebnost skupnih kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnih sladkorjev,

 prevodnost največ 120 mikro–Siemens/cm pri 25 °Brix in temperaturi 20 °C,

 vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnih sladkorjev,

 mezoinozitol mora biti v sledovih.

(b) trdi nekaramelizirani proizvod, ki:

(i) je pridobljen s kristalizacijo tekočega rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta brez uporabe topil;

(ii) je bil obdelan v skladu z odobrenimi postopki razkisanja in odstranitve drugih sestavin, razen sladkorja;

(iii) ima po redčenju na raztopino z vrednostjo 25 °Brix naslednje lastnosti:

 pH največ 7,5,

 optično gostoto pri 425 nm za debelino 1 cm največ 0,100,

 tako nizko vsebnost saharoze, da je ni mogoče zaznati z določeno analizno metodo,

 indeks Folin-Ciocalteu največ 6,00,

 titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnih sladkorjev,

 vsebnost žveplovega dioksida največ 10 miligramov na kilogram skupnih sladkorjev,

 vsebnost skupnih kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnih sladkorjev,

 prevodnost pri 20 °C največ 120 mikro-Siemens/cm,

 vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnih sladkorjev,

 mezoinozitol mora biti v sledovih.

Dovoljeni dejanski delež alkohola rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta je največ 1 vol. %;

(15)   Vino iz sušenega grozdja

„Vino iz sušenega grozdja“ pomeni proizvod, ki:

(a) je pridelan brez obogatitve iz grozdja, delno posušenega na soncu ali v senci;

(b) ima skupni delež alkohola najmanj 16 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 9 vol. % ter

(c) ima naravni delež alkohola najmanj 16 vol. % (ali 272 g sladkorja na liter).

(16)   Vino iz prezrelega grozdja

„Vino iz prezrelega grozdja“ pomeni proizvod, ki:

(a) je pridelan brez obogatitve;

(b) ima naravni delež alkohola več kot 15 vol. % ter

(c) ima skupni delež alkohola najmanj 15 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. %.

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

(17)   Vinski kis

„Vinski kis“ pomeni kis, ki:

(a) je pridobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem ter

(b) ima vsebnost skupnih kislin, izraženo kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.

DEL III

Mleko in mlečni proizvodi

1. „Mleko“ pomeni izključno običajni izloček mlečnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami brez kakršnega koli dodajanja ali odvzemanja.

Vendar se izraz „mleko“ lahko uporabi:

(a) za mleko, ki je obdelano tako, da se njegova sestava ne spremeni, ali za mleko, katerega vsebnost maščobe je standardizirana v skladu z delom IV;

(b) v povezavi z eno besedo ali več besedami za poimenovanje vrste, kakovostnega razreda, izvora in/ali predvidene uporabe takega mleka ali za opis fizikalne obdelave ali spremembe sestave mleka, pod pogojem, da je sprememba omejena na dodajanje in/ali odvzem naravnih sestavin mleka.

2. V tem delu „mlečni proizvodi“ pomeni proizvode, pridobljene izključno iz mleka, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo, pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomestitev katere koli sestavine mleka.

Izključno za mlečne proizvode se rezervirajo:

(a) naslednja imena, ki se uporabljajo v vseh fazah trženja:

(i) sirotka;

(ii) smetana;

(iii) maslo;

(iv) pinjenec;

(v) masleno olje;

(vi) kazeini;

(vii) anhidridna mlečna maščoba (AMF);

(viii) sir;

(ix) jogurt;

(x) kefir;

(xi) kumis;

(xii) viili/fil;

(xiii) smetana;

(xiv) fil;

(xv) rjaženka;

(xvi) fermentirano mleko (rūgušpiens);

(b) imena v smislu člena 5 Direktive 2000/13/ES ali člena 17 Uredbe (EU) št. 1169/2011, ki se dejansko uporabljajo za mlečne proizvode.

3. Izraz „mleko“ in poimenovanja, ki se uporabljajo za mlečne proizvode, se lahko uporabijo tudi v povezavi z eno ali več besedami za poimenovanje sestavljenih proizvodov, pri katerih noben del ne nadomesti in tudi ni namenjen nadomestitvi katere koli sestavine mleka ter pri katerih je mleko ali mlečni proizvod bistveni del tako glede kakovosti kot značilnih lastnosti izdelka.

4. Kar zadeva mleko, se navedejo živalske vrste, od katerih mleko izvira, razen goveda.

5. Poimenovanja iz točk 1, 2 in 3 se ne smejo uporabljati za noben izdelek, razen za izdelke iz navedene točke.

Ta določba pa ne velja za poimenovanja izdelkov, katerih vrsta je zaradi uveljavljene uporabe natančno poznana, in/ali kadar se poimenovanje očitno uporabi za opis značilne lastnosti izdelka.

6. V zvezi z izdelki, ki niso navedeni v točkah 1, 2 in 3 tega dela, se ne smejo uporabiti nalepke, trgovinski dokumenti, reklamni material ali kakršna koli oblika oglaševanja, opredeljena v členu 2 Direktive Sveta 2006/114/ES ( 33 ), ali kakršna koli oblika predstavitve, ki navaja, nakazuje ali namiguje, da je izdelek mlečni proizvod.

Vendar se v zvezi z izdelkom, ki vsebuje mleko ali mlečne proizvode, poimenovanje „mleko“ ali poimenovanja, navedena v drugem pododstavku točke 2 tega dela, lahko uporabljajo samo za opis osnovnih surovin in za naštevanje sestavin v skladu z Direktivo 2000/13/ES ali Uredbe (EU) št. 1169/2011.

DEL IV

Mleko za prehrano ljudi iz oznake KN 0401

I.   Opredelitev pojmov

Za namene tega dela:

(a) „mleko“ pomeni proizvod, dobljen z molžo ene ali več krav;

(b) „konzumno mleko“ pomeni izdelke, navedene v točki III, namenjene dobavi potrošniku brez nadaljnje predelave;

(c) „vsebnost maščobe“ pomeni masni delež mlečne maščobe v zadevnem mleku, izražen v odstotkih;

(d) „vsebnost beljakovin“ pomeni masni delež beljakovin v zadevnem mleku, izražen v odstotkih, ki se izračuna tako, da se skupna vsebnost dušika v mleku, izražena v masnih odstotkih, pomnoži s 6,38.

II.   Dobava ali prodaja končnemu potrošniku

1. Končnemu potrošniku se lahko brez predelave dobavlja ali prodaja samo mleko, ki izpolnjuje zahteve, predpisane za konzumno mleko, neposredno ali prek restavracij, bolnišnic, menz ali drugih podobnih obratov javne prehrane.

2. Prodajne oznake, ki se uporabljajo za te izdelke, so oznake iz točke III. Te oznake se uporabljajo samo za izdelke iz navedene točke brez poseganja v njihovo uporabo v sestavljenih oznakah.

3. Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov o vrsti in sestavi zadevnih izdelkov, kadar lahko pomanjkanje takšnih informacij povzroči zmedo.

III.   Konzumno mleko

1. Za konzumno mleko se štejejo naslednji izdelki:

(a) surovo mleko: mleko, ki ni bilo segreto na temperaturo, višjo od 40 °C, ali obdelano po postopku z enakim učinkom;

(b) polnomastno mleko: toplotno obdelano mleko, ki glede vsebnosti maščob izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:

(i) standardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe najmanj 3,50 % (m/m). Vendar lahko države članice predvidijo dodatno kategorijo polnomastnega mleka z vsebnostjo maščobe 4,00 % (m/m) ali več,

(ii) nestandardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe, kakršno je imelo ob molži in pri katerem po molži vsebnost maščobe ni bila spremenjena z dodajanjem ali odvzemanjem mlečne maščobe ali z mešanjem z mlekom, katerega naravna vsebnost maščobe je bila spremenjena. Vendar mora biti vsebnost maščobe najmanj 3,50 % (m/m);

(c) pol posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe je bila zmanjšana in znaša najmanj 1,50 % (m/m) in največ 1,80 % (m/m);

(d) posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe je bila zmanjšana in znaša največ 0,50 % (m/m).

Toplotno obdelano mleko, ki ni v skladu z zahtevami o vsebnosti maščobe iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka, se šteje za konzumno mleko, če je vsebnost maščobe na embalaži jasno označena z eno decimalko in lahko čitljiva v obliki „… % maščobe“. Takšno mleko ne bo označeno kot polnomastno, pol posneto ali posneto mleko.

2. Brez poseganja v točko 1(b)(ii) se dopuščajo samo naslednje spremembe:

(a) sprememba naravne vsebnosti maščobe z odvzemanjem ali dodajanjem smetane ali dodajanjem polnomastnega mleka, pol posnetega mleka ali posnetega mleka zaradi upoštevanja predpisanih vsebnosti maščobe za konzumno mleko;

(b) obogatitev mleka z mlečnimi beljakovinami, mineralnimi solmi ali vitamini v skladu z Uredbo (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom ( 34 );

(c) zmanjšanje vsebnosti laktoze z njeno pretvorbo v glukozo in galaktozo.

Spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c) so dovoljene samo, če so navedene na embalaži proizvoda tako, da se jih ne da izbrisati ter da so dobro vidne in čitljive. Vendar take navedbe ne odpravljajo obveznosti v zvezi z označevanjem hranilne vrednosti, določene z Uredbo (EU) št. 1169/2011. Če se dodajo beljakovine, mora biti vsebnost beljakovin obogatenega mleka 3,8 % (m/m) ali več.

Vendar pa države članice lahko omejijo ali prepovejo spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c).

3. Konzumno mleko:

(a) ima zmrziščno točko blizu povprečne zmrziščne točke surovega mleka, zabeležene na območju izvora zbranega konzumnega mleka;

(b) ima maso najmanj 1 028 gramov na liter pri mleku z vsebnostjo maščobe 3,5 % (m/m) pri temperaturi 20 °C ali enakovredno maso na liter pri mleku z drugačno vsebnostjo maščobe;

(c) vsebuje najmanj 2,9 % (m/m) beljakovin pri mleku z vsebnostjo maščobe 3,5 % (m/m) ali enakovredno koncentracijo pri mleku z drugačno vsebnostjo maščobe.

DEL V

Proizvodi iz sektorja perutninskega mesa

I.

Ta del se uporablja za trženje v Uniji v okviru poklicne ali trgovinske dejavnosti nekaterih vrst in predstavitev perutninskega mesa ter pripravkov in proizvodov iz perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov naslednjih vrst:

  Gallus domesticus,

 rac,

 gosi,

 puranov,

 pegatk.

Te določbe se uporabljajo tudi za perutninsko meso v slanici, ki spada v oznako KN 0210 99 39 .

II.

Opredelitve pojmov

1. „perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ustrezno za prehrano ljudi, ki ni bilo obdelano drugače kakor s hlajenjem;

2. „sveže perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki v nobenem trenutku ni otrdelo zaradi postopka hlajenja, preden je bilo hranjeno pri temperaturi nad – 2 °C in pod 4 °C. Vendar lahko države članice določijo nekoliko drugačne temperaturne zahteve za najkrajši čas, potreben za razsek in ravnanje s svežim perutninskim mesom v maloprodajnih trgovinah ali obratih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in ravnanje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem;

3. „zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki mora biti v okviru običajnega postopka zakola čim prej zamrznjeno in zmeraj hranjeno pri temperaturi pod – 12 °C;

4. „hitro zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki se zmeraj hrani pri temperaturi pod – 18 °C, in sicer v okviru dovoljenih odstopanj iz Direktive Sveta 89/108/EGS ( 35 );

5. „pripravek iz perutninskega mesa“ pomeni perutninsko meso, vključno s perutninskim mesom, sesekljanim na koščke, ki so mu dodana živila, začimbe ali dodatki ali je obdelano s postopkom, ki ne spremeni notranje strukture mišičnih vlaken mesa;

6. „pripravek iz svežega perutninskega mesa“

pomeni pripravek iz perutninskega mesa, za katerega se uporabi sveže perutninsko meso.

Vendar lahko države članice določijo nekoliko drugačne temperaturne zahteve za najkrajši čas, ki je potreben, in le kolikor je potrebno, da se olajšata razsek in ravnanje v tovarni med proizvodnjo pripravkov iz svežega perutninskega mesa;

7. „proizvod iz perutninskega mesa“ pomeni mesni izdelek, kakor je opredeljen v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, za katerega se uporabi perutninsko meso.

III.

Perutninsko meso in pripravki iz perutninskega mesa se tržijo v enem izmed naslednjih stanj:

 sveže,

 zamrznjeno,

 hitro zamrznjeno.

DEL VI

Jajca kokoši vrste Gallus gallus

I.   Področje uporabe

1. Brez poseganja v člen 75 v zvezi s tržnimi standardi za valilna jajca in piščance domače perutnine se ta del uporablja za trženje jajc v Uniji, če so bila jajca proizvedena v Uniji, so bila uvožena iz tretjih držav ali so namenjena izvozu iz Unije.

2. Države članice lahko iz zahtev iz tega dela, z izjemo točke III(3), izvzamejo jajca, ki jih proizvajalec proda neposredno končnemu potrošniku:

(a) v proizvodni enoti ali

(b) na krajevni javni tržnici ali s prodajo od vrat do vrat v proizvodni regiji zadevne države članice.

Če se taka izjema odobri, se lahko vsak proizvajalec sam odloči, ali bo to izjemo uporabil ali ne. Če se ta izjema uporabi, se jajc ne sme razvrščati po kakovosti in masi.

Države članice lahko v skladu z nacionalno zakonodajo opredelijo pojme „krajevna javna tržnica“, „prodaja od vrat do vrat“ in „proizvodna regija“.

II.   Kakovostni in masni razredi

1. Jajca se razvrstijo po kakovosti kot jajca:

(a) razreda A ali „sveža“,

(b) razreda B.

2. Jajca razreda A se razvrstijo tudi po masi. Razvrščanje jajc po masi pa se ne zahteva za jajca, ki se dobavljajo živilski in neživilski industriji.</