02013R1307 — SL — 03.07.2017 — 002.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) št. 1307/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA ►C1  z dne 17. decembra 2013 ◄ o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347 20.12.2013, str. 608)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) št. 1310/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013	L 347	865	20.12.2013
M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014	L 181	1	20.6.2014
M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 994/2014 z dne 13. maja 2014	L 280	1	24.9.2014
M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1001/2014 z dne 18. julija 2014	L 281	1	25.9.2014
M5	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1378/2014 z dne 17. oktobra 2014	L 367	16	23.12.2014
►M6	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/851 z dne 27. marca 2015	L 135	8	2.6.2015
►M7	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/142 z dne 2. decembra 2015	L 28	8	4.2.2016
►M8	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1155 z dne 15. februarja 2017	L 167	1	30.6.2017

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 130, 19.5.2016, str.  6 (1307/2013)

---

▼B

UREDBA (EU) št. 1307/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

▼C1

z dne 17. decembra 2013

▼B

o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

Člen 2

Sprememba Priloge I

Da bi zagotovili pravno varnost, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki spreminjajo seznam shem podpore iz Priloge I, kolikor je potrebno za upoštevanje vseh novih zakonodajnih aktov o shemah podpore, ki bi lahko bili sprejeti po sprejetju te uredbe.

Člen 3

Uporaba za najbolj oddaljene regije in manjše Egejske otoke

Člen 11 se ne uporablja za regije Unije iz člena 349 PDEU (v nadaljnjem besedilu: najbolj oddaljene regije) in za neposredna plačila, odobrena na manjših Egejskih otokih v skladu z Uredbo (EU) št. 229/2013.

Naslovi III, IV in V te uredbe se ne uporabljajo za najbolj oddaljene regije.

Člen 4

Opredelitev pojmov in z njimi povezane določbe

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.  Države članice:

Države članice se lahko odločijo, da se zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, in so del uveljavljenih lokalnih praks, pri katerih trave in druga zelnata krma tradicionalno ne prevladujejo v pašnih območjih, štejejo za trajno travinje, kot je navedeno v točki (h) odstavka 1.

3.  Da bi zagotovili pravno varnost, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki določajo:

NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE O NEPOSREDNIH PLAČILIH

POGLAVJE 1

Splošna pravila o neposrednih plačilih

Člen 5

Splošne določbe skupne kmetijske politike

Za sheme iz te uredbe se uporabljajo Uredba (EU) št. 1306/2013 in določbe, sprejete na njeni podlagi.

Člen 6

Nacionalne zgornje meje

1.  Za vsako državo članico in za vsako leto nacionalna zgornja meja, ki zajema skupno vrednost vseh dodeljenih plačilnih pravic, nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv in zgornjih mej, določenih v skladu s členi 42, 47, 49, 51 in 53, ustreza tisti iz Priloge II.

Kadar država članica uporabi možnost iz člena 22(2), se nacionalna zgornja meja iz Priloge II, določena za ustrezno leto za to državo članico, lahko prekorači, in sicer za znesek, izračunan v skladu s tem odstavkom.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 za vsako državo članico, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino, in za vsako leto nacionalna zgornja meja, ki zajema zgornje meje, določene v skladu s členi 36, 42, 47, 49, 51 in 53, ustreza tisti iz Priloge II.

▼M1

3.  Za upoštevanje sprememb v zvezi s skupnimi najvišjimi zneski neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo, vključno s tistimi, ki izhajajo iz odločitev držav članic v skladu s členom 136a Uredbe (ES) št. 73/2009 in členom 14 te uredbe ter iz uporabe drugega odstavka člena 20(2) te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 te uredbe, s katerimi se prilagodijo nacionalne zgornje meje iz Priloge II k tej uredbi.

▼B

Člen 7

Neto zgornje meje

1.  Brez poseganja v člen 8 skupni znesek neposrednih plačil, ki se lahko v državi članici odobri za koledarsko leto v skladu z naslovi III, IV in V, potem ko se uporabi člen 11, ne preseže ustrezajoče zgornje meje iz Priloge III.

Kadar bi skupni znesek neposrednih plačil, ki naj bi bila odobrena v državi članici, presegel zgornje meje iz Priloge III, ta država članica linearno zmanjša zneske vseh neposrednih plačil, z izjemo neposrednih plačil, odobrenih na podlagi Uredbe (EU) št. 228/2013 in Uredbe (EU) št. 229/2013.

2.  Za vsako državo članico in za vsako leto se ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil iz člena 11 (ki se odraža z razliko med nacionalno zgornjo mejo iz Priloge II, kateri se doda znesek, ki je na voljo v skladu s členom 58, in neto zgornjo mejo iz Priloge III) da na voljo kot podpora Unije za ukrepe v okviru načrtovanja programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kot določa Uredba (EU) št. 1305/2013

3.  Zaradi upoštevanja razvoja v zvezi s skupnimi najvišjimi zneski neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo, vključno s tistimi, ki so rezultat odločitev, ki jih sprejmejo države članice v skladu s členom 14, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, s katerimi se prilagodijo zgornje meje iz Priloge III.

Člen 8

Finančna disciplina

1.  Prilagoditvena stopnja, določena v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se uporablja samo za neposredna plačila, višja od 2 000  EUR, ki se odobrijo kmetom v ustreznem koledarskem letu.

2.  Zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil iz člena 16, se od 1. januarja 2016 za Bolgarijo in Romunijo uporablja odstavek 1 tega člena.

Zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil iz člena 17, se od 1. januarja 2022 za Hrvaško uporablja odstavek 1 tega člena.

3.  Da bi zagotovili pravilno izvajanje prilagoditev neposrednih plačil glede finančne discipline, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki določajo pravila o osnovi za izračun zmanjšanj, ki jih države članice uporabijo za kmete v skladu z odstavkom 1 tega člena.

4.  V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabljajo prilagoditveno stopnjo iz odstavka 1 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalno pravo predvideva, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov gospodarski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

Člen 9

Aktivni kmet

1.  Neposredna plačila se ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam ali skupinam fizičnih ali pravnih oseb, katerih kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, in ki na teh površinah ne izvajajo minimalnih dejavnosti, ki jih opredelijo države članice v skladu s točko (b) člena 4(2).

2.  Neposredna plačila se ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, ki upravljajo letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča.

Po potrebi se lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril odločijo na seznam iz prvega pododstavka dodati katero koli drugo podobno nekmetijsko podjetje ali dejavnost in se pozneje odločijo, da jo črtajo s seznama.

Oseba oziroma skupina oseb, za katere se uporablja prvi ali drugi pododstavek, se šteje za aktivnega kmeta, če v obliki, ki jo zahtevajo države članice, predloži preverljive dokaze, ki izkazujejo kar koli od naslednjega:

3.  Poleg odstavkov 1 in 2 se lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril odločijo, da ne bodo odobrile neposrednih plačil fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, katerih:

4.  Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za kmete, ki so za preteklo leto prejeli neposredna plačila, ki niso presegla določenega zneska. O tem znesku se odločijo države članice na podlagi objektivnih meril, kot so njihove nacionalne ali regionalne značilnosti, in ni višji od 5 000  EUR.

5.  Da se zagotovi varstvo pravic kmetov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki določajo:

6.  Države članice do 1. avgusta 2014 obvestijo Komisijo o odločitvi iz odstavkov 2, 3 ali 4, v primeru sprememb odločitev, pa v dveh tednih od datuma sprejetja odločitve o spremembi.

Člen 10

Minimalne zahteve za prejemanje neposrednih plačil

1.  Države članice odločijo, v katerem od naslednjih primerov ne odobrijo neposrednih plačil kmetu v:

2.  Da bi države članice upoštevale strukturo svojih kmetijskih gospodarstev, lahko prilagodijo pragove iz točk (a) in (b) odstavka 1 v okviru omejitev iz Priloge IV.

3.  Kadar se država članica odloči, da uporabi prag za površino v skladu s točko (b) odstavka 1, kljub temu uporabi točko (a) navedenega odstavka pri tistih kmetih, ki prejemajo vezano podporo, povezano z živalmi, iz naslova IV in imajo v posesti manj hektarov od praga za površino.

4.  Zadevne države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabile odstavka 1 v najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih.

5.  V Bolgariji in Romuniji se znesek, ki se uveljavlja ali naj bi bil odobren, kot določa točka (a) odstavka 1, za leto 2015, izračuna na podlagi ustreznega zneska iz točke A Priloge V.

Na Hrvaškem se znesek, ki se uveljavlja ali naj bi bil odobren, kot določa točka (a) odstavka 1, za leta od 2015 do 2021 izračuna na podlagi zneska iz točke A Priloge VI.

Člen 11

Zmanjšanje plačil

1.  Države članice zmanjšajo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s poglavjem 1 naslova III odobri kmetu za določeno koledarsko leto, in sicer za najmanj 5 % za del zneska, ki presega 150 000  EUR.

2.  Države članice lahko pred uporabo odstavka 1 plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki se dejansko plačajo in jih kmet prijavi v predhodnem koledarskem letu, vključno z davki in socialnimi prispevki, povezanimi z zaposlitvijo, odštejejo od zneska neposrednih plačil, ki se v skladu s poglavjem 1 naslova III odobrijo kmetu v določenem koledarskem letu. Kadar podatki o plačah, ki so dejansko izplačane in jih kmet prijavi v predhodnem koledarskem letu, niso na voljo, se uporabijo najnovejši razpoložljivi podatki.

3.  Kadar se država članica odloči, da na podlagi poglavja 2 naslova III kmetom odobri prerazporeditveno plačilo in za ta namen uporabi več kot 5 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, se lahko odloči, da tega člena ne uporabi.

Kadar se država članica odloči, da na podlagi poglavja 2 naslova III kmetom odobri prerazporeditveno plačilo in zaradi uporabe najvišjih vrednosti iz člena 41(4) ne more doseči uporabe več kot 5 % letne nacionalne zgornje meje, se lahko odloči, da tega člena ne uporabi.

4.  Nobena ugodnost izogibanja zmanjšanju plačila se ne odobri kmetom, za katere je ugotovljeno, da so po 18. oktobru 2011 umetno ustvarjali pogoje, da bi se izognili učinkom tega člena.

5.  V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabljajo znižanje iz odstavka 1 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalno pravo predvideva, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov gospodarski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

6.  Države članice do 1. avgusta 2014 Komisijo obvestijo o odločitvah, sprejetih v skladu s tem členom, in o vsakem ocenjenem rezultatu zmanjšanj v letih 2015–2019.

Člen 12

Večkratne vloge

Za površino, ki ustreza številu upravičenih hektarov, za katero kmet v skladu s poglavjem 1 naslova III predloži vlogo za osnovno plačilo, se lahko predloži vloga za katero koli drugo neposredno plačilo, pa tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta s to uredbo, razen če v tej uredbi ni izrecno določeno drugače.

Člen 13

Državna pomoč

Z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) se členi 107, 108 in 109 PDEU ne uporabljajo za plačila držav članic v skladu s to uredbo.

Člen 14

Prožnost med stebri

1.  Države članice se lahko do 31. decembra 2013 odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru načrtovanja programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013, dajo na voljo do 15 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarsko leto 2014, kot je določeno v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 73/2009, in svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2015 do 2019, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.

Odločitev iz prvega pododstavka se sporoči Komisiji do 31. decembra 2013. V njej je naveden odstotek iz navedenega pododstavka, ki se lahko po posameznih koledarskih letih razlikuje.

Države članice, ki ne sprejmejo odločitve iz prvega pododstavka za koledarsko leto 2014, lahko sprejmejo to odločitev za koledarska leta od 2015 do 2019 do 1. avgusta 2014. O vseh takih odločitvah obvestijo Komisijo do tega dne.

Države članice se lahko odločijo za pregled odločitev iz tega odstavka z učinkom od koledarskega leta 2018. Vse odločitve, ki temeljijo na tem pregledu, ne povzročijo zmanjšanja odstotka, sporočenega Komisiji v skladu s prvim, drugim in tretjim pododstavkom. Države članice o vseh odločitvah, ki temeljijo na tem pregledu, obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2017.

2.  Države članice, ki ne sprejmejo odločitve iz odstavka 1, se lahko do 31. decembra 2013 odločijo, da kot neposredna plačila dajo na voljo do 15 %, oziroma Bolgarija, Estonija, Španija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo pa do 25 % zneska, namenjenega za podporo ukrepom v okviru načrtovanja programov razvoja podeželja, financiranih v okviru EKSRP, za obdobje 2015–2020, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporne ukrepe v okviru načrtovanja programov razvoja podeželja.

Odločitev iz prvega pododstavka se sporoči Komisiji do 31. decembra 2013. V njej je naveden odstotek iz navedenega pododstavka, ki se lahko po posameznih koledarskih letih razlikuje.

Države članice, ki ne sprejmejo odločitve iz prvega pododstavka za proračunsko leto 2015, lahko sprejmejo to odločitev za proračunska leta 2016–2020 do 1. avgusta 2014. O vseh takih odločitvah obvestijo Komisijo do tega dne.

Države članice se lahko odločijo za pregled odločitev iz tega odstavka z učinkom za proračunski leti 2019 in 2020. Vsaka odločitev, ki temelji na takšnem pregledu ne povzroči povečanja odstotka, sporočenega Komisiji v skladu s prvim, drugim in tretjim pododstavkom. Države članice o vseh odločitvah, ki temeljijo na tem pregledu obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2017.

Člen 15

Pregled

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda, ki se lahko glede na gospodarski razvoj in proračunski položaj izvede kadar koli. Ta pregled lahko povzroči sprejem zakonodajnih aktov, delegiranih aktov na podlagi člena 290 PDEU ali izvedbenih aktov na podlagi člena 291 PDEU.

POGLAVJE 2

Določbe za Bolgarijo, Hrvaško in Romunijo

Člen 16

Postopno uvajanje neposrednih plačil v Bolgariji in Romuniji

V Bolgariji in Romuniji se zgornje meje, določene v skladu s členi 42, 47, 49, 51, 53 in 65, v letu 2015 določijo na podlagi zneska iz točke A Priloge V.

Člen 17

Postopno uvajanje neposrednih plačil na Hrvaškem

Na Hrvaškem se uvedejo neposredna plačila v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ustrezne ravni neposrednih plačil, ki se uporablja od leta 2022:

Člen 18

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila v Bolgariji in Romuniji

1.  V letu 2015 lahko Bolgarija in Romunija uporabita nacionalna neposredna plačila za dopolnitev plačil, odobrenih v okviru sheme osnovnega plačila iz oddelkov 1, 2 in 3 poglavja 1 naslova III. Skupni znesek teh plačil ne preseže ustreznega zneska iz točke B Priloge V.

2.  V letu 2015 lahko Bolgarija uporabi nacionalna neposredna plačila za dopolnitev plačil, odobrenih v okviru posebnega plačila za bombaž iz poglavja 2 naslova IV. Skupni znesek teh plačil ne preseže zneska iz točke C Priloge V.

3.  Dopolnilna nacionalna neposredna plačila se odobrijo v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence.

Člen 19

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila za Hrvaško

1.  Hrvaška lahko po odobritvi Komisije dopolni katero koli shemo podpore iz Priloge I, kadar je to ustrezno.

2.  Znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki se lahko odobri v določenem letu in za določeno shemo podpore, se omeji s posebnim finančnim okvirom. Ta okvir ustreza razliki med:

3.  Skupni znesek odobrenih dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil ni višji od zgornje meje iz točke B Priloge VI za ustrezno koledarsko leto.

4.  Hrvaška se lahko na podlagi objektivnih meril in po odobritvi Komisije odloči o zneskih dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki bodo odobreni.

5.  Komisija sprejme izvedbene akte o odobritvi plačil na podlagi tega člena o opredelitvi ustreznih shem podpore in določitvi ravni, do katere se lahko izplačajo dopolnilna nacionalna neposredna plačila.

Glede dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki dopolnjujejo prostovoljno vezano podporo iz poglavja 1 naslova IV, izvedbeni akti navedejo tudi posebne vrste kmetovanja ali posebni kmetijski sektorji iz člena 52(3), na katere se lahko nanašajo dopolnilna nacionalna neposredna plačila.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 71(2) ali (3).

6.  Pogoji za upravičenost do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil za Hrvaško so enaki tistim, ki veljajo za podporo v okviru ustreznih shem podpore, kot je določeno v tej uredbi.

7.  Dopolnilna nacionalna neposredna plačila za Hrvaško se lahko prilagodijo, če bi se to izkazalo za potrebno zaradi sprememb v SKP. Odobrijo se v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence.

8.  Hrvaška predloži poročilo z informacijami o ukrepih za izvajanje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil do 30. junija leta, ki sledi njihovi izvedbi. Poročilo zajema vsaj naslednje:

Člen 20

Posebna nacionalna rezerva za razminiranje na Hrvaškem

1.  Hrvaška od leta 2015 dalje do 31. januarja vsako leto obvesti Komisijo o površinah, ki so bile opredeljene v skladu s členom 57a(10) Uredbe (ES) št. 73/2009 in so se v predhodnem koledarskem letu ponovno uporabljale za kmetijske dejavnosti.

Hrvaška sporoči Komisiji tudi število plačilnih pravic, ki so na voljo kmetom na dan 31. decembra v predhodnem koledarskem letu, ter znesek neporabljenih sredstev v posebni nacionalni rezervi za razminiranje na isti dan.

Kadar je primerno, se sporočila iz prvega in drugega pododstavka pripravijo po posameznih regijah, kot je določeno v skladu s členom 23(1) te uredbe.

2.  Komisija pri prilagoditvi Priloge II v skladu s členom 6(3) izračuna znesek na letni ravni, ki se doda zneskom, določenim za Hrvaško v navedeni prilogi, za financiranje podpore, ki bo odobrena na podlagi shem iz Priloge I za površine iz odstavka 1 tega člena. Ta znesek se izračuna na podlagi podatkov, ki jih Hrvaška sporoči v skladu z odstavkom 1 tega člena, in ocenjenih povprečnih neposrednih plačil na hektar na Hrvaškem za zadevno leto.

Najvišji znesek, ki se doda v skladu s prvim pododstavkom na podlagi vseh površin, ki jih v skladu z odstavkom 1 tega člena Hrvaška sporoči do leta 2022, je 9 600 000  EUR in je odvisen od razporeda uvedbe neposrednih plačil v skladu s členom 17. Temu ustrezni najvišji letni zneski so določeni v Prilogi VII.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi delež zneska, ki se doda v skladu z odstavkom 2 in ga Hrvaška vključi v posebno nacionalno rezervo za razminiranje, da se dodelijo plačilne pravice za površine iz odstavka 1. Navedeni delež se izračuna na podlagi razmerja med zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila in nacionalno zgornjo mejo iz Priloge II preden se nacionalna zgornja meja poveča v skladu z odstavkom 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

4.  Hrvaška za leta od 2015 do 2022 uporabi posebno nacionalno rezervo za razminiranje, da kmetom dodeli plačilne pravice na podlagi razminiranih zemljišč, ki jih kmetje prijavijo za zadevno leto, kadar:

5.  Vrednost plačilnih pravic, določena v skladu s tem členom, je enaka nacionalni ali regionalni povprečni vrednosti plačilnih pravic v letu dodelitve v okviru zneska, ki je na voljo v posebni nacionalni rezervi za razminiranje.

6.  Da bi se upoštevale posledice ponovne uporabe razminiranih zemljišč za kmetijske dejavnosti, ki jih Hrvaška uradno sporoči v skladu s tem členom, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, s katerimi prilagodi zneske iz Priloge VI.

NASLOV III

SHEMA OSNOVNEGA PLAČILA, SHEMA ENOTNEGA PLAČILA NA POVRŠINO IN Z NJIMA POVEZANA PLAČILA

POGLAVJE 1

Shema osnovnega plačila in shema enotnega plačila na površino

Oddelek 1

Vzpostavitev sheme osnovnega plačila

Člen 21

Plačilne pravice

1.  Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se omogoči kmetom, ki:

2.  Plačilne pravice, pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, prenehajo veljati 31. decembra 2014.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 države članice, ki so vzpostavile shemo enotnega plačila v skladu z oddelkom I poglavja 5 naslova III ali poglavjem 6 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali poglavjem 3 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, se lahko do 1. avgusta 2014 odločijo, da ohranijo obstoječe plačilne pravice. O vsaki odločitvi obvestijo Komisijo do tega dne

4.  Glede države članice, ki sprejme odločitev iz odstavka 3, kadar število lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, določenih v skladu z Uredbo (ES) 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, ki jih ima kmet na zadnji dan predložitve vloge, ki se določi v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 78 Uredbe (EU) št. 1306/2013 presega število upravičenih hektarov, ki jih kmet prijavi v svoji vlogi za pomoč v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za leto 2015 in ki so mu na voljo na datum, ki ga določi država članica in je najpozneje datum, določen v tej državi članici za spremembo takšne vloge za pomoč, to število plačilnih pravic, ki presega število upravičenih hektarov, na ta zadnji dan preneha veljati.

Člen 22

Zgornja meja sheme osnovnega plačila

1.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za vsako državo članico določi letno nacionalno zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila, tako da od letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II odšteje zgornje meje, določene v skladu s členi 42, 47, 49, 51 in 53. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

2.  Za vsako državo članico se znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko poveča za največ 3 % ustrezne letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, potem ko se odšteje znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47(1). Kadar država članica uporabi to povečanje, Komisija takšno povečanje upošteva pri določitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila v skladu z odstavkom 1 tega člena. V ta namen države članice do 1. avgusta 2014 uradno obvestijo Komisijo o letnih odstotkih, za katere se bo povečal znesek, izračunan v skladu odstavkom 1 tega člena.

3.  Države članice lahko svojo odločitev iz odstavka 2 vsako leto ponovno pregledajo in o odločitvi, ki temelji na takšnem pregledu, do 1. avgusta leta pred predložitvijo vloge, obvestijo Komisijo.

4.  Skupna vrednost vseh plačilih pravic in nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv je za vsako državo članico in za vsako leto enaka ustrezni letni nacionalni zgornji meji, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 1.

5.  Če se zgornja meja za državo članico, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 1, razlikuje od tiste za preteklo leto, zaradi odločitve, ki jo sprejme ta država članica v skladu z odstavkom 3 tega člena, tretjim in četrtim pododstavkom člena 14(1), tretjim in četrtim pododstavkom člena 14(2), členom 42(1), drugim pododstavkom člena 49(1) in drugim pododstavkom člena 51(1) ali členom 53, mora ta država članica linearno znižati ali zvišati vrednost vseh plačilnih pravic, da se zagotovi skladnost z odstavkom 4 tega člena.

Člen 23

Regionalna dodelitev nacionalnih zgornjih mej

1.  Države članice se lahko do 1. avgusta 2014 odločijo, da bodo shemo osnovnega plačila uporabile na regionalni ravni. V takšnih primerih opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihove agronomske in družbeno-gospodarske značilnosti, njihov regionalni kmetijski potencial in njihova institucionalna ali upravna struktura.

Države članice, ki uporabljajo člen 36, lahko sprejmejo odločitev iz prvega pododstavka do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja sheme osnovnega plačila.

2.  Države članice razdelijo letno nacionalno zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila iz člena 22(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Države članice, ki ne uporabljajo člena 30(2), to delitev opravijo po uporabi linearnega zmanjšanja, predvidenega v členu 30(1).

3.  Države članice lahko odločijo, da za regionalne zgornje meje veljajo postopne letne spremembe v skladu s predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.

4.  Kolikor je to potrebno za upoštevanje veljavnih regionalnih zgornjih mej, določenih v skladu z odstavkom 2 ali 3, države članice v vseh zadevnih regijah linearno zmanjšajo ali povečajo vrednost plačilnih pravic.

5.  Države članice, ki uporabljajo odstavek 1, se lahko odločijo, da bodo z datumom, ki ga določijo same, prenehale uporabljati shemo osnovnega plačila na regionalni ravni.

6.  Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek odstavka 1, Komisijo obvestijo o odločitvi iz navedenega odstavka ter o ukrepih, sprejetih za uporabo odstavkov 2 in 3, do 1. avgusta 2014.

Države članice, ki uporabljajo drugi pododstavek odstavka 1, Komisijo obvestijo o vsaki odločitvi iz navedenega pododstavka ter o ukrepih, sprejetih za uporabo odstavkov 2 in 3, do 1. avgusta zadevnega leta.

Države članice, ki uporabljajo odstavek 1, obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi iz odstavka 5, in sicer do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja te odločitve.

Člen 24

Prva dodelitev plačilnih pravic

1.  Plačilne pravice se dodelijo kmetom, ki imajo pravico, da se jim odobrijo neposredna plačila v skladu s členom 9 te uredbe, če:

Prvi pod odstavek se ne uporablja v državah članicah, ki uporabljajo člen 21(3) te uredbe.

Države članice lahko dodelijo plačilne pravice kmetom, ki so upravičeni do neposrednih plačil v skladu s členom 9 te uredbe, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) prvega pododstavka, in ki:

2.  Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin je število plačilnih pravic, dodeljenih na kmeta v letu 2015, enako številu upravičenih hektarov, ki jih kmet prijavi v svoji vlogi za pomoč v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za leto 2015 in so mu na voljo na datum, ki ga določi država članica. Ta datum ne sme biti poznejši od datuma, določenega v tej državi članici za spremembo takšne vloge za pomoč.

3.  Države članice lahko uporabljajo eno ali več omejitev, kakor so določene v odstavkih 4 do 7, za število plačilnih pravic, ki se dodelijo na podlagi odstavka 2:

4.  Država članica se lahko odloči, da je število plačilnih pravic, ki se dodelijo enako bodisi številu upravičenih hektarov, ki jih kmet prijavi v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 v letu 2013, bodisi številu upravičenih hektarov iz odstavka 2 tega člena, odvisno od tega, katero število je najnižje. Za Hrvaško se ta možnost uporablja brez poseganja v dodelitev plačilnih pravic za razminirane hektare v skladu s členom 20(4) te uredbe.

5.  Kadar skupno število upravičenih hektarov iz odstavka 2 tega člena, prijavljenih v državi članici, pomeni povečanje za več kot 35 % skupnega števila upravičenih hektarov, prijavljenih v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009 v letu 2009, ali v primeru Hrvaške v letu 2013, lahko države članice omejijo število plačilnih pravic, ki se dodelijo v letu 2015, do najmanj 135 % ali 145 % skupnega števila upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2009, ali v primeru Hrvaške skupnega števila upravičenih hektarov, prijavljenih leta 2013, v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Države članice pri uporabi te možnosti kmetom dodelijo zmanjšano število plačilnih pravic. To število se izračuna z uporabo sorazmernega zmanjšanja dodatnega števila upravičenih hektarov, ki jih vsak kmet prijavi v letu 2015, v primerjavi s številom upravičenih hektarov v smislu člena 34(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki jih je ta kmet navedel v svoji vlogi za pomoč v letu 2011, oziroma v primeru Hrvaške v letu 2013, brez poseganja v razminirane hektare, za katere je treba dodeliti plačilne pravice v skladu s členom 20(4) te uredbe;

6.  Države članice se lahko odločijo, da bodo za namen določitve števila plačilnih pravic, ki se dodelijo kmetu, uporabile koeficient znižanja za tiste upravičene hektare iz prvega pododstavka, ki vključujejo trajno travinje na površinah s težkimi podnebnimi pogoji, predvsem zaradi nadmorske višine in drugih naravnih omejitev, kot so slaba kakovost zemlje, nagnjenost terena in težavna oskrba z vodo;

7.  Države članice se lahko odločijo, da je število plačilnih pravic, ki se dodelijo kmetu, enako številu upravičenih hektarov iz odstavka 2 tega člena, ki niso bili vinogradi na dan, ki ga določi država članica v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 za leto predložitve vlog 2013, ali hektari obdelovalnih zemljišč trajnih rastlinjakov.

8.  Fizične ali pravne osebe, ki svoje kmetijsko gospodarstvo v celoti ali delno prodajo ali oddajo v zakup v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko s pogodbo, podpisano pred zadnjim dnem za predložitev vloge v letu 2015, ki se določi v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 78 Uredbe (EU) št. 1306/2013 prenesejo pravico do prejemanja plačilnih pravic v skladu z odstavkom 1 tega člena na enega ali več kmetov, pod pogojem, da ta izpolnjuje pogoje iz člena 9 te uredbe.

9.  Država članica se lahko odloči, da bo določila najmanjšo velikost na kmetijsko gospodarstvo, izraženo v upravičenih hektarih, za katero kmet lahko zahteva dodelitev plačilnih pravic. Ta najmanjša velikost ne presega pragov iz točke (b) člena 10(1) v povezavi z odstavkom 2 navedenega člena.

10.  Države članice po potrebi Komisijo do 1. avgusta 2014 obvestijo o odločitvah iz tega člena.

11.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila v zvezi z vlogami za dodelitev plačilnih pravic, vloženimi v letu dodelitve teh pravic, kadar morda še niso dokončno določene in kadar na njihovo dodelitev vplivajo posebne okoliščine. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 25

Vrednost plačilnih pravic in njena konvergenca

1.  Države članice v letu 2015 izračunajo vrednost na enoto plačilnih pravic, in sicer tako, da se fiksni odstotek nacionalne zgornje meje iz Priloge II za vsako zadevno leto deli s številom plačilnih pravic v letu 2015 na nacionalni ali regionalni ravni, razen tistih, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letu 2015.

Fiksni odstotek iz prvega pododstavka se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi odstavka 2 člena 30, deli z nacionalno zgornjo mejo za leto 2015 iz Priloge II. Plačilne pravice se izrazijo v številu, ki ustreza številu hektarov.

2.  Z odstopanjem od metode za izračun iz odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da diferencirajo vrednost plačilnih pravic v letu 2015, razen tistih, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letu 2015, za vsako relevantno leto na podlagi njihove začetne vrednosti na enoto, kakor je izračunana v skladu s členom 26.

3.  Najpozneje od leta predložitve vlog 2019 imajo vse plačilne pravice v državi članici, oziroma v primeru uporabe člena 23 v regiji, enotno vrednost na enoto.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko država članica odloči, da se plačilnim pravicam, katerih začetna vrednost na enoto, izračunana v skladu s členom 26, je nižja od 90 % nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2019, najpozneje za leto predložitve vlog 2019 poveča vrednost na enoto vsaj za tretjino razlike med njihovo začetno vrednostjo na enoto in 90 % nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2019.

Države članice se lahko odločijo, da določijo odstotek iz prvega pododstavka na raven, višjo od 90 %, vendar ne nad 100 %.

Poleg tega države članice zagotovijo, da najpozneje za leto predložitve vlog 2019 nobena plačilna pravica nima vrednosti na enoto, ki bi bila nižja od 60 % nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2019, razen če bi to v državi članici, ki uporablja prag iz odstavka 7, povzročilo največje zmanjšanje, ki presega navedeni prag. V teh primerih se najnižja vrednost na enoto določi na ravni, ki je potrebna za izpolnjevanje tega praga.

5.  Nacionalna ali regionalna vrednost na enoto v letu 2019 iz odstavka 4 se izračuna tako, da se fiksni odstotek nacionalne zgornje meje iz Priloge II ali regionalne zgornje meje za koledarsko leto 2019 deli s številom upravičenih hektarov v letu 2015 v zadevni državi članici ali regiji, razen tistih, ki se v letu 2015 dodelijo iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv. Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi odstavka 2 člena 30, deli z nacionalno zgornjo mejo iz Priloge II ali regionalno zgornjo mejo za leto 2015.

6.  Regionalne zgornje meje iz odstavka 5 se izračunajo tako, da se uporabi fiksni odstotek za nacionalno zgornjo mejo iz Priloge II za leto 2019. Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se zadevne regionalne zgornje meje, določene za leto 2015 v skladu s členom 23(2), delijo z nacionalno zgornjo mejo, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1), po uporabi linearnega zmanjšanja iz člena 30(1), kadar se uporablja drugi pododstavek člena 23(2).

7.  Za financiranje povečanja vrednosti plačilnih pravic iz odstavka 4, kadar imajo plačilne pravice začetno vrednost na enoto v letu 2019 višjo od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto, se razlika med njihovo začetno vrednostjo na enoto in nacionalno ali regionalno vrednostjo na enoto v letu 2019 zniža na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki jih določijo države članice. Ta merila lahko vključujejo določitev največjega zmanjšanja začetne vrednosti na enoto na 30 %.

8.  Kadar se uporablja odstavek 2 tega člena, se prehod z začetne vrednosti na enoto plačilnih pravic, kot je izračunano v skladu s členom 26, na njihove končne vrednosti na enoto v letu 2019, kot je določeno v skladu z odstavkom 3 ali odstavki 4 do 7 tega člena, izvede v enakih korakih, z začetkom v letu 2015.

Da se za vsako leto zagotovi skladnost s fiksnim odstotkom iz odstavka 1 tega člena, se prilagodi vrednost plačilnih pravic, katerih začetna vrednost na enoto je višja od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2019.

9.  Z odstopanjem od odstavka 8 tega člena, kadar države članice, ki se odločijo v skladu s členom 21(3) obdržati njihove obstoječe pravice uporabijo odstavek 2 tega člena, se prenos med začetno vrednostjo na enoto plačilnih pravic, kakor je določena v skladu s členom 26(5) in njihovo končno vrednostjo ne enoto v letu 2019, kakor je določena v skladu z odstavkom 3 ali odstavki 4 do 7 tega člena, naredi kjer je ustrezno, z uporabo korakov, o katerih se odloči na nacionalni ravni v skladu s členom 63(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Za zagotovitev upoštevanja fiksnega odstotka iz odstavka 1 tega člena za vsako leto, se vrednost vseh plačilnih pravic linerano prilagodi.

10.  Države članice v letu 2015 obvestijo kmete o vrednosti njihovih plačilnih pravic, izračunanih v skladu s tem členom in členoma 26 in 27, za vsako leto obdobja, zajetega s to uredbo.

Člen 26

Izračun začetne vrednosti na enoto

1.  Začetna vrednost na enoto plačilne pravice iz člena 25(2) se v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila za koledarsko leto 2014 in ki se niso odločile obdržati obstoječih plačilnih pravic v skladu s členom 21(3), določi v skladu z metodo iz odstavka 2 ali 3.

2.  Fiksni odstotek plačil, ki jih je prejel kmet za leto 2014 v okviru sheme enotnega plačila, v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, pred znižanji in izključitvami iz poglavja 4 naslova II te uredbe, se deli s številom plačilnih pravic, ki so mu dodeljene v letu 2015, razen tistih, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letu 2015.

Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi odstavka 2 člena 30 te uredbe, deli z zneskom plačil v letu 2014 na podlagi sheme enotnega plačila v zadevni državi članici ali regiji pred zmanjšanji in izključitvami iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009.

3.  Fiksni odstotek vrednosti pravic, vključno s posebnimi pravicami, ki jih je imel kmet na dan vložitve svoje vloge za leto 2014 v okviru sheme enotnega plačila, v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, se deli s številom plačilnih pravic, ki so mu dodeljene v letu 2015, razen tistih, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letu 2015.

Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi odstavka 2 člena 30 te uredbe deli s skupno vrednostjo vseh pravic v zadevni državi članici ali regiji za leto 2014, vključno s posebnimi pravicami, na podlagi sheme enotnega plačila.

Za namene tega odstavka se šteje, da ima kmet plačilne pravice na dan vložitve svoje vloge za leto 2014, kadar so mu bile plačilne pravice do tega datuma dodeljene ali nanj dokončno prenesene;

4.  Država članica, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino v koledarskem letu 2014, določi začetno vrednost na enoto plačilne pravice iz člena 25(2) te uredbe tako, da se fiksni odstotek skupne vrednosti pomoči, ki jo kmet prejme za leto 2014 v okviru sheme enotnega plačila na površino v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 in v skladu s členoma 132 in 133a navedene uredbe pred znižanjem in izključitvami iz poglavju 4 naslova II navedene uredbe, deli s številom plačilnih pravic, ki so mu dodeljene v letu 2015, razen tistih, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letu 2015.

Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma členom 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi iz odstavka 2 člena 30 te uredbe, deli s skupno vrednostjo pomoči, dodeljene v okviru sheme enotnega plačila na površino v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, in v skladu s členi 132 in 133a navedene uredbe za leto 2014 v zadevni državi članici ali regiji, pred znižanji in izključitvami iz poglavja 4 naslova II navedene Uredbe.

5.  Države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila za leto 2014in ki se v skladu s členom 21(3) te uredbe odločijo, da bodo ohranile svoje obstoječe plačilne pravice iz člena 25(2) te uredbe, izračunajo začetno vrednost na enoto plačilne pravice tako, da se vrednost pravic pomnoži s fiksnim odstotkom. Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi odstavka 2 člena 30 te uredbe, deli z zneskom plačil v letu 2014 na podlagi sheme enotnega plačila zadevne države članice ali regije pred zmanjšanji in izključitvami iz Poglavja 4 Naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009.

6.  Za namene metod izračuna iz tega člena lahko države članice pod pogojem, da zadevni sektorji ne prejmejo prostovoljne vezane podpore na podlagi naslova IV te uredbe, upoštevajo tudi podporo, odobreno za koledarsko leto 2014 na podlagi ene ali več shem v skladu s členom 52, členom 53(1) ter točkama (a) in (b) člena 68(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, in za države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, v skladu s točko (c) člena 68(1) ter členi 126, 127 in 129 navedene uredbe.

Države članice, ki so se odločile, da uporabijo prostovoljno vezano podporo na podlagi naslova IV te uredbe, lahko upoštevajo razlike med ravnjo pomoči, dodeljene v koledarskem letu 2014, in ravnjo podpore, ki se dodeli v skladu z naslovom IV te uredbe, kadar uporabijo metode izračuna iz tega člena, pod pogojem, da:

▼M1

Države članice pri metodah izračunov iz tega člena, pod pogojem, da se ne uporabi prerazporeditveno plačilo v skladu s členom 41, v celoti upoštevajo podporo, odobreno za koledarsko leto 2014 na podlagi členov 72a in 125a Uredbe (ES) št. 73/2009.

▼B

Člen 27

Vključitev posebne nacionalne rezerve za razminiranje

V členih 25 in 26 se vsak sklic na nacionalno rezervo za Hrvaško razume tako, da vključuje posebno nacionalno rezervo za razminiranje iz člena 20.

Poleg tega se znesek iz posebne nacionalne rezerve za razminiranje odšteje od zgornjih meja sheme osnovnega plačila iz drugega pododstavka člena 25(1), odstavkov 5 in 6 navedenega člena in člena 26.

Člen 28

Nepričakovani dobički

Za namene člena 25(4) do (7) in člena 26 lahko država članica na podlagi objektivnih meril določi, da se v primerih prodaje, odstopa ali preteka celotnega ali delnega zakupa kmetijskih površin po datumu, določenem v skladu s členom 35 ali členom 124(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, in pred datumom, določenim v skladu s členom 33(1) te uredbe, povečanje ali del povečanja vrednosti plačilnih pravic, ki bi bile dodeljene zadevnemu kmetu, vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve, kadar bi povečanje privedlo do nepričakovanih dobičkov za zadevnega kmeta.

Ta objektivna merila se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:

Člen 29

Obvestila v zvezi z vrednostjo plačilnih pravic in konvergenco

Države članice do 1. avgusta 2014 obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi iz členov 25, 26 in 28.

Oddelek 2

Nacionalna rezerva in regionalne rezerve

Člen 30

Vzpostavitev in uporaba nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv

1.  Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo. Za oblikovanje nacionalne rezerve države članice v prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila linearno odstotno zmanjšajo zgornjo mejo sheme osnovnega plačila na nacionalni ravni.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice, ki uporabljajo možnost iz člena 23(1), vzpostavijo regionalne rezerve. Za oblikovanje regionalne rezerve v prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila linearno odstotno zmanjšajo ustrezno zgornjo mejo sheme osnovnega plačila na regionalni ravni iz prvega pododstavka člena 23(2).

3.  Zmanjšanje iz odstavkov 1 in 2 ne sme biti večje od 3 %, razen, če je višji odstotek potreben za pokritje potreb po dodelitvi za leto 2015 v skladu z odstavkom 6 ali točkama (a) in (b) odstavka 7 ali za države članice, ki uporabljajo člen 36, za prvo leto izvajanja sheme osnovnega plačila.

4.  Države članice dodelijo plačilne pravice iz svojih nacionalnih ali regionalnih rezerv v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča izkrivljanj trga in konkurence.

5.  Plačilne pravice iz odstavka 4 se dodelijo samo kmetom, ki so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9.

6.  Države članice uporabijo svoje nacionalne ali regionalne rezerve, da bi prednostno dodelile plačilne pravice mladim kmetom in kmetom, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost.

7.  Države članice lahko svoje nacionalne ali regionalne rezerve uporabijo za:

Za namen tega odstavka se države članice odločijo, kateri načini uporabe, navedeni v teh členih, bodo prednostni.

8.  Države članice pri uporabi odstavka 6 ter točk (a), (b) in (c) odstavka 7 določijo vrednost plačilnih pravic, dodeljenih kmetom na nacionalno ali regionalno povprečno vrednost plačilnih pravic v letu dodelitve.

Vrednost nacionalnega ali regionalnega povprečja se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja za sheme osnovnega plačila, določena v skladu s členom 22(1) oziroma členom 23(2) za leto dodelitve, razen zneska nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv, in v primeru Hrvaške posebne rezerve za razminiranje, deli s številom dodeljenih plačilnih pravic.

Države članice določijo korake za postopne letne spremembe vrednosti plačilnih pravic, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv, pri čemer upoštevajo spremembe nacionalnih ali regionalnih zgornjih mej za shemo osnovnega plačila, določenih v skladu s členi 22(1) oziroma 23(2), ki so posledica različnih ravni nacionalnih zgornjih mej iz Priloge II.

9.  Kadar je kmet na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice upravičen do dodelitve plačilnih pravic ali povečanja vrednosti obstoječih plačilnih pravic, prejme število in vrednost plačilnih pravic, določenih v navedeni odločitvi ali upravnem aktu, na datum, ki ga določi država članica. Vendar ta datum ni poznejši od najpoznejšega roka za predložitev vloge na podlagi sheme osnovnega plačila po datumu odločitve sodišča ali upravnega akta ob upoštevanju uporabe členov 32 in 33.

10.  Države članice lahko pri uporabi odstavka 6, točke (a) in (b) odstavka 7 in odstavka 9 dodelijo nove pravice ali povečajo vrednost na enoto vseh obstoječih pravic kmeta, in sicer do vrednosti nacionalnega ali regionalnega povprečja.

11.  V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Člen 31

Polnjenje nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv

1.  Nacionalna rezerva ali regionalne rezerve se polnijo z zneski iz:

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe v zvezi z vračilom neaktiviranih plačilnih pravic v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Oddelek 3

Izvajanje sheme osnovnega plačila

Člen 32

Aktiviranje plačilnih pravic

1.  Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se kmetom odobri s prijavo v skladu s členom 33(1) ob aktiviranju plačilne pravice na upravičeni hektar v državi članici, v kateri je bila dodeljena. Aktivirane plačilne pravice dajejo pravico do letnega plačila zneskov, določenih v njih, brez poseganja v uporabo finančne discipline, zmanjševanja plačil v skladu s členom 11 in linearna zmanjšanja v skladu s členom 7, členom 51(2) in točko (c) člena 65(2) te uredbe ter uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013

2.  V tem naslovu „upravičeni hektar“ pomeni:

3.  Za namene točke (a) odstavka 2:

Države članice določijo merila za izvajanje tega odstavka na svojem ozemlju.

4.  Površine se štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektara v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin.

5.  Za namene opredelitve „upravičenega hektara“ lahko države članice, ki so sprejele odločitev iz drugega pododstavka člena 4(2), uporabijo koeficient znižanja za spremembo zadevnih hektarov v „upravičene hektarje“.

6.  Za površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo konoplje, se šteje, da so upravičeni hektarji le, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,2 %.

Člen 33

Prijava upravičenih hektarov

1.  Kmet za aktiviranje plačilnih pravic iz člena 32(1) prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarom, povezanim s plačilno pravico. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so prijavljene parcele na voljo kmetu na dan, ki ga določi država članica, ki ni pozneje kot dan, ki je v tej državi določen za spremembo vloge za pomoč v skladu s členom 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013

2.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah kmetu dovolijo, da spremeni svojo prijavo, če ohrani vsaj število hektarov, ki ustrezajo njegovim plačilnim pravicam, in spoštuje pogoje za odobritev plačila na podlagi sheme osnovnega plačila za zadevno površino.

Člen 34

Prenos plačilnih pravic

1.  Plačilne pravice se lahko prenesejo le na kmeta, ki je upravičen do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9, s sedežem v isti državi članici, razen pri prenosu na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja.

Plačilne pravice, vključno v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja, se lahko aktivirajo le v državi članici, v kateri so bile dodeljene.

2.  Kadar država članica uporablja možnost iz člena 23(1), se plačilne pravice lahko prenesejo ali aktivirajo samo znotraj iste regije, razen ob dejanskem ali pričakovanem dedovanju.

Plačilne pravice, vključno v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja, se lahko aktivirajo le v regiji, v kateri so bile dodeljene.

3.  Države članice, ki ne uporabljajo možnosti iz člena 23(1), lahko odločijo, da se lahko plačilne pravice prenesejo ali aktivirajo samo znotraj iste regije, razen v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja.

Takšne regije se določijo na ustrezni teritorialni ravni v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence.

4.  Kadar se plačilne pravice prenesejo brez zemljišča, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli prava Unije odločijo, da se del prenesenih plačilnih pravic vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve ali da se vrednost na enoto teh pravic zmanjša v korist nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv. Takšno zmanjšanje je mogoče uporabiti za eno ali več vrst prenosa.

5.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobna pravila po katerih kmetje obvestijo nacionalne organe o prenosu plačilnih pravic, in roke za takšno uradno obvestilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 35

Prenos pooblastil

1.  Da se zagotovi pravna varnost in razjasni posebne primere, ki se lahko pojavijo pri uporabi sheme osnovnega plačila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi s:

2.  Da bi zagotovili ustrezno upravljanje plačilnih pravic, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi s pravili o vsebini prijave in zahtevami za aktiviranje plačilnih pravic.

3.  Da se ohrani javno zdravje, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi s pravili o pogojevanju odobritve plačil z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje ter o postopku za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola iz člena 32(6).

Oddelek 4

Shema enotnega plačila na površino

Člen 36

Shema enotnega plačila na površino

1.  Države članice, ki v letu 2014 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz poglavja 2 naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko sprejmejo odločitev, da navedeno shemo pod pogoji iz te uredbe uporabljajo največ do 31. decembra 2020. O svoji odločitvi o takšni uporabi in končnem datumu takšne uporabe obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2014.

Med uporabo sheme enotnega plačila na površino se za te države članice ne uporabljajo oddelki 1, 2 in 3 tega poglavja, razen drugega pododstavka člena 23(1), člena 23(6) ter člena 32(2) do (6).

2.  Enotno plačilo na površino se odobri vsako leto za vsak upravičeni hektar, ki ga kmet prijavi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Izračuna se vsako leto, tako da se letni finančni okvir, določen v skladu z odstavkom 4 tega člena, deli s skupnim številom upravičenih hektarov, prijavljenih v zadevni državi članici v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice, ki se odločijo za uporabo člena 38 z začetkom najpozneje 1. januarja 2018, v obdobju, v katerem uporabljajo ta člen, uporabljajo do 20 % letnega finančnega okvira iz odstavka 2 tega člena za diferenciacijo enotnega plačila na površino na hektar.

Pri tem upoštevajo podporo, odobreno za koledarsko leto 2014 na podlagi ene ali več shem v skladu s točkami (a), (b) in (c) člena 68(1) ter členi 126, 127 in 129 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Ciper lahko pomoč diferencira ob upoštevanju posebnih finančnih okvirov za posamezne sektorje, o določeni v Prilogi XVIIa k Uredbi (ES) št. 73/2009, zmanjšanih za kakršno koli pomoč, odobreno istemu sektorju v skladu s členom 37 te uredbe.

▼M1

Države članice za diferenciacijo sheme enotnega plačila na površino in pod pogojem, da se ne uporabi prerazporeditveno plačilo v skladu s členom 41, v celoti upoštevajo podporo, odobreno za koledarsko leto 2014 na podlagi člena 125a Uredbe (ES) št. 73/2009.

▼B

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih za vsako državo članico določi letno nacionalno zgornjo mejo za shemo enotnega plačila na površino, tako da od letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, odšteje zgornje meje, določene v skladu s členi 42, 47, 49, 51 in 53. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

5.  Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin morajo biti hektarji iz odstavka 2 na voljo kmetu na dan, ki ga določi država članica, ki ni pozneje kot dan, ki je v tej državi določen za spremembo vloge za pomoč v skladu s členom 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi s pravili o upravičenosti in dostopu kmetov do sheme enotnega plačila na površino.

Člen 37

Prehodna nacionalna pomoč

1.  Države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino v skladu s členom 36, se lahko odločijo za odobritev prehodne nacionalne pomoči v obdobju 2015–2020.

2.  Prehodna nacionalna pomoč se lahko odobri kmetom v sektorjih, za katere je bila v letu 2013 odobrena ta pomoč ali, v primeru Bolgarije in Romunije, dopolnilna nacionalna neposredna plačila.

3.  Pogoji za odobritev prehodne nacionalne pomoči so enaki pogojem, ki veljajo za odobritev plačil v skladu s členom 132(7) ali členom 133a Uredbe (ES) št. 73/2009 za leto 2013, z izjemo zmanjšanja plačil, ki izhajajo iz uporabe člena 132(2) v povezavi s členoma 7 in 10 navedene uredbe.

4.  Skupni znesek prehodne nacionalne pomoči, ki se lahko odobri kmetom v katerem koli sektorju iz odstavka 2, je omejen z naslednjim odstotkom finančnih okvirov za posamezne sektorje, kot jih dovoli Komisija v letu 2013 v skladu s členom 132(7) ali členom 133a(5) Uredbe (ES) št. 73/2009:

V primeru Cipra se ta odstotek izračuna na podlagi posebnih finančnih okvirov za posamezne sektorje, kot so določeni v Prilogi XVIIa Uredbe (ES) št. 73/2009.

5.  Za Ciper se odstavka 2 in 3 ne uporabljata.

6.  Država članica o vsaki odločitvi iz odstavka 1 obvesti Komisijo najpozneje do 31. marca vsako leto. Obvestilo vsebuje naslednje informacije:

7.  Države članice lahko na podlagi objektivnih meril in v okviru omejitev iz odstavka 4 določijo zneske prehodne nacionalne pomoči, ki bodo odobreni.

Oddelek 5

Izvajanje sheme osnovnega plačila v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino

Člen 38

Uvedba sheme osnovnega plačila v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino

Če ni drugače določeno v tem oddelku, se ta naslov uporablja za države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz oddelka 4 tega poglavja.

Členi 24 do 29 se za te države članice ne uporabljajo.

Člen 39

Prva dodelitev plačilnih pravic

1.  Plačilne pravice se dodelijo kmetom, upravičenim do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9 te uredbe, če

Države članice lahko dodelijo plačilne pravice kmetom, ki so upravičeni do neposrednih plačil v skladu s členom 9 te uredbe, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) prvega pododstavka in ki niso prejeli plačil za leto 2013 na podlagi vloge za pomoč iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka in ki so do dneva, ki ga določi zadevna država članica v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 za leto predložitve zahtevka 2013, imeli le kmetijska zemljišča, ki 30. junija 2003 niso bila v dobrem kmetijskem stanju, kot določa člen 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

2.  Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin je število plačilnih pravic, dodeljenih na kmeta v prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila enako številu upravičenih hektarov, ki jih kmet prijavi v svoji vlogi za pomoč v skladu s členom 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za prvo leto izvajanja sheme osnovnega plačila in ki so mu na voljo na datum, ki ga določi država članica. Ta datum ne sme biti poznejši od datuma, določenega v tej državi članici za spremembo takšne vloge za pomoč.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi z določitvijo dodatnih pravil o uvedbi sheme osnovnega plačila v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino.

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila v zvezi z vlogami za dodelitev plačilnih pravic, vloženimi v letu dodelitve teh pravic, kadar morda še niso dokončno določene in kadar na njihovo dodelitev vplivajo posebne okoliščine.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 40

Vrednost plačilnih pravic

1.  Države članice v prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila izračunajo vrednost na enoto plačilnih pravic, tako da fiksni odstotek nacionalne zgornje meje iz Priloge II za vsako zadevno leto delijo s številom plačilnih pravic v prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila, razen tistih, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv.

Fiksni odstotek iz prvega pododstavka se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila, ki se določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe za prvo leto izvajanja sheme osnovnega plačila, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v odstavku 1 ali, kadar je to primerno, odstavku 2 člena 30, deli z nacionalno zgornjo mejo iz Priloge II za prvo leto izvajanja sheme osnovnega plačila. Plačilne pravice se izrazijo v številu, ki ustreza številu hektarov.

2.  Z odstopanjem od metode za izračun iz odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da diferencirajo vrednost plačilnih pravic v prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila, razen tistih, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv, za vsako zadevno leto na podlagi njihove začetne vrednosti na enoto.

3.  Začetna vrednost na enoto plačilnih pravic iz odstavka 2 se določi tako, da se fiksni odstotek skupne vrednosti pomoči, med katere se ne šteje pomoč v skladu s členi 41, 43, 48 in 50 ter naslovom IV te uredbe in ki jih je navedeni kmet prejel v skladu s to uredbo za koledarsko leto pred izvajanjem sheme osnovnega plačila, in sicer pred uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013, deli s številom plačilnih pravic, dodeljenih temu kmetu v prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila, med katere se ne štejejo tiste, ki so mu bile dodeljene iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv.

Navedeni fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se določi v skladu s členom 22(1) oziroma členom 23(2) te uredbe za prvo leto izvajanja sheme osnovnega plačila, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi iz člena 30(2) deli s skupno vrednostjo pomoči, med katere se ne šteje pomoči v skladu s členi 41, 43, 48 in 50 ter naslovom IV te uredbe, odobrene za koledarsko leto pred izvajanjem sheme osnovnega plačila v zadevni državi članici ali regiji, pred uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

4.  Pri uporabi odstavka 2 države članice v skladu s splošnimi načeli prava Unije preidejo na približevanje vrednosti plačilnih pravic na nacionalni ali regionalni ravni. V ta namen določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti, in metodo izračuna, ki jo je treba uporabiti, ter o njih uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta leta pred izvajanjem sheme osnovnega plačila. Navedeni ukrepi vključujejo postopne letne spremembe začetnih vrednosti plačilnih pravic iz odstavka 3 v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, in sicer od prvega leta izvajanja sheme osnovnega plačila.

V prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila države članice obvestijo kmete o vrednosti njihovih pravic, izračunani v skladu s tem členom, za vsako leto obdobja, zajetega s to uredbo.

5.  Za namene odstavka 3 lahko država članica na podlagi objektivnih meril določi, da se v primerih prodaje, odstopa ali preteka celotnega ali delnega zakupa kmetijskih površin po datumu, določenem v skladu s členom 36(5), in pred datumom, določenim v skladu s členom 33(1), povečanje ali del povečanja vrednosti plačilnih pravic, ki bi bile dodeljene zadevnemu kmetu, vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve, kadar bi povečanje zadevnemu kmetu prineslo nepričakovane dobičke.

Ta objektivna merila se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:

POGLAVJE 2

Prerazporeditveno plačilo

Člen 41

Splošna pravila

1.  Države članice se lahko do 1. avgusta katerega koli leta odločijo, da kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz oddelkov 1, 2, 3 in 5 poglavja 1 ali na podlagi sheme enotnega plačila na površino iz oddelka 4 poglavja 1 (prerazporeditveno plačilo), odobrijo letno plačilo, ki se jim začne izplačevati naslednje leto.

Države članice Komisijo obvestijo o vsaki odločitvi do datuma iz prvega pododstavka.

2.  Države članice, ki so se odločile za uporabo sheme osnovnega plačila na regionalni ravni v skladu s členom 23, lahko uporabijo prerazporeditveno plačilo na regionalni ravni.

3.  Brez poseganja v uporabo finančne discipline, zmanjševanje plačil v skladu s členom 11, linearna zmanjšanja v skladu s členom 7 te uredbe ter v uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se razporeditveno plačilo iz odstavka 1 tega člena odobri vsako leto, potem ko kmet aktivira plačilne pravice ali, v državi članici, ki uporablja člen 36 te uredbe, ko kmet prijavi upravičene hektarje.

4.  Države članice vsako leto izračunajo znesek prerazporeditvenega plačila tako, da znesek, ki ga določi država članica in ni višji od 65 % nacionalnega ali regionalnega povprečnega plačila na hektar, pomnožijo s številom plačilnih pravic, ki jih kmet aktivira v skladu s členom 33(1), ali številom upravičenih hektarjev, ki jih kmet prijavi v skladu s členom 36(2). Število takšnih plačilnih pravic ali hektarov ne presega najvišjega praga, ki ga določijo države članice in ki ni višji od 30 hektarov ali povprečne velikosti kmetijskih gospodarstev, določene v Prilogi VIII, če v zadevni državi članici ta povprečna velikost presega 30 hektarov.

5.  Če se upoštevajo najvišje vrednosti iz odstavka 4, lahko države članice na nacionalni ravni določijo stopnjevanje v okviru števila hektarov, določenega v skladu s tem odstavkom, ki se uporablja za vse kmete enako.

6.  Države članice določijo nacionalno povprečno plačilo na hektar iz odstavka 4 tega člena na podlagi nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II za koledarsko leto 2019, in števila upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2).

Države članice določijo regionalno povprečno plačilo na hektar iz odstavka 4 tega člena z uporabo deleža nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II za koledarsko leto 2019, in števila upravičenih hektarov, ki so bili v letu 2015 prijavljeni v zadevni regiji v skladu s členom 33(1). Ta delež se za vsako regijo izračuna tako, da se zadevna regionalna zgornja meja, določena v skladu s členom 23(2), deli z nacionalno zgornjo mejo, določeno v skladu s členom 22(1), po uporabi linearnega zmanjšanja iz člena 30(1), kadar odstavek 2 navedenega člena ni uporabljen.

7.  Države članice zagotovijo, da se ugodnosti iz tega poglavja ne odobrijo tistim kmetom, za katere se ugotovi, da so po 18. oktobru 2011 svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi pridobili koristi v okviru prerazporeditvenega plačila. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.

8.  V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabijo največje število plačilnih pravic ali hektarov iz odstavka 4 na ravni članov navedenih pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalna zakonodaja določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi, ki jih imajo posamezni kmetje, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov gospodarski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijske strukture zadevnih pravnih oseb ali skupin.

Člen 42

Finančne določbe

1.  Države članice lahko do datuma iz člena 41(1)odločijo, da bodo za financiranje prerazporeditvenega plačila porabile do 30 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II. O vsaki takšni odločitvi obvestijo Komisijo do navedenega datuma.

2.  Komisija na podlagi odstotka nacionalne zgornje meje, ki ga države članice porabijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, sprejme izvedbene akte, v katerih vsako leto določi ustrezne zgornje meje za prerazporeditveno plačilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

POGLAVJE 3

Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje

Člen 43

Splošna pravila

1.  Kmetje, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino, na vseh svojih upravičenih hektarjih v smislu člena 32(2) do (5), upoštevajo bodisi kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz odstavka 2 tega člena bodisi enakovredne prakse iz odstavka 3 tega člena.

2.  Kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, so:

3.  Enakovredne prakse so tiste, ki vključujejo podobne prakse, ki na podnebje in okolje vplivajo enako ali ugodneje kot ena ali več praks iz odstavka 2. Te enakovredne prakse in praksa ali prakse iz odstavka 2, ki so ji enakovredne, so navedene v Prilogi IX in jih krijejo:

4.  Za enakovredne prakse iz odstavka 3 ni dovoljeno dvojno financiranje.

5.  Države članice lahko odločijo, po potrebi tudi na regionalni ravni, da kmetom omejijo izbiro možnosti iz točk (a) in (b) odstavka 3.

6.  Države članice lahko odločijo, po potrebi tudi na regionalni ravni, da kmeti izpolnijo vse svoje zadevne obveznosti iz odstavka 1 v skladu z nacionalnimi ali regionalnimi okoljskimi shemami certificiranja iz točke (b) odstavka 3.

7.  Ob upoštevanju odločitev držav članic iz odstavkov 5 in 6 lahko kmet upošteva eno (ali več) praks iz točke (a) odstavka 3 samo tedaj, če te povsem nadomeščajo sorodno prakso ali prakse iz odstavka 2. Kmet lahko uporablja sheme certificiranja iz točke (b) odstavka 3 samo, če te zajemajo vse obveznosti iz odstavka 1.

8.  Države članice obvestijo Komisijo o svojih odločitvah iz odstavkov 5 in 6 ter o specifičnih obveznostih in shemah certificiranja, ki jih nameravajo uporabljati kot enakovredne prakse v smislu odstavka 3.

Komisija oceni, ali seznam iz Priloge IX krije prakse, vključene v specifične obveznosti ali sheme certificiranja, in če meni, da niso, ustrezno obvesti države članice z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 71(2) ali (3). Če Komisija državo članico obvesti, da seznam iz Priloge IX ne krije navedenih praks, država članica kot enakovredne prakse v smislu odstavka 3 tega člena ne prizna specifičnih obveznosti ali shem certificiranja, katere zajema obvestilo Komisije.

9.  Brez poseganja v odstavka 10 in 11 tega člena ter uporabo finančne discipline, linearnega zmanjšanja v skladu s členom 7 te uredbe ter uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013, države članice odobrijo plačilo iz tega poglavja kmetom, ki upoštevajo tiste prakse iz odstavka 1 tega člena, ki se nanje nanašajo, ter v kolikor ti kmetje delujejo v skladu s členi 44, 45 in 46 te uredbe.

To plačilo je v obliki letnega plačila na upravičeni hektar, prijavljen v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2), njegova višina pa se vsako leto izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47, deli s številom upravičenih hektarov, prijavljenih v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2) v zadevni državi članici ali regiji.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice, ki se odločijo za uporabo člena 25(2), odobrijo plačilo iz tega odstavka kot odstotek skupne vrednosti plačilnih pravic, ki jih je kmet za vsako zadevno leto aktiviral v skladu s členom 33(1).

Navedeni odstotek se za vsako leto in posamezno državo članico ali regijo izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47, deli s skupno vrednostjo vseh plačilnih pravic, ki se v tej državi članici ali regiji aktivirajo v skladu s členom 33(1).

10.  Kmetje, katerih kmetijska gospodarstva so v celoti ali deloma na območjih, zajetih v direktivah 92/43/EGS, 2000/60/ES ali 2009/147/ES, so upravičeni do plačila iz tega poglavja, pod pogojem, da upoštevajo prakse iz tega poglavja, kolikor so te prakse na zadevnem kmetijskem gospodarstvu skladne s cilji navedenih direktiv.

11.  Kmetje, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 v zvezi z ekološkim kmetovanjem, so zaradi tega upravičeni do plačila iz tega poglavja.

Prvi pododstavek se uporablja le za enote kmetijskega gospodarstva, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007.

12.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, s katerimi:

13.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o postopku obveščanja, vključno z razporedom za njihovo predložitev, in o oceni iz odstavka 8, ki jo pripravi Komisija. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 44

Diverzifikacija kmetijskih rastlin

1.  Kadar orno zemljišče kmeta zajema od 10 do 30 hektarov, in se ne uporablja v celoti za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta pod vodo, ali za velik del cikla pridelave, sta na tem ornem zemljišču vsaj dve različni kmetijski rastlini. Glavna kmetijska rastlina ne zajema več kot 75 % ornega zemljišča.

Kadar orno zemljišče kmeta zajema več kot 30 hektarov in se ne uporablja v celoti za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo, so na tem ornem zemljišču vsaj tri različne kmetijske rastline. Glavna kmetijska rastlina ne zajema več kot 75 % ornega zemljišča, dve glavni kmetijski rastlini skupaj pa ne zajemata več kot 95 % ornega zemljišča.

2.  Brez poseganja v število kmetijskih rastlin v skladu z odstavkom 1 se tam določene najvišje zgornje meje ne uporabljajo za kmetijska gospodarstva, kjer je več kot 75 % ornega zemljišča preraščeno s travo ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali pa je v prahi. V tem primeru glavna kmetijska rastlina na preostali orni površini ne zajema več kot 75 % preostalega ornega zemljišča, razen kadar je to preostalo zemljišče preraščeno s travo ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali pa je zemljišče v prahi.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za kmetijska gospodarstva:

4.  V tem členu „kmetijska rastlina“ pomeni:

Zimska kmetijska rastlina in spomladanska kmetijska rastlina sta različne kmetijske rastline, čeprav pripadata istemu rodu.

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, s katerimi:

Člen 45

Trajno travinje

1.  Države članice opredelijo okoljsko občutljivo trajno travinje ki je na območjih, ki jih zajema direktiva 92/43/EGS ali 2009/147/ES, vključno s šotišči in mokrišči s teh območij, in ga je treba strogo varovati, da bi bile izpolnjene zahteve iz navedenih direktiv.

Države članice lahko za zaščito trajnega travinja, ki ima veliko vrednost za okolje, določijo nova občutljiva območja zunaj območij, ki jih zajema direktiva 92/43/EGS ali 2009/147/ES, vključno s trajnim travinjem na z ogljikom bogati prsti.

Kmetje trajnega travinja na območjih, ki jih določijo države članice v skladu s prvim pododstavkom in po potrebi drugim pododstavkom ne spreminjajo ali zorjejo.

2.  Države članice zagotovijo da se delež površin s trajnim travinjem v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč, ki jo prijavijo kmetje v skladu s členom 73(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne zmanjša za več kot za 5 % glede na referenčni delež, ki ga določijo države članice v letu 2015, tako da velikost zemljišča s trajnim travinjem iz točke (a) drugega pododstavka tega odstavka delijo z velikostjo celotne kmetijske površine iz točke (b) navedenega pododstavka.

Za namene vzpostavitve referenčnega deleža iz prvega pododstavka:

Referenčni delež površin s trajnim travinjem, se ponovno izračuna, kadar imajo kmetje, za katere veljajo obveznosti iz tega poglavja, obveznost, da v skladu s členom 93 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v letu 2015 ali 2016 pretvorijo površino v trajno travinje. V teh primerih se te površine dodajo površinam s trajnim travinjem iz točke (a) drugega pododstavka tega odstavka.

Delež površin s trajnim travinjem se izračuna vsako leto na podlagi površin, ki jih v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za zadevno leto prijavijo kmetje, za katere veljajo obveznosti iz tega poglavja.

Obveznost iz tega odstavka se uporablja na nacionalni, regionalni ali ustrezni podregionalni ravni. Države članice lahko odločijo, da se na ravni kmetijskega gospodarstva uporablja obveznost za ohranjanje trajnega travinja, s čimer naj bi se zagotovilo, da se delež trajnega travinja ne bi zmanjšal za več kot za 5 %. Države članice o takšni odločitvi do 1. avgusta 2014 obvestijo Komisijo.

Države članice Komisijo obvestijo o referenčnih deležih in deležih iz tega odstavka.

3.  Kadar se ugotovi, da se je delež iz odstavka 2 zmanjšal za več kot 5 % na regionalni, podregionalni ali po potrebi državni ravni, zadevna država članica naloži obveznost na ravni kmetijskih gospodarstev, da tisti kmetje, ki imajo na voljo zemljišča, ki so bila v preteklem obdobju pretvorjena iz trajnih pašnikov in zemljišč s trajnim travinjem v zemljišča za drugo uporabo, pretvorijo ta zemljišča nazaj v zemljišča s trajnim travinjem.

Toda če absolutna površina s trajnim travinjem, določena v skladu s točko (a) drugega pododstavka odstavka 2, ostane v določenih mejah, se šteje, da je bila obveznost iz prvega pododstavka odstavka izpolnjena.

4.  Odstavek 3 se ne uporablja, kadar je zmanjšanje pod prag posledica pogozdovanja, ki ustreza z okolju in ne vključuje sajenja hitro rastočega panjevca, božičnih dreves ali hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije.

5.  Da se ohrani delež trajnega travinja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, s katerimi se določi podrobna pravila o ohranjanju trajnega travinja, vključno s pravili o ponovni pretvorbi v primeru nespoštovanja obveznosti iz odstavka 1 tega člena, pravila za države članice o določitvi obveznosti na ravni kmetijskega gospodarstva za ohranjanje trajnega travinja iz odstavkov 2 in 3 ter vse potrebne prilagoditve referenčnega deleža iz odstavka 2.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki:

7.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi meje iz drugega pododstavka odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 46

Površina z ekološkim pomenom

1.  Kadar površina ornega zemljišča kmetijskega gospodarstva presega 15 hektarov, kmetje zagotovijo, da so od 1. januarja 2015 površine, ki ustrezajo vsaj 5 % ornih zemljišč kmetijskega gospodarstva, ki jih je kmet prijavil v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ki jih države članice v skladu z odstavkom 2 tega členaštejejo za površine z ekološkim pomenom, vključujoč površine, navedene v točkah (c), (d), (g) in (h) navedenega odstavka, površine z ekološkim pomenom.

Odstotek iz prvega pododstavka tega odstavka se poveča s 5 % na 7 %, če Evropski parlament in Svet sprejmeta ustrezni zakonodajni akt v skladu s členom 43(2) PDEU.

Komisija do 31. marca 2017 predloži poročilo o oceni izvajanja prvega pododstavka tega odstavka, ki mu po potrebi predloži predlog zakonodajnega akta iz drugega pododstavka.

2.  Države članice do 1. avgusta 2014 določijo, da se za eno ali več od naslednjega šteje, da je površina z ekološkim pomenom:

Razen območij kmetijskih gospodarstev iz točk (g) in (h) prvega pododstavka tega odstavka so površine z ekološkim pomenom na ornih zemljiščih kmetijskega gospodarstva. V primeru površin iz točk (c) in (d) prvega pododstavka tega odstavka lahko površine z ekološkim pomenom tudi mejijo na orne površine kmetijskega gospodarstva, ki jih je kmet prijavil v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št 1306/2013.

3.  Zaradi poenostavitve upravnih postopkov in upoštevanja značilnosti različnih vrst površin z ekološkim pomenom iz prvega pododstavka odstavka 2 ter njihovega lažjega merjenja lahko države članice pri izračunu skupnih hektarov površine z ekološkim pomenom na kmetijskem gospodarstvu uporabijo faktorje pretvorbe in/ali utežnih faktorjev iz Priloge X. Če država članica odloči, da bo kot površine z ekološkim pomenom obravnavala površine iz točke (i) prvega pododstavka odstavka 2 ali katere koli površine, katerih utežni faktor je manjši od 1, potem je obvezna uporaba utežnih faktorjev iz Priloge X.

4.  Odstavek 1 se ne uporablja za kmetijska gospodarstva:

5.  Države članice se lahko odločijo, da bodo izvajale do polovice odstotnih točk površin z ekološkim pomenom iz odstavka 1 na regionalni ravni, da bi pridobili sosednje površine z ekološkim pomenom. Države članice določijo površine in obveznosti za sodelujoče kmete ali skupine kmetov. Namen določitve površin in obveznosti je podpreti izvajanje politik Unije s področja okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti.

6.  Države članice lahko odločijo, da kmetom, katerih kmetijska gospodarstva so v neposredni bližini, dovolijo, da obveznost iz odstavka 1 izpolnijo skupaj (v nadaljnjem besedilu: skupinsko izvajanje), pod pogojem, da so zadevne površine z ekološkim pomenom sosednje površine. Da bi spodbudile izvajanje politik Unije glede okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti, lahko države članice določijo območja, na katerih bi bilo mogoče njihovo skupinsko izvajanje, lahko pa kmetom in skupinam, ki sodelujejo pri takem skupinskem izvajanju, naložijo tudi dodatne obveznosti.

Vsak kmet, ki sodeluje pri takšnem skupinskem izvajanju, zagotovi, da je vsaj 50 % površine, za katere velja obveznost iz odstavka 1, na zemljišču njegovega kmetijskega gospodarstva in v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2. Pri takšnem skupinskem izvajanju lahko sodeluje največ deset kmetov.

7.  Države članice, v katerih gozdovi prekrivajo več kot 50 % skupne površine, lahko odločijo, da se odstavek 1 ne uporablja za kmetijska gospodarstva na območjih, ki so jih navedene države članice v skladu s točkama (a) ali (b) člena 32(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 razglasile za območja z naravnimi omejitvami, če več kot 50 % površine enote iz drugega pododstavka tega odstavka prekrivajo gozdovi in je razmerje med gozdnimi in kmetijskimi površinami večje od 3:1.

Gozdna območja in delež gozda proti kmetijskim zemljiščem, se ocenijo na ravni, ki ustreza ravni LUE 2, ali na ravni druge jasno omejene enote, ki zajema eno samo jasno, povezano zemljepisno območje, na katerem obstajajo podobne razmere za kmetijstvo.

8.  Države članice do 1. avgusta 2014 obvestijo Komisijo o odločitvah iz odstavka 2 in do 1. avgusta leta pred predložitvijo vloge o kateri koli odločitvi iz odstavkov 3, 5, 6 ali 7.

9.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70:

Člen 47

Finančne določbe

1.  Države članice za financiranje plačil iz tega poglavja porabijo 30 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

2.  Države članice uporabijo plačilo iz tega poglavja na nacionalni ravni.

Države članice, ki uporabijo člen 23, se lahko odločijo, da bodo uporabile plačilo na regionalni ravni. V takšnem primeru v vsaki regiji uporabijo delež zgornje meje, določen v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ta delež se za vsako regijo izračuna tako, da se zadevna regionalna zgornja meja, določena v skladu s členom 23(2), deli z nacionalno zgornjo mejo, določeno v skladu s členom 22(1), po tem, ko se je uporabilo linearno zmanjšanje iz odstavka 1 člena 30, kadar se odstavek 2 navedenega člena ne uporabi.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi vsako leto določi ustrezno zgornjo mejo za plačilo iz tega poglavja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

POGLAVJE 4

Plačilo za območja z naravnimi omejitvami

Člen 48

Splošna pravila

1.  Države članice lahko odobrijo plačilo kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz poglavja 1 in katerih kmetijska gospodarstva so v celoti ali delno na območjih z naravnimi omejitvami, ki jih določijo države članice v skladu s členom 32(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 (v nadaljnjem besedilu: območja z naravnimi omejitvami).

2.  Države članice se lahko odločijo, da bodo plačilo za območja z naravnimi omejitvami odobrile vsem območjem, ki spadajo v področje uporabe odstavka 1, ali da bodo na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril plačilo omejile na nekatera območja.

3.  Brez poseganja v odstavek 2 tega člena, v uporabo finančne discipline, v uporabo postopnega zmanjševanja neposrednih plačil v skladu s členom 11 in v linearno zmanjšanje v skladu s členom 7 te uredbe, ter v uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se plačilo za območja z naravnimi omejitvami odobri vsako leto na upravičeni hektar na površinah, za katere se je država članica odločila, da jim bo odobrila plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena. Izplača se, potem ko zadevni kmet aktivira plačilne pravice za zadevne hektarje ali, v državah članicah, ki uporabljajo člen 36 te uredbe, potem, ko zadevni kmet prijavi te upravičene hektarje.

4.  Plačilo na hektar območja z naravnimi omejitvami se izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 49, deli s številom upravičenih hektarov, prijavljenih v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2), ki so na območjih, za katera se je država članica odločila, da zanje odobri plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Države članice lahko na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo tudi največje število hektarov na kmetijo, za katere se lahko odobri podpora v skladu s tem poglavjem.

5.  Države članice smejo uporabiti plačilo za območja z naravnimi omejitvami na regionalni ravni pod pogoji iz tega odstavka, če so določile zadevne regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, zlasti pa z značilnostmi njihovih naravnih omejitev, vključno z resnostjo teh omejitev, in njihovimi agronomskimi razmerami.

Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 49(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Plačilo za območja z naravnimi omejitvami se na regionalni ravni izračuna tako, da se regionalna zgornja meja, izračunana v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, deli s številom upravičenih hektarov, prijavljenih v zadevni regiji v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2), ki so na območjih, za katera se je država članica odločila, da zanje odobri plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Člen 49

Finančne določbe

1.  Države članice se lahko do 1. avgusta 2014 odločijo, da bodo za financiranje plačila za območja z naravnimi omejitvami porabile do 5 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II. O vsaki takšni odločitvi obvestijo Komisijo do navedenega datuma.

Države članice lahko do 1. avgusta 2016 svojo odločitev pregledajo in jo spremenijo z učinkom od 1. januarja 2017. O vsaki takšni odločitvi obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2016.

2.  Komisija vsako leto na podlagi odstotka nacionalne zgornje meje, ki ga države članice porabijo v skladu z odstavkom 1, sprejme izvedbene akte, v katerih določi ustrezne zgornje meje za plačilo za območja z naravnimi omejitvami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

POGLAVJE 5

Plačilo za mlade kmete

Člen 50

Splošna pravila

1.  Države članice odobrijo letno plačilo mladim kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz poglavja 1 (v nadaljnjem besedilu: plačila za mlade kmete).

2.  V tem poglavju „mladi kmetje“ pomenijo fizične osebe:

3.  Države članice lahko določijo dodatna objektivna in nediskriminatorna merila za upravičenost mladih kmetov, ki zaprosijo za plačilo za mlade kmete, kar zadeva ustrezne veščine in/ali zahteve glede usposabljanja.

4.  Brez poseganja v uporabo finančne discipline, v zmanjševanje plačil v skladu s členom 11 in v linearna zmanjšanja v skladu s členom 7 te uredbe ter v uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se plačilo za mlade kmete odobri vsako leto, potem ko kmet aktivira plačilne pravice, v državah članicah, ki uporabljajo člen 36 te uredbe, pa potem, ko kmet prijavi upravičene hektarje.

5.  Plačilo za mlade kmete se odobri posameznemu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med trenutkom vzpostavitve iz točke (a) odstavka 2 in prve predložitve vloge za plačila mladim kmetom.

6.  Države članice, ki ne uporabljajo člen 36, vsako leto izračunajo znesek plačila za mlade kmete tako, da pomnožijo število pravic, ki jih je kmet aktiviral v skladu s členom 32(1), z zneskom, ki ustreza:

7.  Države članice, ki uporabljajo člen 36, vsako leto izračunajo znesek plačila za mlade kmete tako, da znesek, ki ustreza 25 % enotnega plačila na površino, izračunanega v skladu s členom 36, pomnožijo s številom upravičenih hektarov, ki jih je kmet prijavil v skladu s členom 36(2).

8.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 6 in 7 vsako leto izračunajo znesek plačil za mlade kmete tako, da znesek, ki ustreza 25 % nacionalnega povprečnega plačila na hektar, pomnožijo s številom pravic, ki jih je aktiviral kmet v skladu s členom 32(1), ali s številom upravičenih hektarov, ki jih je kmet prijavil v skladu s členom 36(2).

Nacionalno povprečno plačilo na hektar se izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja za koledarsko leto 2019, določena v Prilogi II, deli s številom upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2).

9.  Države članice določijo enotno najvišjo vrednost, ki se uporablja za število plačilnih pravic, ki jih je aktiviral kmet, ali za število upravičenih hektarov, ki jih je prijavil kmet. Ta najvišja vrednost ni manjša od 25 in večja od 90. Pri uporabi odstavkov 6, 7 in 8 države članice upoštevajo navedeno najvišjo vrednost.

10.  Namesto uporabe odstavkov 6 do 9, lahko države članice dodelijo letni pavšalni znesek na kmeta, ki se izračuna tako, da se fiksno število hektarov pomnoži z zneskom, ki ustreza 25 % nacionalnega povprečnega plačila na hektar, kot je določeno v skladu z odstavkom 8.

Fiksno število hektarov iz prvega pododstavka tega odstavka se izračuna tako, da se skupno število upravičenih hektarov, ki so jih v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2) v letu 2015 prijavili mladi kmeti, ko so zaprosili za plačilo za mlade kmete, deli s skupnim številom mladih kmetov, ki so v letu 2015 zaprosili za to plačilo.

Države članice lahko v katerem koli letu po letu 2015 ponovno izračunajo fiksno število hektarov, če se število mladih kmetov, ki zaprosijo za pomoč, ali velikost kmetijskih gospodarstev mladih kmetov ali oboje bistveno spremeni.

Letni pavšalni znesek, ki se lahko odobri kmetu, ne presega skupnega zneska njegovega osnovnega plačila pred uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v danem letu.

11.  Da bi zagotovili varstvo pravic upravičencev in preprečili njihovo diskriminacijo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko šteje, da je pravna oseba upravičena do plačila za mlade kmete.

Člen 51

Finančne določbe

1.  Države članice za financiranje plačila za mlade kmete porabijo odstotek, ki ni višji od 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II. Države članice obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2014 o ocenjenem odstotku, ki je potreben za financiranje tega plačila.

Države članice lahko do 1. avgusta vsakega leta ocenjeni odstotek spremenijo z učinkom od naslednjega leta. O spremenjenem odstotku obvestijo Komisijo do 1. avgusta leta pred predložitvijo vloge.

2.  Brez poseganja v najvišjo dovoljeno vrednost 2 %, kadar skupni znesek plačila za mlade kmete, za katerega se zaprosi v državi članici v določenem letu, preseže zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4 tega člena, in kadar je navedena zgornja meja nižja od navedene najvišje dovoljene vrednosti določeno v odstavku 1 tega člena, financirajo države članice razliko z uporabo točke (f) prvega pododstavka člena 30(7) v ustreznem letu ali z uporabo linearnega zmanjšanja vseh plačil, ki se odobrijo vsem kmetom v skladu s členom 32 ali členom 36(2) ali z obema načinoma.

3.  Kadar skupni znesek plačila za mlade kmete, za katerega se zaprosi v državi članici v določenem letu, preseže zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4 tega člena, in kadar ta zgornja meja znaša 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice, da bi upoštevale navedeno zgornjo mejo, uporabijo linearno zmanjšanje za zneske, ki se izplačajo v skladu s členom 50.

4.  Komisija vsako leto na podlagi odstotka, o katerem jo države članice obvestijo v skladu z odstavkom 1, sprejme izvedbene akte, v katerih določi ustrezajoče zgornje meje za plačilo mladim kmetom.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

NASLOV IV

VEZANA PODPORA

POGLAVJE 1

Prostovoljna vezana podpora

Člen 52

Splošna pravila

1.  Države članice lahko kmetom odobrijo vezano podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju (v nadaljnjem besedilu v tem poglavju: vezana podpora).

2.  Vezana podpora se lahko odobri za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, stročnice, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo ter hitro rastoči panjevec.

3.  Vezana podpora se lahko odobri le sektorjem ali regijam države članice, v katerih se določene vrste kmetovanja ali določeni kmetijski sektorji, ki so posebej pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov, spopadajo s težavami.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko vezana podpora odobri tudi kmetom, ki:

5.  Vezana podpora se lahko odobri le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutne ravni proizvodnje v zadevnih sektorjih ali regijah.

6.  Vezana podpora je v obliki letnega plačila in se odobri v opredeljenih količinskih omejitvah ter temelji na določenih površinah in donosih ali na določenem številu živali.

7.  V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabljajo količinske omejitve iz odstavka 6 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalna zakonodaja določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov gospodarski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

8.  Vsaka vezana podpora, odobrena v skladu s tem členom, je skladna z drugimi ukrepi in politikami Unije.

9.  Da bi zagotovili učinkovito in usmerjeno porabo sredstev Unije ter preprečili dvojno financiranje v okviru drugih podobnih instrumentov podpore, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, v katerih so določeni:

Člen 53

Finančne določbe

1.  Države članice se lahko do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja vezane podpore odločijo, da za financiranje te podpore porabijo do 8 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

2.  Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 1 odločijo, da porabijo do 13 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, če:

3.  Višino odstotkov letne nacionalne zgornje meje iz odstavkov 1 in 2 je mogoče zvišati za največ dve odstotni točki v tistih državah članicah, ki se odločijo, da bodo uporabile vsaj 2 % svoje letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, za podporo proizvodnji stročnic v skladu s tem poglavjem.

4.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se lahko države članice, ki dodelijo, v vsaj enem letu v obdobju 2010– 2014, več kot 10 % svojega zneska, ki je na voljo za odobritev neposrednih plačil iz naslova III, naslova IV, razen oddelka 6 poglavja 1 naslova IV, in naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009 za financiranje

po odobritvi s strani Komisije v skladu s členom 55 te uredbe odločijo, da bodo porabile več kot 13 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II te uredbe.

5.  Z odstopanjem od odstotkov, določenih v odstavkih 1 do 4, lahko države članice odločijo, da bodo za financiranje vezane podpore na leto porabile do 3 milijone EUR.

6.  Države članice lahko do 1. avgusta 2016 spremenijo svojo odločitev, sprejeto v skladu z odstavki 1 do 4, ter se z učinkom od leta 2017 odločijo:

7.  Komisija vsako leto na podlagi odločitve, ki jo posamezna država članica sprejme v skladu z odstavki 1 do 6 tega člena sprejme izvedbene akte, v katerih določi ustrezne zgornje meje za vezano podporo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 54

Uradna obvestila

1.  Države članice o odločitvah iz člena 53 obvestijo Komisijo do datumov iz navedenega člena. Razen pri odločitvi iz točke (c) člena 53(6) obvestilo vsebuje informacije o ciljnih regijah, izbranih vrstah kmetovanja ali kmetijskih sektorjih in ravni podpore, ki bo odobrena.

2.  Odločitve iz člena 53(2) in (4) ali, če je ustrezno, točke (a) člena 53(6) vsebujejo podroben opis posebnega položaja v ciljni regiji in posebnih značilnosti vrst kmetovanja ali posebnih kmetijskih sektorjev, zaradi katerih odstotek iz člena 53(1) ne zadostuje za reševanje težav iz člena 52(3) in ki utemeljujejo višjo raven podpore.

Člen 55

Odobritev s strani Komisije

1.  Komisija sprejme izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 71(2) ali (3), v katerih dobri odločitev iz člena 53(4) ali, če je to ustrezno, točke (a) člena 53(6), kadar je v zadevni sektorju ali regiji razvidna ena od naslednjih potreb:

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o postopku ocene in odobritve odločitev iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

POGLAVJE 2

Plačilo za bombaž, vezano na kmetijsko rastlino

Člen 56

Področje uporabe

Pomoč se odobri kmetom, ki pridelujejo bombaž iz oznake KN 5201 00 pod pogoji iz tega poglavja (v nadaljnjem besedilu: posebno plačilo za bombaž).

Člen 57

Upravičenost

1.  Posebno plačilo za bombaž se odobri na hektar upravičene pridelovalne površine za bombaž. Površina je upravičena le, če je na kmetijskem zemljišču, na katerem je država članica odobrila pridelavo bombaža, posajenem s sortami, ki jih je odobrila država članica, in dejansko požetem pod normalnimi pogoji rasti.

Posebno plačilo za bombaž se izplača za bombaž neoporečne, čiste in prodajne kakovosti.

2.  Države članice odobrijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu s pravili in pogoji, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 3.

3.  Da bi zagotovili učinkovito upravljanje posebnega plačila za bombaž, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi se pravili in pogoji za odobritev zemljišča in sort za namene posebnega plačila za bombaž.

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o postopku odobritve zemljišč in sort za namene posebnega plačila za bombaž in uradnem obveščanju pridelovalcev v zvezi s to odobritvijo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 58

Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski

1.  Nacionalne osnovne površine so:

2.  Fiksni donosi v referenčnem obdobju so:

3.  Znesek posebnega plačila za določeno kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine se izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:

4.  Če upravičena pridelovalna površina za bombaž v dani državi članici in v danem letu preseže osnovno površino, določeno v odstavku 1, se znesek iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša sorazmerno s prekoračenjem osnovne površine.

5.  Da bi omogočili uporabo posebnega plačila za bombaž, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi s pravili o pogojih za odobritev tega plačila, zahtevah glede upravičenosti in agronomskih praksah.

6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o izračunu zmanjšanja iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 59

Odobrene medpanožne organizacije

1.  V tem poglavju „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, ki jo sestavljajo kmetje, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, v katerem se izvajajo dejavnosti, kot so:

2.  Država članica, v kateri imajo obrati za odzrnjevanje bombaža sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila, ki se določijo v skladu z odstavkom 3.

3.  Da bi zagotovili učinkovito uporabo posebnega plačila za bombaž, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi z:

Člen 60

Odobritev plačila

1.  Posebno plačilo za bombaž se kmetom odobri na upravičeni hektar v skladu s členom 58.

2.  Za kmete, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se posebno plačilo za bombaž na upravičeni hektar v okviru osnovne površine iz člena 58(1), poveča za znesek 2 EUR.

NASLOV V

SHEMA ZA MALE KMETE

Člen 61

Splošna pravila

1.  Države članice lahko vzpostavijo shemo za male kmete v skladu s pogoji iz tega naslova (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete).

Za sodelovanje v shemi za male kmete se lahko odločijo kmetje, ki imajo v letu 2015 lastniške ali zakupljene plačilne pravice ali ki so se v državah članicah, ki uporabljajo člen 36, odločili za uporabo sheme enotnega plačila na površino, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1).

▼C1

2.  Plačila na podlagi sheme za male kmete nadomestijo neposredna plačila, ki se odobrijo v skladu z naslovoma III in IV.

▼B

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar se država članica odloči za način plačila iz točke (a) prvega pododstavka člena 63(2). V tem primeru je plačilo odvisno od ustreznih pogojev, določenih v naslovih III in IV, brez poseganja v odstavek 3 tega člena.

3.  Kmetje, ki sodelujejo v shemi za male kmete, so izvzeti iz kmetijskih praks iz poglavja 3 naslova III.

4.  Nobena ugodnost iz tega naslova se ne odobri kmetom, za katere je ugotovljeno, da so po 18. oktobru 2011 umetno ustvarjali razmere, da bi prejemali ugodnosti sheme za male kmete.

Člen 62

Sodelovanje

1.  Kmetje, ki želijo sodelovati v shemi za male kmete, predložijo vlogo do datuma, ki ga določijo države članice, ki pa ni poznejši od 15. oktobra 2015. Vendar države članice ne smejo določiti datuma, ki bi bil zgodnejši od zadnjega dne za predložitev vloge na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino.

Kmetje, ki do datuma, ki ga določijo države članice, ne zaprosijo za sodelovanje v shemi za male kmete, se po tem datumu odločijo, da se iz nje umaknejo, ali so bili izbrani za podporo na podlagi točke (c) člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, niso več upravičeni do sodelovanja v navedeni shemi.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice določijo, da so kmetje, katerih znesek neposrednih plačil na podlagi naslovov III in IV je nižji od najvišjega zneska, ki ga država članica določi v skladu s členom 63, samodejno vključeni v shemo za male kmete, razen če se iz nje izrecno umaknejo do datuma, ki ga določi država članica v skladu z odstavkom 1, ali v katerem koli naslednjem letu. Države članice, ki uporabljajo to možnost, zadevne kmete pravočasno obvestijo o njihovi pravici, da se umaknejo iz sheme.

3.  Vsaka država članica zagotovi, da so kmetje o ocenjenem znesku plačila iz člena 63 obveščeni pravočasno pred datumom za predložitev vloge za sodelovanje v shemi ali umik iz nje, ki ga določijo države članice.

Člen 63

Znesek plačila

1.  Države članice določijo znesek letnega plačila za vsakega kmeta, ki sodeluje v shemi za male kmete, na eni od naslednjih ravni:

Zneska iz točk (a) ali (b) prvega pododstavka nista nižja od 500 EUR in ne višja od 1 250  EUR.

Kadar je znesek zaradi uporabe točk (a) in (b) prvega pododstavka nižji od 500 EUR ali višji od 1 250  EUR, se zaokroži navzgor ali navzdol na najnižji oziroma najvišji znesek.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko država članica odloči, da sodelujočim kmetom odobri:

Znesek iz točk (a) ali (b) prvega pododstavka ni višji od zneska, ki ga določijo države članice in je med 500 EUR in 1 250  EUR.

Kadar je zaradi uporabe točk (a) ali (b) prvega pododstavka znesek nižji od 500 EUR, se lahko zadevne države članice odločijo, da bodo ta znesek zaokrožile na 500 EUR.

3.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2, je lahko na Cipru, Hrvaškem, Malti in v Sloveniji znesek iz navedenih odstavkov nižji od 500 EUR, vendar ne nižji od 200 EUR, na Malti pa ne nižji od 50 EUR.

Člen 64

Posebni pogoji

1.  Kmetje med sodelovanjem v shemi za male kmete:

2.  Za plačilne pravice, ki jih kmet, ki sodeluje v shemi za male kmete, aktivira v letu 2015 v skladu s členoma 32 in 33, se šteje, da so aktivirane pravice za čas sodelovanja kmeta v navedeni shemi.

Lastniške ali zakupljene plačilne pravice, ki jih ima kmet med sodelovanjem v navedeni shemi, se ne štejejo kot neuporabljene plačilne pravice, ki se vrnejo v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve v skladu s točko (b) člena 31(1).

V državah članicah, ki uporabljajo člen 36, se šteje, da so upravičeni hektarji, ki jih kmet, ki sodeluje v shemi za male kmete, prijavi v letu 2015 v skladu s členom 36(2), prijavljeni za čas sodelovanja kmeta v navedeni shemi.

3.  Z odstopanjem od člena 34 plačilne pravice, ki jih ima kmet, ki sodeluje v shemi za male kmete, niso prenosljive, razen v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja.

Kmetje, ki z dedovanjem ali pričakovanim dedovanjem prejmejo plačilne pravice od kmeta, ki sodeluje v shemi za male kmete, so upravičeni do sodelovanja v navedeni shemi, če izpolnjujejo zahteve za sodelovanje v shemi osnovnega plačila in podedujejo vse plačilne pravice, ki jih je imel kmet, od katerega so prejeli plačilne pravice.

4.  Odstavka 1 in 2 ter prvi pododstavek odstavka 3 tega člena se ne uporabljajo, kadar se država članica odloči za način plačila iz točke (a) prvega pododstavka člena 63(2), ne da bi uporabila tretji pododstavek člena 63(2).

5.  Zaradi zagotavljanja pravne varnosti se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki določajo pogoje sodelovanja v shemi, kadar se položaj sodelujočega kmeta spremeni.

Člen 65

Finančne določbe

1.  Države članice za financiranje plačila iz tega naslova od skupnih zneskov, ki so na voljo za ustrezna plačila, odštejejo zneske, do katerih bi bili mali kmetje upravičeni:

Kadar v državah članicah, ki so se odločile za izračun zneska plačila v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 63(2), vsota navedenih zneskov za posameznega kmeta presega najvišji znesek, ki so ga določile, se vsak znesek sorazmerno zmanjša.

2.  Razlika med vsoto vseh plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, in skupnim zneskom, ki se financira v skladu z odstavkom 1, se financira na enega ali več od naslednjih načinov:

3.  Razen kadar se država članica odloči za določitev zneska letnega plačila v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 63(2), elementi, na podlagi katerih so določeni zneski iz odstavka 1 tega člena, ostanejo enaki celoten čas sodelovanja malega kmeta v shemi.

4.  Če skupni znesek plačil, ki jih je treba izplačati na podlagi sheme za male kmete, presega 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice linearno zmanjšajo zneske, ki se izplačajo v skladu s tem naslovom, da bi zagotovile upoštevanje navedenega odstotka, razen če so določile znesek plačila v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 63(2), ne da bi uporabile tretji pododstavek člena 63(2).

Enaka izjema se uporablja za države članice, ki so znesek plačila določile v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 63(2) brez uporabe tretjega pododstavka člena 63(2), katerih nacionalna zgornja meja iz Priloge II za leto 2019 je višja kot za leto 2015 in ki uporabljajo metodo za izračun iz člena 25(1) ali člena 36(2).

NASLOV VI

NACIONALNI PROGRAMI PRESTRUKTURIRANJA ZA SEKTOR BOMBAŽA

Člen 66

Uporaba letnega proračuna za programe prestrukturiranja

1.  Za države članice, ki so uporabile prvi pododstavek člena 4(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, se ustrezni letni proračun, ki je na voljo v skladu s členom 5(1) navedene uredbe, prenese z učinkom od 1. januarja 2014 in pomeni dodatna sredstva Unije za ukrepe v okviru načrtovanja programov razvoja podeželja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013

2.  Za države članice, ki so uporabile drugi pododstavek člena 4(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, se ustrezni letni proračun, ki je na voljo v skladu s členom 5(1) navedene uredbe, z učinkom od 1. januarja 2017 vključi v njihove nacionalne zgornje meje iz Priloge II k tej uredbi.

NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Uradna obvestila in nujni primeri

Člen 67

Zahteve glede uradnih obvestil

1.  Da bi zagotovili pravilno uporabo pravil iz te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 o potrebnih ukrepih glede uradnih obvestil, ki jih države članice pošiljajo Komisiji za namene te uredbe ali za namene preverjanja, kontrole, spremljanja, vrednotenja in revizije neposrednih plačil ali za upoštevanje zahtev iz mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s sklepom Sveta, vključno z zahtevami glede uradnega obveščanja v okviru navedenih sporazumov. Komisija pri tem upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

Pridobljene informacije se lahko po potrebi posredujejo ali dajo na voljo mednarodnim organizacijam in pristojnim organom tretjih držav ter se lahko objavijo ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in legitimnega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.

2.  Da bi zagotovili hitro, učinkovito, natančno in cenovno smotrno uradno obveščanje iz odstavka 1, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki določajo dodatna pravila o:

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

Člen 68

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

1.  Države članice in Komisija zbirajo osebne podatke za namene iz člena 67(1). Teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s temi nameni.

2.  Če se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in vrednotenja, kot je določeno v členu 67(1), se spremenijo v anonimne in se obdelajo le v agregirani obliki.

3.  Osebni podatki se obdelujejo v skladu s z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je treba za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavnega nacionalnega prava in prava Unije.

4.  Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 obdelajo njihove osebne podatke in da imajo ti posamezniki zaradi tega pravice, določene v Direktivi 95/46/ES oziroma Uredbi (ES) št. 45/2001.

5.  Za ta člen veljajo členi 111 do 114 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 69

Ukrepi za reševanje specifičnih problemov

1.  Komisija zaradi reševanja specifičnih problemov sprejme izvedbene akte, ki so v nujnih primerih potrebni in upravičeni. Takšni izvedbeni akti lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo toliko in tako dolgo, kot je nujno potrebno. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).

2.  V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih in da se rešijo ti specifični problemi ob hkratni zagotovitvi nemotenega delovanja sistema neposrednih plačil v izjemnih okoliščinah, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 71(3) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

3.  Ukrepi, sprejeti na podlagi odstavkov 1 in 2, ostanejo v veljavi največ dvanajst mesecev. Če po navedenem obdobju specifični problemi iz navedenih odstavkov še niso odpravljeni, lahko Komisija zaradi vzpostavitve trajne rešitve predloži ustrezne zakonodajne predloge.

4.  Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi odstavka 1 ali 2, v dveh delovnih dneh po njegovem sprejetju.

POGLAVJE 2

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 70

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2, člena 4(3), člena 6(3), člena 7(3), člena 8(3), člena 9(5), člena 20(6), člena 35, člena 36(6), člena 39(3), člena 43(12), člena 44(5), člena 45(5) in (6), člena 46(9), člena 50(11), člena 52(9), člena 57(3), člena 58(5), člena 59(3), člena 64(5), člena 67(1) in (2) ter člena 73 se prenese na Komisijo za sedem let od 1. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Pooblastilo iz člena 2, člena 4(3), člena 6(3), člena 7(3), člena 8(3), člena 9(5), člena 20(6), člena 35, člena 36(6), člena 39(3), člena 43(12), člena 44(5), člena 45(5) in (6), člena 46(9), člena 50(11), člena 52(9), člena 57(3), člena 58(5), člena 59(3), člena 64(5), člena 67(1) in (2) ter člena 73 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2, člena 4(3), člena 6(3), člena 7(3), člena 8(3), člena 9(5), člena 20(6), člena 35, člena 36(6), člena 39(3), člena 43(12), člena 44(5), člena 45(5) in (6), člena 46(9), člena 50(11), člena 52(9), člena 57(3), člena 58(5), člena 59(3), člena 64(5), člena 67(1) in (2) ter člena 73 začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 71

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, imenovan „odbor za neposredna plačila“. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če odbor o aktih iz člena 24(11), člena 31(2) in člena 67(3) ne predloži mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

POGLAVJE 3

Prehodne in končne določbe

Člen 72

Razveljavitve

1.  Uredba (ES) št. 637/2008 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Vendar se do 31. decembra 2017 še vedno uporablja za države članice, ki so uporabile možnost iz drugega pododstavka člena 4(1) navedene uredbe.

2.  Uredba (ES) št. 73/2009 se razveljavi.

▼M1

Vendar se še naprej uporablja v zvezi z zahtevki za pomoč za leta vložitve zahtevkov, ki se začnejo pred 1. januarjem 2015.

▼B

Brez poseganja v odstavek 3 se sklicevanja na razveljavljeno uredbo štejejo kot sklicevanja na to uredbo ali Uredbo (EU) št. 1306/2013 in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XI k tej uredbi.

3.  Sklicevanja v tej uredbi na uredbi (ES) št. 73/2009 in (ES) št. 1782/2003 se razumejo kot sklicevanja na navedeni uredbi, kot sta veljali pred razveljavitvijo.

Člen 73

Prehodne določbe

Da bi zagotovili nemoten prehod z ureditev, določenih v Uredbi (ES) št. 73/2009, na ureditve, določene v tej uredbi, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zaščito vseh pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj kmetov.

Člen 74

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1 januarja 2015.

Vendar se člen 8, člen 9(6), člen 11(6), člen 14, člen 16, člen 21(2) in (3), člen 22(2), prvi pododstavek člena 23(1), člen 23(6), člen 24(10), člen 29, prvi pododstavek člena 36(1), člen 41(1), člen 42(1), člen 43(2) in (13), četrti pododstavek člena 45(2), člen 46(2) in (8), člen 49(1), člen 51(1), člen 53, člen 54, člen 66(1), člen 67, člen 70 in člen 72(1) uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

▼M6

---

PRILOGA II

Nacionalne zgornje meje iz člena 6

---

PRILOGA III

Neto zgornje meje iz člena 7

▼B

---

PRILOGA IV

---

PRILOGA V

Finančne določbe iz členov 10, 16 in 18, ki se uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo

Bolgarija

:

790 909 000  EUR

Romunija

:

1 783 426 000  EUR

Bolgarija

:

69 657 000  EUR

Romunija

:

153 536 000  EUR

Bolgarija

:

258 952  EUR

▼M6

---

PRILOGA VI

Finančne določbe iz členov 10 in 19, ki se uporabljajo za Hrvaško

382 600 000 EUR

▼B

---

PRILOGA VII

---

PRILOGA VIII

---

PRILOGA IX

Seznam enakvorednih praks iz člena 43(3)

Zahteva: vsaj tri kmetijske rastline, glavna kmetijska rastlina pokriva največ 75 % in uporablja se eden ali več od naslednjih pogojev:

Zahteva: vsaj tri kmetijske rastline, glavna kmetijska rastlina pokriva največ 75 % in uporablja se eden ali oba naslednja pogoja:

Zahteva: ohranjanje trajnega travinja in eden ali več od naslednjih pogojev:

Zahteva: ohranjanje trajnega travinja in eden ali več od naslednjih pogojev:

Zahteva: uporablja se katera koli izmed naslednjih praks na deležu ornega zemljišča, določenem v skladu s členom 46(1):

▼M8

---

PRILOGA X

Faktorji pretvorbe in utežni faktorji iz člena 46(3)

Faktorji pretvorbe in utežni faktorji iz člena 46(3), ki se uporabijo za značilnosti, zajete v enakovrednih praksah iz oddelka III Priloge IX

▼B

---

PRILOGA XI

---

( 1 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in o razveljavitvi uredb (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1601/96, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (Glej stran 671 tega Uradnega lista).

( 2 ) Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L 316, 2.12.2009, str. 65).

( *1 ) Prakse upoštevajo izračun iz točke (c) člena 43(12).