EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02013R0883-20210117

Consolidated text: Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/2021-01-17

02013R0883 — SL — 17.01.2021 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU, EURATOM) št. 883/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. septembra 2013

o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999

(UL L 248 18.9.2013, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU, Euratom) 2016/2030 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. oktobra 2016

  L 317

1

23.11.2016

►M2

UREDBA (EU, Euratom) 2020/2223 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. decembra 2020

  L 437

49

28.12.2020




▼B

UREDBA (EU, EURATOM) št. 883/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. septembra 2013

o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999



Člen 1

Cilji in naloge

1.  

Za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu, odvisno od vsebine, skupaj imenovani: Unija), Evropski urad za boj proti goljufijam, ustanovljen s Sklepom 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (v nadaljnjem besedilu: Urad), uresničuje preiskovalna pooblastila, dodeljena Komisiji z:

(a) 

ustreznimi akti Unije in

(b) 

ustreznimi sporazumi o sodelovanju in medsebojni pomoči, ki jih je Unija sklenila s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

2.  
Urad državam članicam zagotavlja pomoč Komisije pri organizaciji tesnega in rednega sodelovanja med njihovimi pristojnimi organi zaradi usklajevanja njihovih ukrepov, usmerjenih v zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami. Urad prispeva k zasnovi in razvoju metod preprečevanja in zatiranja goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Urad spodbuja in usklajuje, z državami članicami in med njimi, izmenjavo operativnih izkušenj in najboljših postopkovnih praks na področju zaščite finančnih interesov Unije ter podpira skupne ukrepe za boj proti goljufijam, ki jih prostovoljno izvajajo države članice.
3.  

Ta uredba se uporablja brez poseganja v:

(a) 

Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije;

(b) 

Statut poslancev Evropskega parlamenta;

(c) 

Kadrovske predpise;

▼M2

(d) 

Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(e) 

Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

▼B

4.  
Urad v institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbami ali na podlagi Pogodb (v nadaljnjem besedilu: institucije, organi, uradi in agencije), izvaja upravne preiskave za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije. V ta namen preiskuje zaskrbljujoče pojave v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti, ki lahko pomenijo zanemarjanje obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev Unije, kar bi lahko imelo za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, oziroma enako hude napake pri opravljanju dolžnosti članov institucij in organov, vodij uradov in agencij ali članov osebja institucij, organov, uradov ali agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: uradniki, drugi uslužbenci, člani institucij ali organov, vodje uradov ali agencij ali člani osebja).

▼M2

4a.  
Urad vzpostavi in ohranja tesen odnos z Evropskim javnim tožilstvom (EJT), ustanovljenim v okviru okrepljenega sodelovanja v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 ( 3 ). Ta odnos temelji na medsebojnem sodelovanju, izmenjavi informacij, dopolnjevanju in preprečevanju podvajanja. Njegov namen je zlasti zagotoviti, da se z dopolnjevanjem njunih mandatov in podporo, ki jo Urad zagotavlja EJT, uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za zaščito finančnih interesov Unije.

▼M2

5.  
Za namene uporabe te uredbe lahko pristojni organi držav članic ter institucije, organi, uradi in agencije z Uradom sklenejo upravni dogovor. S takšnimi upravnimi dogovori se lahko uredijo zlasti posredovanje informacij, potek preiskav in nadaljnje ukrepanje.

▼B

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1. 

„finančni interesi Unije“ pomenijo prihodke, odhodke in sredstva, ki so vključena v proračun Evropske unije, kot tudi tista, ki so vključena v proračune institucij, organov, uradov in agencij, ter proračune, ki jih ti upravljajo in nadzirajo;

2. 

„nepravilnost“ pomeni „nepravilnost“, kakor je opredeljena v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95;

▼M2

3. 

„goljufije, korupcija in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije“ ima pomen, kakor se uporablja v ustreznih aktih Unije, in pojem „vsa druga nezakonita dejanja“ vključuje nepravilnost, kot je opredeljena v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95;

4. 

„upravne preiskave“ („preiskave“) pomeni vse inšpekcije, preglede ali druge ukrepe, ki jih izvaja Urad v skladu s členoma 3 in 4, da bi dosegel cilje iz člena 1 in po potrebi ugotovil nepravilnosti v preiskovanih dejavnostih; te preiskave ne posegajo v pooblastila EJT ali pristojnih organov držav članic za uvedbo in izvajanje kazenskega postopka;

▼B

5. 

„preiskovanec“ pomeni osebo ali gospodarski subjekt, osumljen storitve dejanja goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije, in ga Urad zato preiskuje;

6. 

„gospodarski subjekt“ ima pomeni, ki ga za ta izraz uporabljata Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96;

7. 

„upravni dogovor“ pomeni dogovor tehnične in/ali operativne narave, ki ga sklene Urad in je lahko usmerjen zlasti v zagotavljanje lažjega poteka sodelovanja in izmenjave informacij med njegovima podpisnicama in z njim ne nastajajo dodatne pravne obveznosti;

▼M2

8. 

„član institucije“ pomeni člana Evropskega parlamenta, člana Evropskega sveta, predstavnika države članice na ministrski ravni v Svetu, člana Komisije, člana Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), člana Sveta Evropske centralne banke ali člana Računskega sodišča, kar zadeva obveznosti, ki jih nalaga pravo Unije v okviru nalog, ki jih opravljajo v svoji funkciji.

▼M2

Člen 3

Zunanje preiskave

1.  
Urad na področjih iz člena 1 izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem v državah članicah, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi v tretjih državah in v prostorih mednarodnih organizacij.
2.  
Urad izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem v skladu s to uredbo in, v obsegu, ki ga ne zajema ta uredba, v skladu z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96.
3.  
Gospodarski subjekti sodelujejo z Uradom med njegovimi preiskavami. Urad lahko od gospodarskih subjektov zahteva pisne in ustne informacije, vključno z intervjuji.
4.  
Kadar se v skladu z odstavkom 3 tega člena zadevni gospodarski subjekt strinja s pregledom in inšpekcijo na kraju samem, odobreno na podlagi te uredbe, se člen 2(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, tretji pododstavek člena 6(1) Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 in člen 7(1) Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 ne uporabljajo, če te določbe zahtevajo skladnost z nacionalnim pravom ter lahko Uradu omejijo dostop do informacij in dokumentacije pod enakimi pogoji, kot veljajo za nacionalne upravne inšpektorje.
5.  
Na zahtevo Urada pristojni organ zadevne države članice osebju Urada brez nepotrebnega odlašanja zagotovi pomoč, potrebno za učinkovito izvedbo njegovih nalog, kakor je podrobno določeno v pisnem pooblastilu iz člena 7(2).

Zadevna država članica v skladu z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 zagotovi, da je osebju Urada dovoljen dostop do vseh informacij, dokumentov in podatkov, ki se nanašajo na zadevo, ki je predmet preiskave, in za katere se izkaže, da so potrebni za uspešno in učinkovito izvedbo pregledov in inšpekcij na kraju samem, in da lahko osebje z zavarovanjem teh dokumentov ali podatkov izključi nevarnost njihovega izginotja. Kadar se za opravljanje dela uporabljajo naprave v zasebni lasti, lahko Urad na njih izvaja inšpekcije. Urad nad temi napravami izvede inšpekcije le pod enakimi pogoji in v istem obsegu, v katerih bi lahko naprave v zasebni lasti preiskovali nacionalni nadzorni organi, ter kadar ima Urad utemeljene razloge za sum, da je njihova vsebina lahko pomembna za preiskavo.

6.  
Kadar osebje Urada ugotovi, da gospodarski subjekt nasprotuje pregledu in inšpekciji na kraju samem, odobreni na podlagi te uredbe, zlasti kadar gospodarski subjekt Uradu ne da potrebnega dostopa do svojih prostorov ali drugih prostorov in površin, ki se uporabljajo za poslovne namene, prikriva informacije ali preprečuje izvajanje kakršne koli dejavnosti, ki jo Urad mora opraviti med pregledom in inšpekcijo na kraju samem, pristojni organi osebju Urada, vključno z, kadar je to ustrezno, organi kazenskega pregona zadevne države članice, zagotovijo potrebno pomoč, da bi Urad lahko učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja izvedel pregled in inšpekcijo na kraju samem.

Pristojni organi držav članic pri zagotavljanju pomoči v skladu s tem odstavkom ali odstavkom 5 ravnajo v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili, ki se uporabljajo za zadevni pristojni organ. Če je v skladu z nacionalnim pravom za takšno pomoč potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi.

7.  
Urad izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem ob predložitvi pisnega pooblastila v skladu s členom 7(2). Urad najpozneje ob začetku pregledov in inšpekcij na kraju samem obvesti zadevni gospodarski subjekt o postopku, ki se uporablja za pregled in inšpekcijo na kraju samem, vključno z veljavnimi procesnimi jamstvi, in o dolžnosti gospodarskega subjekta, da sodeluje.
8.  
Urad pri izvajanju pooblastil, ki so mu podeljena, deluje skladno s procesnimi jamstvi iz te uredbe in Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96. Zadevni gospodarski subjekt ima med pregledom in inšpekcijo na kraju samem pravico, da se izogne samoobtoževalnim izjavam, in pravico do pomoči osebe po lastni izbiri. Pri dajanju izjav med pregledi in inšpekcijami na kraju samem se gospodarskemu subjektu omogoči, da uporabi kateri koli uradni jezik države članice, v kateri se ta gospodarski subjekt nahaja. Pravica do pomoči osebe po lastni izbiri Uradu ne preprečuje dostopa do prostorov gospodarskega subjekta in ne sme neupravičeno odložiti začetka pregleda in inšpekcije na kraju samem.
9.  
Kadar država članica ne sodeluje z Uradom v skladu z odstavkoma 5 in 6, lahko Komisija uporabi ustrezne določbe prava Unije, da bi izterjala sredstva, povezana z zadevnim pregledom in inšpekcijo na kraju samem.
10.  
Urad v sklopu svoje preiskovalne funkcije izvaja preglede in inšpekcije, ki jih določajo člen 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in sektorski predpisi iz člena 9(2) navedene uredbe, v državah članicah, v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju in medsebojni pomoči ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi v tretjih državah in v prostorih mednarodnih organizacij.
11.  
Urad lahko med zunanjo preiskavo dostopa do vseh pomembnih informacij in podatkov, ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije ter ki so povezani z zadevo, ki je predmet preiskave, po potrebi da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije. V ta namen se uporabi člen 4(2) in (4).
12.  
Brez poseganja v člen 12c(1) lahko Urad, kadar ima pred odločitvijo o tem, ali se bo začela zunanja preiskava ali ne, informacije, na podlagi katerih je mogoče sumiti o goljufiji, korupciji ali katerem koli drugem nezakonitem dejanju, ki škodi finančnim interesom Unije, o tem obvesti pristojne organe zadevne države članice in po potrebi zadevne institucije, organe, urade in agencije.

Pristojni organi zadevne države članice brez poseganja v sektorske predpise iz člena 9(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo ustrezno ukrepanje, pri katerem lahko sodeluje tudi Urad. Pristojni organi zadevnih držav članic Urad na zahtevo obvestijo o sprejetih ukrepih in svojih ugotovitvah na podlagi informacij iz prvega pododstavka tega odstavka.

▼B

Člen 4

Notranje preiskave

▼M2

1.  
Preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah na področjih iz člena 1 se izvedejo v skladu s to uredbo in z odločitvami zadevne institucije, organa, urada ali agencije (v nadaljnjem besedilu: notranje preiskave).
2.  

Med notranjimi preiskavami:

(a) 

ima Urad pravico do takojšnega in nenapovedanega dostopa do vseh pomembnih informacij in podatkov, povezanih z zadevo, ki je predmet preiskave, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, in s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije, ter do njihovih prostorov. Kadar se za opravljanje dela uporabljajo naprave v zasebni lasti, lahko Urad na njih izvaja inšpekcije. Urad nad temi napravami izvede inšpekcije le, kolikor se naprave uporabljajo za opravljanje dela, pod pogoji iz odločitev zadevne institucije, organa, urada ali agencije ter kadar ima Urad utemeljene razloge za sum, da je njihova vsebina lahko pomembna za preiskavo.

Urad ima pooblastila za pregled poslovnih knjig institucij, organov, uradov in agencij. Urad lahko pridobi kopijo in izvlečke vsakega dokumenta ali vsebine vsakega nosilca podatkov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije, in po potrebi z zavarovanjem teh dokumentov ali podatkov izključi nevarnost njihovega izginotja;

(b) 

Urad lahko od uradnikov, drugih uslužbencev, članov institucij ali organov, vodij uradov ali agencij ali članov osebja zahteva ustne informacije, med drugim z intervjuji, in pisne informacije, ki se natančno dokumentirajo v skladu z veljavnimi predpisi Unije o zaupnosti in predpisi o varstvu podatkov.

3.  
Na podlagi istih pravil in pogojev, kot so določeni v členu 3, lahko Urad v prostorih gospodarskih subjektov izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem, da bi si tako zagotovil dostop do informacij, pomembnih za zadevo, ki je predmet preiskave, v institucijah, organih, uradih in agencijah.
4.  
Institucije, organi, uradi in agencije so vedno obveščeni o tem, da osebje Urada izvaja notranjo preiskavo v njihovih prostorih oziroma pregleduje dokumente ali podatke ali zahteva informacije, s katerimi razpolagajo. Brez poseganja v člena 10 in 11 lahko Urad zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji kadar koli posreduje podatke, ki jih je pridobil med notranjimi preiskavami.

▼B

5.  
Institucije, organi, uradi in agencije z določitvijo ustreznih postopkov in sprejetjem potrebnih ukrepov poskrbijo za zaupnost notranjih preiskav v vseh fazah.
6.  
Če se ob notranjih preiskavah izkaže, da bi preiskovanec lahko bil uradnik, drugi uslužbenec, član institucije ali organa, vodja urada ali agencije ali član osebja, je o tem obveščena institucija, organ, urad ali agencija, ki ji navedena oseba pripada.

V primerih, ko uporaba običajnih komunikacijskih poti ne zagotavlja zaupnosti notranje preiskave, Urad informacije posreduje po ustreznih alternativnih poteh.

Izjemoma se posredovanje takšnih informacij lahko tudi odloži, in sicer na podlagi utemeljene odločitve generalnega direktorja, ki se po zaključku preiskave posreduje nadzornemu odboru.

7.  
Odločitev, ki jo namerava sprejeti posamezna institucija, organ, urad ali agencija v skladu z odstavkom 1, vključuje zlasti pravilo v zvezi z dolžnostjo, da morajo uradniki, drugi uslužbenci, člani institucij ali organov, vodje uradov ali agencij ali člani osebja sodelovati z Uradom in mu zagotavljati informacije ob hkratni skrbi za zaupnost notranje preiskave.

▼M2

8.  
Brez poseganja v člen 12c(1) lahko Urad, kadar ima pred odločitvijo o tem, ali se bo začela notranja preiskava ali ne, informacije, na podlagi katerih je mogoče sumiti o goljufiji, korupciji ali katerem koli drugem nezakonitem dejanju, ki škodi finančnim interesom Unije, o tem obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo. Zadevna institucija, organ, urad ali agencija Urad na njegovo zahtevo obvesti o ukrepanju in ugotovitvah na podlagi teh informacij.

▼B

O tem Urad po potrebi obvesti tudi pristojne organe zadevne države članice. V tem primeru veljajo postopkovne zahteve iz drugega in tretjega pododstavka člena 9(4). Če pristojni organi sklenejo ukrepati na podlagi prejetih informacij v skladu z nacionalnim pravom, o tem na zahtevo obvestijo tudi Urad.

Člen 5

Začetek preiskave

▼M2

1.  
Brez poseganja v člen 12d lahko generalni direktor začne preiskavo, če obstaja dovolj utemeljen sum, ki lahko temelji na informacijah vsake tretje osebe ali na anonimnih informacijah, o storitvi dejanja goljufije, korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Pri odločitvi o začetku preiskave se lahko upošteva tudi potreba po učinkoviti uporabi virov Urada in sorazmernosti uporabljenih sredstev. Kar zadeva notranje preiskave, se posebna pozornost nameni izbiri najprimernejše institucije, organa, urada ali agencije za izvajanje preiskav, zlasti z vidika narave dejstev, dejanskega ali možnega finančnega učinka primera, ter verjetnosti nadaljnjega ukrepanja po sodni poti.
2.  
Odločitev o začetku preiskave sprejme generalni direktor na lastno pobudo ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije ali države članice.
3.  
Medtem ko se generalni direktor na podlagi zahteve iz odstavka 2 odloča o morebitnem začetku notranje preiskave ali Urad izvaja notranjo preiskavo, zadevne institucije, organi, uradi ali agencije ne smejo začeti vzporedne preiskave istih dejstev, razen če se z Uradom dogovorijo drugače.

Ta odstavek se ne uporablja za preiskave EJT na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939.

▼B

4.  
Urad sprejme odločitev o tem, ali bo začel preiskavo ali ne, v dveh mesecih po prejetju zahteve iz odstavka 2. O odločitvi nemudoma obvesti državo članico, institucijo, organ, urad ali agencijo, ki je vložila zahtevo. Odločitev o tem, da ne bo začel preiskave, mora biti utemeljena. Če se Urad ob izteku dvomesečnega obdobja ni odločil, se šteje, da se je Urad odločil, da preiskave ne bo.

Kadar uradnik, drugi uslužbenec, član institucije ali organa, vodja urada ali agencije ali član osebja v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov Uradu predloži informacije v zvezi z domnevno goljufijo ali nepravilnostjo, Urad navedeno osebo obvesti o odločitvi, ali bo začel preiskavo v zvezi z zadevnimi dejstvi ali ne.

▼M2

5.  
Če generalni direktor sklene, da ne bo začel preiskave, lahko brez odlašanja pošlje vse ustrezne informacije, kot je ustrezno, pristojnim organom zadevne države članice, ki sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ali zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, ki sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pravili, ki se uporabljajo za to institucijo, organ, urad oziroma agencijo. Urad se z navedeno institucijo, organom, uradom ali agencijo, če je primerno, dogovori o smotrnih ukrepih za zaščito zaupnosti vira teh informacij in po potrebi zaprosi, da se ga obvesti o sprejetih ukrepih.
6.  
Kadar generalni direktor sklene, da kljub dovolj utemeljenemu sumu o storitvi dejanja goljufije ali korupcije ali katerih koli drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ne bo začel preiskave, brez odlašanja pošlje informacije iz odstavka 5.

▼B

Člen 6

Dostop do informacij iz podatkovnih zbirk pred začetkom preiskave

1.  
Urad ima pred začetkom preiskave pravico dostopati do vseh pomembnih informacij v podatkovnih zbirkah institucij, organov, uradov ali agencij, če brez njih ni mogoče oceniti utemeljenosti obtožb. Ta pravica do dostopa se uveljavi v roku, ki omogoča takojšnjo ocenitev utemeljenosti obtožb in ga določi Urad. Urad pri uveljavljanju pravice do dostopa upošteva načeli nujnosti in sorazmernosti.
2.  
Zadevna institucija, organ, urad ali agencija lojalno sodeluje z Uradom in mu omogoči, da pod pogoji iz sklepov, sprejetih v skladu s členom 4(1), pridobi vse ustrezne informacije.

Člen 7

Postopek preiskave

▼M2

1.  
Preiskave vodi generalni direktor, po potrebi na podlagi pisnih navodil. Preiskave pod njegovim vodstvom izvaja osebje Urada, ki ga sam določi. Generalni direktor sam ne izvaja konkretnih preiskovalnih dejanj.

▼B

2.  
Osebje Urada opravlja svoje naloge ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni njihovi osebni podatki in funkcija. Takšno pooblastilo izda generalni direktor, v njem pa so navedeni predmet in namen preiskave, pravna podlaga za preiskavo ter preiskovalna pooblastila, ki izhajajo iz navedene pravne podlage.

▼M2

3.  
Pristojni organi držav članic zagotavljajo vso potrebno pomoč, ki jo osebje Urada potrebuje, da lahko učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo. Pristojni organi držav članic pri zagotavljanju takšne pomoči ravnajo v skladu z vsemi nacionalnimi postopkovnimi pravili, ki se uporabljajo za njih.
3a.  

Zadevni pristojni organi držav članic Uradu na njegovo pisno obrazloženo zahtevo v zvezi z zadevami, ki so predmet preiskave, pod istimi pogoji, kot veljajo za nacionalne pristojne organe, zagotovijo naslednje:

(a) 

informacije, ki so na voljo v centraliziranih avtomatiziranih mehanizmih iz člena 32a(3) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

(b) 

kadar je to nujno potrebno za namene preiskave, evidenco transakcij.

Zahteva Urada vključi utemeljitev ustreznosti in sorazmernosti ukrepa glede na naravo in težo zadev, ki so predmet preiskave. Taka zahteva se lahko nanaša le na informacije iz točk (a) in (b) prvega pododstavka.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o ustreznih pristojnih organih za namene točk (a) in (b) prvega pododstavka.

3b.  
Institucije, organi, uradi in agencije poskrbijo, da njihovi uradniki, drugi uslužbenci, člani, vodje in člani osebja zagotovijo osebju Urada vso pomoč, da bi lahko učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja opravilo svoje naloge.

▼B

4.  
Kadar preiskava združuje zunanje in notranje elemente, se temu ustrezno uporabljata člena 3 in 4.
5.  
Trajanje preiskav mora biti sorazmerno z okoliščinami in zahtevnostjo primera.
6.  

Kadar se med preiskavo pokaže potreba po morebitnih varnostnih upravnih ukrepih za zaščito finančnih interesov Unije, Urad o potekajoči preiskavi takoj obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo. To obvestilo vključuje:

(a) 

podatke o istovetnosti uradnika, drugega uslužbenca, člana institucije ali organa, vodje urada ali agencije ali člana osebja, ki je predmet preiskave, ter povzetek zadevnih dejstev;

▼M2

(b) 

vse informacije, ki bi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji lahko pomagale pri odločanju o ustreznih varnostnih upravnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zaščito finančnih interesov Unije;

▼B

(c) 

navedbo morebitnih posebnih ukrepov za zagotovitev spoštovanja zaupnosti, priporočenih zlasti v primerih, ki vključujejo uporabo preiskovalnih ukrepov, za katere je pristojen nacionalni sodni organ ali, pri zunanjih preiskavah, nacionalni organ, v skladu z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo za preiskave.

▼M2

Zadevna institucija, organ, urad ali agencija se lahko kadar koli posvetuje z Uradom, da bi v tesnem sodelovanju z njim sprejela vse ustrezne varnostne ukrepe, vključno z ukrepi za zaščito dokaznega gradiva. Zadevna institucija, organ, urad ali agencija brez odlašanja obvesti Urad o vseh sprejetih varnostnih ukrepih.

▼B

7.  
Kadar je potrebno, pristojni organi države članice na zahtevo Urada sprejmejo ustrezne varnostne ukrepe v skladu z nacionalnim pravom, zlasti ukrepe za zaščito dokaznega gradiva.

▼M2

8.  
Če preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih od njenega začetka, generalni direktor po poteku teh 12 mesecev in nato vsakih šest mesecev poroča nadzornemu odboru, pri čemer navede razloge in po potrebi predvidene popravne ukrepe za pospešitev preiskave.

Člen 8

Dolžnost obveščanja Urada

1.  
Na področjih, naštetih v členu 1 institucije, organi, uradi in agencije Uradu brez odlašanja posredujejo vse informacije o morebitnih primerih goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

Kadar institucije, organi, uradi in agencije poročajo EJT v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2017/1939, lahko izpolnijo obveznost iz prvega pododstavka tega odstavka tako, da Uradu posredujejo kopijo poročila, poslanega EJT.

2.  
Institucije, organi, uradi in agencije ter, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, pristojni organi držav članic na zahtevo Urada ali na lastno pobudo brez odlašanja posredujejo Uradu vse dokumente ali informacije, ki jih imajo na razpolago in ki se nanašajo na potekajočo preiskavo Urada.

Pred začetkom preiskave na pisno obrazloženo zahtevo Urada posredujejo vse dokumente ali informacije, ki jih imajo na razpolago in ki so potrebne za oceno obtožb ali uporabo meril za začetek preiskave v skladu s členom 5(1).

3.  
Institucije, organi, uradi in agencije ter, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, pristojni organi držav članic Uradu na zahtevo ali na lastno pobudo brez odlašanja posredujejo vse druge pomembne informacije, dokumente ali podatke, ki jih imajo na razpolago in se nanašajo na boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.
4.  
Ta člen se ne uporablja za EJT glede kaznivih dejanj, za katera bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2017/1939.

To ne posega v možnost EJT, da Uradu zagotovi ustrezne informacije o zadevah v skladu s členi 34(8), 36(6), 39(4) ter členom 101(3) in (4) Uredbe (EU) 2017/1939.

5.  
Določbe v zvezi s posredovanjem informacij v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010 ( 5 ) ostanejo nespremenjene.

▼B

Člen 9

Procesna jamstva

1.  
Urad pri preiskovanju skuša pridobiti dokaze v korist preiskovanca in proti njemu. Preiskave se izvajajo objektivno in nepristransko ter v skladu z načelom domneve nedolžnosti in procesnimi jamstvi iz tega člena.
2.  
Urad lahko zasliši preiskovanca ali pričo kadar koli med preiskavo. Vsaka zaslišana oseba ima pravico, da se izogne izpovedovanju zoper sebe.

Preiskovancu se vabilo na zaslišanje pošlje najmanj deset delovnih dni pred zaslišanjem. Ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem preiskovanca ali iz nujnosti, ki mora biti ustrezno utemeljena. V slednjem primeru rok ne sme biti krajši od 24 ur. V vabilu so navedene pravice preiskovanca, zlasti pravica do pomoči osebe po lastni izbiri.

Priči se vabilo na zaslišanje pošlje najmanj 24 ur pred zaslišanjem. Ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem priče ali iz nujnosti, ki mora biti ustrezno utemeljena.

▼M2

Zahteve iz drugega in tretjega pododstavka se ne uporabljajo za pridobivanje izjav v okviru pregledov in inšpekcij na kraju samem. Procesna jamstva iz člena 3(7) in (8) se uporabljajo za preiskovanca, zlasti pravica do pomoči osebe po lastni izbiri.

▼B

Kadar se med zaslišanjem izkaže, da bi lahko bila priča preiskovanec, se zaslišanje prekine. Nemudoma se uporabijo procesni predpisi iz tega odstavka ter iz odstavkov 3 in 4. Priča je takoj obveščena o pravicah, ki jih ima kot preiskovanec, na zahtevo pa prejme izvod zapisnika svojih morebitnih predhodnih izjav. Urad predhodnih izjav te osebe ne sme uporabiti zoper njo, ne da bi ji prej omogočil, da poda pripombe v zvezi z njimi.

Urad sestavi zapisnik zaslišanja in osebi, ki je bila zaslišana, zagotovi dostop do zapisnika, tako da lahko zaslišana oseba zapisnik potrdi ali doda pripombe. Urad da preiskovancu izvod zapisnika zaslišanja.

3.  
Če se med preiskavo izkaže, da bi lahko bil preiskovanec uradnik, drugi uslužbenec, član institucije ali organa, vodja urada ali agencije ali član osebja, je zadevni uradnik, drugi uslužbenec, član institucije ali organa, vodja urada ali agencije ali član osebja o tem čim prej obveščen, pod pogojem, da to ne vpliva na potek preiskave ali katerega koli preiskovalnega postopka v pristojnosti nacionalnega sodnega organa.
4.  
Brez poseganja v člen 4(6) in člen 7(6) ima preiskovanec ob zaključku preiskave in pred pripravo sklepnih ugotovitev, v katerih je naveden po imenu, možnost, da poda pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj.

▼M2

Urad v ta namen preiskovancu pošlje vabilo, v katerem ga pozove, naj poda svoje pripombe pisno ali v razgovoru s članom osebja, ki ga imenuje Urad. To vabilo vsebuje povzetek dejstev, ki se nanašajo na preiskovanca, informacije iz členov 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725 ter rok za predložitev pripomb, ki ni krajši od deset delovnih dni od prejetja vabila k predložitvi pripomb. Ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem preiskovanca ali iz nujnosti, ki mora biti ustrezno utemeljena. Vse morebitne pripombe se navedejo v končnem poročilu o preiskavi.

V ustrezno utemeljenih primerih, kadar je treba ohraniti zaupnost preiskave ali potekajoče ali prihodnje kazenske preiskave s strani EJT ali nacionalnega sodnega organa, lahko generalni direktor, po potrebi po posvetovanju z EJT ali zadevnim nacionalnim sodnim organom, sklene odložiti izpolnitev obveznosti glede poziva preiskovancu k predložitvi pripomb.

▼B

Če v primerih iz člena 1(2) Priloge IX h Kadrovskim predpisom institucija, organ, urad ali agencija v enem mesecu ne odgovori na zahtevo generalnega direktorja po odložitvi izpolnitve obveznosti glede poziva preiskovancu k predložitvi pripomb, se to šteje za pritrdilni odgovor.

5.  
Vsaka zaslišana oseba ima pravico uporabljati kateri koli uradni jezik institucij Evropske unije. Vendar pa se od uradnikov ali drugih uslužbencev Unije lahko zahteva, da uporabljajo tisti uradni jezik institucij Unije, ki ga zelo dobro obvladajo.

▼M2

Člen 9a

Nadzornik za procesna jamstva

1.  
Nadzornika za procesna jamstva (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) imenuje Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 za petletni mandat brez možnosti podaljšanja. Ob izteku mandata nadzornik ostane na položaju do zamenjave.
2.  
Nadzornik je upravno povezan z nadzornim odborom. Sekretariat nadzornega odbora nadzorniku zagotovi vso potrebno upravno in pravno podporo.
3.  
Komisija iz svojega odobrenega proračuna nadzornemu odboru dodeli osebje in finančna sredstva, potrebna za nadzornika.
4.  
Po objavi razpisa v Uradnem listu Evropske unije Komisija oblikuje seznam ustrezno kvalificiranih kandidatov za položaj nadzornika. Komisija imenuje nadzornika po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom.
5.  
Nadzornik ima potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju procesnih jamstev.
6.  
Nadzornik opravlja svoje naloge popolnoma neodvisno, tudi od Urada in nadzornega odbora, in pri izpolnjevanju svojih dolžnosti od nikogar ne sme zahtevati ali sprejemati navodil.
7.  
Če nadzornik ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih nalog, ali če je spoznan za krivega resne kršitve, ga lahko Evropski parlament, Svet in Komisija soglasno razrešijo dolžnosti.
8.  
Nadzornik na podlagi mehanizma iz člena 9b spremlja, ali Urad spoštuje procesna jamstva iz člena 9 in pravila, ki se uporabljajo za preiskave Urada. Nadzornik je odgovoren za obravnavanje pritožb iz člena 9b.
9.  
Nadzornik o opravljanju svojih nalog letno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, nadzornemu odboru in Uradu. Pri tem ne navaja posameznih zadev, o katerih so tekle preiskave, in zagotovi zaupnost preiskav tudi po njihovem zaključku. Nadzornik poroča nadzornemu odboru o vseh sistemskih vprašanjih, ki izhajajo iz njegovih priporočil.

Člen 9b

Pritožbeni mehanizem

1.  
Preiskovanec ima pravico vložiti pritožbo pri nadzorniku glede tega, kako Urad spoštuje procesna jamstva iz člena 9, pa tudi glede kršitve pravil, ki se uporabljajo za preiskave Urada, zlasti kršitve postopkovnih zahtev in temeljnih pravic. Vložitev pritožbe ne odloži izvajanja preiskave, ki je predmet pritožbe.
2.  
Pritožbe se vložijo v enem mesecu, odkar se je pritožnik seznanil z relevantnimi dejstvi, ki pomenijo domnevno kršitev procesnih jamstev ali pravil iz odstavka 1 tega člena. V vsakem primeru se ne vložijo pozneje kot en mesec po zaključku preiskave.

Pritožbe v zvezi z rokom za pošiljanje vabila iz člena 9(2) in (4) pa se vložijo pred iztekom desetdnevnega roka za pošiljanje vabila iz navedenih določb.

3.  
Nadzornik po prejemu pritožbe nemudoma obvesti generalnega direktorja.

Nadzornik v desetih delovnih dneh od datuma prejetja pritožbe odloči, ali sta upoštevana odstavka 1 in 2.

Če sta odstavka 1 in 2 upoštevana, nadzornik povabi Urad, da sprejme ukrepe za rešitev pritožbe in obvesti nadzornika v 15 delovnih dneh.

Če odstavka 1 ali 2 nista upoštevana, nadzornik zadevo zaključi in brez odlašanja obvesti pritožnika.

4.  
Urad brez poseganja v člen 10 nadzorniku posreduje vse informacije, ki jih potrebuje za oceno, ali je pritožba utemeljena, in tudi informacije za rešitev pritožbe in ki nadzorniku omogočijo, da izda priporočilo.
5.  
Nadzornik izda priporočilo, kako rešiti pritožbo, brez odlašanja, in v vsakem primeru v dveh mesecih po tem, ko je Urad nadzornika obvestil o ukrepih, ki jih je sprejel za rešitev pritožbe. Če informacij ne prejme v roku 15 dni iz tretjega pododstavka odstavka 3, nadzornik izda priporočilo v dveh mesecih od poteka tega roka.

V izjemnih primerih se lahko nadzornik odloči, da bo rok za izdajo priporočila podaljšal za nadaljnjih 15 koledarskih dni. Nadzornik pisno obvesti generalnega direktorja o razlogih za tako podaljšanje.

Nadzornik lahko Uradu priporoči, da spremeni ali razveljavi svoja priporočila ali poročila zaradi kršitve procesnih jamstev iz člena 9 ali pravil, ki se uporabljajo za preiskave Urada, zlasti kršitev postopkovnih zahtev in temeljnih pravic.

Nadzornik se pred izdajo priporočila posvetuje z nadzornim odborom, da pridobi njegovo mnenje.

Nadzornik predloži priporočilo Uradu in obvesti pritožnika.

Če nadzornik ne izda priporočila v roku, določenem v tem odstavku, se šteje, da je pritožbo zavrnil brez priporočila.

6.  
Nadzornik obravnava pritožbo v razčiščevalnem postopku, in sicer brez poseganja v izvajanje potekajoče preiskave.

Nadzornik lahko tudi pozove priče, naj podajo pisna ali ustna pojasnila, ki so po mnenju nadzornika relevantna za ugotavljanje dejstev. Priče lahko zavrnejo podajo takih pojasnil.

7.  
Generalni direktor sprejme ustrezne ukrepe, ki so naloženi s priporočilom. Če se generalni direktor odloči, da ne bo upošteval nadzornikovega priporočila, generalni direktor pritožnika in nadzornika obvesti o glavnih razlogih za takšno odločitev, razen kadar bi tako obvestilo vplivalo na potekajočo preiskavo. Generalni direktor v uradnem zaznamku, ki se priloži končnemu poročilu o preiskavi, navede razloge, zakaj ni upošteval priporočila nadzornika.
8.  
Pritožbeni mehanizem iz tega člena ne posega v pravna sredstva, ki so na voljo v skladu s Pogodbama, vključno s tožbami za nadomestilo škode.
9.  
Generalni direktor lahko zaprosi nadzornika za mnenje o vsaki zadevi v zvezi s procesnimi jamstvi ali temeljnimi pravicami, ki spadajo v pristojnost nadzornika, vključno o odločitvi glede neobvestitve preiskovanca na podlagi člena 9(3). Generalni direktor v vsaki taki prošnji navede rok, v katerem mora nadzornik odgovoriti.
10.  
Brez poseganja v roke iz člena 90 kadrovskih predpisov generalni direktor počaka na priporočilo nadzornika, preden odgovori pritožniku, kadar je uradnik ali drug uslužbenec Unije vložil pritožbo v zvezi z istim vprašanjem pri generalnem direktorju v skladu s členom 90a kadrovskih predpisov in tudi pri nadzorniku.
11.  
Nadzornik po posvetovanju z nadzornim odborom sprejme izvedbene določbe za obravnavo pritožb.

Te izvedbene določbe se nanašajo zlasti na podrobna pravila glede:

(a) 

vložitve pritožbe;

(b) 

izmenjave informacij med nadzornim odborom, nadzornikom in generalnim direktorjem;

(c) 

postopka za obravnavanje vprašanj, ki jih je v pritožbi izpostavil Urad;

(d) 

obravnave pritožbe v razčiščevalnem postopku v skladu s prvim pododstavkom odstavka 6;

(e) 

izdaje in sporočanja priporočila nadzornika;

(f) 

ustrezno utemeljenih primerov, v katerih generalni direktor lahko odstopa od priporočila nadzornika, in postopka, ki se uporablja v takih primerih.

▼B

Člen 10

Zaupnost in varstvo podatkov

1.  
Informacije, ki so v kakršni koli obliki posredovane ali pridobljene med zunanjimi preiskavami, se varujejo v skladu z ustreznimi določbami.
2.  
Informacije, ki so v kakršni koli obliki posredovane ali pridobljene med notranjimi preiskavami, se obravnavajo kot poslovna skrivnost in se varujejo v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za institucije Unije.
3.  
Zadevne institucije, organi, uradi in agencije zagotovijo spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih izvaja Urad, ter legitimnih pravic preiskovancev, v sodnih postopkih pa tudi spoštovanje vseh nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za takšne postopke.

▼M2

3a.  
Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) se uporablja za poročanje o goljufijah, korupciji in drugih nezakonitih dejanjih, ki škodijo finančnim interesom Unije, in za zaščito oseb, ki prijavijo takšne kršitve.
3b.  
Kadar Urad priporoči nadaljnje sodno ukrepanje, in brez poseganja v pravice žvižgačev in informatorjev do zaupnosti ter v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti in varstvu podatkov lahko preiskovanec od Urada zahteva zagotovitev poročila, pripravljenega na podlagi člena 11, kolikor se nanaša na preiskovanca. Urad to zahtevo brez odlašanja sporoči vsem prejemnikom tega poročila in odobri dostop le z izrecnim soglasjem prejemnikov. Prejemniki odgovorijo v 12 mesecih od prejema zahteve. Če v tem roku ni vložen ugovor, Urad odobri dostop.

Pristojni organ lahko tudi pooblasti Urad, da odobri dostop pred iztekom tega roka.

▼M2

4.  
Urad imenuje uradno osebo za varstvo podatkov v skladu s členom 43 Uredbe (EU) 2018/1725.

▼M1

Uradna oseba za varstvo podatkov je pristojna za obdelavo podatkov, ki jo opravljata Urad in sekretariat nadzornega odbora.

▼B

5.  
Generalni direktor zagotovi, da je vsako obveščanje javnosti nevtralno in nepristransko, da se pri razkrivanju informacij spoštuje zaupnost preiskav ter da je slednje v skladu z načeli iz tega člena in člena 9(1).

▼M1

V skladu s Kadrovskimi predpisi se osebje Urada in osebje sekretariata nadzornega odbora vzdrži vsakega neodobrenega razkritja informacij, ki jih pridobi pri izvajanju svojih dolžnosti, razen če so bile že zakonito objavljene ali dostopne javnosti, navedena obveznost pa velja tudi po prenehanju zaposlitve.

Člane nadzornega odbora pri izvajanju dolžnosti zavezuje enaka obveznost varovanja poslovne skrivnosti, navedena obveznost pa velja tudi po poteku njihovega mandata.

▼B

Člen 11

Poročilo o opravljeni preiskavi in ukrepi, ki jih je treba sprejeti po zaključku preiskave

1.  
Ko Urad zaključi preiskavo, se pod vodstvom generalnega direktorja pripravi poročilo. V njem so navedeni pravna podlaga za preiskavo, izvedene faze postopka, ugotovljena dejstva in njihova predhodna pravna opredelitev, ocena finančnih posledic ugotovljenih dejstev, spoštovanje procesnih jamstev v skladu s členom 9 in sklepne ugotovitve preiskave.

▼M2

Poročilu se po potrebi priložijo priporočila generalnega direktorja glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti. V teh priporočilih so po potrebi navedeni vsi disciplinski, upravni, finančni ali sodni ukrepi, ki jih sprejmejo zadevne institucije, organi, uradi in agencije ter pristojni organi držav članic, zlasti pa ocena zneskov, ki jih je treba izterjati, in predhodna pravna opredelitev ugotovljenih dejstev.

2.  

Pri pripravi poročil in priporočil iz odstavka 1 se upoštevajo ustrezne določbe prava Unije in, če je to primerno, nacionalnega prava zadevne države članice.

Poročila, pripravljena na podlagi prvega pododstavka, so vključno z vsemi dokazi, ki podpirajo ta poročila in so jim priloženi, dopustni dokazi:

(a) 

v nekazenskih sodnih postopkih pred nacionalnimi sodišči in v upravnih postopkih v državah članicah;

(b) 

v kazenskih postopkih države članice, v katerih se njihova uporaba izkaže za potrebno, na isti način in pod istimi pogoji kot upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji in zanje veljajo enaka pravila ocenjevanja kot za upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji, in imajo enako dokazno vrednost kot zadevna poročila;

(c) 

v sodnih postopkih pred Sodiščem in v upravnih postopkih v institucijah, organih, uradih in agencijah.

Države članice Uradu sporočijo vsa pravila nacionalnega prava, pomembna za namene točke (b) drugega pododstavka.

V zvezi s točko (b) drugega pododstavka države članice pošljejo Uradu na zahtevo končno odločbo nacionalnega sodišča, potem ko se je zadevni sodni postopek končal in je bila pravnomočna sodna odločba objavljena;

Ta uredba ne vpliva na pristojnost Sodišča in nacionalnih sodišč ter pristojnih organov v upravnih in kazenskih postopkih, da prosto presojajo dokazno vrednost poročil, ki jih pripravi Urad.

2a.  
Urad sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi dosledno zagotavlja kakovost poročil in priporočil iz odstavka 1.
3.  
Poročila in priporočila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, in vsi ustrezni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo pristojnim organom zadevnih držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave, po potrebi pa tudi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Pristojni organi zadevne države članice ter, po potrebi, institucija, organ, urad ali agencija začnejo ustrezne postopke, ki jih narekujejo rezultati zunanje preiskave, in o tem poroča Uradu v roku, določenem v priporočilih, ki spremljajo poročilo, poleg tega pa tudi na zahtevo Urada. Države članice lahko Urad obvestijo o ustreznih nacionalnih organih, ki so pristojni za obravnavo takšnih poročil, priporočil in dokumentov.

▼B

4.  
Poročila in priporočila, pripravljena po opravljeni notranji preiskavi, in vsi ustrezni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Navedena institucija, organ, urad ali agencija začne ustrezne postopke, predvsem disciplinske ali sodne postopke, ki jih narekujejo rezultati notranje preiskave, in o tem poroča Uradu v roku, določenem v priporočilih, ki spremljajo poročilo, poleg tega pa tudi na zahtevo Urada.

▼M2

5.  
Kadar se v poročilu, pripravljenem po notranji preiskavi, razkrijejo dejstva, ki bi lahko utemeljevala začetek kazenskega postopka, se navedene informacije skupaj s priporočili brez odlašanja posredujejo sodnim organom zadevne države članice, brez poseganja v člena 12c in 12d.

Na zahtevo Urada ga pristojni organi zadevnih držav članic v roku, določenem v priporočilih, obvestijo o morebitnih sprejetih ukrepih in po potrebi o razlogih za neizvajanje priporočil, potem ko jim je Urad posredoval informacije v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

▼M2 —————

▼B

7.  
Brez poseganja v odstavek 4 velja, da če do zaključka preiskave niso pridobljeni dokazi zoper preiskovanca, generalni direktor zaključi preiskavo proti navedeni osebi in jo o tem obvesti v desetih delovnih dneh.

▼M2

8.  
Urad lahko informatorja, ki je Uradu priskrbel informacije, na podlagi katerih je bila začeta preiskava, obvesti o zaključku preiskave, razen če meni, da bi ta informacija utegnila škoditi legitimnim interesom preiskovanca in učinkovitosti preiskave in nadaljnjim ukrepom ali zaupnosti.

▼B

Člen 12

Izmenjava informacij med Uradom in pristojnimi organi držav članic

▼M2

1.  
Brez poseganja v člena 10 in 11 te uredbe ter v določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 lahko Urad pristojnim organom zadevnih držav članic posreduje informacije, ki jih je pridobil med zunanjo preiskavo, in sicer do časa, da lahko te sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom. Takšne informacije lahko posreduje tudi zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji.

▼B

2.  
Brez poseganja v člena 10 in 11 generalni direktor posreduje sodnim organom zadevne države članice informacije, ki jih je Urad pridobil med notranjo preiskavo v zvezi z dejstvi, ki so v pristojnosti nacionalnih sodnih organov.

V skladu s členom 4 in brez poseganja v člen 10 generalni direktor zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji posreduje tudi informacije iz prvega pododstavka tega odstavka, vključno z istovetnostjo preiskovanca, povzetkom ugotovljenih dejstev, njihovo predhodno pravno opredelitvijo in oceno morebitnega vpliva na finančne interese Unije.

Uporablja se člen 9(4).

▼M2

3.  
Pristojni organi zadevne države članice, razen če je to v nasprotju z nacionalnim pravom, Urad brez odlašanja, v vsakem primeru pa v 12 mesecih od prejema informacij, ki so jim bile posredovane v skladu s tem členom2, obvestijo o ukrepih, sprejetih na podlagi teh informacij.

▼B

4.  
Urad lahko v skladu z nacionalnim pravom in Kadrovskimi predpisi predloži dokaze v postopku pred nacionalnimi sodišči.

▼M2

5.  
Urad lahko zagotovi ustrezne informacije mreži Eurofisc, ustanovljeni z Uredbo (EU) št. 904/2010. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca lahko ustrezne informacije iz mreže Eurofisc posredujejo Uradu v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi (EU) št. 904/2010.

Člen 12a

Službe za usklajevanje boja proti goljufijam

1.  
Vsaka država članica za namene te uredbe določi organ(v nadaljnjem besedilu: služba za usklajevanje boja proti goljufijam), ki skrbi za lažji potek učinkovitega sodelovanja in izmenjave informacij z Uradom, vključno z operativnimi informacijami. Kadar je to primerno, se lahko v skladu z nacionalnim pravom služba za usklajevanje boja proti goljufijam šteje za pristojni organ za namene te uredbe.
2.  
Na zahtevo Urada službe za usklajevanje boja proti goljufijam pred sprejetjem odločitve, ali začeti preiskavo ali ne, pa tudi med preiskavo ali po njej zagotovijo ali usklajujejo pomoč, ki jo Urad potrebuje za učinkovito izvajanje svojih nalog. Takšna pomoč vključuje zlasti pomoč pristojnih organov držav članic v skladu s členom 3(5) in (6), členom 7(3) ter členom 8(2) in (3).
3.  
Službe za usklajevanje boja proti goljufijam lahko Uradu na njegovo zahtevo zagotovijo pomoč, da lahko izvaja usklajevalne dejavnosti v skladu s členom 12b, po potrebi vključno s horizontalnim sodelovanjem in izmenjavo informacij med službami za usklajevanje boja proti goljufijam.

Člen 12b

Usklajevalne dejavnosti

1.  
Urad lahko na podlagi člena 1(2) organizira in olajša sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, institucijami, organi, uradi in agencijami, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju ter vsemi drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi med organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami. Da bi zaščitili finančne interese Unije, lahko sodelujoči organi in Urad zbirajo, analizirajo in izmenjujejo informacije, vključno z operativnimi informacijami. Osebje Urada lahko spremlja pristojne organe, ki izvajajo preiskovalne dejavnosti, na zahtevo navedenih organov. Uporabijo se člen 6, člen 7(6) in (7), člen 8(3) in člen 10.
2.  
Urad lahko po potrebi pripravi poročilo o izvedenih usklajevalnih dejavnostih in ga posreduje pristojnim organom držav članic ter zadevnim institucijam, organom, uradom in agencijam.
3.  
Ta člen se uporablja brez poseganja v pooblastila, ki jih izvaja Urad in so bila Komisiji dodeljena v posebnih določbah, ki urejajo medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med temi organi in Komisijo.
4.  
Urad lahko sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih v skladu z veljavnim pravom Unije, in v tem okviru izmenjuje operativne informacije, pridobljene na podlagi te uredbe.

Člen 12c

Poročanje EJT o kaznivem ravnanju

1.  
Urad brez nepotrebnega odlašanja predloži poročilo EJT o vsakem kaznivem ravnanju, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2017/1939. Poročilo se pošlje brez nepotrebnega odlašanja pred ali med preiskavo Urada.
2.  
Poročilo iz odstavka 1 vsebuje vsaj opis dejstev, vključno z oceno škode, ki je bila ali bi lahko bila povzročena, morebitno pravno kvalifikacijo in vse razpoložljive informacije o morebitnih žrtvah, osumljencih ali drugih vpletenih osebah.
3.  
Uradu ni treba EJT poročati o očitno neutemeljenih obtožbah.
4.  
Kadar informacije, ki jih prejme Urad, ne vključujejo elementov iz odstavka 2 tega člena in Urad ne izvaja nobene potekajoče preiskave, lahko Urad izvede predhodno oceno obtožb. Ta ocena se izvede brez odlašanja in vsekakor v dveh mesecih od prejema informacij. Med to oceno se uporabljata člen 6 in člen 8(2). Urad po tej predhodni oceni poroča EJT o vsakem kaznivem ravnanju iz odstavka 1 tega člena.
5.  
Kadar se kaznivo ravnanje iz odstavka 1 tega člena odkrije med preiskavo Urada in EJT začne preiskavo na podlagi poročila iz navedenega odstavka, Urad ne nadaljuje preiskave istih dejstev, razen v skladu s členom 12e ali 12f.

Za namene uporabe prvega pododstavka tega odstavka Urad v skladu s členom 12g(2) prek sistema EJT za vodenje zadev preveri, ali EJT izvaja preiskavo. Urad lahko od EJT zahteva dodatne informacije. EJT na takšno zahtevo odgovori v roku, ki se določi v skladu s členom 12g.

6.  
Institucije, organi, uradi in agencije lahko od Urada zahtevajo, naj izvede predhodno oceno prijavljenih obtožb. Za namene navedenih zahtev se smiselno uporabljajo odstavki 1 do 4. Urad obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo o rezultatih predhodne ocene, razen če bi posredovanje teh informacij lahko ogrozilo preiskavo, ki jo izvajata Urad ali EJT.
7.  
Kadar Urad po posredovanju poročila EJT v skladu s tem členom zaključi svojo preiskavo, se člen 9(4) in člen 11 ne uporabljata.

Člen 12d

Nepodvajanje preiskav

1.  
Brez poseganja v člena 12e in 12f, generalni direktor ne nadaljuje z že začeto preiskavo in ne začne nove preiskave na podlagi člena 5, in, kadar EJT izvaja preiskavo istih dejstev. Generalni direktor obvesti EJT o vsaki odločitvi o opustitvi preiskave, sprejeti na tej podlagi.

Za namene uporabe prvega pododstavka tega odstavka Urad v skladu s členom 12g(2) prek sistema EJT za vodenje zadev preveri, ali EJT izvaja preiskavo. Urad lahko od EJT zahteva dodatne informacije. EJT na takšno zahtevo odgovori v roku, ki se določi v skladu s členom 12g.

Kadar Urad ne nadaljuje svoje preiskave v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, se člen 9(4) in člen 11 ne uporabljata.

2.  
Da bi Urad lahko sprejel ustrezne upravne ukrepe v skladu s svojim mandatom, mu lahko EJT zagotovi relevantne informacije v zvezi z zadevami, v katerih se je EJT odločilo, da ne bo izvedlo preiskave ali je opustilo zadevo. Kadar Urad izve za nova dejstva, s katerimi EJT v trenutku odločitve o opustitvi, kakor je opredeljena v členu 39(1) Uredbe (EU) 2017/1939, ni bilo seznanjeno, lahko generalni direktor zaprosi EJT za ponovno odprtje preiskave v skladu s členom 39(2) navedene uredbe.

Člen 12e

Podpora, ki jo Urad zagotavlja EJT

1.  

Urad med preiskavo, ki jo izvaja EJT, in na zahtevo slednjega v skladu s členom 101(3) Uredbe (EU) 2017/1939 skladno s svojim mandatom podpre ali dopolni dejavnost EJT, zlasti z:

(a) 

zagotavljanjem informacij, analiz (vključno s forenzičnimi analizami), strokovnega znanja in operativne podpore;

(b) 

olajševanjem usklajevanja posebnih ukrepov pristojnih nacionalnih upravnih organov in organov Unije;

(c) 

izvajanjem upravnih preiskav.

Urad pri zagotavljanju podpore EJT ne izvaja dejanj ali ukrepov, ki bi lahko ogrozili preiskavo ali pregon.

2.  

Zahteva iz odstavka 1 se posreduje pisno, v njej pa so navedeni vsaj:

(a) 

informacije o preiskavi EJT, če je to pomembno za namene zahteve;

(b) 

ukrepi, za katere EJT od Urada zahteva, naj jih izvede;

(c) 

kadar je primerno, predviden čas za izvedbo zahteve.

Urad lahko po potrebi zahteva dodatne informacije.

3.  
Da bi zaščitili dopustnost dokazov ter temeljne pravice in procesna jamstva, kadar Urad v okviru svojega mandata izvaja podporne ukrepe na zahtevo EJT na podlagi tega člena, EJT in Urad v tesnem sodelovanju zagotovita spoštovanje veljavnih procesnih jamstev iz poglavja VI Uredbe (EU) 2017/1939.

Člen 12f

Dopolnilne preiskave

1.  
Kadar EJT izvaja preiskavo in generalni direktor v ustrezno utemeljenih primerih meni, da bi tudi Urad moral začeti preiskavo v skladu s svojim mandatom, da se olajša sprejetje varnostnih ukrepov oziroma finančnih, disciplinskih ali upravnih ukrepov, Urad o tem pisno obvesti EJT, pri čemer navede naravo in namen preiskave.

EJT lahko po prejemu tega obvestila in v roku, ki se določi v skladu s členom 12g, ugovarja začetku preiskave ali izvajanju določenih dejanj, povezanih s preiskavo. Kadar EJT ugovarja začetku preiskave ali izvajanju določenih dejanj, povezanih s preiskavo, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Urad, ko razlogi za ugovor prenehajo veljati.

Če EJT ne ugovarja v roku, ki se določi v skladu s členom 12g, lahko Urad začne preiskavo, ki jo izvede ob stalnem posvetovanju z EJT. Če EJT pozneje preiskavi ugovarja, Urad začasno prekine ali opusti preiskavo ali ne izvede določenih dejanj, povezanih s preiskavo.

2.  
Kadar EJT v odgovor na zahtevo po informacijah, predloženo v skladu s členom 12d, Urad obvesti o tem, da ne vodi preiskave, in nato začne preiskavo istih dejstev, o tem brez odlašanja obvesti Urad. Če generalni direktor po prejemu teh informacij meni, da bi bilo treba preiskavo, ki jo je začel Urad, nadaljevati, da se olajša sprejetje varnostnih ukrepov oziroma finančnih, disciplinskih ali upravnih ukrepov, se uporablja odstavek 1 tega člena.

Člen 12g

Delovni dogovori in izmenjava informacij z EJT

1.  
Urad z EJT sklene delovne dogovore. Takšni delovni dogovori med drugim določajo praktične dogovore za izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, operativnimi, strateškimi ali tehničnimi informacijami in zaupnimi informacijami in dopolnilne preiskave.

Delovni dogovori vključujejo podrobne dogovore o stalni izmenjavi informacij med prejemom in preverjanjem obtožb za namene določanja pristojnosti za preiskave. Vključujejo tudi dogovore o prenosu informacij med Uradom in EJT, kadar Urad ukrepa v podporo ali v okviru dopolnjevanja EJT. V njih so določeni roki za odgovarjanje na zahteve enega in drugega.

Urad in EJT se dogovorita o rokih in podrobnih dogovorih glede člena 12c(5), člena 12d(1) in člena 12f(1). Do sprejetja takšnega dogovora EJT brez odlašanja odgovori na zahteve Urada, v vsakem primeru pa v 10 delovnih dneh od zahteve iz člena 12c(5) in člena 12d(1) ter v 20 delovnih dneh od prejema zahteve za informacije, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 12f(1).

Generalni direktor pred sprejetjem delovnih dogovorov z EJT posreduje osnutek v vednost nadzornemu odboru, Evropskemu parlamentu in Svetu. Nadzorni odbor da svoje mnenje brez odlašanja.

2.  
Urad ima posreden dostop do informacij v sistemu EJT za vodenje zadev na podlagi sistema javljanja zadetkov.

Kadar se ugotovi ujemanje med podatki, ki jih je v sistem za vodenje zadev vnesel Urad, in podatki, ki jih hrani EJT, se dejstvo, da obstaja ujemanje, sporoči Uradu in EJT. Urad sprejme ustrezne ukrepe, da EJT omogoči dostop do informacij v svojem sistemu za vodenje zadev na podlagi sistema javljanja zadetkov.

V delovnih dogovorih se opredelijo tehnični in varnostni vidiki vzajemnega dostopa do sistema za vodenje zadev, vključno z notranjimi postopki za zagotovitev, da je vsak dostop ustrezno utemeljen za izvajanje njunih nalog in da je dokumentiran.

3.  
Generalni direktor in evropski glavni tožilec se sestaneta vsaj enkrat na leto, da razpravljata o zadevah skupnega interesa.

▼B

Člen 13

Sodelovanje Urada z Eurojustom in Europolom

▼M2

1.  
Urad v okviru svojega mandata za zaščito finančnih interesov Unije po potrebi sodeluje z Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol). Urad z Eurojustom in Europolom po potrebi sklepa upravne dogovore, ki omogočajo boljše sodelovanje. Takšni delovni dogovori se lahko navezujejo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih informacij, med drugim osebnih in tajnih informacij, na zahtevo pa tudi poročil o napredku.

▼B

Urad v primerih, v katerih bi lahko bila taka koordinacija ter sodelovanje med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona koristna in potrebna, ali v primerih, v katerih je pristojnim organom držav članic posredoval informacije, na podlagi katerih je mogoče sumiti o goljufiji, korupciji ali drugem nezakonitem dejanju, ki škodi finančnim interesom Unije in spada med hujše oblike kaznivih dejanj, Eurojustu posreduje koristne informacije, ki se uvrščajo v okviru mandata Eurojusta.

2.  
Če Urad informacije, ki so jih zagotovili pristojni organi zadevnih držav članic, posreduje Eurojustu ali Europolu, te organe o tem pravočasno obvesti.

Člen 14

Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

1.  
Urad lahko po potrebi sklepa upravne dogovore tudi s pristojnimi službami v tretjih državah in z mednarodnimi organizacijami. Urad svoje ukrepe po potrebi usklajuje s pristojnimi službami Komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje, zlasti pred sprejetjem takšnih dogovorov. Taki dogovori se lahko navezujejo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih informacij, na zahtevo pa tudi poročil o napredku.
2.  
Urad pred posredovanjem informacij pristojnim organom v tretjih državah ali mednarodnim organizacijam obvesti pristojne organe zadevnih članic, ki so te informacije priskrbeli.

Urad vodi evidenco o vsakem posredovanju osebnih podatkov, vključno z razlogi zanj, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 15

Nadzorni odbor

▼M2

1.  
Nadzorni odbor redno spremlja Urad pri uresničevanju njegove preiskovalne funkcije, da bi okrepil neodvisnost Urada pri ustreznem izvajanju pooblastil, ki so mu dodeljena s to uredbo.

Nadzorni odbor spremlja zlasti napredek v zvezi z uporabo procesnih jamstev in trajanjem preiskav.

Nadzorni odbor generalnemu direktorju pošilja mnenja in, kadar je to primerno, priporočila, med drugim glede virov, ki jih Urad potrebuje za uresničevanje svoje preiskovalne funkcije, prednostnih preiskovalnih nalog Urada in trajanja preiskav. Ta mnenja lahko pripravlja na lastno pobudo, na zahtevo generalnega direktorja ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije, pri čemer pa ne posega v izvajanje potekajočih preiskav.

Urad na svoji spletni strani objavi svoje odgovore na mnenja nadzornega odbora.

Institucije, organi, uradi ali agencije prejmejo izvod mnenj, izdanih na podlagi tretjega pododstavka.

Nadzorni odbor ima dostop do vseh informacij in dokumentov, za katere meni, da so potrebni za izvajanje njegovih nalog, kar vključuje poročila in priporočila v zvezi z zaključenimi preiskavami in opuščenimi zadevami, vendar brez poseganja v izvajanje potekajočih preiskav in z ustreznim upoštevanjem zahtev glede zaupnosti in varstva podatkov.

▼B

2.  
Nadzorni odbor sestavlja pet neodvisnih članov z izkušnjami pri opravljanju visoke pravosodne, preiskovalne ali primerljive funkcije, ki je povezana s področji dejavnosti Urada. Soglasno jih imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija.

V sklepu o imenovanju članov nadzornega odbora je vključen tudi rezervni seznam s potencialnimi člani, ki lahko nadomestijo člane nadzornega odbora za preostanek mandata zaradi odstopa, smrti ali trajne nezmožnosti za delo enega ali več članov.

3.  
Mandat članov nadzornega odbora traja pet let in ga ni mogoče obnoviti. Da bi nadzorni odbor ohranil strokovno znanje in izkušnje, se izmenično zamenjajo trije oziroma dva člana.
4.  
Po izteku mandata člani nadzornega odbora še naprej opravljajo svojo funkcijo, dokler ni poskrbljeno za njihovo zamenjavo.
5.  
Če član nadzornega odbora ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih nalog ali če je bil spoznan za krivega resne kršitve, ga lahko Evropski parlament, Svet in Komisija soglasno razrešijo dolžnosti.
6.  
Člani nadzornega odbora v skladu z veljavnimi predpisi Komisije prejemajo dnevna nadomestila, prav tako se jim povrnejo stroški, ki jih imajo z opravljanjem svojih nalog.
7.  
Člani nadzornega odbora pri opravljanju svojih nalog ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali institucije, organa, urada ali agencije.

▼M2

8.  
Nadzorni odbor imenuje svojega predsednika. Sprejme svoj poslovnik, ki ga pred tem posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. Sestanki nadzornega odbora se sklicujejo na pobudo njegovega predsednika ali generalnega direktorja. Nadzorni odbor se sestane najmanj desetkrat na leto. Svoje sklepe sprejema z večino glasov svojih članov. Njegov sekretariat zagotavlja Komisija, in sicer v tesnem sodelovanju z nadzornim odborom. Pred imenovanjem osebja sekretariata se opravi posvetovanje z nadzornim odborom, njegovo mnenje pa upošteva pri imenovanju. Sekretariat deluje po navodilih nadzornega odbora in neodvisno od Komisije. Ne glede na to, da ima Komisija nadzor nad proračunom nadzornega odbora in njegovega sekretariata, ne posega v naloge spremljanja nadzornega odbora.

▼M1

Uradniki, imenovani v sekretariat nadzornega odbora, pri izvajanju nadzornih nalog nadzornega odbora ne smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od posameznih vlad oziroma institucij, organov, uradov ali agencij.

▼B

9.  
Nadzorni odbor vsako leto sprejme vsaj eno poročilo o svojih dejavnostih, ki obsega oceno neodvisnosti Urada, uporabe procesnih jamstev ter trajanja preiskav. Ta poročila se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

Nadzorni odbor lahko Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču predloži poročila o rezultatih preiskav Urada in o ukrepih, sprejetih na podlagi teh rezultatov.

Člen 16

Izmenjava mnenj z institucijami

▼M2

1.  
Evropski parlament, Svet in Komisija se enkrat na leto sestanejo z generalnim direktorjem in na politični ravni izmenjajo mnenja o politiki Urada glede postopkov za preprečevanje goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim. Nadzorni odbor sodeluje v izmenjavi mnenj. Evropskega glavnega tožilca se povabi k sodelovanju pri izmenjavi mnenj. Na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, generalnega direktorja ali nadzornega odbora so lahko na posamezno sejo povabljeni predstavniki Računskega sodišča, EJT, Eurojusta in Europola.
2.  

V okviru cilja iz odstavka 1 se izmenjava mnenj lahko navezuje na katero koli vprašanje, o katerem se dogovorijo Evropski parlament, Svet in Komisija. Izmenjava mnenj se lahko zlasti navezuje na:

(a) 

strateške prednostne naloge preiskovalnih politik Urada;

(b) 

mnenja in poročila o dejavnostih nadzornega odbora v skladu s členom 15;

(c) 

poročila generalnega direktorja v skladu s členom 17(4) in, kjer je to ustrezno, vsa druga poročila institucij v zvezi z mandatom Urada;

(d) 

okvir za odnose med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami, zlasti EJT, vključno z vsemi horizontalnimi in sistemskimi vprašanji, ki se pojavijo pri nadaljnjem ukrepanju na podlagi končnih poročil Urada o preiskavi;

(e) 

okvir za odnose med Uradom in pristojnimi organi držav članic, vključno z vsemi horizontalnimi in sistemskimi vprašanji, ki se pojavijo pri nadaljnjem ukrepanju na podlagi končnih poročil Urada o preiskavi;

(f) 

odnose med Uradom in pristojnimi organi tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami v okviru dogovorov po tej uredbi;

(g) 

učinkovitosti Urada pri izvajanju njegovega mandata.

▼B

3.  
Vse institucije, ki sodelujejo v izmenjavi mnenj, zagotovijo, da ta ni v škodo potekajočim preiskavam.
4.  
Institucije, ki sodelujejo v izmenjavi mnenj, pri načrtovanju ukrepov upoštevajo mnenja, izražena med to izmenjavo. Generalni direktor v poročilih iz člena 17(4) navede informacije o morebitnih ukrepih, ki jih sprejme Urad.

Člen 17

Generalni direktor

1.  
Urad vodi generalni direktor. Generalnega direktorja imenuje Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2. Mandat generalnega direktorja traja sedem let in ga ni mogoče obnoviti.

▼M2

2.  
Za imenovanje novega generalnega direktorja objavi Komisija razpis prostega delovnega mesta v Uradnem listu Evropske unije. Ta razpis se objavi najpozneje šest mesecev pred iztekom vsakokratnega mandata. Komisija pripravi seznam kandidatov z ustreznimi kvalifikacijami. Potem ko nadzorni odbor da pozitivno mnenje o izbirnem postopku, ki ga uporablja Komisija, se Evropski parlament in Svet pravočasno dogovorita o ožjem seznamu treh kandidatov s seznama primernih kandidatov, ki ga je pripravila Komisija. Komisija imenuje generalnega direktorja z zadevnega ožjega seznama.
3.  
Generalni direktor pri izvajanju svojih nalog v zvezi z začetkom in izvedbo zunanjih in notranjih preiskav ali usklajevalnih dejavnosti ali pripravo poročil po zaključku takšnih preiskav ali usklajevalnih dejavnosti ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali institucije, organa, urada ali agencije. Če generalni direktor meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, posega v njegovo neodvisnost, o tem nemudoma obvesti nadzorni odbor ter se odloči, ali bo zoper Komisijo vložil tožbo pri Sodišču.
4.  
Generalni direktor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču redno in vsaj enkrat na leto poroča o ugotovitvah preiskav, ki jih izvaja Urad, sprejetih ukrepih in težavah, s katerimi se srečuje, pri čemer mora spoštovati zaupnost teh preiskav, legitimne pravice preiskovancev in informatorjev ter po potrebi nacionalno pravo, ki se uporablja za sodne postopke. Ta poročila vključujejo tudi oceno ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi držav članic ter institucije, organi, uradi in agencije na podlagi poročil in priporočil Urada.
4a.  
Na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta v okviru njunih pravic proračunskega nadzora lahko generalni direktor priskrbi informacije o dejavnostih Urada, pri čemer upošteva zaupnost preiskav in nadaljnjih postopkov. Evropski parlament in Svet zagotovita zaupnost informacij, ki se priskrbijo v skladu s tem odstavkom.
5.  

Generalni direktor redno obvešča nadzorni odbor o dejavnostih Urada, uresničevanju preiskovalne funkcije Urada ter ukrepanju na podlagi preiskav.

Generalni direktor redno obvešča nadzorni odbor o:

(a) 

primerih, ko niso bila upoštevana njegova priporočila;

(b) 

primerih, ko so bile informacije posredovane sodnim organom držav članic ali EJT;

(c) 

primerih, v katerih se je odločil, da ne bo začel preiskave, in opuščenih primerih;

(d) 

trajanju preiskav v skladu s členom 7(8).

▼B

6.  
Generalni direktor lahko s pisnim pooblastilom prenese izvajanje nekaterih svojih funkcij iz člena 5, člena 7(2), člena 11(7) in člena 12(2) na enega ali več članov osebja Urada, v katerem navede ustrezne pogoje in omejitve takega prenosa.

▼M2

7.  
Generalni direktor določi notranji svetovalni in nadzorni postopek, vključno s preskusom zakonitosti, ki med drugim zadeva spoštovanje procesnih jamstev in temeljnih pravic preiskovancev ter nacionalnega prava zadevnih držav članic, zlasti v povezavi s členom 11(2). Preskus zakonitosti opravljajo pravni izvedenci Urada in njegovi strokovnjaki na področju preiskovalnih postopkov. Njihovo mnenje se priloži končnemu poročilu o preiskavi.
8.  

Generalni direktor sprejme smernice o preiskovalnih postopkih, namenjene osebju Urada. Navedene smernice so skladne s to uredbo in med drugim zajemajo:

(a) 

prakse, ki jih je treba spoštovati pri izvajanju mandata Urada;

(b) 

podrobna pravila, ki urejajo postopke preiskav;

(c) 

procesna jamstva;

(d) 

podrobnosti glede notranjih svetovalnih in nadzornih postopkov, vključno s preskusom zakonitosti;

(e) 

varstvo podatkov in politike o komuniciranju in dostopu do dokumentov, kot je določeno v členu 10(3b);

(f) 

odnose z EJT.

▼B

Te smernice, pa tudi vse spremembe smernic, se sprejmejo po tem, ko je imel nadzorni odbor možnost predložiti pripombe v zvezi z njimi, nakar se pošljejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter se v informativne namene objavijo na spletnem mestu Urada v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

▼M2

9.  
Komisija se pred izrekom disciplinskih ukrepov ali odvzemom imunitete generalnemu direktorju posvetuje z nadzornim odborom.

▼B

Disciplinski ukrepi se generalnemu direktorju lahko izrečejo le na podlagi utemeljenega sklepa, ki se posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in nadzornemu odboru.

10.  
Vsako sklicevanje na „direktorja“ Urada v pravnih besedilih se razume kot sklicevanje na generalnega direktorja.

▼M1

Člen 18

Financiranje

Skupna proračunska sredstva za Urad so prikazana pod posebno proračunsko postavko v oddelku splošnega proračuna Evropske unije, ki se nanaša na Komisijo, ter so podrobneje razčlenjena v prilogi k navedenemu oddelku. Proračunska sredstva za nadzorni odbor in njegov sekretariat so prikazana v oddelku splošnega proračuna Evropske unije, ki se nanaša na Komisijo.

Kadrovski načrt Urada je priložen kadrovskemu načrtu Komisije. Kadrovski načrt Komisije zajema sekretariat nadzornega odbora.

▼M2

Člen 19

Poročilo o evalvaciji in morebitna revizija

1.  
Komisija najpozneje pet let po datumu, določenem v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o evalvaciji glede uporabe in učinka te uredbe, zlasti kar zadeva uspešnost in učinkovitost sodelovanja med Uradom in EJT. Poročilu priloži mnenje nadzornega odbora.
2.  
Komisija najpozneje dve leti po predložitvi poročila o evalvaciji na podlagi prvega odstavka Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog za posodobitev okvira Urada, vključno z dodatnimi ali podrobnejšimi pravili o ustanovitvi Urada, njegovih funkcijah ali postopkih, ki se uporabljajo za njegove dejavnosti, s posebnim poudarkom na sodelovanju Urada z EJT, čezmejnih preiskavah in preiskavah v državah članicah, ki ne sodelujejo v EJT.

▼B

Člen 20

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1073/1999 in Uredba (Euratom) št. 1074/1999 se razveljavita.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 21

Začetek veljavnosti in prehodne določbe

1.  
Ta uredba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu objave v Uradnem listu Evropske unije.
2.  
Člen 15(3) se uporablja v času trajanja mandata članov nadzornega odbora, ki to funkcijo opravljajo na dan, ko začne veljati ta uredba. Takoj po začetku veljavnosti te uredbe predsednik Evropskega parlamenta z žrebom izbere dva člana nadzornega odbora, katerih dolžnosti z odstopanjem od prvega stavka člena 15(3) prenehajo po izteku prvih 36 mesecev njunega mandata. Na podlagi seznama iz člena 1(2) Sklepa 2012/45/EU, Euratom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 23. januarja 2012 o imenovanju članov nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ( 7 ) se v skladu z vrstnim redom s seznama za petletni mandat samodejno imenujeta dva nova člana, ki zamenjata odhajajoča člana. Nova člana sta prvi dve osebi na tem seznamu.
3.  
Tretji stavek člena 17(1) se uporablja za čas trajanja mandata generalnega direktorja, ki to funkcijo opravlja na dan, ko začne veljati ta uredba.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

RAZVELJAVLJENI UREDBI (IZ ČLENA 20)

Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 136, 31.5.1999, str. 1)

Uredba Sveta (Euratom) št. 1074/1999

(UL L 136, 31.5.1999, str. 8)




PRILOGA II



KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 1073/1999 in Uredba (Euratom) št. 1074/1999

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 1(1)

Člen 1(2)

Člen 1(2)

Člen 1(3)

Člen 1(3)

Člen 1(4)

Člen 1(5)

Člen 2, točka 1

Člen 2, točka 2

Člen 2, točka 3

Člen 2

Člen 2, točka 4

Člen 2, točka 5

Člen 2, točka 6

Člen 2, točka 7

Člen 3, prvi odstavek

Člen 3(1), prvi pododstavek

Člen 3, drugi odstavek

Člen 3(1), drugi pododstavek

Člen 3(2)

Člen 3(3), drugi pododstavek

Člen 3(3), tretji pododstavek

Člen 3(4)

Člen 3(5)

Člen 3(6)

Člen 4(1), prvi pododstavek

Člen 4(1), prvi pododstavek

Člen 4(1), drugi pododstavek

Člen 4(1), drugi pododstavek

Člen 4(2)

Člen 4(2)

Člen 4(3), prvi pododstavek

Člen 4(3)

Člen 4(3), drugi pododstavek

Člen 4(4)

Člen 4(4), prvi stavek

Člen 4(5)

Člen 4(5), prvi pododstavek

Člen 4(6), prvi pododstavek

Člen 4(6), drugi pododstavek

Člen 4(5), drugi pododstavek

Člen 4(6), tretji pododstavek

Člen 4(6), točka (a)

Člen 4(7)

Člen 4(6), točka (b)

Člen 4(8)

Člen 5(1)

Člen 5, prvi odstavek

Člen 5(2), prvi pododstavek

Člen 5, drugi odstavek

Člen 5(2), drugi pododstavek

Člen 5(3)

Člen 5(4)

Člen 5(5)

Člen 5(6)

Člen 6

Člen 6(1)

Člen 7(1)

Člen 6(2)

Člen 7(2), prvi stavek

Člen 6(3)

Člen 7(2), drugi stavek

Člen 6(4)

Člen 3(3), prvi pododstavek

Člen 7(4)

Člen 6(5)

Člen 7(5)

Člen 6(6)

Člen 7(3)

Člen 7(6)

Člen 7(7)

Člen 7(8)

Člen 7(1)

Člen 8(1)

Člen 7(2)

Člen 8(2)

Člen 7(3)

Člen 8(3)

Člen 9

Člen 8(1)

Člen 10(1)

Člen 8(2), prvi pododstavek

Člen 10(2)

Člen 8(2), drugi pododstavek

Člen 8(3)

Člen 8(4)

Člen 10(4)

Člen 10(5)

Člen 9(1)

Člen 11(1), prvi pododstavek

Člen 11(1), drugi pododstavek

Člen 9(2)

Člen 11(2)

Člen 9(3)

Člen 11(3)

Člen 9(4)

Člen 11(4)

Člen 11(5)

Člen 11(6)

Člen 11(7)

Člen 11(8)

Člen 10(1)

Člen 12(1)

Člen 10(2)

Člen 12(2), prvi pododstavek

Člen 12(2), drugi pododstavek

Člen 12(2), tretji pododstavek

Člen 10(3)

Člen 4(4), drugi stavek

Člen 12(3)

Člen 12(4)

Člen 13

Člen 14

Člen 11(1), prvi pododstavek

Člen 15(1), prvi pododstavek

Člen 15(1), drugi pododstavek

Člen 11(1), drugi pododstavek

Člen 15(1), tretji pododstavek

Člen 15(1), četrti pododstavek

Člen 15(1), peti pododstavek

Člen 11(2)

Člen 15(2), prvi pododstavek

Člen 15(2), drugi pododstavek

Člen 11(3)

Člen 15(3)

Člen 11(4)

Člen 15(4)

Člen 15(5)

Člen 15(6)

Člen 11(5)

Člen 15(7)

Člen 11(6)

Člen 15(8)

Člen 11(7)

Člen 17(5), tretji pododstavek

Člen 11(8)

Člen 15(9)

Člen 16

Člen 12(1)

Člen 17(1)

Člen 12(2)

Člen 17(2)

Člen 12(3), prvi pododstavek

Člen 17(3)

Člen 12(3), drugi pododstavek

Člen 17(4)

Člen 12(3), tretji pododstavek

Člen 10(3)

Člen 17(5), prvi pododstavek

Člen 17(5), drugi pododstavek

Člen 17(6)

Člen 17(7)

Člen 17(8)

Člen 12(4), prvi stavek

Člen 17(9), prvi pododstavek

Člen 12(4), drugi stavek

Člen 17(9), drugi pododstavek

Člen 17(10)

Člen 13

Člen 18

Člen 14

Člen 15

Člen 19

Člen 20

Člen 16

Člen 21(1)

Člen 21(2)

Člen 21(3)

Priloga I

Priloga II



( 1 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

( 3 ) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

( 4 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 5 ) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

( 6 ) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

( 7 ) UL L 26, 28.1.2012, str. 30.

Top