1. Izvozne premije imajo lahko negativen učinek na konkurenco na trgu med potencialnimi konkurenčnimi ponudniki blaga in storitev. Zato Komisija kot varuhinja konkurence v skladu s Pogodbo strogo nasprotuje izvozni pomoči za trgovino znotraj Unije in izvoz iz Unije. Da podpora držav članic za zavarovanje izvoznih kreditov ne bi izkrivljala konkurence, je treba pojasniti, kako se taka podpora ocenjuje v skladu s pravili Unije glede državne pomoči.

2. Komisija uporablja svoja pooblastila za zakonsko urejanje državnih pomoči na področju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov za odpravljanje dejanskih ali potencialnih izkrivljanj konkurence na notranjem trgu, in sicer tako med izvozniki v različnih državah članicah (pri trgovini znotraj in zunaj Unije), kot tudi med zavarovatelji izvoznih kreditov, ki delujejo v Uniji. Leta 1997 je Komisija v svojem sporočilu državam članicam po členu 93(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov ( 1 ) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 1997) določila načela za posredovanje države. Sporočilo iz leta 1997 naj bi se uporabljalo za obdobje pet let od 1. januarja 1998. Pozneje je bilo spremenjeno, njegovo obdobje veljavnosti pa se je podaljšalo leta 2001 ( 2 ), 2004 ( 3 ), 2005 ( 4 ) in 2010 ( 5 ). Zdaj se uporablja do 31. decembra 2012.

3. Izkušnje, pridobljene pri uporabi sporočila iz leta 1997, zlasti med finančno krizo v letih 2009–2011, kažejo, da je treba pregledati politiko Komisije na tem področju.

4. Pravila iz tega sporočila bodo pripomogla k preprečevanju tega, da bi državne pomoči izkrivljale konkurenco med zasebnimi in javnimi ali javno podprtimi zavarovatelji izvoznih kreditov, ter ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike.

5. Cilj sporočila je državam članicam zagotoviti podrobne smernice o načelih, po katerih namerava Komisija razlagati člena 107 in 108 Pogodbe, ter o uporabi teh členov za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov. Politika Komisije na tem področju naj bi tako postala čim bolj pregledna, zagotovili pa naj bi se tudi predvidljivost in enaka obravnava. V ta namen sporočilo določa vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, če želijo državni zavarovatelji vstopiti na trg kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov za tržna tveganja.

6. Zaradi potrebe po kontinuiteti in pravni varnosti pri obravnavanju državne pomoči na področju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov se zdi primerno, da se sedanje sporočilo uporablja do 31. decembra 2021. Tako bo datum izteka veljavnosti Sporočila usklajen z datumi večine smernic o državni pomoči, sprejetih v skladu s programom posodobitve področja državnih pomoči.

7. V oddelku 2 so navedeni področje uporabe tega sporočila ter opredelitve pojmov, ki se v njem uporabljajo. Oddelek 3 obravnava uporabo člena 107(1) Pogodbe in splošno prepoved državne pomoči za zavarovanje izvoznih kreditov za tržna tveganja. V oddelku 4 so navedene nekatere izjeme od opredelitve tržnih tveganj ter pogoji za posredovanje države pri zavarovanju začasnih netržnih tveganj.

8. Komisija bo načela iz tega sporočila uporabljala samo za zavarovanje izvoznih kreditov z obdobjem tveganja manj kot dve leti. Vsi drugi instrumenti za financiranje izvoza so izključeni iz področja uporabe tega sporočila.

9. V tem sporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

10. V skladu s členom 107(1) Pogodbe „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

11. Če zavarovanje izvoznih kreditov nudijo državni zavarovatelji, so vključena državna sredstva. Zaradi udeležbe države imajo lahko zavarovatelji in/ali izvozniki selektivno prednost, zaradi česar se lahko izkrivlja konkurenca ali lahko obstaja nevarnost izkrivljanja konkurence, lahko pa tudi vpliva na trgovino med državami članicami. Naslednja načela so namenjena zagotavljanju smernic o tem, kako se taki ukrepi ocenjujejo v skladu s pravili o državni pomoči.

12. Če imajo državni zavarovatelji določene prednosti pred zasebnimi zavarovatelji kreditov, je lahko vključena državna pomoč. Te prednosti so lahko različnih oblik in lahko med drugim vključujejo:

13. Ugodnosti za državne zavarovatelje iz točke 12 v zvezi s tržnimi tveganji vplivajo na trgovanje s storitvami zavarovanja kreditov znotraj Unije. Povzročajo razlike v razpoložljivih zavarovalnih kritjih za tržna tveganja v različnih državah članicah. Zaradi tega se izkrivlja konkurenca med zavarovatelji v različnih državah članicah, ima pa tudi sekundarne učinke na trgovino znotraj Unije ne glede na to, ali gre za uvoz znotraj ali zunaj Unije ( 7 ). Treba je opredeliti pogoje, pod katerimi lahko delujejo državni zavarovatelji, če imajo take prednosti pred zasebnimi zavarovatelji kreditov, da se zagotovi, da ne prejmejo državne pomoči. Zaradi tega jim ne sme biti dovoljeno, da bi zavarovali tržna tveganja.

14. Ugodnosti za državne zavarovatelje je včasih tudi mogoče vsaj deloma prenesti na izvoznike. Take ugodnosti lahko izkrivljajo konkurenco in trgovino ter pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Če pa so izpolnjeni pogoji za zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov za tržna tveganja, kot so določeni v oddelku 4.3 tega sporočila, bo Komisija štela, da na izvoznike niso bile prenesene neupravičene ugodnosti.

15. Komisija se je odločila, da bo sedanje sporočilo še naprej uporabljala do 31. decembra 2021.

16. Države članice, ki nudijo pozavarovanje zavarovateljem izvoznih kreditov s sodelovanjem v pozavarovalnih pogodbah v zasebnem sektorju, ki pokrivajo tržna in netržna tveganja, morajo dokazati, da programi ne vključujejo državne pomoči iz točke 12(f).

17. Državni zavarovatelji lahko pod pogoji iz tega sporočila nudijo zavarovanje izvoznih kreditov za začasno netržna tveganja.

18. Ne glede na opredelitev tržnih tveganj se nekatera komercialna in politična tveganja za kupce, ustanovljene v državah, naštetih v Prilogi, v naslednjih primerih štejejo za začasno netržna:

19. Za čim večje zmanjšanje izkrivljanj konkurence na notranjem trgu lahko tveganja, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna, krijejo državni zavarovatelji, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 4.3.

20. Kakovost kritja, ki ga zagotavljajo državni zavarovatelji, mora biti skladna s tržnimi standardi. Predvsem se lahko krijejo samo ekonomsko upravičljiva tveganja, se pravi tveganja, ki so sprejemljiva na podlagi trdnih načel zavarovanja. Najvišji odstotek kritja znaša 95 % za komercialna in politična tveganja, čakalni rok za odškodninske zahtevke pa mora biti najmanj 90 dni.

21. Ocena tveganj mora vedno temeljiti na trdnih načelih zavarovanja. V skladu s tem tveganje finančno nezanesljivih transakcij ne pride v poštev za kritje v okviru javno podprtih shem. Merila sprejemljivosti tveganja morajo biti po teh načelih nedvoumna. Če poslovni odnos že obstaja, morajo imeti izvozniki pozitivne izkušnje s trgovanjem in/ali plačili. Kupci morajo imeti čisto kartoteko, kar zadeva odškodninske zahtevke, verjetnost neplačila mora biti sprejemljiva, prav tako pa tudi njihova notranja in/ali zunanja bonitetna ocena.

22. Prevzem tveganja na podlagi pogodbe o zavarovanju izvoznih kreditov se mora nadomestiti z ustrezno premijo. Da se čim bolj omeji izrinjanje zasebnih zavarovateljev kreditov, morajo biti povprečne premije v okviru javno podprtih shem višje od povprečnih premij, ki jih zasebni zavarovatelji kreditov zaračunajo za podobna tveganja. Ta zahteva zagotavlja postopno odpravljanje posredovanja države, ker bodo višje premije zagotovile, da se izvozniki vrnejo k zasebnim zavarovateljem kreditov, takoj ko jim bodo to dopuščali tržni pogoji in bodo tveganja spet postala tržna.

23. Oblikovanje cen velja za ustrezno, če se zaračuna najnižja premija ( 9 ) (premija varnega pristana) za ustrezne kategorije tveganja kupcev ( 10 ), kot so določene v spodnji tabeli. Premija varnega pristana se uporablja, razen če države članice dokažejo, da te stopnje niso ustrezne za zadevna tveganja. Za celotni obseg poslov mora kategorija tveganja ustrezati povprečnemu tveganju kupcev, ki jih krije polica.

24. Pri sozavarovanju, kvotnem pozavarovanju in dodatnem kritju velja oblikovanje cen za ustrezno le, če je zaračunana premija vsaj 30 % višja od premije za (začetno) kritje, ki ga zagotovi zasebni zavarovatelj kreditov.

25. Da je oblikovanje cen ustrezno, je treba premiji za tveganje prišteti upravni prispevek, ne glede na trajanje pogodbe.

26. Države članice morajo sheme, uvedene za tveganja, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna, objaviti na spletnih straneh državnih zavarovateljev ter pri tem navesti vse veljavne pogoje.

27. Komisiji morajo predložiti letna poročila o tveganjih, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna in jih krijejo državni zavarovatelji. To morajo storiti najpozneje do 31. julija leta, ki sledi posredovanju.

28. V poročilu morajo biti zajete informacije o uporabi vseh shem, na primer o celotnem obsegu odobrenih kreditnih limitov, zavarovanih poslih, zaračunanih premijah, zabeleženih in plačanih terjatvah, izterjanih zneskih ter administrativnih stroških sheme. Komisija bo ta poročila objavila na svoji spletni strani.

29. Tveganja iz točke 18(a) lahko pod pogoji iz oddelka 4.3 krijejo državni zavarovatelji. V takem primeru ni treba obvestiti Komisije.

30. Tveganja iz točk 18(b), (c) in (d) lahko krijejo državni zavarovatelji pod pogoji iz oddelka 4.3, potem ko so o tem obvestili Komisijo in se je ta strinjala.

31. Če kateri od pogojev iz oddelka 4.3 ni izpolnjen, to ne pomeni, da se zavarovanje izvoznih kreditov ali zavarovalna shema samodejno prepove. Če želi država članica odstopati od katerega od teh pogojev ali če obstaja kakršen koli dvom o tem, ali načrtovana shema zavarovanja izvoznih kreditov izpolnjuje pogoje iz tega sporočila, jo mora priglasiti Komisiji.

32. Analiza v skladu s pravili o državni pomoči ne vpliva na skladnost določenega ukrepa z drugimi določbami Pogodbe.

33. Pri odločanju o tem, ali nezadostne zasebne zmogljivosti upravičujejo začasno odstranitev države s seznama držav s tržnimi tveganji v skladu s točko 18(a), bo Komisija upoštevala naslednje dejavnike (po prednostnem vrstnem redu):

34. Če postanejo tržne zmogljivosti premajhne za kritje vseh ekonomsko upravičljivih tveganj, lahko Komisija na pisno zahtevo vsaj treh držav članic ali na lastno pobudo spremeni seznam držav s tržnimi tveganji.

35. Če namerava Komisija spremeniti seznam držav s tržnimi tveganji iz Priloge, se mora posvetovati z državami članicami, zasebnimi zavarovatelji kreditov in zainteresiranimi stranmi ter pridobiti informacije od njih. Podatke o posvetovanju in vrsti informacij, ki jih potrebuje, objavi na svoji spletni strani. Obdobje posvetovanja običajno ne presega 20 delovnih dni. Če se Komisija na podlagi zbranih informacij odloči, da bo spremenila seznam držav s tržnimi tveganji, o tem pisno obvesti države članice, svojo odločitev pa objavi tudi na svoji spletni strani.

36. Začasna odstranitev države s seznama držav s tržnimi tveganji je veljavna vsaj 12 mesecev. Zavarovalne police, ki se nanašajo na državo, ki je bila začasno odstranjena s seznama, sklenjene v tem času, so lahko veljavne največ 180 dni po datumu prenehanja veljavnosti začasne odstranitve. Po tem datumu ni mogoče podpisati novih zavarovalnih polic. Tri mesece pred potekom začasne odstranitve bo Komisija proučila, ali naj podaljša odstranitev zadevne države s seznama. Če Komisija sklene, da so tržne zmogljivosti ob upoštevanju dejavnikov iz točke 33 še vedno premajhne za kritje vseh ekonomsko upravičljivih tveganj, lahko v skladu s točko 35 podaljša začasno odstranitev države s seznama.

37. Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Komisiji, je razvidno, da za tveganja iz točke 18(b) in (c) obstaja tržna vrzel, zato so ta tveganja netržna. Vendar pa je treba upoštevati, da vse države članice nimajo pomanjkljivega kritja in da se stanje sčasoma lahko spremeni, če bi se začel zasebni sektor zanimati za ta segment trga. Posredovanje države se lahko dovoli le za tveganja, ki jih trg sicer ne bi kril.

38. Zato mora država članica, ki želi kriti tveganja iz točke 18(b) ali (c), v skladu s členom 108(3) Pogodbe obvestiti Komisijo in dokazati, da je stopila v stik z glavnimi zavarovatelji in posredniki v državi ( 11 ) in jim dala priložnost, da dokažejo, da je v državi na voljo kritje za zadevna tveganja. Če zadevni zavarovatelji kreditov državi članici ali Komisiji ne posredujejo informacij o pogojih kritja in zavarovani vsoti za vrsto tveganj, ki jih država članica želi kriti, v 30 dneh od datuma, ko od države članice prejmejo zahtevo po teh informacijah, ali če iz posredovanih informacij ni razvidno, da je v tej državi članici na voljo kritje za zadevna tveganja, bo Komisija tveganja obravnavala kot začasno netržna.

39. V primerih iz točke 18(d) mora zadevna država članica v svojem obvestilu Komisiji iz člena 108(3) Pogodbe dokazati, da kritje za izvoznike v tej državi ni na voljo zaradi pretresov na področju ponudbe na trgu zasebnega zavarovanja, zlasti umika večjega zavarovatelja kreditov iz zadevne države članice, zmanjšanja zmogljivosti ali omejenega obsega produktov v primerjavi z drugimi državami članicami.

40. Komisija bo načela iz tega sporočila uporabljala od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2018, razen kar zadeva določbe iz točke 18(a) in oddelka 5.2, ki se bodo začele uporabljati na dan sprejetja tega sporočila.