Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02012R0648-20190101

Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/648/2019-01-01

02012R0648 — SL — 01.01.2019 — 009.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) št. 648/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2012

o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 201 27.7.2012, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) št. 575/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2013

  L 176

1

27.6.2013

►M2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1002/2013 z dne 12. julija 2013

  L 279

2

19.10.2013

 M3

DIREKTIVA 2014/59/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 15. maja 2014

  L 173

190

12.6.2014

►M4

UREDBA (EU) št. 600/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014

  L 173

84

12.6.2014

►M5

DIREKTIVA (EU) 2015/849 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. maja 2015

  L 141

73

5.6.2015

 M6

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1515 z dne 5. junija 2015

  L 239

63

15.9.2015

►M7

UREDBA (EU) 2015/2365 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015

  L 337

1

23.12.2015

►M8

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/610 z dne 20. decembra 2016

  L 86

3

31.3.2017

►M9

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/979 z dne 2. marca 2017

  L 148

1

10.6.2017

►M10

UREDBA (EU) 2017/2402 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2017

  L 347

35

28.12.2017


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 321, 30.11.2013, str.  6 (575/2013)




▼B

UREDBA (EU) št. 648/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2012

o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov

(Besedilo velja za EGP)



NASLOV I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta uredba določa zahteve za kliring in dvostransko obvladovanje tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih (OTC), zahteve za poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih in enotne zahteve za izvajanje dejavnosti centralnih nasprotnih strank (CNS) in repozitorijev sklenjenih poslov.

2.  Ta uredba se uporablja za CNS in njihove klirinške člane, finančne nasprotne stranke in repozitorije sklenjenih poslov. Za nefinančne nasprotne stranke in mesta trgovanja se uporablja, kadar je to določeno.

3.  Naslov V te uredbe se uporablja le za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, kakor so opredeljeni v točki (18)(a) in (b) ter točki (19) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES.

4.  Ta uredba se ne uporablja za:

(a) člane ESCB in druge organe držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, ter druge javne organe Unije, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga;

(b) Banko za mednarodne poravnave;

▼M2

(c) centralne banke in javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, v naslednjih državah:

(i) Japonska;

(ii) Združene države Amerike;

▼M9

(iii) Avstralija;

(iv) Kanada;

(v) Hong Kong;

(vi) Mehika;

(vii) Singapur;

(viii) Švica.

▼B

5.  Z izjemo obveznosti poročanja iz člena 9 se ta uredba ne uporablja za naslednje subjekte:

(a) multilateralne razvojne banke, kakor so navedene v oddelku 4.2 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES;

(b) osebe javnega sektorja v smislu točke (18) člena 4(1) Direktive 2006/48/ES, če so v lasti enot centralne ravni držav in imajo izrecne sporazume o jamstvu, ki ga zagotavljajo enote centralne ravni držav;

(c) evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za spremembo seznama iz odstavka 4 tega člena.

V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 17. novembra 2012 predloži poročilo, kjer oceni mednarodno obravnavo javnih organov, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in centralnih bank.

Poročilo vsebuje primerjalno analizo obravnave teh organov in centralnih bank v pravnem okviru zadostnega števila tretjih držav, vključno z najmanj tremi najpomembnejšimi jurisdikcijami, kar zadeva obseg pogodb, s katerimi se trguje, in standarde za obvladovanje tveganja, ki se uporabljajo za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, pri katerih so udeleženi ti organi in centralne banke iz teh jurisdikcij. Če se v poročilu ugotovi, zlasti kar zadeva primerjalno analizo, da je potrebna oprostitev monetarnih obveznosti in obveznosti poročanja za centralne banke teh tretjih držav, jih Komisija vključi na seznam iz odstavka 4.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „CNS“ pomeni pravno osebo, ki posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca;

2. „repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni pravno osebo, ki centralno zbira in vzdržuje evidence o izvedenih finančnih instrumentih;

3. „kliring“ pomeni postopek vzpostavljanja pozicij, vključno z izračunom neto obveznosti, s katerim se obenem zagotavlja, da so za zaščito izpostavljenosti zaradi teh pozicij na voljo finančni instrumenti, denar ali oboje;

4. „mesto trgovanja“ pomeni sistem, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga v smislu člena 4(1)(1) in 4(1)(13) Direktive 2004/39/ES, ki ni sistematični internalizator, opredeljen v členu 4(1)(7) navedene direktive, in na njem se zbirajo interesi za nakup ali prodajo finančnih instrumentov v okviru sistema, iz česar potem nastane pogodba v skladu z naslovom II ali III navedene direktive;

5. „izvedeni finančni instrument“ ali „pogodba o izvedenih finančnih instrumentih“ pomeni finančni instrument iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, kakor se uporabljajo v členih 38 in 39 Uredbe (ES) št. 1287/2006;

6. „razred izvedenih finančnih instrumentov“ pomeni podmnožico izvedenih finančnih instrumentov, ki imajo enake in bistvene značilnosti, vključujejo pa vsaj odnos do osnovnega premoženja, vrsto osnovnega premoženja in valute nominalne vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti, ki spadajo v isti razred, imajo lahko različne roke dospelosti.

▼M7

7. „izvedeni finančni instrument OTC“ ali „pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC“ pomeni pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a te uredbe;

▼B

8. „finančna nasprotna stranka“ pomeni investicijska podjetja z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2004/39/ES, kreditne institucije z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2006/48/ES, zavarovalnice z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 73/239/EGS, zavarovalnice z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2002/83/ES, pozavarovalnice z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2005/68/ES, KNPVP in, kjer ustrezno, njihove družbe za upravljanje z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2009/65/ES, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6(a) Direktive 2003/41/ES in alternativni investicijski skladi, ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov, ki imajo dovoljenje, pridobljeno v skladu z Direktivo 2011/61/EU, ali so registrirani v skladu z njo;

9. „nefinančna nasprotna stranka“ pomeni podjetje s sedežem v Uniji, ki ni subjekt iz točk (1) in (8);

10. „pokojninska shema“ pomeni:

(a) institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6(a) Direktive 2003/41/ES, vključno z vsemi pooblaščenimi subjekti, ki so odgovorni za upravljanje takih institucij in delujejo v njihovem imenu, kot je navedeno v členu 2(1) navedene direktive, ter vsemi pravnimi subjekti, ki so ustanovljeni za naložbe teh institucij ter delujejo zgolj in izključno v njihovem interesu;

(b) dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja institucij iz člena 3 Direktive 2003/41/ES;

(c) dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja življenjskih zavarovalnic, ki jih zajema Direktiva 2002/83/ES, pod pogojem, da se za celotno premoženje in vse obveznosti, ki ustrezajo takšnim dejavnostim, vzpostavi ločena obračunska enota ter da se upravljajo in organizirajo ločeno od drugih dejavnosti zavarovalnic brez možnosti prenosa;

(d) vse druge pooblaščene in nadzorovane subjekte, ali sheme, ki delujejo na nacionalni ravni, če:

(i) so priznane po nacionalnem pravu in

(ii) je njihov glavni namen zagotavljati pokojnine.

11. „kreditno tveganje nasprotne stranke“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka v poslu postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov transakcije;

12. „dogovor o interoperabilnosti“ pomeni dogovor med dvema ali več CNS, ki vključuje medsistemsko izvajanje transakcij;

13. „pristojni organ“ pomeni pristojni organ iz zakonodaje iz točke (8) tega člena, pristojni organ iz člena 10(5) ali organ, ki ga določi vsaka država članica v skladu s členom 22;

14. „klirinški član“ pomeni podjetje, ki sodeluje v CNS in je odgovorno za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz tega sodelovanja;

15. „stranka“ pomeni podjetje v pogodbenem razmerju s klirinškim članom CNS, ki podjetju omogoča kliring transakcij s to CNS;

16. „skupina“ pomeni skupino podjetij, ki jo sestavljajo nadrejeno podjetje in njegova podrejena podjetja v smislu členov 1 in 2 Direktive 83/349/EGS, ali skupina podjetij iz člena 3(1) ter člena 80(7) in (8) Direktive 2006/48/ES;

17. „finančna institucija“ pomeni podjetje, razen kreditne institucije, katerega osnovna dejavnost je pridobivati kapitalske deleže ali opravljati eno ali več dejavnosti, ki so naštete v točkah 2 do 12 v Prilogi I k Direktivi 2006/48/ES;

18. „finančni holding“ pomeni finančno institucijo, katere podrejena podjetja so izključno ali pretežno kreditne institucije ali finančne institucije, med katerimi je najmanj eno podrejeno podjetje kreditna institucija, in ki ni mešani finančni holding v smislu člena 2(15) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu ( 1 );

19. „podjetje za pomožne storitve“ pomeni podjetje, katerega osnovna dejavnost je lastništvo ali upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali katera koli druga podobna dejavnost, ki je pomožna glede na osnovno dejavnost ene ali več kreditnih institucij;

20. „kvalificirani delež“ pomeni vsak neposredni ali posredni delež v CNS ali repozitoriju sklenjenih poslov, ki predstavlja najmanj 10 % kapitala ali glasovalnih pravic, kot je določeno v členih 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ( 2 ), ob upoštevanju pogojev o združevanju teh deležev, določenih v členu 12(4) in (5) navedene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje CNS ali repozitorija sklenjenih poslov, v katerem je ta delež;

21. „nadrejeno podjetje“ pomeni nadrejeno podjetje, kakor je opisano v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS;

22. „podrejeno podjetje“ pomeni podrejeno podjetje, kakor je opisano v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS, vključno s podrejenim podjetjem podrejenega podjetja vrhovnega matičnega podjetja;

23. „obvladovanje“ pomeni odnos med nadrejenim podjetjem in podrejenim podjetjem, kakor je opisano v členu 1 Direktive 83/349/EGS;

24. „tesne povezave“ pomeni položaj, ko sta dve ali več kot dve fizični ali pravni osebi povezani z:

(a) udeležbo, kar pomeni z neposrednim lastništvom ali z obvladovanjem, z 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v družbi, ali

(b) obvladovanjem ali podobnim odnosom med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem ali podrejeno podjetje podrejenega podjetja, ki se prav tako šteje za podrejeno podjetje nadrejenega podjetja, ki je na čelu teh podjetij.

Tudi položaj, v katerem sta dve ali več kot dve fizični ali pravni osebi stalno povezani z eno in isto osebo prek odnosa obvladovanja, se šteje za tesno povezavo med takimi osebami;

25. „kapital“ pomeni vpisani kapital v smislu člena 22 Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ( 3 ), če je bil vplačan, vključno s presežkom vplačanega kapitala, in če v celoti pokriva izgube v času rednega poslovanja in je pri stečaju ali likvidaciji uvrščen za vsemi drugimi terjatvami;

26. „rezerve“ pomeni rezerve, kakor so določene v členu 9 Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe ( 4 ), ter prenesene dobičke in izgube iz prejšnjih let, ki izhajajo iz končnih dobičkov ali izgub;

27. „odbor“ pomeni upravni ali nadzorni odbor, ali oboje, v skladu z nacionalnim pravom družb;

28. „neodvisni član“ odbora pomeni člana odbora, ki nima poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo navzkrižje interesov v zvezi z zadevno CNS ali njenimi obvladujočimi delničarji, njenim vodstvom ali klirinškimi člani, in ki ni imel takšnih povezav pet let, preden je postal član odbora;

29. „višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje CNS ali repozitorija sklenjenih poslov, in izvršnega člana ali člane odbora;

▼M10

30. „krita obveznica“ pomeni obveznico, ki izpolnjuje zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013;

31. „subjekt krite obveznice“ pomeni izdajatelja ali kritno premoženje krite obveznice.

▼M7

Člen 2a

Odločitve o enakovrednosti za namene opredelitve izvedenih finančnih instrumentov OTC

1.  Trg tretje države se za namene člena 2(7) te uredbe šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES, kadar izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III navedene direktive, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi, kot ju določi Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

2.  Komisija lahko za namene odstavka 1 sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da trg tretje države izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2) te uredbe.

3.  Komisija in ESMA na svojih spletnih mestih objavita seznam trgov, ki jih je treba šteti za enakovredne v skladu z izvedbenim aktom iz odstavka 2. Navedeni seznam se redno posodablja.

▼B

Člen 3

Transakcije znotraj skupine

1.  Transakcija znotraj skupine v zvezi z nefinančno nasprotno stranko pomeni pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno z drugo nasprotno stranko, ki je del iste skupine, pri čemer sta obe nasprotni stranki v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo in se zanje uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj ter ima ta nasprotna stranka sedež v Uniji ali v tretji državi, pod pogojem, da Komisija sprejme izvedbeni akt iz člena 13(2) v zvezi s to tretjo državo.

2.  Transakcija znotraj skupine v zvezi s finančno nasprotno stranko pomeni:

(a) pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno z drugo nasprotno stranko, ki je del iste skupine, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i) finančna nasprotna stranka ima sedež v Uniji ali v tretji državi, pod pogojem, da Komisija sprejme izvedbeni akt iz člena 13(2) v zvezi s to tretjo državo;

(ii) druga nasprotna stranka je finančna nasprotna stranka, finančni holding, finančna institucija ali podjetje za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne zahteve skrbnega in varnega poslovanja;

(iii) obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo in

(iv) za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj;

(b) pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno z drugo nasprotno stranko, pri čemer sta obe nasprotni stranki del iste institucionalne jamstvene sheme iz člena 80(8) Direktive 2006/48/ES, če so izpolnjeni pogoji iz točke (a)(ii) tega odstavka;

(c) pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno med kreditnimi institucijami, povezanimi z istim centralnim organom, ali med takšno kreditno institucijo in centralnim organom iz člena 3(1) Direktive 2006/48/ES, ali

(d) pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno z nefinančno nasprotno stranko, ki je del iste skupine, pri čemer sta obe nasprotni stranki v celoti vključene v isto konsolidirano poročilo in se zanje uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj ter ima ta nasprotna stranka sedež v Uniji ali v tretji državi, za katero je Komisija sprejela izvedbeni akt iz člena 13(2) v zvezi s to tretjo državo.

3.  Za namene tega člena se šteje, da sta nasprotni stranki vključene v isto konsolidirano poročilo, če sta obe:

(a) vključeni v konsolidirano poročilo v skladu z Direktivo 83/349/EGS ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (IFRS), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 ali, v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima glavni sedež v tretji državi v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli tretje države, potrjenimi za enakovredne standardom IFRS v skladu z Uredbo (ES) št. 1569/2007 (ali računovodski standardi tretjih držav, katerih uporaba je dovoljena v skladu s členom 4 navedene uredbe), ali

(b) če obe zajema isti konsolidirani nadzor v skladu z Direktivo 2006/48/ES ali Direktivo 2006/49/ES ali, v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima glavni sedež v tretji državi, enak konsolidirani nadzor s strani pristojnega organa tretje države, ki je potrjen kot enakovreden tistemu, ki ga določajo načela iz člena 143 Direktive 2006/48/ES ali iz člena 2 Direktive 2006/49/ES.



NASLOV II

KLIRING, POROČANJE IN ZMANJŠEVANJE TVEGANJA ZA IZVEDENE FINANČNE INSTRUMENTE OTC

Člen 4

Obveznost kliringa

1.  Nasprotne stranke izvedejo kliring za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se nanašajo na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega velja obveznost kliringa v skladu s členom 5(2), če te pogodbe izpolnjujejo oba od naslednjih pogojev:

(a) sklenjene so bile na enega od naslednjih načinov:

(i) med dvema finančnima nasprotnima strankama;

(ii) med finančno nasprotno stranko in nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10(1)(b);

(iii) med dvema nefinančnima nasprotnima strankama, ki izpolnjujeta pogoje iz člena 10(1)(b);

(iv) med finančno nasprotno stranko ali nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10(1)(b), in subjektom iz tretje države, za katerega bi veljala obveznost kliringa, če bi imel sedež v Uniji, ali

(v) med dvema subjektoma iz ene ali več tretjih držav, za katera bi veljala obveznost kliringa, če bi imela sedež v Uniji, pod pogojem, da ima pogodba neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, ali če je takšna obveznost potrebna ali ustrezna za preprečevanje izogibanja kateri koli določbi te uredbe, in

(b) so sklenjene ali prenovljene:

(i) na datum, od katerega začne učinkovati obveznost kliringa, ali po njem, ali

(ii) ob ali po prejemu obvestila iz člena 5(1), vendar pred datumom, od katerega začne učinkovati obveznost kliringa, če je preostala zapadlost pogodb daljša od minimalne preostale zapadlosti, ki jo določi Komisija v skladu s členom 5(2)(c).

2.  Brez poseganja v tehnike zmanjševanja tveganja iz člena 11 za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so transakcije znotraj skupine, kakor je opisano v členu 3, ne velja obveznost kliringa.

Izjema iz pododstavka 1 se uporablja samo:

(a) če sta dve nasprotni stranki s sedežem v Uniji, ki pripadata isti skupini, predhodno pisno obvestili pristojne organe, da nameravata uveljaviti izjemo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih skleneta med seboj. Obvestilo se posreduje najpozneje v 30 koledarskih dneh pred uporabo izjeme. V 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila lahko pristojni organ nasprotuje uveljavitvi te izjeme, če transakcije med nasprotnima stranema ne izpolnjujejo pogojev iz člena 3, brez poseganja v pravico pristojnega organa, da nasprotuje po tem obdobju 30 koledarskih dni, kadar pogoji niso več izpolnjeni. Če pride do nesoglasja med pristojnimi organi, lahko ESMA v skladu s svojimi pooblastili iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 tem organom pomaga pri doseganju dogovora;

(b) za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC med dvema nasprotnima strankama, ki pripadata isti skupini in imata sedež v državi članici in v tretji državi, kadar ima nasprotna stranka, ki ima sedež v Uniji, dovoljenje svojega pristojnega organa, da v 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila nasprotne stranke s sedežem v Uniji uveljavi izjemo, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3. Pristojni organ o tej odločitvi obvesti ESMA.

3.  Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere velja obveznost kliringa v skladu z odstavkom 1, se kliring izvede v CNS, ki ima v skladu s členom 14 dovoljenje za kliring navedenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC ali je v skladu s členom 25 priznana kot za to pristojna in je naveden v registru v skladu s členom 6(2)(b).

Za ta namen nasprotna stranka postane klirinški član, stranka ali vzpostavi posredne ureditve kliringa s klirinškim članom, pod pogojem, da te ureditve ne povečajo tveganja nasprotne stranke in da zagotovijo, da so premoženje in pozicije nasprotne stranke zaščitene z enakim učinkom kot je opredeljeno v členih 39 in 48.

4.  Da bi zagotovili dosledno uporabo tega člena, ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi pogodbe, za katere velja, da imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, ali primere, kjer je potrebno ali ustrezno preprečiti izogibanje kateri koli določbi te uredbe, kot je opredeljeno v odstavku 1(a)(v), in vrste neposrednih pogodbenih ureditev, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega pododstavka odstavka 3.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼M10

5.  Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem, v smislu Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), pod pogojem, da:

(a) v primeru subjektov s posebnim namenom pri listinjenju subjekt s posebnim namenom pri listinjenju izdaja izključno listinjenja, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 18 in členov 19 do 22 ali 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402 [uredba o listinjenju];

(b) se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporabljajo samo za zavarovanje obrestnih ali valutnih neusklajenosti v okviru kritih obveznic ali listinjenja; in

(c) dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotnih strank v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili subjekti kritih obveznic ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi s kritimi obveznicami ali listinjenjem.

6.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena in ob upoštevanju potrebe po preprečitvi regulativne arbitraže, evropski nadzorni organi pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo merila za določitev, kateri dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotne stranke v smislu odstavka 5.

Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb(EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010.

▼B

Člen 5

Postopek v zvezi z obveznostjo kliringa

1.  Kadar pristojni organ izda CNS dovoljenje za kliring razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC v skladu s členom 14 ali členom 15, o tem takoj uradno obvesti ESMA.

Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, kjer določi podrobnosti, ki jih je treba vključiti v obvestila iz prvega pododstavka.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.  V šestih mesecih po tem, ko je prejel obvestilo v skladu z odstavkom 1 ali je zaključil postopek za priznanje iz člena 25, ESMA po opravljenem javnem posvetovanju in posvetovanju z ESRB ter po potrebi z nadzornimi organi tretjih držav pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v odobritev, v katerem določi naslednje:

(a) razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega bi morala veljati obveznost kliringa iz člena 4;

(b) datum ali datume, na katerega ali katere začne učinkovati obveznost kliringa, tudi vsakršno postopno uvajanje in kategorije nasprotnih strank, za katere velja ta obveznost, in

(c) minimalno preostalo zapadlost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz člena 4(1)(b)(ii).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼M4

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov v skladu s tem odstavkom ne posega v predhodno določbo glede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6, kot je določeno v členu 95 Direktive 2014/65/EU ( 6 ).

▼B

3.  ESMA na lastno pobudo ter po opravljenem javnem posvetovanju in posvetovanju z ESRB, po potrebi pa tudi s pristojnimi organi tretjih držav, v skladu z merili iz točk (a), (b) in (c) odstavka 4 opredeli razrede izvedenih finančnih instrumentov, za katere bi morala veljati obveznost kliringa iz člena 4, vendar pa zanje še nobena CNS ni prejela dovoljenja, ter o tem uradno obvesti Komisijo.

ESMA po prejemu obvestila objavi razpis za razvojne predloge za kliring teh razredov izvedbenih finančnih instrumentov.

4.  V osnutkih regulativnih tehničnih standardov za del iz odstavka 2(a) se zaradi poglavitnega cilja zmanjšanja sistemskega tveganja upoštevajo naslednja merila:

(a) stopnja standardizacije pogodbenih pogojev in operacijskih procesov zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;

(b) velikost in likvidnost zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;

(c) razpoložljivost pravičnih, zanesljivih in splošno sprejetih informacij o oblikovanju cen v zadevnem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC;

ESMA lahko pri oblikovanju navedenih osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva medsebojno povezanost nasprotnih strank, ki uporabljajo ustrezne razrede izvedenih finančnih instrumentih OTC, pričakovani medsebojni učinek na ravni kreditnega tveganja nasprotnih strank ter učinek na konkurenco v vsej Uniji.

Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, kjer podrobneje določi merila iz točk (a), (b) in (c) iz prvega pododstavka.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.  Pri osnutkih regulativnih tehničnih standardov za del iz odstavka 2(b) se upoštevajo naslednja merila:

(a) pričakovana velikost zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;

(b) ugotovitev, ali se prek več kot ene CNS že opravlja kliring istega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;

(c) zmožnost zadevnih CNS za obvladovanje pričakovane velikosti in za upravljanje tveganja zaradi kliringa zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;

(d) vrsta in število nasprotnih strank, ki so aktivne ali za katere se pričakuje, da bodo aktivne na trgu zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;

(e) čas, ki ga nasprotna stranka, za katero velja obveznost kliringa, potrebuje, da uredi izvedbo kliringa za svoje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek CNS;

(f) obvladovanje tveganja ter pravna in operativna zmogljivost tistih nasprotnih strank, ki so aktivne na trgu zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC in za katere bi veljala obveznost kliringa na podlagi člena 4(1).

6.  Če razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC nima več CNS, ki ima na podlagi te uredbe dovoljenje za kliring navedenih pogodb ali priznana kot za to pristojna, zanj ne velja več obveznost kliringa iz člena 4, ampak se uporablja odstavek 3 tega člena.

Člen 6

Javni register

1.  ESMA vzpostavi, vzdržuje in posodablja javni register za pravilno in nedvoumno opredelitev razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa. Javni register je dostopen na spletnem mestu ESMA.

2.  Register vključuje:

(a) razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki so predmet obveznosti kliringa v skladu s členom 4;

(b) tiste CNS, ki imajo za namene obveznosti kliringa dovoljenje ali so priznane kot za to pristojne;

(c) datume, od katerih obveznosti kliringa veljajo, tudi pri postopnem izvajanju;

(d) razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki jih je ESMA opredelil v skladu s členom 5(3);

(e) minimalne preostale zapadlosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz člena 4(1)(b)(ii);

(f) CNS, ki ga je ESMA priglasil pristojni organ za namen obveznosti kliringa in datuma izdaje dovoljenja za vsakega izmed njih.

3.  Če CNS nima več dovoljenja za kliring določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov ali ni priznana kot za to pristojna v skladu s to uredbo, jo ESMA nemudoma umakne iz javnega registra za ta razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.

4.  Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi podrobnosti, ki jih je treba vnesti v javni register iz odstavka 1.

ESMA vsak tak osnutek regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 7

Dostop do CNS

▼M4

1.  CNS z dovoljenjem za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC mediskriminatorno in pregledno sprejme kliring takšnih pogodb, tudi kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pristojbine, povezane z dostopom, ne glede na mesto trgovanja. To zlasti zagotovi, da bo imelo mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave pogodb, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja, kar zadeva:

(a) zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pobota ekonomsko enakovrednih pogodb, če vključitev teh pogodb v postopke realizacije in druge postopke pobota CNS, ki temeljijo na veljavni zakonodaji o insolventnosti, ne bi ogrozila tekočega in pravilnega delovanja, veljavnosti ali izvršljivosti teh postopkov; ter

(b) navzkrižno kritje s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS na podlagi modela tveganja, skladnega s členom 41.

CNS lahko zahteva, da zadevno mesto trgovanja izpolnjuje operativne in tehnične zahteve CNS, tudi zahteve o obvladovanju tveganja.

▼B

2.  V treh mesecih po tem, ko mesto trgovanja uradno zaprosi za dostop, CNS to prošnjo odobri ali zavrne.

3.  Če CNS zavrne dostop v skladu z odstavkom 2, mestu trgovanja v celoti pojasni razloge za zavrnitev.

4.  Razen kadar pristojni organ mesta trgovanja ali pristojni organ CNS zavrne dostop, CNS ob upoštevanju drugega pododstavka odobri dostop CNS v treh mesecih po odločitvi glede uradne prošnje mesta trgovanja v skladu z odstavkom 2.

Pristojni organ mesta trgovanja in pristojni organ CNS lahko zavrne dostop do CNS, potem ko mesto trgovanja zanj uradno zaprosi, le če bi tak dostop utegnil ogroziti nemoteno in pravilno delovanje trgov ali bi negativno vplival na sistemsko tveganje.

5.  V primeru nesoglasij med pristojnimi organi ESMA razreši spore med njimi v skladu z njegovimi pooblastili na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼M4

6.  Pogoji iz odstavka 1 glede nediskriminatorne obravnave v smislu obravnave pogodb, s katerimi se trguje na zadevnem mestu trgovanja, kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pobota gospodarsko enakovrednih pogodb ter navzkrižnega kritja s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS, se natančneje določijo s tehničnimi standardi, ki se sprejmejo v skladu s členom 35(6)(e) Uredbe (EU) št. 600/2014 ( 7 ).

▼B

Člen 8

Dostop do mesta trgovanja

1.  Mesto trgovanja kateri koli CNS z dovoljenjem za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja, na njeno zahtevo nediskriminatorno in pregledno zagotovi podatke o trgovanju.

2.  Ko CNS pri mestu trgovanja uradno vloži prošnjo za dostop do njega, to mesto trgovanja CNS na prošnjo odgovori v treh mesecih.

3.  Če mesto trgovanja dostop zavrne, o tem ustrezno uradno obvesti CNS in to v celoti utemelji.

4.  Mesto trgovanja brez poseganja v odločitev pristojnih organov mesta trgovanja in CNS omogoči dostop v roku treh mesecev od pozitivnega odgovora na prošnjo za dostop.

Dostop CNS do mesta trgovanja se odobri le, če tak dostop ne zahteva interoperabilnosti ali ne ogroža nemotenega in urejenega delovanja trgov, zlasti zaradi drobitve likvidnosti, in če je mesto trgovanja pripravilo ustrezne mehanizme za preprečevanje takšne drobitve.

5.  Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo pojem drobitve likvidnosti.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9

Obveznost poročanja

1.  Nasprotne stranke in CNS zagotovijo poročanje v repozitorij sklenjenih poslov, registriran v skladu s členom 55 ali priznan v skladu s členom 77, o podrobnostih vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so jih te stranke in CNS sklenile, ter o vseh spremembah ali prenehanju pogodb. O podrobnostih se poroča najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali prenehanju pogodbe.

Obveznost poročanja velja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki:

(a) so bile sklenjene pred 16. avgustom 2012 in so v veljavi na ta dan;

(b) se sklenejo na 16. avgusta 2012 ali pozneje.

Nasprotna stranka ali CNS, za katero velja obveznost poročanja, lahko poročanje o podrobnostih pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih poveri komu drugemu.

Nasprotne stranke in CNS zagotovijo, da pri poročanju o podrobnostih njihovih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ni podvajanja.

2.  Nasprotne stranke najmanj pet let po prenehanju pogodb vodijo evidenco o vseh pogodbah o izvedenih instrumentih, ki so jih sklenile, in o vseh spremembah.

3.  Če ni repozitorija sklenjenih poslov, ki bi zabeležil podrobnosti pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, nasprotne stranke in CNS zagotovijo, da se o teh podrobnostih poroča ESMA.

Tedaj ESMA zagotovi, da imajo vsi zadevni subjekti iz člena 81(3) dostop do vseh podrobnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odgovornosti in nalog.

4.  Nasprotna stranka ali CNS, ki v imenu druge nasprotne stranke poroča v repozitorij sklenjenih poslov ali ESMA o podrobnostih pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ali subjekt, ki o tem poroča v imenu nasprotne stranke ali CNS, ne krši nobene omejitve o razkritju informacij, uvedene s to pogodbo ali z zakonom ali drugim predpisom.

Poročevalec ali njegovi direktorji ali zaposleni ne nosijo nobene odgovornosti, ki izhaja iz razkritja.

5.  Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti in vrste poročil iz odstavkov 1 in 2 za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov.

Poročila iz odstavka 1 in 3 navedejo vsaj:

(a) stranke pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih in, če se razlikuje, upravičenca do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe;

(b) glavne značilnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, vključno z njihovo vrsto, osnovno zapadlostjo, nominalno vrednostjo, ceno in datumom poravnave.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.  Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 3, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a) oblike in pogostosti poročil iz odstavkov 1 in 3 za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov;

(b) datuma, do katerega se sporočijo podatki o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, vključno z vsakršnim postopnim uvajanjem za pogodbe, sklenjene, preden začne veljati obveznost poročanja.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 10

Nefinančne nasprotne stranke

1.  Če nefinančna nasprotna stranka zavzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC in te pozicije presegajo prag kliringa, kakor je določeno v odstavku 3:

(a) ta nefinančna nasprotna stranka o tem nemudoma uradno obvesti ESMA in pristojni organ iz odstavka 5;

(b) zanjo začne veljati obveznost kliringa za prihodnje pogodbe v skladu s členom 4, če zavzame pozicijo v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki v povprečju več kot 30 dni presega prag kliringa, in

(c) opravi kliring za vse zadevne prihodnje pogodbe v štirih mesecih od trenutka, ko začne zanjo veljati obveznost kliringa.

2.  Za nefinančno nasprotno stranko, za katero je v skladu z odstavkom 1(b) začela veljati obveznost kliringa in ki naknadno dokaže organu, imenovanemu v skladu z odstavkom 5, da njene pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih več kot 30 delovnih dni ne presegajo praga kliringa, obveznost kliringa iz člena 4 ne velja več.

3.  Pri izračunu pozicij iz odstavka 1 nefinančna nasprotna stranka upošteva vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene nefinančna nasprotna stranka ali drugi nefinančni subjekti v skupini, kateri pripada nefinančna nasprotna stranka, in ki objektivno merljivo ne zmanjšujejo tveganj, neposredno povezanih s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja nefinančne nasprotne stranke ali te skupine.

4.  Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a) merila za določitev tega, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz odstavka 3, in

(b) višino pragov kliringa, ki se določijo ob upoštevanju sistemske pomembnosti vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.

Po odprtem javnem posvetovanju ESMA Komisiji do 30. septembra 2012 predloži osnutke regulativnih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi redno pregleduje prage in po potrebi predlaga regulativne tehnične standarde za spremembo teh pragov.

5.  Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1.

Člen 11

Tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih brez kliringa prek CNS

1.  Finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke, ki sklenejo pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu OTC brez kliringa prek CNS, z ustrezno skrbnostjo zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni postopki in ureditve za merjenje, spremljanje in zmanjševanje operativnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke, ki vključujejo vsaj:

(a) pravočasno potrditev pogojev zadevne pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu OTC, kjer je mogoče, v elektronski obliki;

(b) formalizirane postopke, ki so zanesljivi, odporni in preverljivi, za uskladitev portfeljev, upravljanje povezanega tveganja ter hitro prepoznavanje in reševanje sporov med strankami ter spremljanje vrednosti odprtih pogodb.

2.  Finančne in nefinančne nasprotne stranke iz člena 10 dnevno po tekočih tržnih cenah vrednotijo vrednost odprtih pogodb. Če tržne razmere preprečujejo vrednotenje po tekočih tržnih cenah, se vrednotenje opira na uporabo smotrnega in zanesljivega notranjega modela.

3.  Finančne nasprotne stranke imajo vzpostavljene postopke obvladovanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in ustrezno ločena izmenjava zavarovanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se sklenejo 16. avgusta 2012 ali pozneje. Nefinančne nasprotne stranke iz člena 10 imajo vzpostavljene postopke upravljanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in ustrezno ločena izmenjava zavarovanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se sklenejo na datum prekoračitve praga kliringa ali po njem.

4.  Finančne nasprotne stranke razpolagajo z ustreznim in sorazmernim deležem kapitala za upravljanje tveganja, ki ga ustrezna izmenjava zavarovanja s premoženjem ne krije.

5.  Zahteva iz odstavka 3 tega člena se ne uporablja za transakcije znotraj skupine iz člena 3, ki jih sklenejo nasprotne stranke, ki imajo sedež v isti državi članici, če ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali za odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.

6.  Transakcije znotraj skupine iz člena 3(2)(a), (b) ali (c), ki jih skleneta nasprotni stranki, ki imata sedež v različnih državah članicah, so na podlagi pozitivne odločitve zadevnih pristojnih organov obeh v celoti ali delno izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(b) ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.

Če pristojni organi v 30 koledarskih dneh po prejemu vloge za izvzetje ne sprejmejo pozitivne odločitve, lahko ESMA v skladu s svojimi pooblastili iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 tem organom pomaga pri doseganju dogovora.

7.  Transakcije znotraj skupine iz člena 3(1), ki jih sklenejo nefinančne nasprotne stranke, ki imajo sedež v različnih državah članicah, so izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(b) ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.

Nefinančne nasprotne stranke o svoji nameri uveljavljanja izjeme obvestijo pristojne organe iz člena 10(5). Izjema je veljavna, razen če se v treh mesecih po datumu obvestila kateri od obveščenih pristojnih organov ne strinja, da so pogoji iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka izpolnjeni.

8.  Transakcije znotraj skupine iz člena 3(2)(a) do (d), ki jih skleneta nasprotna stranka, ki ima sedež v Uniji, in nasprotna stranka s sedežem pod pristojnostjo tretje države, so na podlagi pozitivne odločitve zadevnega pristojnega organa, odgovornega za nadzor nasprotne stranke s sedežem v Uniji, v celoti ali delno izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(b) ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.

9.  Transakcije znotraj skupine iz člena 3(1), ki jih skleneta nefinančna nasprotna stranka, ki ima sedež v Uniji, in nasprotna stranka s sedežem pod pristojnostjo tretje države, so izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(b) ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.

Nefinančna nasprotna stranka o svoji nameri uveljavitve izjeme obvesti pristojne organe iz člena 10(5). Izjema je veljavna, razen če se v treh mesecih po datumu obvestila kateri od obveščenih pristojnih organov ne strinja, da so pogoji iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka izpolnjeni.

10.  Transakcije znotraj skupine iz člena 3(1), ki jih skleneta nefinančna nasprotna stranka in finančna nasprotna stranka, ki imata sedež v različnih državah članicah, so na podlagi pozitivne odločitve zadevnega pristojnega organa, odgovornega za nadzor finančne nasprotne stranke, v celoti ali delno izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(b) ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.

Zadevni pristojni organ, odgovoren za nadzor finančne nasprotne stranke, o vseh takih odločitvah obvesti pristojni organ iz člena 10(5). Izjema je veljavna, razen če se obveščeni pristojni organ ne strinja glede izpolnjevanja pogojev iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka. Če pride do nesoglasja med pristojnimi organi, lahko ESMA v skladu s svojimi pooblastili iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 tem organom pomaga pri doseganju dogovora.

11.  Nasprotna stranka, ki sklene transakcije znotraj skupine, za katere se uporablja izvzetje od zahteve iz odstavka 3, javno objavi informacije o izvzetju.

Pristojni organ obvesti ESMA o vseh odločitvah, sprejetih v skladu z odstavki 6, 8 ali 10, ali obvestilih, prejetih v skladu z odstavki 7, 9 ali 10, in mu pošlje podrobne podatke o zadevni transakciji znotraj skupine.

12.  Obveznosti iz odstavkov 1 do 11 veljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med subjekti iz tretjih držav, za katere bi te obveznosti veljale, če bi imeli sedež v Uniji, in sicer pod pogojem, da imajo te pogodbe neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, ali če je takšna obveznost potrebna ali ustrezna za preprečevanje izogibanja kateri koli določbi te uredbe.

13.  ESMA redno nadzira dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se ne izvaja kliring, da bi prepoznal možnosti, kjer bi utegnil posamezen razred izvedenih finančnih instrumentov predstavljati sistemsko tveganje, in za preprečevanje regulativne arbitraže med transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti z opravljenim kliringom in brez njega. ESMA po posvetovanju z ESRB ukrepa v skladu s členom 5(3) ali pregleda regulativne tehnične standarde o zahtevah po kritju iz odstavka 14 tega člena in člena 41.

14.  Da se zagotovi dosledno izvajanje tega člena, ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) postopke in ureditve iz odstavka 1;

(b) tržne pogoje, ki preprečujejo vrednotenje po tekočih tržnih cenah, in merila za uporabo notranjega modela iz odstavka 2;

(c) podrobne informacije o izvzetih transakcijah znotraj skupine, ki jih je treba vključiti v obvestilo iz odstavkov 7, 9 in 10;

(d) podrobne informacije o izvzetih transakcijah znotraj skupine iz odstavka 11;

(e) pogodbe, za katere velja, da imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji ali primere, ko je potrebno ali primerno preprečiti izogibanje kateri koli določbi te uredbe, kot določa odstavek 12.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼M10

15.  Za zagotovitev enotne uporabe tega člena evropski nadzorni organi pripravijo skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto zavarovanja in ločevanja, ki se zahtevajo za zagotavljanje skladnosti z odstavkom 3;

(b) postopke, ki jih nasprotne stranke in ustrezni pristojni organi uporabljajo, ko uveljavljajo izjeme iz odstavkov 6 do 10;

(c) veljavna merila iz odstavkov 5 do 10, vključno zlasti z določitvijo, kaj se šteje za dejansko ali pravno oviro za takojšen prenos lastnih sredstev in odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.

Raven in vrsta zahtevanega zavarovanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekt s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem v smislu te uredbe ter ki izpolnjujejo pogoje iz člena 4(5) te uredbe in zahteve iz člena 18 in členov 19 do 22 ali 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402 [uredba o listinjenju], se določita ob upoštevanju vseh morebitnih ovir pri izmenjavi zavarovanja v zvezi z obstoječimi dogovori o zavarovanju v okviru kritih obveznic ali listinjenja.

Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do 18. julija 2018.

Odvisno od pravne narave nasprotne stranke se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010.

▼B

Člen 12

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve pravil v okviru tega naslova, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Navedene kazni vključujejo vsaj upravne globe. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, odgovorni za nadzor finančnih in po potrebi nefinančnih nasprotnih strank, javno razkrijejo vsako izrečeno kazen za kršitve členov 4, 5 in 7 do 11, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim strankam. Države članice v rednih intervalih objavljajo ocenjevalna poročila o učinkovitosti veljavnih pravil o kaznih. Tako razkritje in objava ne zajemata osebnih podatkov v smislu člena 2(a) Direktive 95/46/ES.

Države članice do 17. februarja 2013 obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1. Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

3.  Kršitev pravil iz tega naslova ne vpliva na veljavnost pogodbe o izvedenem instrumentu OTC ali na možnost, da pogodbeni stranki izvršita določila tovrstne pogodbe. Stranke pogodbe o izvedenem instrumentu OTC niso upravičene do nadomestila zaradi kršitev pravil iz tega naslova.

Člen 13

Mehanizmi za preprečevanje podvajanja in nasprotujočih si pravil

1.  Komisija ob pomoči ESMA spremlja, kako se na mednarodni ravni izvajajo načela iz členov 4, 9, 10 in 11, predvsem kar zadeva morebitne podvajajoče ali medsebojno nasprotujoče si zahteve o udeležencih na trgu, in priporoči možne ukrepe; o vsem tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da so pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države:

(a) enakovredne ureditvam, določenim v tej uredbi iz členov 4, 9, 10 in 11;

(b) zagotavljajo zaščito poslovne skrivnosti, ki je enakovredna tisti iz te uredbe, in

(c) uporabljajo in izvršujejo učinkovito, enakopravno in brez izkrivljanja konkurence, tako da zagotavljajo učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2).

3.  V izvedbenem aktu o enakovrednosti iz odstavka 2 se predpostavlja, da se za nasprotne stranke, ki sklenejo transakcijo, ki je predmet te uredbe, šteje, da so izpolnile obveznosti iz členov 4, 9, 10 in 11, če ima najmanj ena od nasprotnih strank sedež v tretji državi.

4.  Komisija ob pomoči ESMA spremlja, ali tretje države, za katere je bil sprejet izvedbeni akt o enakovrednosti, učinkovito izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam, določenim v členih 4, 9, 10 in 11, in o vsem tem redno, najmanj enkrat letno, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar poročilo razkrije, da organi tretje države nezadostno ali nedosledno uporabljajo enakovredne zahteve, Komisija v 30 koledarskih dneh po predstavitvi poročila razveljavi priznanje enakovrednosti zadevnega pravnega okvira tretje države. Če se izvedbeni akt o enakovrednosti razveljavi, za nasprotne stranke samodejno spet začnejo veljati vse zahteve iz te uredbe.



NASLOV III

IZDAJA DOVOLJENJA CNS IN NADZOR NAD CNS



POGLAVJE 1

Pogoji za pridobitev dovoljenja in postopki za izdajo dovoljenja CNS

Člen 14

Izdaja dovoljenja CNS

1.  Kadar namerava pravna oseba s sedežem v Uniji opravljati klirinške storitve kot CNS, v skladu s postopkom iz člena 17 zaprosi pristojni organ države članice, kjer ima sedež (pristojni organ CNS), za dovoljenje.

2.  Dovoljenje, izdano v skladu s členom 17, velja na celotnem ozemlju Unije.

3.  Dovoljenje iz odstavka 1 se izda le za dejavnosti, povezane s kliringom, in določa storitve ali dejavnosti, ki jih CNS lahko zagotavlja ali opravlja, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih zajema to dovoljenje.

4.  CNS ves čas izpolnjuje pogoje, ki jih je morala izpolnjevati za pridobitev dovoljenja.

CNS takoj uradno obvesti pristojni organ o kakršnih koli pomembnih spremembah, ki vplivajo na pogoje za pridobitev dovoljenja.

5.  Ne glede na dovoljenje iz odstavka 1 lahko države članice v zvezi s CNS, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, sprejmejo ali nadalje uporabljajo dodatne zahteve, tudi nekatere zahteve glede dovoljenj v skladu z Direktivo 2006/48/ES.

Člen 15

Širitev dejavnosti in storitev

1.  CNS, ki želi razširiti svoje poslovanje na dodatne storitve ali dejavnosti, ki niso zajete v začetnem dovoljenju, vloži prošnjo za razširitev na pristojni organ CNS. Ponujanje storitev kliringa, za katere CNS še ni pridobila dovoljenja, se šteje za razširitev tega dovoljenja.

Za razširitev dovoljenja se uporabi postopek, določen v členu 17.

2.  Kadar želi CNS razširiti poslovanje v državo članico, kjer nima sedeža, pristojni organ CNS takoj obvesti pristojni organ druge države članice.

Člen 16

Kapitalske zahteve

1.  Za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 14 ima CNS stalen in razpoložljiv začetni kapital vsaj v višini 7,5 milijonov EUR.

2.  Kapital CNS, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami CNS, je sorazmeren s tveganjem, ki izhaja iz dejavnosti CNS. Vedno ga je dovolj, da se zagotovita prenehanje v skladu s predpisi ali prestrukturiranje dejavnosti v ustreznem časovnem obdobju in primerna zaščita CNS pred kreditnim tveganjem, tveganjem za nasprotne stranke, tržnim, operativnim, pravnim in naložbenim tveganjem, ki še niso krita s posebnimi finančnimi sredstvi iz členov 41 do 44.

3.  Da bi zagotovil skladno uporabo tega člena, evropski bančni organ v tesnem sodelovanju z ESCB in po posvetovanju z EMSA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo zahteve v zvezi s kapitalom, zadržanim dobičkom in rezervami CNS iz odstavka 2.

EBA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 17

Postopek za izdajo in zavrnitev dovoljenja

1.  CNS vlagateljica vlogo za dovoljenje predloži pristojnemu organu v državi članici, kjer ima sedež.

2.  CNS vlagateljica zagotovi vse podatke, ki jih pristojni organ potrebuje, da se prepriča, da ima CNS vlagateljica v času dovoljenja vse potrebne ureditve za izpolnjevanje zahtev iz te uredbe. Pristojni organ vse informacije, ki jih je prejel od CNS vlagateljice, nemudoma posreduje ESMA in kolegiju iz člena 18(1).

3.  Pristojni organ v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, določi rok, do katerega mora CNS vlagateljica predložiti dodatne informacije. Potem ko pristojni organ oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti CNS vlagateljico, člane kolegija, ustanovljenega v skladu s členom 18(1), in ESMA.

4.  Pristojni organ izda dovoljenje le, če je popolnoma prepričan, da CNS vlagateljica izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe, in če je CNS uradno priglašena kot sistem v skladu z Direktivo 98/26/ES.

Pristojni organ CNS ustrezno upošteva mnenje kolegija, sprejeto v skladu s členom 19. Kadar se pristojni organ CNS ne strinja s pozitivnim mnenjem kolegija, v svoji odločitvi v celoti utemelji in obrazloži vsakršno občutno odstopanje od tega pozitivnega mnenja.

CNS ne dobi dovoljenja, kadar vsi člani kolegija, razen organov države članice, kjer ima CNS sedež, soglasno sprejmejo skupno mnenje, v skladu s členom 19(1), da CNS ne bi smela dobiti dovoljenja. V tem mnenju je v pisni obliki v celoti in podrobno utemeljeno, zakaj je kolegij mnenja, da zahteve iz te uredbe ali druge zakonodaje Unije niso izpolnjene.

Kadar skupnega mnenja, kakor je navedeno v tretjem pododstavku, ni bilo mogoče sprejeti soglasno in kadar dvotretjinska večina članov kolegija poda negativno mnenje, lahko kateri koli zadevni pristojni organ na podlagi dvotretjinske večine članov kolegija zadevo preda ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v 30 koledarskih dneh po sprejetju negativnega mnenja.

V predani odločitvi mora biti v celoti in podrobno utemeljeno, zakaj so posamezni člani kolegija mnenja, da zahteve iz te uredbe ali drugih delov zakonodaje Unije niso izpolnjene. V takšnem primeru pristojni organ CNS odloži svojo odločitev glede dovoljenja in počaka na odločitev glede dovoljenja, ki jo ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010. Pristojni organ sprejme odločitev v skladu z odločitvijo ESMA. Po izteku tridesetdnevnega roka iz četrtega pododstavka se zadeva ne more predati ESMA.

Kadar vsi člani kolegija, razen organov države članice, kjer ima CNS sedež, soglasno sprejmejo skupno mnenje, v skladu s členom 19(1), da se CNS ne bi smelo izdati dovoljenje, lahko pristojni organ CNS zadevo preda ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organ države članice, kjer ima CNS sedež, odločitev pošlje drugim zadevnim pristojnim organom.

5.  ESMA v primeru, da pristojni organ CNS ni uporabil določb te uredbe ali pa jih je uporabil tako, da je kršil pravo Unije, ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA lahko na zahtevo katerega koli člana kolegija ali na lastno pobudo ter po tem, ko je obvestil pristojni organ CNS, preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

6.  Noben član kolegija ne sme pri opravljanju svojih nalog s svojimi dejanji neposredno ali posredno diskriminirati države članice ali skupine držav članic kot mesta za izvajanje klirinških storitev v kateri koli valuti.

7.  Pristojni organ v šestih mesecih po vložitvi popolne vloge pisno obvesti CNS vlagateljico, ali se ji dovoljenje izda ali zavrne, in to izčrpno obrazloži.

Člen 18

Kolegij

1.  Pristojni organ CNS v 30 koledarskih dneh po vložitvi popolne vloge v skladu s členom 17 zaradi lažjega izvajanja nalog iz členov 15, 17, 49, 51 in 54 ustanovi kolegij, ki ga upravlja in mu predseduje.

2.  Kolegij sestavljajo:

(a) ESMA;

(b) pristojni organ CNS;

(c) pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CNS s sedežem v treh državah članicah, ki v obdobju enega leta na skupni osnovi največ prispevajo v jamstveni sklad CNS iz člena 42;

(d) pristojni organi, odgovorni za nadzor mest trgovanja, za katere dela CNS;

(e) pristojni organi, ki nadzorujejo CNS, s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;

(f) pristojni organi, ki nadzorujejo centralne registre vrednostnih papirjev, s katerimi je povezan CNS;

(g) zadevne članice ESCB, odgovorne za nadzor nad CNS, in zadevne članice ESCB, odgovorne za nadzor CNS, s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;

(h) centralne banke, ki izdajajo najpomembnejše valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravi kliring.

3.  Pristojni organ države članice, ki ni član kolegija, lahko od kolegija zahteva vsakršne informacije, ki so pomembne za opravljanje njegovih nadzornih dolžnosti.

4.  Kolegij brez poseganja v odgovornosti pristojnih organov po tej uredbi zagotavlja:

(a) pripravo mnenja iz člena 19;

(b) izmenjavo informacij, vključno z zahtevami za informacije, v skladu s členom 84;

(c) dogovor o prostovoljnem poverjanju nalog med člani;

(d) usklajevanje programov nadzorstvenih pregledov na podlagi ocene tveganja CNS, in

(e) določitev postopkov in kriznih načrtov v primeru izrednih razmer v skladu s členom 24.

5.  Ustanovitev in delovanje kolegija temelji na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani.

Navedeni dogovor določa praktične ureditve delovanja kolegija, vključno s podrobnimi pravili o postopku glasovanja iz člena 19(3), in lahko določa naloge, ki se poverijo pristojnemu organu CNS ali kakemu drugemu članu kolegija.

6.  Da se zagotovi dosledno in usklajeno delovanje kolegijev v vsej Uniji, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo pogoje, pod katerimi se bodo valute EU iz odstavka 2(h) štele za najpomembnejše, in podrobnosti o praktičnih ureditvah iz odstavka 5.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19

Mnenje kolegija

1.  Pristojni organ CNS v štirih mesecih po vložitvi popolne vloge v skladu s členom 17 opravi oceno tveganja CNS in kolegiju predloži poročilo.

Kolegij v 30 koledarskih dneh po prejemu poročila in na podlagi njegovih ugotovitev sprejme skupno mnenje, v katerem ugotovi, ali CNS vlagateljica izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe.

Brez poseganja v četrti pododstavek člena 17(4) in če ne sprejme skupnega mnenja v skladu z drugim pododstavkom, kolegij v enakem roku sprejme večinsko mnenje.

2.  ESMA v skladu s svojo splošno usklajevalno funkcijo iz člena 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010 omogoči sprejetje skupnega mnenja.

3.  Kolegij večinsko mnenje sprejme z navadno večino svojih članov. V kolegijih, v katerih je do vključno 12 članov, lahko glasujeta največ dva člana kolegija iz iste države članice, vsak član ima en glas. V kolegijih, v katerih je več kot 12 članov, lahko glasujejo največ trije člani iz iste države članice, vsak član pa ima en glas. ESMA nima pravice do glasovanja o mnenjih kolegija.

Člen 20

Odvzem dovoljenja

1.  Pristojni organ CNS brez poseganja v člen 22(3) odvzame dovoljenje, kadar CNS:

(a) ne uporabi dovoljenja v 12 mesecih, če se mu izrecno odreče ali če v predhodnih šestih mesecih ne opravi nobene storitve ali ne izvede nobene dejavnosti;

(b) pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c) ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano, in v določenem časovnem okviru ni sprejela popravnih ukrepov, ki jih je zahteval pristojni organ CNS;

(d) resno in sistematično krši katere koli zahteve iz te uredbe.

2.  Kadar pristojni organ CNS meni, da je prišlo do ene od okoliščin iz odstavka 1, o tem v petih delovnih dneh uradno obvesti ESMA in člane kolegija.

3.  Člani kolegija so zaprošeni za nasvet o tem, ali je odvzem dovoljenja CNS nujen, razen če je odločitev potrebna takoj.

4.  Vsi člani kolegija lahko kadar koli zahtevajo, da pristojni organ CNS preveri, ali CNS še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano.

5.  Pristojni organ CNS lahko odvzem dovoljenja omeji na določeno storitev, dejavnost ali razred finančnega instrumenta.

6.  Pristojni organ CNS pošlje ESMA in članom kolegija svojo natančno utemeljeno odločitev, ki upošteva pridržke članov kolegija.

7.  Odločitev o odvzemu dovoljenja velja po celotni Uniji.

Člen 21

Pregled in ocena

1.  Pristojni organi iz člena 22 brez poseganja v vlogo kolegija pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvajajo CNS za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in ocenijo tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene CNS.

2.  Pregled in ocena iz odstavka 1 se opravita v skladu z zahtevami za CNS iz te uredbe.

3.  Pristojni organi določijo pogostost in intenzivnost pregleda in ocene iz odstavka 1, upoštevajoč velikost, sistemski pomen, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevnih CNS. Pregled in ocena se izvajata vsaj vsako leto.

V CNS se izvajajo inšpekcijski pregledi na kraju samem.

4.  Pristojni organi redno in vsaj enkrat letno obveščajo kolegij o rezultatih pregleda in ocene iz odstavka 1, tudi o vseh izvedenih popravnih ukrepih ali izrečenih kaznih.

5.  Pristojni organi od CNS, ki ne izpolnjuje zahtev te uredbe, zahtevajo, da dovolj zgodaj sprejme potrebne ukrepe za ureditev razmer.

6.  ESMA skrbi za usklajevanje med pristojnimi organi in kolegiji, da bi se vzpostavile skupna kultura na področju nadzora in dosledne nadzorne prakse, zagotovili enotni postopki in dosledni pristopi ter okrepila usklajenost rezultatov nadzora.

Za namene prvega pododstavka ESMA vsaj enkrat letno:

(a) v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 opravi analizo medsebojnega strokovnega pregleda nadzornih dejavnosti vseh pristojnih organov, povezanih z izdajo dovoljenja CNS in nadzorom nad CNS, in

(b) v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 izvaja in usklajuje ocene na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo CNS na neugoden razvoj na trgu.

Kadar ESMA v oceni iz drugega pododstavka točke (b) ugotovi pomanjkljivosti v prilagodljivosti ene ali več CNS, izda priporočilo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.



POGLAVJE 2

Nadzor in pregled nad delovanjem CNS

Člen 22

Pristojni organ

1.  Vsaka država članica določi pristojni organ, odgovoren za izvajanje dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe, glede izdaje dovoljenja CNS in nadzora nad delovanjem CNS s sedežem na njenem ozemlju, ter o tem obvesti Komisijo in ESMA.

Če država članica imenuje več kot en pristojni organ, jasno opredeli njihove vloge in imenuje en sam organ, ki je odgovoren za usklajevanje sodelovanja in izmenjavo informacij s Komisijo, ESMA, pristojnimi organi drugih držav članic, EBA in zadevnimi članicami ESCB v skladu s členi 23, 24, 83 in 84.

2.  Vsaka država članica zagotovi, da ima pristojni organ vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih funkcij.

3.  Vsaka država članica zagotovi, da se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo sprejmejo ali uvedejo ustrezni upravni ukrepi proti fizičnim ali pravnim osebam, odgovornim za neizpolnjevanje te uredbe.

Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, vključujejo pa lahko tudi zahteve po popravnem ukrepu v danem časovnem okviru.

4.  ESMA objavi na svojem spletnem mestu seznam pristojnih organov, določenih v skladu z odstavkom 1.



POGLAVJE 3

Sodelovanje

Člen 23

Sodelovanje med organi

1.  Pristojni organi tesno sodelujejo med seboj in z ESMA, po potrebi pa tudi z ESCB.

2.  Pristojni organi pri opravljanju svojih splošnih nalog na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upoštevajo možne učinke svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah, še zlasti izredne razmere iz člena 24.

Člen 24

Izredne razmere

Pristojni organ CNS ali kateri koli drugi organ takoj obvesti ESMA, kolegij, zadevne članice ESCB in druge zadevne organe o vseh izrednih razmerah, povezanih s CNS, vključno z dogajanjem na finančnih trgih, ki bi lahko imele negativen učinek na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, kjer ima sedež CNS ali kateri izmed njenih klirinških članov.



POGLAVJE 4

Odnosi s tretjimi državami

Člen 25

Priznanje CNS iz tretje države

1.  CNS s sedežem v tretji državi lahko klirinške storitve za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji opravlja le, če jo je priznal ESMA.

2.  ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 3 lahko prizna CNS, ki ima sedež v tretji državi in je zaprosila za priznanje, da bi smela opravljati nekatere klirinške storitve ali dejavnosti, kadar:

(a) je Komisija sprejela izvedbeni akt v skladu z odstavkom 6;

(b) CNS ima v zadevni tretji državi dovoljenje in je predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja, kar zagotavlja popolno upoštevanje tam veljavnih bonitetnih zahtev;

(c) sklenjeni so dogovori o sodelovanju v skladu z odstavkom 7;

▼M5

(d) ima CNS sedež ali dovoljenje v tretji državi, za katero je Komisija v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) ugotovila, da se ne šteje, da ima strateške pomanjkljivosti v svoji nacionalni ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki bi bistveno ogrožale finančni sistem Unije.

▼B

3.  ESMA se pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, posvetuje s:

(a) pristojnim organom države članice, v kateri CNS zagotavlja klirinške storitve ali jih namerava zagotavljati in ki jo je CNS izbrala;

(b) pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor klirinških članov CNS s sedežem v treh državah članicah, ki v obdobju enega leta na skupni osnovi največ prispevajo v jamstveni sklad CNS iz člena 42 ali CNS od njih pričakuje, da bodo vanj največ prispevale;

(c) pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor nad mesti trgovanja v Uniji, za katere dela ali bo delala CNS;

(d) pristojnimi organi, ki nadzorujejo CNS, ki imajo sedež v Uniji in s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;

(e) zadevnimi članicami ESCB držav članic, v katerih CNS zagotavlja klirinške storitve ali jih namerava zagotavljati, in zadevnimi članicami ESCB, odgovornimi za nadzor nad CNS, s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;

(f) centralnimi bankami, ki izdajajo najpomembnejše valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravi ali se bo opravil kliring.

4.  CNS iz odstavka 1 svojo vlogo predloži ESMA.

CNS vlagateljica zagotovi ESMA vse informacije, ki so potrebne za njeno priznanje. ESMA v 30 delovnih dneh od prejema oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, do katerega mora CNS vlagateljica predložiti dodatne informacije.

Odločitev o priznanju temelji na pogojih iz odstavka 2 in je neodvisna od vsakršne ocene kot podlage za odločitev o enakovrednosti iz člena 13(3).

ESMA se pred sprejetjem odločitve posvetuje z organi in subjekti iz odstavka 3.

ESMA v 180 dneh po predložitvi popolne vloge pisno obvesti CNS vlagateljico, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, in to izčrpno obrazloži.

ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam CNS, priznanih v skladu s to uredbo.

5.  ESMA po posvetovanju z organi in subjekti iz odstavka 3 pregleda priznanje CNS s sedežem v tretji državi, če ta CNS svoje dejavnosti in storitve razširi v Unijo. Ta pregled se opravi v skladu z odstavki 2, 3 in 4. ESMA lahko razveljavi priznanje zadevne CNS, če pogoji iz odstavka 2 niso več izpolnjeni, in v primerih, ki so enaki primerom, navedenim v členu 20.

6.  Komisija lahko v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbeni akt, ki določa, da pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CNS, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz naslova IV te uredbe, da so te CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi ter da zakonodajni okvir te tretje države zagotavlja učinkovito enakovredno priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države.

7.  ESMA sklene dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili prepoznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 6. Takšni dogovori določajo vsaj:

(a) mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh informacij, ki jih zahteva ESMA o CNS z dovoljenjem, izdanim v tretjih državah;

(b) mehanizem za takojšnje uradno obveščanje ESMA, če pristojni organ tretje države meni, da CNS, ki jo nadzoruje, krši pogoje svojega dovoljenja ali drugo zakonodajo, katere predmet je;

(c) mehanizem za takojšnje uradno obveščanje ESMA s strani pristojnega organa tretje države, če je bila CNS, ki jo ta organ nadzoruje, priznana pravica, da zagotavlja klirinške storitve za klirinške člane ali stranke s sedežem v Uniji;

(d) postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, po potrebi tudi inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

8.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo, katere informacije mora CNS vlagateljica v svoji vlogi za priznanje predložiti ESMA.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.



NASLOV IV

ZAHTEVE ZA CNS



POGLAVJE 1

Organizacijske zahteve

Člen 26

Splošne določbe

1.  CNS ima zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena, in poročanje o njih ter primerne mehanizme za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki.

2.  CNS sprejme politiko in postopke, ki so dovolj učinkoviti za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno z zagotovitvijo, da vodje in zaposleni upoštevajo vse določbe te uredbe.

3.  CNS ohranja in uporablja organizacijsko strukturo, ki zagotavlja stalno in urejeno delovanje v zvezi z opravljanjem njenih storitev in dejavnosti. V ta namen uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

4.  CNS ohranja jasno mejo med zahtevami poročanja v zvezi z upravljanjem tveganja in zahtevami poročanja v zvezi z drugimi postopki CNS.

5.  CNS sprejme, uvede in vzdržuje politiko prejemkov, ki spodbuja trdno in učinkovito upravljanje tveganja, ne pa zmanjševanja standardov v zvezi s tveganjem.

6.  CNS vzdržuje sisteme informacijske tehnologije, ki ustrezajo zapletenosti, raznolikosti ter vrsti storitev in dejavnosti, ki jih opravlja, da se zagotovijo visoki standardi varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij.

7.  CNS brezplačno objavi svojo ureditev upravljanja, pravila, ki urejajo CNS, in merila za klirinško članstvo.

8.  CNS so predmet pogostih in neodvisnih pregledov. Rezultati teh pregledov se sporočijo odboru in so na voljo pristojnemu organu.

9.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine pravil in ureditev upravljanja iz odstavkov (1) do (8).

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27

Višje vodstvo in odbor

1.  Višje vodstvo CNS ima zadosten ugled in zadostne izkušnje za zagotovitev zanesljivega in preudarnega upravljanja CNS.

2.  CNS ima odbor. Vsaj ena tretjina članov tega odbora CNS, vendar ne manj kot dva, je neodvisnih. Predstavniki strank klirinških članov se povabijo na seje odbora o zadevah iz členov 38 in 39. Prejemki neodvisnih in drugih neizvršnih članov odbora niso odvisni od poslovnih rezultatov CNS.

Člani odbora CNS, vključno z neodvisnimi člani, imajo zadosten ugled in ustrezno strokovno znanje na področju finančnih storitev, upravljanja tveganja in klirinških storitev.

3.  CNS jasno določi vloge in odgovornosti odbora in da zapisnike sej odbora na voljo pristojnemu organu in revizorjem.

Člen 28

Odbor za tveganja

1.  CNS ustanovi odbor za tveganja, ki ga sestavljajo predstavniki klirinških članov, neodvisni člani odbora in predstavniki njenih strank. Odbor za tveganja lahko povabi zaposlene pri CNS in neodvisne zunanje strokovnjake, da se udeležijo sej odbora za tveganja, nimajo pa pravice glasovanja. Pristojni organi lahko zahtevajo, da se udeležijo sej odbora za tveganja, ne da bi imeli pravico do glasovanja, in da so ustrezno obveščeni o njegovih dejavnostih in odločitvah. Nasveti odbora za tveganja so neodvisni od kakršnih koli neposrednih vplivov vodstva CNS. Nobena skupina predstavnikov v odboru za tveganja nima večine.

2.  CNS jasno določi mandat, ureditev upravljanja za zagotovitev neodvisnosti, operativne postopke, merila za sprejem in mehanizem za izvolitev članov odbora za tveganja. Ureditev upravljanja je javno dostopna in določa vsaj to, da odboru za tveganja predseduje neodvisni član odbora ter da odbor za tveganja poroča neposredno odboru in se redno srečuje.

3.  Odbor za tveganja svetuje odboru o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CNS, kot so pomembna sprememba v modelu tveganja, postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti ter merila za sprejem klirinških članov, kliring novih razredov instrumentov ali zunanje izvajanje funkcij. Svetovanje odbora za tveganja ni potrebno pri dnevnih poslih CNS. V izrednih razmerah si je treba smiselno prizadevati za posvetovanje z odborom za tveganja o dogodkih, ki vplivajo na upravljanje tveganja CNS.

4.  Brez poseganja v pravico pristojnih organov, da so ustrezno obveščeni, člane odbora za tveganja zavezujejo pravila o zaupnosti. Kadar predsednik odbora za tveganja presodi, da je kateri izmed članov v dejanskem ali morebitnem navzkrižju interesov pri določeni zadevi, se temu članu prepove glasovanje o tej zadevi.

5.  CNS takoj obvesti pristojni organ o vsaki odločitvi odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja.

Člen 29

Vodenje evidenc

1.  CNS vsaj deset let hrani vse evidence o storitvah in dejavnostih, ki jih je opravila, ter tako omogoči pristojnemu organu spremljanje njenega izpolnjevanja te uredbe.

2.  CNS vsaj deset let od prenehanja pogodbe hrani vse informacije o vseh pogodbah, ki jih je obdelala. Navedene informacije omogočijo vsaj ugotovitev prvotnih pogojev transakcije pred kliringom s strani zadevne CNS.

3.  CNS na zahtevo pristojnega organa, ESMA in zadevnih članic ESCB omogoči vpogled v evidence in informacije iz odstavka 1 in 2 ter v vse informacije o stanju pogodb, pri katerih je bil opravljen kliring, ne glede na mesto, kjer so bile transakcije izvedene.

4.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti evidenc in informacij, ki jih je treba hraniti v skladu z odstavki od 1 do 3.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.  Da bi se zagotovili enotni pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, ESMA oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi oblike evidenc in informacij, ki jih je treba hraniti.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 30

Delničarji in družbeniki s kvalificiranimi deleži

1.  Pristojni organ ne izda dovoljenja CNS, razen če ni obveščen o identiteti delničarjev ali družbenikov, posrednih ali neposrednih, ter fizičnih ali pravnih osebah, ki imajo kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev.

2.  Pristojni organ ne izda dovoljenja CNS, če meni, da delničarji ali družbeniki s kvalificiranimi deleži v CNS niso primerni, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi zanesljivega in preudarnega upravljanja CNS.

3.  Če obstajajo tesne povezave med CNS in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organ izda dovoljenje samo v primeru, da omenjene povezave pristojnemu organu ne preprečujejo izvajanja učinkovitega nadzora.

4.  V primeru, da bi osebe iz odstavka 1 izvajale vpliv, ki bi lahko škodil zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CNS, pristojni organ sprejme primerne ukrepe, da tak vpliv prepreči, med drugim lahko CNS odvzame dovoljenje.

5.  Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja v primeru, da bi zakoni in drugi predpisi tretje države, ki urejajo delovanje ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima CNS tesno povezavo, ali težave pri uveljavljanju teh zakonov in drugih predpisov pristojnemu organu preprečevale izvajanje učinkovitega nadzora.

Člen 31

Obveščanje pristojnih organov

1.  CNS obvesti svoj pristojni organ o vseh spremembah v upravljanju in mu posreduje vse potrebne informacije, na podlagi katerih bo lahko presodil o skladnosti s členom 27(1) in drugim pododstavkom člena 27(2).

Če bi ravnanje člana odbora lahko škodovalo zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CNS, pristojni organ sprejme potrebne ukrepe, ki lahko vključujejo odstavitev takega člana iz odbora.

2.  Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupaj nastopajoče fizične ali pravne osebe (predlagani pridobitelj), ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificiran delež v CNS, in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi CNS postala njihovo podrejeno podjetje (predlagana pridobitev), najprej pisno obvestijo pristojni organ CNS, v kateri skušajo pridobiti ali povečati kvalificirani delež, ter pri tem navedejo velikost predvidenega deleža in ustrezne informacije iz člena 32(4).

Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v CNS (predlagani odsvojitelj), najprej pisno uradno obvesti pristojni organ CNS in pri tem navede velikost tega deleža. Taka oseba prav tako obvesti pristojni organ o odločitvi, da bo zmanjšala kvalificirani delež tako, da bi razmerje glasovalnih pravic ali deleža kapitala padlo pod 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi CNS prenehala biti podrejeno podjetje navedene osebe.

Pristojni organ predlaganemu pridobitelju ali odsvojitelju takoj, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila iz tega odstavka in informacij iz odstavka 3, pisno potrdi njihov prejem.

Pristojni organ ima na voljo največ 60 delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, ki jih je treba priložiti uradnemu obvestilu na podlagi seznama iz člena 32(4) (ocenjevalno obdobje), da opravi oceno iz člena 32(1) (ocena).

Pristojni organ ob potrditvi prejema obvesti predlaganega pridobitelja ali odsvojitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja.

3.  Pristojni organ lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar najpozneje 50. delovni dan ocenjevalnega obdobja, zahteva dodatne informacije, potrebne za dokončanje ocene. Navedena zahteva se poda pisno, v njej pa se jasno navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Ocenjevalno obdobje se prekine za čas, ki poteče od datuma, ko pristojni organ zahteva informacije, do datuma, ko prejme odgovor predlaganega pridobitelja. Prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organ sme zahtevati dodatno dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar to ne sme prekiniti ocenjevalnega obdobja.

4.  Pristojni organ lahko podaljša obdobje prekinitve iz drugega pododstavka odstavka 3 do največ 30 delovnih dni, kadar je predlagani pridobitelj ali odsvojitelj:

(a) reguliran ali ima sedež zunaj Unije;

(b) fizična ali pravna oseba, za katero ne velja nadzor po tej uredbi ali po Direktivi 73/239/EGS, Direktivi Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja ( 9 ) ali direktivah 2002/83/ES, 2003/41/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES, 2006/48/ES, 2009/65/ES ali 2011/61/EU.

5.  Kadar se pristojni organ po opravljeni oceni odloči, da bo nasprotoval predlagani pridobitvi, o tem v dveh delovnih dneh in pred iztekom ocenjevalnega obdobja pisno obvesti predlaganega pridobitelja in poda razloge za svojo odločitev. O svoji odločitvi tudi ustrezno uradno obvesti kolegij iz člena 18. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje se lahko na zahtevo predlaganega pridobitelja objavi izjava o razlogih za odločitev. Države članice lahko pristojnemu organu dovolijo objavo navedene izjave tudi brez zahteve predlaganega pridobitelja.

6.  Kadar pristojni organ v ocenjevalnem obdobju ne nasprotuje predlagani pridobitvi, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

7.  Pristojni organ lahko določi rok izvedbe predlagane pridobitve in ga po potrebi podaljša.

8.  Države članice ne smejo predpisati zahtev glede obveščanja pristojnih organov o neposrednih ali posrednih pridobitvah glasovalnih pravic ali deležev v kapitalu ter zahtev glede odobritve takih pridobitev s strani pristojnih organov, ki so strožje od zahtev iz te uredbe.

Člen 32

Ocena

1.  Pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 31(2) in informacij iz člena 31(3) pristojni organ zaradi zagotavljanja zanesljivega in preudarnega upravljanja CNS, v kateri naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva predlaganega pridobitelja na CNS oceni ustreznost predlaganega pridobitelja in finančno stabilnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:

(a) ugled in finančna stabilnost predlaganega pridobitelja;

(b) ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost CNS;

(c) ali bo CNS lahko izpolnila in še naprej izpolnjevala to uredbo;

(d) ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje teroristov v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES ali za poskus tega in da predlagana pridobitev lahko poveča takšno tveganje.

Pristojni organ je pri ocenjevanju finančne stabilnosti predlaganega pridobitelja zlasti pozoren na vrsto poslov, ki jih ta pridobitelj opravlja in namerava opravljati v CNS, v kateri predlaga pridobitev.

Ob ocenjevanju zmožnosti CNS za upoštevanje določb te uredbe je pristojni organ zlasti pozoren na to, ali ima skupina, ki se ji bo CNS pridružila, urejeno strukturo, ki omogoča izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in določitev odgovornosti posameznih pristojnih organov.

2.  Pristojni organ lahko nasprotuje predlagani pridobitvi le, če obstajajo razlogi za utemeljeno nasprotovanje na podlagi meril, navedenih v odstavku 1, ali če informacije, ki jih je posredoval predlagani pridobitelj niso popolne.

3.  Države članice ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo dovoliti svojim pristojnim organom, da preučujejo predlagane pridobitve v smislu gospodarskih potreb trga.

4.  Države članice dajo javnosti na voljo seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene in jih je treba predložiti pristojnim organom sočasno z obvestilom iz člena 31(2). Obseg zahtevanih informacij mora biti sorazmeren in prilagojen vrsti predlaganega pridobitelja in predlagane pridobitve. Države članice ne smejo zahtevati informacij, ki za skrbno oceno niso relevantne.

5.  Kadar je bil pristojni organ uradno obveščen o dveh ali več predlogih za pridobitev ali povečanje kvalificiranih deležev v isti CNS, ne glede na člen 31(2), (3) in (4) vse predlagane pridobitelje obravnava na nediskriminatoren način.

6.  Ustrezni pristojni organi med seboj pri opravljanju ocenjevanja tesno sodelujejo, kadar je predlagani pridobitelj:

(a) druga CNS, kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje, vzdrževalec trga, operater sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družba za upravljanje KNPVP ali UAIS z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici;

(b) nadrejeno podjetje druge CNS, kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, investicijskega podjetja, vzdrževalca trga, operaterja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družbe za upravljanje KNPVP ali UAIS z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici;

(c) fizična ali pravna oseba, ki obvladuje drugo CNS, kreditno institucijo, zavarovalnico, pozavarovalnico, investicijsko podjetje, vzdrževalca trga, operaterja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družbo za upravljanje KNPVP ali UAIS z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici.

7.  Pristojni organi brez neupravičenih zamud drug drugemu zagotavljajo informacije, ki so bistvene ali pomembne za oceno. V zvezi s tem pristojni organi drug drugemu sporočijo vse pomembne informacije na zahtevo, vse bistvene pa na lastno pobudo. V odločitvi pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje CNS, v kateri naj bi prišlo do predlagane pridobitve, se navedejo vsa stališča ali pridržki, ki jih je izrazil pristojni organ, odgovoren za predlaganega pridobitelja.

Člen 33

Navzkrižje interesov

1.  CNS vzdržuje in uporablja učinkovito, pisno določeno organizacijsko in upravno ureditev, s katero lahko opredeli in upravlja vsa morebitna navzkrižja interesov med sabo, vključno s svojimi vodji, zaposlenimi ali katero koli osebo, ki neposredno ali posredno obvladuje ali je z njo tesno povezana, in svojimi klirinškimi člani ali njihovimi strankami, ki jih pozna. Vzdržuje in izvaja primerne postopke za reševanje morebitnega navzkrižja interesov.

2.  Če organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih sprejme CNS za obvladovanje navzkrižij interesov, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti preprečili nevarnost škodovanja interesom klirinških članov ali strankam, CNS klirinškemu članu jasno razkrije splošno naravo ali vire navzkrižja interesov, preden sprejme novo transakcijo od navedenega klirinškega člana. Če je CNS stranka znana, obvesti njo in klirinškega člana, katerega stranko to zadeva.

3.  Če je CNS nadrejeno ali podrejeno podjetje, se v pisni ureditvi upoštevajo tudi vse okoliščine, ki so ali bi morale biti znane CNS in ki lahko povzročijo navzkrižje interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih podjetij, ki so njena podrejena podjetja ali nadrejeno podjetje.

4.  Pisna ureditev, določena v skladu z odstavkom 1, obsega naslednje:

(a) okoliščine, ki pomenijo ali bi lahko pomenile navzkrižje interesov, ki bi lahko povzročilo resno tveganje za nastanek škode interesom enega ali več klirinških članov ali strank;

(b) postopke, ki jih je treba upoštevati, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje tega navzkrižja.

5.  CNS sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev vseh zlorab informacij iz svojih sistemov in prepreči uporabo teh informacij za potrebe drugih poslovnih dejavnosti. Fizična oseba, ki je tesno povezana s CNS ali pravna oseba, ki je podrejeno ali nadrejeno podjetje te CNS, ne sme uporabiti v komercialne namene zaupnih informacij iz te CNS brez predhodnega pisnega soglasja stranke, ki ji te informacije pripadajo.

Člen 34

Neprekinjeno poslovanje

1.  CNS sprejme, uveljavi in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja, s katerima bo zagotovila ohranitev delovanja svojih funkcij, pravočasno ponovno vzpostavitev delovanja in izpolnitev svojih obveznosti. Navedeni načrt mora ob motnji zagotoviti najmanj ponovno vzpostavitev vseh transakcij, s čimer bo CNS omogočil zanesljivo nadaljnje delovanje in dokončanje poravnave na predvideni datum.

2.  CNS oblikuje, izvaja in vzdržuje ustrezen postopek za zagotavljanje pravočasne in urejene poravnave ali prenosa sredstev in pozicij strank in klirinških članov v primeru odvzema dovoljenja v skladu z odločitvijo iz člena 20.

3.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine in minimalne zahteve za politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 35

Zunanje izvajanje

1.  Kadar CNS odda operativne funkcije, storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje, ostaja polno odgovorna za izvedbo vseh obveznosti, ki ji jih nalaga ta uredba, in ves čas zagotavlja, da:

(a) zunanje izvajanje ne pomeni prenosa njenih obveznosti na drugega;

(b) odnos in obveznosti CNS do svojih klirinških članov ali, če je to ustrezno, do njihovih strank ostane nespremenjen;

(c) se pogoji za izdajo dovoljenja CNS ne spremenijo;

(d) zunanje izvajanje ne preprečuje izvajanja nadzornih funkcij in funkcij pregledovanja, vključno z dostopom na kraju samem za pridobivanje informacij, potrebnih za opravljanje teh nalog;

(e) zunanje izvajanje CNS ne onemogoča uporabe potrebnih sistemov in kontrol za upravljanje tveganj, s katerim se sooči;

(f) ponudnik storitve izvaja zahteve o neprekinjenem poslovanju, ki so enakovredne tistim, ki jih mora izpolnjevati CNS v skladu s to uredbo;

(g) CNS ohrani potrebno strokovno znanje in sredstva za oceno kakovosti zagotovljenih storitev ter organizacijske in kapitalske ustreznosti ponudnika storitev, za učinkovit nadzor zunanje izvajanih funkcij in upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem, ter neprenehoma nadzoruje navedene funkcije in upravlja ta tveganja;

(h) ima CNS neposreden dostop do pomembnih informacij o funkcijah, oddanih v zunanje izvajanje;

(i) ponudnik storitev sodeluje s pristojnim organom v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;

(j) ponudnik storitev ščiti vse zaupne informacije v zvezi s CNS in njenimi klirinškimi člani ali strankami ali, kadar ima sedež v tretji državi, zagotavlja, da so tamkajšnji standardi varstva podatkov ali standardi varstva podatkov iz sporazuma med zadevnimi strankami primerljivi s tovrstnimi standardi, veljavnimi v Uniji.

CNS ne odda glavnih dejavnosti, povezanih z upravljanjem tveganja, v zunanje izvajanje, razen če to odobri pristojni organ.

2.  Pristojni organ od CNS zahteva, da v pisnem sporazumu jasno določi svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti ponudnika storitev.

3.  CNS pristojnemu organu na zahtevo predloži vse potrebne informacije, ki jih ta potrebuje za oceno upoštevanja te uredbe pri opravljanju dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.



POGLAVJE 2

Pravila vodenja poslov

Člen 36

Splošne določbe

1.  Pri opravljanju storitev za klirinške člane ali, če je to ustrezno, njihove stranke CNS ravna pošteno in strokovno ter v njihovo največjo korist in po načelih dobrega upravljanja tveganja.

2.  CNS ima dostopna, pregledna in pravična pravila glede hitrega obravnavanja pritožb.

Člen 37

Zahteve za sodelovanje

1.  CNS na podlagi nasveta odbora za tveganja v skladu s členom 28(3) določi kategorije sprejemljivih klirinških članov in merila za sprejem, po potrebi za posamezno vrsto produkta, pri katerem je bil opravljen kliring. Navedena merila so nediskriminatorna, pregledna in objektivna, da se zagotovi pošten in odprt dostop do CNS, ter zagotavljajo, da bodo imeli klirinški člani dovolj finančnih sredstev in operativnih zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja v CNS. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov namen obvladovanje tveganj CNS.

2.  CNS zagotovi, da se uporaba meril iz odstavka 1 ves čas upošteva, in ima pravočasen dostop do informacij, ki jih potrebuje za izdelavo ocene. CNS vsaj enkrat na leto temeljito preveri, ali njeni klirinški člani upoštevajo ta člen.

3.  Klirinški člani, ki obdelujejo transakcije v imenu svojih strank, imajo na razpolago potrebna dodatna finančna sredstva in operativne zmogljivosti za izvajanje te dejavnosti. Pravila, ki jih ima CNS za klirinške člane, ji omogočijo, da zbere ustrezne osnovne informacije za opredelitev, spremljanje in obvladovanje pomembnih koncentracij tveganja, povezanega z zagotavljanjem storitev strankam. Klirinški člani na zahtevo CNS obvestijo o merilih in ukrepih, ki jih sprejmejo, da svojim strankam omogočijo dostop do storitev CNS. Klirinški člani so odgovorni za to, da stranke izpolnjujejo svoje obveznosti.

4.  CNS sprejme objektivne in pregledne postopke za razrešitev in izstop klirinških članov, ki meril iz odstavka 1 ne izpolnjujejo več.

5.  CNS lahko zavrne dostop klirinškemu članu, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1, le na podlagi pisne utemeljitve in celovite analize tveganja.

6.  CNS lahko klirinškim članom naloži posebne dodatne zahteve, kot na primer sodelovanje v dražbah za pozicijo klirinškega člana, ki ne izpolnjuje pogojev. Navedene dodatne zahteve morajo biti sorazmerne s tveganjem, ki ga prinese klirinški član, in ne smejo omejiti sodelovanja na določene kategorije klirinških članov.

Člen 38

Preglednost

1.  CNS in njeni klirinški člani javno objavi cene in pristojbine, povezane s storitvami, ki jih ponuja. Cene in pristojbine se objavijo za vsako posamezno storitev posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji za upravičenost do teh znižanj. CNS klirinškim članom, po potrebi pa tudi njihovim strankam, omogoči ločen dostop do posameznih ponujenih storitev.

CNS vodi ločen račun za stroške in prihodke v zvezi s storitvami, ki jih ponuja, in te informacije razkrije pristojnemu organu.

2.  CNS obvesti klirinške člane in stranke o tveganjih, povezanih s storitvami, ki jih ponuja.

3.  CNS svojim klirinškim članom in pristojnemu organu razkrije informacije o cenah, potrebne za izračun njene izpostavljenosti do klirinških članov ob koncu dneva.

CNS na zbirni osnovi objavi količino obračunanih transakcij za vsak razred instrumenta, za katerega je CNS opravila kliring.

4.  CNS javno razkrije operativne in tehnične zahteve, povezane s komunikacijskimi protokoli za formate vsebine in sporočil, ki jih uporablja za komuniciranje s tretjimi strankami, vključno z operativnimi in tehničnimi zahtevami iz člena 7.

5.  CNS javno razkrije vse kršitve meril iz člena 37(1), za katere so odgovorni klirinški člani, in zahteve iz odstavka 1 tega člena, razen če pristojni organ po posvetovanju z ESMA meni, da bi takšno razkritje ogrozilo finančno stabilnost ali zaupanje v trg ali resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim strankam.

Člen 39

Ločevanje in prenosljivost

1.  CNS vodi ločene evidence in račune, ki ji v vsakem trenutku in takoj omogočajo, da pri računih s CNS loči sredstva in pozicije, ki jih upravlja v imenu enega klirinškega člana, od sredstev in pozicij, ki jih upravlja v imenu katerega koli drugega klirinškega člana, ter od svojih sredstev.

2.  CNS nudi vodenje ločenih evidenc in računov, ki vsem klirinškim članom omogoča, da pri računih s CNS ločijo svoja sredstva in pozicije od sredstev in pozicij, ki jih upravljajo v imenu svojih strank (ločevanje zbirnih računov za stranke).

3.  CNS nudi vodenje ločenih evidenc in računov, ki vsem klirinškim članom omogoča, da pri računih s CNS, sredstva in pozicije, ki jih upravljajo v imenu neke stranke, ločijo od sredstev in pozicij, ki jih upravljajo v imenu drugih strank (ločevanje za posamezno stranko). CNS na zahtevo omogoči klirinškim članom, da odprejo več računov v svojem imenu ali v imenu svojih strank.

4.  Klirinški član vodi ločene evidence in račune, ki mu omogočajo, da tako pri računih s CNS kot svojih računih loči svoja sredstva in pozicije od sredstev in pozicij, ki jih upravlja v imenu svojih strank pri CNS.

5.  Klirinški član svojim strankam ponudi, da lahko izbirajo vsaj med možnostjo ločevanja zbirnih računov za stranke ali možnostjo ločevanja za posamezno stranko, ter jih obvesti o stroških in stopnji zaščite iz odstavka 7, povezanih s posamezno možnostjo. Stranka svojo izbiro pisno potrdi.

6.  Če se stranka odloči za ločevanje za posamezno stranko, je treba CNS nakazati tudi vsakršno kritje, ki presega zahteve stranke, in ga ločiti od kritja drugih strank ali klirinških članov, obenem pa takšno kritje ne sme biti izpostavljeno izgubam, povezanim s pozicijami, prikazanimi na drugem računu.

7.  CNS in klirinški člani javno objavijo stopnje zaščite in stroške, povezane s posameznimi stopnjami ločevanja, ki jih zagotavljajo, ter te storitve ponujajo pod razumnimi tržnimi pogoji. V podrobnem opisu teh stopenj navedeta tudi njihove glavne pravne posledice, med drugim informacije o veljavni zakonodaji o nesolventnosti v zadevnih jurisdikcijah.

8.  CNS ima pravico do uporabe kritij ali prispevkov v jamstveni sklad, zbranih na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, v smislu člena 2(1)(c) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju ( 10 ), pod pogojem, da je uporaba tovrstnih dogovorov določena v operativnih pravilih. Klirinški član pisno potrdi, da se strinja s temi pravili. CNS to pravico do uporabe, ki se uveljavlja v skladu s členom 47, javno objavi.

9.  Zahteva po ločevanju sredstev in pozicij pri CNS na računih je izpolnjena, kadar:

(a) se sredstva in pozicije evidentirajo na ločenih računih;

(b) se prepreči pobot pozicij, evidentiranih na različnih računih;

(c) sredstva, ki krijejo pozicije na enem računu, niso izpostavljena izgubam, povezanim s pozicijami na drugem računu.

10.  Sredstva pomenijo zavarovanje za kritje pozicij, kar vključuje pravico do prenosa sredstev, enakovrednih temu zavarovanju ali donosu od katerega koli unovčenega zavarovanja, ne vključuje pa prispevkov v jamstveni sklad.



POGLAVJE 3

Bonitetne zahteve

Člen 40

Upravljanje izpostavljenosti

CNS čim bolj sproti meri in ocenjuje svojo likvidnost in kreditno izpostavljenost do vsakega klirinškega člana in, kjer je to primerno, do druge CNS, s katero ima sklenjen interoperabilni dogovor. CNS ima pravočasen in nediskriminatoren dostop do ustreznih virov za oblikovanje cen za učinkovito merjenje svoje izpostavljenosti. To se stori na podlagi razumnih stroškov.

Člen 41

Zahteve po kritju

1.  CNS določi, terja in pobira kritja za omejitev svoje kreditne izpostavljenosti od svojih klirinških članov in, kjer je to primerno, od CNS, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti. Takšna kritja zadostujejo za kritje morebitnih izpostavljenosti, ki se po ocenah CNS lahko pojavijo do unovčenja zadevnih pozicij. Kritja so tudi dovolj velika, da se lahko z njimi pokrijejo izgube v najmanj 99 % sprememb izpostavljenosti v ustreznem časovnem obdobju, in zagotovijo, da ima CNS v celoti zavarovane svoje izpostavljenosti nasproti vsem svojim klirinškim članom in po potrebi nasproti CNS, s katerimi imajo sklenjen dogovor o interoperabilnosti, vsaj na dnevni osnovi. CNS redno spremlja in po potrebi spreminja stopnjo svojih kritij, da odražajo tržne razmere, pri tem pa upošteva vse morebitne prociklične učinke takih sprememb.

2.  CNS sprejme modele in parametre za določanje zahtev po kritju, ki zajemajo značilnosti tveganja produktov, pri katerih je bil opravljen kliring, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla. Modele in parametre potrdi pristojni organ ob upoštevanju mnenja v skladu s členom 19.

3.  CNS terja in pobira kritja čez dan, vsaj takrat, ko so preseženi vnaprej določeni pragi.

4.  CNS za posebne finančne instrumente terja in pobira ustrezna kritja za kritje tveganj, ki izhajajo iz pozicij v posameznih računih, vodenih v skladu s členom 39. CNS lahko izračuna kritja v zvezi s portfeljem finančnih instrumentov, če je uporabljena metodologija premišljena in zanesljiva.

5.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju z EBA in ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo ustrezni odstotek in časovna obdobja za unovčenje in izračun pretekle nestanovitnosti, kakor je navedeno v odstavku 1, ki ju je treba upoštevati za različne razrede finančnih instrumentov, pri tem pa upošteva cilj omejevanja procikličnosti in pogoje, pod katerimi se lahko izvajajo portfeljska kritja iz odstavka 4.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 42

Jamstveni sklad

1.  CNS za dodatno omejitev svoje kreditne izpostavljenosti do klirinških članov vzdržuje predhodno financiran jamstveni sklad za kritje izgub, večjih od tistih, ki se krijejo z zahtevanimi kritji iz člena 41, in ki nastanejo zaradi neplačil, vključno z začetkom postopka zaradi nesolventnosti enega ali več klirinških članov.

CNS določi najnižji znesek, pod katerega se velikost jamstvenega sklada ne sme v nobenem primeru znižati.

2.  CNS določi najnižji znesek prispevkov v jamstveni sklad in merila za izračun prispevkov za posameznega klirinškega člana. Prispevki so sorazmerni izpostavljenosti posameznega klirinškega člana.

3.  Jamstveni sklad omogoči vsaj to, da lahko CNS v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah vzdrži neplačila klirinškega člana, do katerega ima največjo izpostavljenost, ali neplačila drugega in tretjega največjega klirinškega člana, če je vsota njune izpostavljenosti večja. CNS pripravi scenarije takšnih skrajnih, vendar možnih tržnih razmer. Ti scenariji vključujejo najbolj nestanovitna obdobja, ki so jih doživeli trgi, za katere CNS opravlja storitve, ter vrsto možnih scenarijev v prihodnosti. Upoštevajo nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje tržne likvidnosti.

4.  CNS lahko ustanovi več kot en jamstveni sklad za različne razrede instrumenta, pri katerem izvaja kliring.

5.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in po posvetovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo okvir za opredelitev skrajnih, vendar možnih tržnih razmer iz odstavka 3, ki bi ga bilo treba uporabiti pri določitvi velikosti jamstvenega sklada in drugih finančnih sredstev iz člena 43.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 43

Druga finančna sredstva

1.  CNS zagotovi, da ima dovolj razpoložljivih predhodno namenjenih finančnih sredstev za kritje morebitnih izgub, večjih od tistih, ki se krijejo s kritji iz člena 41 in jamstvenim skladom iz člena 42. Takšna predhodno namenjena finančna sredstva vključujejo namenska sredstva CNS in so CNS prosto na voljo, ne uporabljajo pa se za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz člena 16.

2.  Jamstveni sklad iz člena 42 in druga finančna sredstva iz odstavka 1 tega člena morajo CNS kadar koli omogočiti, da vzdrži neplačila vsaj dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah.

3.  CNS lahko od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, zahteva zagotovitev dodatnih sredstev v primeru neplačila drugega klirinškega člana. Klirinški člani CNS imajo omejene izpostavljenosti do CNS.

Člen 44

Kontrole likvidnostnega tveganja

1.  CNS ima vedno dostop do ustrezne likvidnosti za opravljanje svojih storitev in dejavnosti. V ta namen pridobi potrebne kreditne linije ali podobne možnosti za kritje svojih likvidnostnih potreb, če finančna sredstva, ki jih ima na voljo, niso takoj na razpolago. Posamezen klirinški član, tj. nadrejeno ali podrejeno podjetje tega klirinškega člana, ne sme zagotavljati več kot skupno 25 % kreditnih linij, ki jih potrebuje CNS.

CNS vsakodnevno meri svoje morebitne likvidnostne potrebe. Upošteva likvidnostno tveganje, ki nastane zaradi neplačila vsaj dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost.

2.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju z ustreznimi organi in članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo okvir za obvladovanje likvidnostnega tveganja, ki ga mora CNS vzdržati v skladu z odstavkom 1.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 45

Kaskadni pristop k neplačilom

1.  CNS za pokritje izgub uporabi kritja, nakazana s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, preden uporabi druga finančna sredstva.

2.  Kadar kritja, nakazana s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, ne zadostujejo za pokritje izgub, ki bremenijo CNS, ta za pokritje teh izgub uporabi v jamstveni sklad vplačani prispevek člana, ki je v zaostanku s plačili.

3.  CNS uporabi prispevke iz jamstvenega sklada, ki jih zagotavljajo klirinški člani, ki niso v zaostanku s plačili, in druga finančna sredstva iz člena 43(1) šele potem, ko izčrpa prispevke članov, ki so v zaostanku s plačili.

4.  CNS najprej uporabi lastna namenska sredstva, preden uporabi prispevke v jamstveni sklad, ki jih zagotavljajo klirinški člani, ki niso v zaostanku s plačili. CNS ne uporabi kritij, nakazanih s strani klirinških članov, ki niso v zaostanku s plačili, za pokrivanje izgub, nastalih zaradi neplačila drugega klirinškega člana.

5.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju z ustreznimi pristojnimi organi in članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za izračun in vzdrževanje zneska lastnih sredstev CNS, ki se uporabijo v skladu z odstavkom 4.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 46

Zahteve glede zavarovanja s premoženjem

1.  CNS sprejme za kritje začetne in nadaljnje izpostavljenosti do svojih klirinških članov visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. CNS lahko za nefinančne nasprotne stranke sprejme bančne garancije, pri čemer takšne garancije upošteva pri izračunavanju svoje izpostavljenosti do banke, ki je klirinški član. Za vrednosti sredstev uporablja ustrezne odbitke, ki odražajo možnost, da se njihova vrednost zmanjša v obdobju med zadnjim prevrednotenjem in časom verjetne likvidacije. Pri določanju sprejemljivega zavarovanja in ustreznih odbitkov CNS upošteva likvidnostno tveganje zaradi neizpolnjevanja obveznosti udeleženca na trgu in tveganje koncentracije pri določenih sredstvih.

2.  CNS lahko, kadar je to primerno in dovolj preudarno, kot zavarovanje za pokritje zahtev po kritju sprejme osnovno finančno sredstvo izvedenega finančnega instrumenta ali finančni instrument, iz katerega izhaja izpostavljenost CNS.

3.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju z EBA, ESRB in ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) vrsto zavarovanja, ki bi se lahko štelo za visoko likvidno, kot na primer denarna sredstva, zlato, državne in visokokakovostne podjetniške obveznice ter krite obveznice,;

(b) odbitke iz odstavka 1 in

(c) pogoje, pod katerimi je jamstva poslovnih bank mogoče sprejeti kot zavarovanje iz odstavka 1.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 47

Naložbena politika

1.  CNS svoja finančna sredstva vlaga samo v obliki denarnih sredstev ali visoko likvidnih finančnih instrumentov z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem. Naložbe CNS so takšne, da jih je mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom.

2.  Kapital, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami CNS, ki se ne vlagajo v skladu z odstavkom 1, se ne upošteva za namene člena 16(2) ali člena 45(4).

3.  Finančni instrumenti, uporabljeni kot kritja ali kot prispevki v jamstveni sklad, se deponirajo pri upravljavcih sistemov poravnave vrednostnih papirjev – če so na voljo –, ki zagotavljajo popolno zaščito teh finančnih instrumentov. Uporabi pa se lahko tudi kakšna druga zelo varna ureditev s finančnimi institucijami, ki so pridobile dovoljenje.

4.  Gotovinske vloge CNS se izvedejo prek zelo varnih ureditev s finančnimi institucijami, ki so pridobile dovoljenje, ali prek odprte ponudbe mejnega depozita centralnih bank ali drugih primerljivih sredstev, ki jih te zagotavljajo.

5.  Če CNS sredstva vloži pri tretji stranki, zagotovi, da je sredstva v lasti klirinških članov mogoče razločevati od sredstev v lasti CNS in sredstev v lasti te tretje stranke, in sicer z različno naslovljenimi računi v knjigah tretje stranke ali drugimi enakovrednimi ukrepi, ki omogočajo enako raven zaščite. CNS ima na zahtevo takojšen dostop do finančnih instrumentov.

6.  CNS svojega kapitala ali zneskov, ki izhajajo iz zahtev iz členov 41, 42, 43 ali 44, ne vlaga v lastne vrednostne papirje ali vrednostne papirje svojega nadrejenega ali podrejenega podjetja.

7.  CNS pri svojih naložbenih odločitvah upošteva svojo celotno izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja do posameznih dolžnikov in zagotovi, da njena celotna izpostavljenost do posameznega dolžnika ostaja v sprejemljivih mejah koncentracije.

8.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju z EBA in ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o finančnih instrumentih, ki se lahko štejejo za visoko likvidne in s katerimi je povezano minimalno kreditno in tržno tveganje iz odstavka 1, ter o zelo varni ureditvi iz odstavkov 3 in 4 in omejitvi koncentracije iz odstavka 7.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 48

Postopki v primeru neplačil

1.  CNS ima vzpostavljene podrobne postopke za primer, ko klirinški član ne izpolnjuje zahtev glede sodelovanja CNS iz člena 37 v roku in v skladu s postopki, ki jih je določila CNS. CNS podrobno opredeli postopke, ki jih je treba uporabiti, če ne prijavi neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana. Ti postopki se pregledujejo vsako leto.

2.  CNS sprejme takojšnje ukrepe za omejitev izgub in likvidnostnih pritiskov, ki so posledica neizpolnjevanja obveznosti, in zagotovi, da zaprtje katere koli pozicije klirinškega člana ne povzroči motenj v njenem delovanju ali ne izpostavi klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, izgubam, ki jih ti ne morejo predvideti ali nadzorovati.

3.  Kadar CNS meni, da klirinški član ne bo mogel izpolniti svojih prihodnjih obveznosti, nemudoma obvesti pristojni organ preden se neizpolnjevanje obveznosti prijavi ali se sproži postopek. Pristojni organ to informacijo nemudoma sporoči ESMA, zadevnim članicam ESCB in organu, odgovornemu za nadzor klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

4.  CNS preveri, da so njeni postopki v primeru neplačil izvršljivi. Sprejme vse primerne ukrepe, da si zagotovi zakonska pooblastila za likvidacijo lastniških pozicij klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in za prenos ali likvidacijo pozicij strank klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

5.  Kadar so sredstva in pozicije v evidencah in na računih CNS zabeleženi, kot da se v skladu s členom 39(2) upravljajo v imenu strank klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, se CNS vsaj pogodbeno zaveže, da bo na zahtevo strank in brez soglasja klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, sprožila postopke za prenos sredstev in pozicij, ki jih klirinški član, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, upravlja v imenu svojih strank, na drugega klirinškega člana, ki ga določijo te stranke. Navedeni drugi klirinški član bo dolžen ta sredstva in pozicije sprejeti le, če je že pred tem vstopil v pogodbeno razmerje s strankami in se tako zavezal, da bo to tudi storil. Če do prenosa na tega drugega klirinškega člana iz kakršnega koli razloga ni prišlo v vnaprej določenem času prenosa, navedenem v operativnih pravilih CNS, lahko ta sprejme vse v svojih pravilih dovoljene ukrepe, da dejavno upravlja tveganja v zvezi s temi pozicijami, tudi da likvidira sredstva in pozicije, ki jih v imenu svojih strank upravlja klirinški član, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

6.  Kadar so sredstva in pozicije v evidencah in na računih CNS zabeleženi, kot da se v skladu s členom 39(3) upravljajo v imenu stranke klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, se CNS vsaj pogodbeno zaveže, da bo na zahtevo stranke in brez soglasja klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, sprožila postopke za prenos sredstev in pozicij, ki jih klirinški član, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, upravlja v imenu svoje stranke, na drugega klirinškega člana, ki ga določi stranka. Navedeni drugi klirinški član bo dolžen ta sredstva in pozicije sprejeti le, če je že pred tem vstopil v pogodbeno razmerje s stranko in se tako zavezal, da bo to tudi storil. Če do prenosa na tega drugega klirinškega člana iz kakršnega koli razloga ni prišlo v vnaprej določenem času prenosa, navedenem v operativnih pravilih CNS, lahko ta sprejme vse v svojih pravilih dovoljene ukrepe, da dejavno upravlja tveganja v zvezi s temi pozicijami, tudi da likvidira sredstva in pozicije, ki jih v imenu stranke upravlja klirinški član, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

7.  Zavarovanja strank, ločena v skladu s členom 39(2) in (3), se uporabijo izključno za kritje pozicij, ki se upravljajo v njihovem imenu. Vsakršen saldo, ki ga CNS dolguje po tem, ko zaključi postopek upravljanja neizpolnjenih obveznosti klirinškega člana, se nemudoma vrne tem strankam, če jih CNS pozna; če jih ne pozna, se saldo nemudoma vrne klirinškemu članu za račune njegovih strank.

Člen 49

Pregled modelov, testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj

1.  CNS redno pregleduje sprejete modele in parametre za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja. Modele izredno natančno in pogosto testira v izjemnih situacijah, da oceni njihovo odpornost na izjemne, vendar verjetne tržne razmere, in izvaja testiranje za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije. CNS pridobi neodvisno potrditev, o rezultatih opravljenih testov obvesti pristojni organ in ESMA ter pred sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe modelov in parametrov pridobi njuno potrditev.

Kolegij v skladu s členom 19 sprejme mnenje o sprejetih modelih in parametrih, vključno z vsakršno njihovo bistveno spremembo.

ESMA zagotovi, da se informacije o rezultatih testiranja izjemnih situacij posredujejo evropskim nadzornim organom, da bi lahko ocenili izpostavljenost finančnih podjetij neizpolnjevanju obveznosti CNS.

2.  CNS redno testira ključne vidike svojih postopkov v primeru neplačil in sprejme vse primerne ukrepe, da postopke razumejo vsi klirinški člani in da ima vzpostavljene vse ustrezne mehanizme za odziv v primeru neplačila.

3.  CNS javno razkrije ključne informacije o modelu upravljanja tveganja in predpostavke, sprejete za izvajanje testiranj v izjemnih situacijah iz odstavka 1.

4.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju z EBA in drugimi zadevnimi pristojnimi organi ter članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) vrsto testov, ki jih je treba izvesti za različne razrede finančnih instrumentov in portfeljev;

(b) sodelovanje klirinških članov ali drugih strank pri testiranju;

(c) pogostnost testiranj;

(d) časovna obdobja testiranj;

(e) ključne informacije iz odstavka 3.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 50

Poravnava

1.  CNS za poravnavo svojih transakcij uporabi denar centralne banke, kadar je to izvedljivo in mogoče. Kadar denar centralne banke ni uporabljen, se sprejmejo ukrepi za strogo omejitev tveganja denarne poravnave.

2.  CNS jasno navede svoje obveznosti v zvezi z izročitvijo finančnih instrumentov, vključno s tem, ali mora finančni instrument izročiti ali sprejeti oziroma ali udeležencem povrne izgube, ki nastanejo pri dobavi.

3.  Če mora CNS izročiti ali sprejeti finančne instrumente, z uporabo mehanizmov dostave proti plačilu v največji možni meri odpravi glavno tveganje.

▼M1



POGLAVJE 4

Izračuni in poročanje za namene Uredbe(EU) št 575/2013

Člen 50a

Izračun KCNS

▼C1

1.  Za namene člena 308 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ( 11 ), CNS v skladu z odstavkom 2 tega člena izračuna KCNS za vse pogodbe in transakcije, za katere opravi kliring, vseh klirinških članov, zajetih v zadevnem jamstvenem skladu.

2.  CNS izračuna hipotetični kapital, kot sledi:

image

pri čemer velja:

EBRMi

=

vrednost izpostavljenosti pred zmanjšanjem tveganja, ki je enaka vrednosti izpostavljenosti CNS do klirinškega člana i, ki izvira iz vseh pogodb in transakcij s tem klirinškim članom, pri izračunu pa se ne upoštevajo zavarovanja s premoženjem, ki jih da ta klirinški član;

IMi

=

začetno kritje, ki ga CNS da klirinški član i;

DFi

=

predhodno plačani prispevek klirinškega člana i;

RW

=

20-odstotna utež tveganja;

kapitalski količnik

=

8 %.

Vse vrednosti v enačbi v prvem pododstavku so vezane na vrednotenje ob koncu dneva, preden se izmenja zadnji poziv k plačilu kritja.

▼M1

3.  CNS opravi izračun iz odstavka 2 vsaj vsako četrtletje ali pogosteje, če to zahtevajo pristojni organi tistih klirinških članov, ki so institucije.

4.  EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih za namen odstavka 3 opredeli naslednje:

(a) pogostost in datume izračunov iz odstavka 2 ter

(b) situacije, v katerih lahko pristojni organ institucije, ki deluje kot klirinški član, zahteva pogostejše izračunavanje in poročanje, kot je določeno v točki (a).

EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.

Komisija se pooblasti za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 50b

Splošna pravila za izračun KCNS

Za namene izračuna iz člena 50a(2) velja:

(a) CNS izračuna vrednost izpostavljenosti do klirinških članov, kot sledi:

▼C1

(i) izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb in transakcij iz člena 301(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. 575/2013, izračuna v skladu z metodo tekoče izpostavljenosti iz člena 274 navedene uredbe;

▼M1

(ii) izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb in transakcij iz člena 301(1)(b), (c) in (e) Uredbe (EU) št. 575/2013, izračuna v skladu s celovito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz člena 223 navedene uredbe z nadzorniškimi prilagoditvami za nestanovitnost iz členov 223 in 224 navedene uredbe. Ne uporablja se izjema iz točke (a) člena 285(3) navedene uredbe;

(iii) izpostavljenosti, ki izhajajo iz transakcij, ki niso naštete v členu 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in katere obsegajo le tveganja poravnave, izračuna v skladu z naslovom V dela 3 navedene uredbe;

(b) za institucije, za katere se uporablja Uredba (EU) št. 575/2013, veljajo nizi pobotov, kot so določeni v naslovu II dela 3 navedene Uredbe;

(c) pri izračunu vrednosti iz točke (a) CNS odšteje od svojih izpostavljenosti zavarovanje s premoženjem, ki ga dajo njeni klirinški člani in je ustrezno zmanjšano za nadzorniške prilagoditve za nestanovitnost v skladu s celovito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, določeno v členu 224 Uredbe (EU) št. 575/2013;

▼C1

▼M1

(e) če ima CNS izpostavljenosti do ene ali več CNS, takšne izpostavljenosti obravnava, kot da bi bile izpostavljenosti do klirinških članov, in v izračun KCNS vključi vsakršno kritje ali predhodno financirane prispevke, prejete od teh CNS;

(f) če ima CNS zavezujočo pogodbeno ureditev s klirinškimi člani, ki ji dovoljuje, da uporablja vso začetno kritje, prejeto od klirinških članov, ali del tega kritja, kot da gre za predhodno plačane prispevke, CNS za namene izračuna iz odstavka 1 to začetno kritje obravnava kot predhodno plačane prispevke, ne pa kot začetno kritje;

▼C1

▼M1

(h) pri uporabi metode tekoče izpostavljenosti iz člena 274 Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS nadomesti formulo iz člena 298(1)(c)(ii) navedene uredbe z naslednjo:

image

,

pri čemer se števec NGR izračuna v skladu s členom 274(1) navedene uredbe, tik preden se ob koncu obdobja za poravnavo dejansko izmenja gibljivo kritje, v imenovalcu pa je bruto nadomestitveni strošek;

(i) če CNS ne more izračunati vrednosti NGR v skladu s členom 298(1)(c)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013:

(i) uradno obvesti tiste klirinške člane, ki so institucije, in njihove pristojne organe, da ne more izračunati NGR, pri čemer navede tudi razloge za to;

▼C1

(ii) za obdobje treh mesecev lahko za izračun PCE red iz točke (h) tega člena uporablja vrednost NGR v višini 0,3;

▼M1

(j) če CNS na koncu obdobja iz točke (i)(ii) še vedno ne more izračunati vrednosti NGR, naredi naslednje:

(i) neha računati KCNS;

(ii) uradno obvesti tiste klirinške člane, ki so institucije, in njihove pristojne organe, da je nehala računati KCNS;

(k) za izračun morebitne prihodnje izpostavljenosti opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer v skladu z metodo tekoče izpostavljenosti iz člena 274 Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS pomnoži hipotetični znesek pogodbe z absolutno vrednostjo delta opcije
image , kot je določena v členu 280(1)(a) navedene uredbe;

(l) če ima CNS več kot en jamstveni sklad, opravi izračun iz člena 50a(2) za vsak jamstveni sklad posebej.

Člen 50c

Sporočanje informacij

1.  Za namene člena 308 Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS tistim klirinškim članom, ki so institucije, in njihovim pristojnim organom sporoči naslednje informacije:

(a) hipotetični kapital (KCNS);

(b) vsoto predhodno financiranih prispevkov (DFCM);

(c) znesek predhodno financiranih finančnih virov, ki jih mora uporabiti po zakonu ali pogodbenem dogovoru s klirinškimi člani za pokritje izgub po neizpolnitvi finančnih obveznosti enega ali več klirinških članov pred uporabo prispevkov iz jamstvenega sklada preostalih klirinških članov (DFCNS);

(d) skupno število klirinških članov (N);

(e) faktor koncentracije (β), kot je opredeljen v členu 50d.

▼C1

▼M1

Če ima CNS več kot en jamstveni sklad, sporoči informacije iz prvega pododstavka za vsak jamstveni sklad posebej.

2.  CNS uradno obvesti tiste klirinške člane, ki so institucije, vsaj vsako četrtletje ali pogosteje, če to zahtevajo pristojni organi teh klirinških članov.

3.  EBA oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih opredeli:

(a) enotno predlogo za poročanje iz odstavka 1;

(b) pogostost in datume poročanja iz odstavka 2;

(c) situacije, v katerih lahko pristojni organ institucije, ki deluje kot klirinški član, zahteva pogostejše poročanje, kot je določeno v točki (b).

EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.

Komisija se pooblasti za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 50d

Izračun specifičnih postavk, ki jih sporočijo CNS

Za namene člena 50c velja:

(a) če pravila CNS predvidevajo, da uporabi del finančnih sredstev ali vsa finančna sredstva hkrati s predhodno plačanimi prispevki klirinških članov, tako da so ta sredstva enakovredna predhodno plačanim prispevkom klirinškega člana, saj se z njimi krijejo izgube, ki jih CNS utrpi v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti enega ali več klirinških članov, CNS doda ustrezni znesek teh sredstev k DFCM;

(b) če pravila CNS predvidevajo, da uporabi del finančnih sredstev ali vsa finančna sredstva za pokritje svojih izgub zaradi neizpolnjevanja obveznosti enega ali več klirinških članov po tem, ko je izčrpala svoj jamstveni sklad, vendar preden uporabi prispevke svojih klirinških članov iz pogodbe, CNS doda ustrezni znesek teh dodatnih finančnih sredstev
image k skupnemu znesku predhodno financiranih prispevkov (DF), kot sledi:

image

;

(c) CNS izračuna faktor koncentracije (β) v skladu z naslednjo formulo:

image

,

pri čemer velja:

PCEred,i

=

zmanjšana morebitna prihodnja kreditna izpostavljenost za vse pogodbe in transakcije CNS s klirinškim članom i;

PCEred,1

=

zmanjšana morebitna prihodnja kreditna izpostavljenost za vse pogodbe in transakcije CNS s klirinškim članom, ki ima najvišjo vrednost PCEred,i;

PCEred,2

=

zmanjšana morebitna prihodnja kreditna izpostavljenost za vse pogodbe in transakcije CNS s klirinškim članom, ki ima drugo najvišjo vrednost PCEred,i.

▼B



NASLOV V

DOGOVORI O INTEROPERABILNOSTI

Člen 51

Dogovori o interoperabilnosti

1.  CNS lahko sklene dogovor o interoperabilnosti z drugo CNS, kadar so izpolnjene zahteve iz členov 52, 53 in 54.

2.  Pri sklepanju dogovora o interoperabilnosti z drugo CNS za namen zagotavljanja storitev za določeno mesto trgovanja ima CNS nediskriminatoren dostop tako do podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij s tega mesta trgovanja do mere, do katere je CNS skladen z operativnimi in tehničnimi zahtevami, ki jih določa mesto trgovanja, kot tudi do ustreznega sistema poravnave.

3.  Sklepanje dogovora o interoperabilnosti ali dostopanje do vira podatkov ali sistema poravnave iz odstavkov 1 in 2 je lahko zavrnjeno ali omejeno, posredno ali neposredno, samo za namen nadzora tveganja, ki izhaja iz tega dogovora ali dostopa.

Člen 52

Upravljanje tveganja

1.  CNS, ki sklenejo dogovor o interoperabilnosti:

(a) vzpostavijo ustrezne politike, postopke in sisteme za učinkovito ugotavljanje, spremljanje in upravljanje tveganj, ki izhajajo iz dogovora, da lahko pravočasno izpolnijo svoje obveznosti;

(b) se sporazumejo glede svojih pravic in obveznosti, vključno z veljavno zakonodajo, ki ureja njihove odnose;

(c) ugotavljajo, spremljajo in učinkovito upravljajo kreditna in likvidnostna tveganja, tako da neizpolnjevanje obveznosti klirinškega člana ene CNS ne vpliva na interoperabilno CNS;

(d) ugotavljajo, spremljajo in obravnavajo morebitne medsebojne odvisnosti in korelacije, ki izhajajo iz dogovora o interoperabilnosti ter lahko vplivajo na kreditna in likvidnostna tveganja, povezana s koncentracijami klirinških članov in združenimi finančnimi sredstvi.

CNS za namene točke (b) prvega pododstavka uporabljajo enaka pravila o trenutku vstopa nalogov za prenos v njihove sisteme in trenutku nepreklicnosti, kakor je določeno v Direktivi 98/26/ES, kjer je to ustrezno.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se v pogojih dogovora opredeli postopek za upravljanje posledic neizpolnjevanja obveznosti, kadar ena od CNS, s katero je sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ne izpolni svojih obveznosti.

Za namene točke (d) prvega pododstavka imajo CNS močan nadzor nad ponovno uporabo zavarovanja klirinških članov v okviru dogovora, če to dovoljujejo njihovi pristojni organi. Dogovor navaja, kako se obravnavajo ta tveganja ob upoštevanju zadostnega kritja in potrebe po omejitvi negativnih vplivov.

2.  Če se modeli upravljanja tveganja, ki jih CNS uporabljajo za kritje svoje izpostavljenosti do klirinških članov ali svojih medsebojnih izpostavljenosti, razlikujejo, CNS te razlike opredelijo, ocenijo tveganja, ki bi jih lahko povzročile, in sprejmejo ukrepe, vključno z zagotavljanjem dodatnih finančnih sredstev, ki omejijo vpliv teh razlik na dogovor o interoperabilnosti in njihove morebitne posledice v smislu tveganj negativnih vplivov, ter zagotovijo, da te razlike ne vplivajo na zmožnost posamezne CNS za obvladovanje posledic neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana.

3.  Vse povezane stroške, ki nastanejo zaradi odstavkov 1 in 2, nosi CNS, ki zahteva interoperabilnost ali dostop, razen če se stranki ne dogovorita drugače.

Člen 53

Zagotavljanje kritja med CNS

1.  CNS pri računih loči sredstva in pozicije, ki jih upravlja v imenu CNS, s katerimi je sklenila dogovor o interoperabilnosti.

2.  Če CNS drugi CNS, s katero sklene dogovor o interoperabilnosti, v okviru dogovora o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji zagotovi samo začetna kritja, CNS prejemnica nima pravice do uporabe kritij, ki jih zagotovi druga CNS.

3.  Zavarovanje, prejeto v obliki finančnih instrumentov, se deponira pri upravljavcih sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki se uradno obvestijo v skladu z Direktivo 98/26/ES.

4.  Sredstva iz odstavkov 1 in 2 so CNS prejemnici na razpolago le, če CNS, ki je zagotovila zavarovanje v okviru dogovora o interoperabilnosti, ne izpolnjuje obveznosti.

5.  Če CNS, ki je prejela zavarovanje v okviru dogovora o interoperabilnosti, ne izpolnjuje obveznosti, se zavarovanje iz odstavkov 1 in 2 nemudoma vrne CNS, ki ga je zagotovila.

Člen 54

Odobritev dogovora o interoperabilnosti

1.  Dogovor o interoperabilnosti predhodno odobrijo pristojni organi vključenih CNS. Uporablja se postopek iz člena 17.

2.  Pristojni organi odobrijo dogovor o interoperabilnosti le, če so sodelujoče CNS dobile dovoljenje za kliring v skladu s členom 17, če so bile priznane v skladu s členom 25 ali so dobile dovoljenje v skladu z že obstoječimi nacionalnimi ureditvami o izdajanju dovoljenj za obdobje najmanj treh let, če so zahteve iz člena 52 izpolnjene, če tehnični pogoji za kliring transakcij v skladu s pogoji dogovora omogočajo nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov in če dogovor ne zmanjša učinkovitosti nadzora.

3.  Kadar pristojni organ meni, da zahteve iz odstavka 2 niso izpolnjene, drugim pristojnim organom in zadevnim CNS posreduje pisno razlago s tveganji povezanih pomislekov. Uradno obvesti tudi ESMA, ki izda mnenje o dejanski veljavnosti s tveganjem povezanih pomislekov kot razlogih za zavrnitev dogovora o interoperabilnosti. Mnenje ESMA se da na voljo vsem zadevnim CNS. Kadar se mnenje ESMA razlikuje od ocene zadevnega pristojnega organa, ta pristojni organ ob upoštevanju mnenja ESMA ponovno preuči svoje stališče.

4.  ESMA do 31. decembra 2012 izda smernice ali priporočila za vzpostavitev doslednega, učinkovitega in uspešnega ocenjevanja dogovorov o interoperabilnosti v skladu s postopkom, določenim v členu 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke teh smernic ali priporočil.



NASLOV VI

REGISTRACIJA IN NADZOR REPOZITORIJEV SKLENJENIH POSLOV



POGLAVJE 1

Pogoji in postopki za registracijo repozitorija sklenjenih poslov

Člen 55

Registracija repozitorija sklenjenih poslov

1.  Repozitorij sklenjenih poslov se registrira pri ESMA za namene člena 9.

2.  Da se lahko registrira po tem členu, mora biti repozitorij sklenjenih poslov pravna oseba s sedežem v Uniji in izpolnjevati zahteve iz naslova VII.

3.  Registracija repozitorija sklenjenih poslov velja za celotno ozemlje Unije.

4.  Registriran repozitorij sklenjenih poslov ves čas izpolnjuje pogoje za registracijo. Repozitorij sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja ESMA sporoči vse pomembne spremembe pogojev za registracijo.

Člen 56

Vloga za registracijo

1.  Repozitorij sklenjenih poslov predloži svojo vlogo za registracijo ESMA.

2.  ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna.

Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov.

3.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz odstavka 1.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določijo obliko vloge za registracijo pri njem.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 57

Uradno obveščanje pristojnih organov in posvetovanje z njimi pred registracijo

1.  Če je repozitorij sklenjenih poslov, ki zaprosi za registracijo, subjekt, ki mu dovoljenje izda ali ga registrira pristojni organ v državi članici, kjer ima sedež, ESMA pred registracijo repozitorija sklenjenih poslov nemudoma uradno obvesti ta pristojni organ in se z njim posvetuje.

2.  ESMA in zadevni pristojni organ izmenjata vse informacije, ki so potrebne za registracijo repozitorija sklenjenih poslov in za nadzorovanje tega, ali subjekt v državi članici, kjer ima sedež, upošteva pogoje v zvezi z registracijo ali izdajo dovoljenja.

Člen 58

Preučitev vloge

1.  ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz tretjega pododstavka člena 56(2) preuči vlogo za registracijo na podlagi skladnosti repozitorija sklenjenih poslov z zahtevami iz členov od 78 do 81 in sprejme izčrpno obrazloženo odločitev o registraciji ali odločitev o zavrnitvi registracije.

2.  Odločitev, ki jo ESMA izda v skladu s členom 1, začne veljati peti delovni dan po sprejetju.

Člen 59

Uradno obvestilo o odločitvi ESMA v zvezi z registracijo

1.  Ko ESMA sprejme odločitev o registraciji ali odločitev o zavrnitvi registracije ali razveljavitvi registracije, o tem v petih delovnih dneh obvesti repozitorij sklenjenih poslov z izčrpno obrazložitvijo odločitve.

ESMA o svoji odločitvi nemudoma uradno obvesti pristojni organ iz člena 57(1).

2.  ESMA vse odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 1, sporoči Komisiji.

3.  ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju odločitve iz odstavka 1.

Člen 60

Izvajanje pooblastil iz členov 61 do 63

Pooblastila, ki so v skladu s členi 61 do 63 prenesena na ESMA ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 61

Zahteva za informacije

1.  ESMA lahko od repozitorijev sklenjenih poslov in povezanih tretjih strani, ki so jim repozitoriji sklenjenih poslov oddali v zunanje izvajanje operativne funkcije ali dejavnosti, z enostavnim zahtevkom ali s sklepom zahteva vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo.

2.  Kadar ESMA pošilja enostaven zahtevek za informacije v skladu z odstavkom 1:

(a) navede sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) natančno opredeli, katere informacije zahteva;

(d) določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e) osebo, od katere zahteva informacije, obvesti, da teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar morajo biti v primeru, da jih predloži prostovoljno, točne in ne zavajajoče, in

(f) navede globo iz člena 65 v povezavi s točko (a) oddelka IV Priloge I, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči.

3.  Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij s sklepom:

(a) navede sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) natančno opredeli, katere informacije zahteva;

(d) določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e) navede periodične denarne kazni, določene v členu 66, če so zahtevane informacije, ki se predložijo, nepopolne;

(f) navede globo iz člena 65 v povezavi s točko (a) oddelka IV Priloge I, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči, in

(g) opozori na pravico do pritožbe na sklep pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije (Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje, zagotovijo zahtevane informacije. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Te so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, netočne ali zavajajoče.

5.  ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katero se nanaša zahtevek za informacije, prebivališče ali sedež, nemudoma pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svojega sklepa.

Člen 62

Splošne preiskave

1.  ESMA lahko za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo izvaja potrebne preiskave oseb iz člena 61(1). V ta namen lahko uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti:

(a) pregledajo vse evidence, podatke, postopke in morebitno drugo gradivo v zvezi z opravljanjem nalog ESMA ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;

(b) pridobijo kopije ali izpiske iz takšnih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) pozovejo in zaprosijo katero koli osebo iz člena 61(1) ali njene zastopnike ali osebje, da poda ustno ali pisno obrazložitev dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;

(d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e) zahtevajo zapise o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za opravljanje preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen preiskave. V pisnem pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni, določene v členu 66, če se zahtevane evidence, podatki, postopki ali morebitno drugo gradivo, ali odgovori na vprašanja, zastavljena osebam iz člena 61(1), ne predložijo ali so nepopolni, ter globe, določene v členu 65 v povezavi s točko (b) oddelka IV Priloge I, če so odgovori na vprašanja, zastavljena osebam iz člena 61(1), napačni ali zavajajoči.

3.  Osebe iz člena 61(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 66, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče.

4.  ESMA pravočasno pred preiskavo o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo preiskava opravila. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih dolžnosti. Ti uradniki se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5.  Če je za pridobitev zapisov o telefonskem in podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z nacionalnim pravom potrebno pooblastilo sodnega organa, se za takšno pooblastilo zaprosi. Tako dovoljenje se lahko uporabi tudi kot varnostni ukrep.

6.  Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 5, nacionalni sodni organ preveri, ali je sklep ESMA pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet pregleda. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost sklepa ESMA lahko preuči le Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 63

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  ESMA lahko za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih in na vseh zemljiščih pravnih oseb iz člena 61(1). Zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskih pregledov lahko ESMA tak pregled izvede na kraju samem brez predhodne najave.

2.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na vsa zemljišča pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, ki ga je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 62(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in evidenco za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo inšpekcijskega pregleda.

3.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 66, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled. ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal.

4.  Osebe iz člena 61(1) morajo privoliti v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 66, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče. ESMA ta sklep sprejme po posvetu s pristojnim organom države članice, v kateri se bo inšpekcijski pregled izvajal.

5.  Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje na zahtevo ESMA, aktivno pomagajo uradnikom in drugim osebam, ki jih je pooblastil ESMA. V ta namen imajo pooblastila, določena v odstavku 2. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko inšpekcijskih pregledov na kraju samem tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

6.  ESMA lahko od pristojnih organov tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v tem členu in v členu 62(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kot ESMA, kakor je določeno v tem členu in v členu 62(1).

7.  Če uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice ponudi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zagotovi tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

8.  Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z nacionalnim pravom potrebno pooblastilo sodnega organa, se za takšno pooblastilo zaprosi. Tako pooblastilo se lahko uporabi tudi kot varnostni ukrep.

9.  Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 8, nacionalni sodni organ preveri, ali je sklep ESMA pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet pregleda. Nacionalni sodni organ lahko pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov zaprosi ESMA za podrobna pojasnila. Takšna zahteva po podrobnih pojasnilih se lahko nanaša zlasti na razloge, zaradi katerih ESMA sumi, da gre za kršitev te uredbe, pa tudi na resnost domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne more preverjati potrebe po inšpekcijskem pregledu niti ne sme zahtevati, da se mu zagotovijo informacije, ki so v spisu ESMA. Zakonitost sklepa ESMA lahko preuči le Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 64

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za eno ali več kršitev iz Priloge I, v okviru organa imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru ali postopku registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov ter svoje naloge opravlja neodvisno od ESMA.

2.  Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju pripomb preiskovanih oseb in ves spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA.

Pri opravljanju svojih nalog lahko uveljavlja pristojnost za vložitev zahteve za informacije v skladu s členom 61 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 62 in členom 63. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 60.

Pri opravljanju svojih nalog ima dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

3.  Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži ESMA, preiskovanim osebam omogoči zaslišanje v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost dati pojasnila.

V preiskavi iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4.  Ko preiskovalni uradnik spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

5.  ESMA na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko v skladu s členoma 67 zasliši preiskovane osebe, če tako zahtevajo, odloči, ali so te osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi I, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 73 ter naloži globo v skladu s členom 65.

6.  Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah ESMA niti na noben drug način ne posega v njegov postopek odločanja.

7.  Komisija sprejme nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, sprejme pa tudi podrobna pravila glede rokov zastaranja za nalaganje in izvrševanje kazni.

Pravila iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 82.

8.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejanja ali dejanj, ki so v bistvu ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 65

Globe

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 64(5) ugotovi, da je repozitorij sklenjenih poslov namerno ali iz malomarnosti zakrivil eno od kršitev s seznama v Prilogi I, sprejme sklep o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Vsaka kršitev repozitorija sklenjenih poslov se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je repozitorij sklenjenih poslov ali njegovo višje vodstvo namerno storil kršitev.

2.  Osnovni zneski globe iz odstavka 1 so vključeni v naslednje omejitve:

(a) za kršitve iz točke (c) oddelka I Priloge I in točk (c) do (g) oddelka II Priloge I ter iz točk (a) in (b) oddelka III Priloge I znašajo globe najmanj 10 000 EUR in največ 20 000 EUR;

(b) za kršitve iz točk (a), (b) in (d) do (h) oddelka I Priloge I ter točk (a), (b) in (h) oddelka II Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.

ESMA pri odločanju o nižji, srednji ali višji vrednosti osnovnega zneska glob, določenih v prvem pododstavku, upošteva letni promet predhodnega poslovnega leta zadevnega repozitorija sklenjenih poslov. Nižja vrednost osnovnega zneska velja za repozitorije sklenjenih poslov z letnim prometom pod 1 milijonom EUR, srednja vrednost za tiste z letnim prometom med 1 in 5 milijoni EUR, višja vrednost pa za tiste z letnim prometom nad 5 milijoni EUR.

3.  Osnovni zneski iz odstavka 2 se po potrebi prilagodijo, pri čemer se upoštevajo oteževalne ali olajševalne okoliščine v skladu z zadevnimi koeficienti prilagoditve iz Priloge II.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni oteževalni koeficient posebej. Če velja več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni oteževalni koeficient posebej. Če velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4.  Ne glede na odstavka 2 in 3 znesek globe ne sme presegati 20 % letnega prometa zadevnega repozitorija sklenjenih poslov v predhodnem poslovnem letu; če pa je ta imel neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe najmanj enak tem koristim.

Če dejanje ali opustitev dejanja repozitorija sklenjenih poslov pomeni več kršitev s seznama v Prilogi I, se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Člen 66

Periodične denarne kazni

1.  ESMA s sklepom naloži periodične denarne kazni z namenom:

(a) da repozitorij sklenjenih poslov odpravi kršitve na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s členom 73(1)(a); ali

(b) da oseba iz člena 61(1):

(i) predloži popolne informacije, ki se zahtevajo s sklepom v skladu s členom 61;

(ii) privoli v preiskavo in zlasti predloži popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, sprožene s sklepom v skladu s členom 62, ali

(iii) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen s sklepom v skladu s členom 63.

2.  Periodična denarna kazen mora biti učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.  Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v sklepu, s katerim se naloži periodična denarna kazen.

4.  Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o sklepu ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 67

Zaslišanje zadevnih oseb

1.  Pred sprejetjem vsakega sklepa o naložitvi globe ali periodične denarne kazni iz členov 65 in 66 da ESMA osebam, ki so v postopku, možnost obrazložitve njegovih ugotovitev. Sklepi ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, na katere so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

2.  Pravica oseb v postopku do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente ESMA.

Člen 68

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev globe in periodičnih denarnih kazni

1.  ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 65 in 66, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 65 in 66, so upravne narave.

3.  Kadar ESMA odloči, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevnih držav članic ter navede razloge za svojo odločitev.

4.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 65 in 66, so izvršljive.

Izvršitev urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršitev. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav članic ter o tem obvesti ESMA in Sodišče, sklepu priloži potrdilo o njegovi izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti sklepa.

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta zadevo preda neposredno pristojnemu organu in predlaga začetek izvršilnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

Izvršitev se lahko odloži le z odločbo Sodišča. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti izvršitve odločajo sodišča zadevne države članice.

5.  Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Evropske unije.

Člen 69

Pregled s strani Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 70

Spremembe Priloge II

Komisija je z namenom upoštevanja dogodkov na finančnih trgih pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82 v zvezi z ukrepi za spremembo Priloge II.

Člen 71

Razveljavitev registracije

1.  ESMA brez poseganja v člen 73 razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov kadar:

(a) se repozitorij sklenjenih poslov izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b) je repozitorij sklenjenih poslov pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c) repozitorij sklenjenih poslov ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bil registriran.

2.  ESMA o odločitvi o razveljavitvi registracije repozitorija sklenjenih poslov nemudoma uradno obvesti pristojni organ iz člena 57(1).

3.  Če pristojni organ v državi članici, v kateri repozitorij izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, da preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije zadevnega repozitorija izpolnjeni. Če se ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, mora odločitev v celoti utemeljiti.

4.  Pristojni organ iz odstavka 3 je organ iz člena 22.

Člen 72

Pristojbine za nadzor

1.  ESMA repozitorijem sklenjenih poslov zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Te pristojbine v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov ter povračilom vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojega dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 74.

2.  Znesek pristojbine, ki se zaračuna repozitoriju sklenjenih poslov, pokriva vse upravne stroške ESMA zaradi dejavnosti v zvezi z registracijo in nadzorom ter je sorazmeren s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov.

3.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da natančneje opredeli vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

Člen 73

Nadzorni ukrepi ESMA

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 64(5) ugotovi, da je repozitorij sklenjenih poslov storil eno od kršitev s seznama v Prilogi I, sprejme enega ali več od naslednjih sklepov, s katerim:

(a) zahteva, da repozitorij odpravi kršitev;

(b) naloži globo v skladu s členom 65;

(c) izda javna obvestila;

(d) kot zadnjo možnost razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov.

2.  Pri sprejemanju sklepov iz odstavka 1 ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a) trajanje in pogostnost kršitve;

(b) ali je kršitev razkrila resne ali sistemske slabosti v postopkih podjetja ali v njegovih sistemih za upravljanje ali v notranjem nadzoru;

(c) ali je bil zaradi kršitve povzročen ali omogočen finančni kriminal oziroma ali je kršitev kako drugače prispevala k nastanku finančnega kriminala;

(d) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti.

3.  ESMA o vsakem sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, nemudoma uradno obvesti zadevni repozitorij sklenjenih poslov, to pa sporoči pristojnim organom držav članic in Komisiji. Vse sklepe javno objavi na svojem spletnem mestu v desetih delovnih dneh od datuma sprejetja.

Pri objavi svojega sklepa iz prvega pododstavka ESMA objavi tudi pravico zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, da se pritoži na sklep, in po potrebi dejstvo, da je bila taka pritožba vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka in da lahko odbor za pritožbe v okviru ESMA odloži izvajanje spornega sklepa v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 74

Prenos nalog ESMA na pristojne organe

1.  ESMA lahko določene nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s smernicami, ki jih izda na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar je to potrebno za pravilno opravljanje nadzorne naloge. Take posebne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtev po informacijah v skladu s členom 61 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členom 62 in členom 63(6).

2.  ESMA se pred prenosom naloge posvetuje z zadevnim pristojnim organom. Taka posvetovanja zlasti zadevajo:

(a) obseg naloge, ki bo prenesena;

(b) časovni okvir za opravljanje te naloge, in

(c) prenos potrebnih informacij s strani ESMA in ESMA.

3.  ESMA v skladu z uredbo o pristojbinah, ki jo je na podlagi člena 72(3) sprejela Komisija, pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4.  ESMA v ustreznih časovnih presledkih pregleda sklep iz odstavka 1. Prenos se lahko kadar koli prekliče.

5.  Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA ter ne omejuje njegove zmožnosti za izvajanje in nadziranje prenesene dejavnosti. Nadzorna odgovornost iz te uredbe, vključno z odločitvijo o registraciji, končno oceno in nadaljnjimi sklepi v zvezi s kršitvami, se ne prenese.



POGLAVJE 2

Odnosi s tretjimi državami

Člen 75

Enakovrednost in mednarodni sporazumi

1.  Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, da mora pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavljati, da:

(a) repozitoriji sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe;

(b) sta v tej tretji državi vzpostavljena stalen učinkovit nadzor in izvrševanje repozitorijev sklenjenih poslov, in

(c) obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti – vključno z varovanjem poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi stranmi –, ki so najmanj enakovredna tistim iz te uredbe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2).

2.  Kjer je to primerno in v vsakem primeru po sprejetju izvedbenega akta v skladu z odstavkom 1, Komisija Svetu predloži priporočila za pogajanja o mednarodnih sporazumih z zadevnimi tretjimi državami glede medsebojnega dostopa do informacij o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih ter izmenjave teh informacij, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi, in sicer na način, ki zagotavlja, da imajo organi Unije, vključno z ESMA, neposreden in stalen dostop do vseh informacij, potrebnih za opravljanje njihovih dolžnosti.

3.  ESMA po sklenitvi sporazumov iz odstavka 2 in v skladu z njimi sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi iz zadevnih tretjih držav. Ti dogovori določajo vsaj:

(a) mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in katerim koli drugim organom Unije, ki izvaja naloge v skladu s to uredbo, na eni strani, ter zadevnimi pristojnimi organi teh tretjih držav na drugi strani; in

(b) postopke v zvezi s usklajevanjem nadzornih dejavnosti.

4.  ESMA uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 za posredovanje osebnih podatkov tretji državi.

Člen 76

Dogovori o sodelovanju

Pristojni organi tretjih držav, ki na območju svoje pristojnosti nimajo repozitorijev sklenjenih poslov s sedežem na tem območju, lahko vzpostavijo stike z ESMA, zato da sklenejo dogovore o sodelovanju glede dostopa do informacij o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov Unije.

ESMA lahko s temi pristojnimi organi sklene dogovore o sodelovanju glede dostopa do informacij o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov Unije, da bodo ti organi izpolnili svoje odgovornosti in naloge, če so vzpostavljena jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti, vključno z varovanjem poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi stranmi.

Člen 77

Priznanje repozitorijev sklenjenih poslov

1.  Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi lahko svoje storitve in dejavnosti za subjekte s sedežem v Uniji za namene člena 9 izvaja le, če ga je priznal ESMA v skladu z odstavkom 2.

2.  Repozitorij sklenjenih poslov iz odstavka 1 ESMA predloži vlogo za priznanje skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, med katerimi so vsaj informacije, potrebne za to, da se preveri, ali ima repozitorij sklenjenih poslov dovoljenje in ali je predmet učinkovitega nadzora v tretji državi, ki:

(a) jo je Komisija z izvedbenim aktom v skladu s členom 75(1) priznala kot državo z enakovrednim in izvršljivim regulativnim in nadzornim okvirom;

(b) je v skladu s členom 75(2) sklenila mednarodni sporazum z Unijo, in

(c) je sklenila dogovore o sodelovanju v skladu s členom 75(3), s katerimi je zagotovila, da imajo organi Unije, vključno z ESMA, neposreden in stalen dostop do vseh potrebnih informacij.

ESMA v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, do katerega mora zadevni repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

ESMA v 180 dneh po predložitvi popolne vloge pisno obvesti zadevni repozitorij, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, pri čemer to izčrpno obrazloži.

ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, priznanih v skladu s to uredbo.



NASLOV VII

ZAHTEVE ZA REPOZITORIJE SKLENJENIH POSLOV

Člen 78

Splošne zahteve

1.  Repozitorij sklenjenih poslov ima zanesljive ureditve upravljanja, ki vključujejo jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi in ustreznimi mehanizmi notranjega nadzora, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki, ki preprečujejo vsako razkritje zaupnih informacij.

2.  Repozitorij sklenjenih poslov vzdržuje in izvaja učinkovite pisne organizacijske in upravne dogovore, s katerimi opredeli in upravlja vsa morebitna navzkrižja interesov v zvezi z njegovimi vodji, zaposlenimi ali katero koli osebo, ki je z njimi povezana posredno ali neposredno prek tesnih povezav.

3.  Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi ustrezne politike in postopke, ki bodo dovolj učinkoviti za zagotovitev svoje skladnosti z vsemi določbami te uredbe ter njihovega izpolnjevanja s strani vodij in zaposlenih.

4.  Repozitorij sklenjenih poslov vzdržuje in uporablja ustrezno organizacijsko strukturo za zagotovitev svojega neprekinjenega in pravilnega delovanja pri opravljanju svojih storitev in dejavnosti. V ta namen uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

5.  Repozitorij sklenjenih poslov, ki ponuja pomožne storitve, kot so storitve potrjevanja poslov, uparjanja, upravljanja kreditnih dogodkov in usklajevanja ali stiskanja portfelja, zagotovi, da so te pomožne storitve operativno ločene od njegove naloge, da centralno zbira in vzdržuje evidence o izvedenih finančnih instrumentih.

6.  Višje vodstvo in člani odbora repozitorija sklenjenih poslov morajo imeti zadosten ugled in izkušnje, da lahko zagotovijo zanesljivo in preudarno upravljanje repozitorija.

7.  Repozitorij sklenjenih poslov ima objektivne, nediskriminatorne in javno objavljene zahteve za dostop podjetij, za katere velja obveznost poročanja iz člena 9. Repozitorij sklenjenih poslov ponudnikom storitev zagotovi nediskriminatorni dostop do informacij, ki jih hrani, če s tem soglašajo zadevne nasprotne stranke. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov namen nadzorovati tveganje za podatke, ki jih vsebuje repozitorij sklenjenih poslov.

8.  Repozitorij sklenjenih poslov javno objavi cene in pristojbine, povezane s storitvami, ki jih ponuja v skladu s to uredbo. Cene in pristojbine se objavijo za vsako posamezno storitev posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji za upravičenost do teh znižanj. Repozitorij omogoča poročevalcem ločen dostop do specifičnih storitev. Cene in pristojbine, ki jih repozitorij sklenjenih poslov zaračuna, so vezane na stroške.

Člen 79

Operativna zanesljivost

1.  Repozitorij sklenjenih poslov ugotovi vire operativnega tveganja in jih zmanjša na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov. Taki sistemi morajo biti zanesljivi in varni ter imeti ustrezne zmogljivosti za obdelavo prejetih podatkov.

2.  Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja, katerih cilj je zagotoviti ohranjanje funkcij, pravočasno obnovitev delovanja in izpolnitev obveznosti repozitorija sklenjenih poslov. Takšen načrt mora predvidevati vsaj vzpostavitev rezervnih zmogljivosti.

3.  Repozitorij sklenjenih poslov, ki mu je bila odvzeta registracija, zagotovi pravilno zamenjavo, vključno s prenosom podatkov in s preusmeritvijo toka poročanja v druge repozitorije sklenjenih poslov.

Člen 80

Varovanje in evidentiranje

1.  Repozitorij sklenjenih poslov zagotovi zaupnost, celovitost in varstvo informacij, prejetih na podlagi člena 9.

2.  Repozitorij sklenjenih poslov lahko podatke, ki jih prejme v skladu s to uredbo, v komercialne namene uporablja le, če zadevne nasprotne stranke s tem soglašajo.

3.  Repozitorij sklenjenih poslov takoj evidentira informacije, prejete v skladu s členom 9, in jih hrani vsaj deset let po prenehanju ustreznih pogodb. Za dokumentiranje sprememb shranjenih podatkov uporabi pravočasne in učinkovite postopke evidentiranja.

4.  Repozitorij sklenjenih poslov izračuna pozicije po razredu izvedenih finančnih instrumentov in po poročevalcu na podlagi podrobnosti o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki so mu sporočene v skladu s členom 9.

5.  Repozitorij sklenjenih poslov pogodbenim strankam pravočasno dovoli dostop do podatkov o tej pogodbi in njihovo popravljanje.

6.  Repozitorij sklenjenih poslov sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev zlorabe informacij v svojih sistemih.

Fizična oseba, ki je tesno povezana z repozitorijem sklenjenih poslov, ali pravna oseba, ki je nadrejeno ali podrejeno podjetje repozitorija sklenjenih poslov, ne uporablja v komercialne namene zaupnih informacij, evidentiranih v repozitoriju sklenjenih poslov.

Člen 81

Preglednost in razpoložljivost podatkov

1.  Repozitorij sklenjenih poslov v rednih presledkih in na lahko dostopen način objavi skupne pozicije po razredu izvedenih finančnih instrumentov.

2.  Repozitorij sklenjenih poslov zbira in vzdržuje podatke ter zagotovi, da imajo subjekti iz odstavka 3 neposreden in takojšen dostop do podrobnosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odgovornosti in nalog.

▼M7

3.  Repozitorij sklenjenih poslov da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog:

(a) ESMA;

(b) EBA;

(c) EIOPA;

(d) ESRB;

(e) pristojnemu organu, ki nadzoruje dostop CNS do repozitorija sklenjenih poslov;

(f) pristojnemu organu, ki nadzira mesta trgovanja iz poročanih pogodb;

(g) zadevnim članicam ESCB, vključno z ECB pri opravljanju njenih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 12 );

(h) zadevnim organom tretje države, ki je z Unijo sklenila mednarodni sporazum, kakor je navedeno v členu 75;

(i) nadzornim organom, določenimi v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 );

(j) ustreznim organom Unije za vrednostne papirje in trge, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo pogodbe, trge, udeležence in osnovne instrumente, ki spadajo v področje uporabe te uredbe;

(k) ustreznim organom tretje države, ki so z ESMA sklenili dogovor o sodelovanju, kakor je navedeno v členu 76;

(l) Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 );

(m) organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 );

(n) enotnemu odboru za reševanje, vzpostavljenemu z Uredbo (EU) št. 806/2014;

(o) pristojnim organom ali nacionalnim pristojnim organom v smislu uredb (EU) št. 1024/2013 in (EU) št. 909/2014 ter direktiv 2003/41/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU in nadzornim organom v smislu Direktive 2009/138/ES;

(p) pristojnim organom, določenim v skladu s členom 10(5) te uredbe.

▼M4

Repozitorij sklenjenih poslov posreduje podatke pristojnim organom v skladu z zahtevami iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 ( 16 ).

▼B

4.  ESMA deli informacije, potrebne za opravljanje nalog, z drugimi ustreznimi organi Unije.

5.  Da se zagotovi dosledno izvajanje tega člena, ESMA po posvetovanju s članicami ESCB oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo pogostost in podrobnosti o informacijah iz odstavkov 1 in 3, pa tudi operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji ter po potrebi za zagotovitev dostopa do teh informacij organom iz odstavka 3. Namen osnutka regulativnih tehničnih standardov je zagotoviti, da iz informacij, objavljenih v skladu z odstavkom 1, ni mogoče prepoznati stranke nobene pogodbe.

ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 82

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(6), člena 64(7), člena 70, člena 72(3) in člena 85(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.  Pred sprejetjem delegiranega akta si Komisija prizadeva za posvetovanje z ESMA.

4.  Pooblastilo iz člena 1(6), člena 64(7), člena 70, člena 72(3) in člena 85(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(6), členom 64(7), členom 70, členom 72(3) in členom 85(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.



NASLOV VIII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 83

Poklicna skrivnost

1.  Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, določene v skladu s členom 22 in organe iz člena 81(3), ESMA ali revizorje in strokovnjake, ki delujejo po navodilih pristojnih organov ali ESMA. Brez poseganja v zadeve, za katere veljata kazenska ali davčna zakonodaja ali ta uredba, se nobena zaupna informacija, ki jo te osebe prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne sme razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posameznih CNS, repozitorijev sklenjenih poslov ali katerih koli drugih oseb ni mogoče prepoznati.

2.  Če je bil proti CNS uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko v postopkih v civilnih ali trgovinskih zadevah razkrijejo zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, če je to potrebno za izvedbo postopka.

3.  Brez poseganja v zadeve, za katere veljata kazenska in davčna zakonodaja, lahko pristojni organi, ESMA in drugi organi ter fizične in pravne osebe razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, zaupne informacije uporabijo samo med opravljanjem svojih dolžnosti in za opravljanje svojih funkcij, v primeru pristojnih organov, v okviru področja uporabe te uredbe ali, v primeru drugih organov ali fizičnih in pravnih oseb, pa za namene, za katere so jim bile te informacije posredovane ali v okviru upravnega ali sodnega postopka, ki se izrecno nanaša na opravljanje njihovih funkcij, ali oboje. Kadar ESMA, pristojni organ ali drug organ ali oseba, ki te informacije sporoči, soglaša, jih lahko organ, ki jih prejme, uporabi v nekomercialne namene.

4.  Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poslovne skrivnosti, določeni v odstavkih 1, 2 in 3. Vendar ti pogoji ne preprečujejo ESMA, pristojnim organom ali zadevnim centralnim bankam, da bi izmenjevali zaupne informacije v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, KNPVP, UAIS, zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je te informacije sporočila.

5.  Odstavki 1, 2 in 3 pristojnim organom ne preprečujejo, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali predložili zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.

Člen 84

Izmenjava informacij

1.  Pristojni organi, ESMA in drugi ustrezni organi si nemudoma izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje njihovih dolžnosti.

2.  Pristojni organi, ESMA, drugi ustrezni organi in druga telesa ali fizične in pravne osebe zaupne informacije, ki jih prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti v skladu s to uredbo, uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti.

3.  Pristojni organi sporočijo informacije zadevnim članicam ESCB, če so te informacije pomembne za opravljanje njihovih dolžnosti.



NASLOV IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 85

Poročila in pregled

1.  Komisija do 17. avgusta 2015 pregleda in pripravi splošno poročilo o tej uredbi. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

Komisija zlasti:

(a) v sodelovanju s članicami ESCB oceni potrebo po kakršnih koli ukrepih, s katerimi bi olajšali dostop CNS do likvidnostnih posojil centralnih bank;

(b) v sodelovanju z ESMA in zadevnimi sektorskimi organi oceni sistemski pomen transakcij nefinančnih podjetij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, zlasti pa vpliv te uredbe na to, kako nefinančna podjetja uporabljajo izvedene finančne instrumente OTC;

(c) glede na izkušnje oceni delovanje nadzornega okvira za CNS, vključno z učinkovitostjo kolegijev nadzornih organov, njihovimi načini glasovanja iz člena 19(3) in predpisi ESMA, zlasti med postopkom izdaje dovoljenja za CNS;

(d) v sodelovanju z ESMA in ESRB oceni učinkovitost zahtev po kritju, da bi omejili procikličnost in potrebo po opredelitvi dodatnih intervencijskih zmogljivosti na tem področju;

(e) v sodelovanju z ESMA oceni razvoj politik CNS o zahtevah glede zavarovalnega kritja in zagotavljanja zahtev ter njihovo prilagoditev specifičnim dejavnostim in profilom tveganja njihovih uporabnikov.

Pri oceni iz točke (a) prvega pododstavka se upoštevajo vsi rezultati tekočih dejavnosti med centralnimi bankami na ravni Unije in na mednarodni ravni. Upošteva se tudi načelo neodvisnosti centralnih bank in njihova pravica, da po lastni presoji omogočajo dostop do likvidnostnih posojil, ter morebiten nenamerni učinek na ravnanje CNS ali na notranji trg. Noben spremni predlog niti neposredno niti posredno ne diskriminira držav članic ali skupine držav članic kot mesta klirinških storitev.

2.  Komisija do 17. avgusta 2014 po posvetovanju z ESMA in EIOPA pripravi poročilo o oceni napredka in prizadevanj CNS pri razvoju tehničnih rešitev glede prenosa negotovinskega zavarovanja kot gibljivega kritja na CNS v okviru pokojninskih shem, pa tudi morebitno potrebo po ukrepih za omogočanje take rešitve. Če Komisija meni, da ni bilo potrebnih prizadevanj za razvoj ustreznih tehničnih rešitev, in da ostaja negativen učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev nespremenjen, se nanjo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da podaljša triletno obdobje iz člena 89(1), in sicer enkrat za dve leti in enkrat za eno leto.

3.  ESMA Komisiji predloži poročila:

(a) o uporabi obveznosti kliringa iz naslova II, zlasti pa o tem, da kliring za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, ni obvezen;

(b) o uporabi postopka opredelitve razredov iz člena 5(3);

(c) o izpolnjevanju zahtev po ločevanju iz člena 39;

(d) o razširitvi področja uporabe dogovorov o interoperabilnosti iz naslova V na druge transakcije v razredih finančnih instrumentov, ki niso prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga;

(e) o dostopu CNS do mest trgovanja, učinkih nekaterih praks na konkurenčnost in vplivu na drobitev likvidnosti;

(f) o potrebah ESMA po osebju in sredstvih zaradi prevzema pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo;

(g) o vplivu uporabe dodatnih zahtev držav članic iz člena 14(5).

Ta poročila se za namene odstavka 1 posredujejo Komisiji do 30. septembra 2014. Predložijo se tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.  Komisija v sodelovanju z državami članicami in ESMA ter po tem, ko zahteva oceno od ESCB, pripravi letno poročilo, v katerem oceni morebitno sistemsko tveganje in stroškovne posledice dogovorov o interoperabilnosti.

V poročilu se osredotoči vsaj na število in zapletenost takšnih dogovorov ter ustreznost sistemov in modelov za upravljanje tveganja. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

ESCB Komisiji predloži oceno o morebitnem sistemskem tveganju dogovorov o interoperabilnosti.

5.  ESMA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsako leto predloži poročilo o naloženih kaznih, tudi o nadzornih ukrepih, globah in periodičnih denarnih kaznih, ki so jih naložili pristojni organi.

Člen 86

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES ( 17 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 87

Sprememba Direktive 98/26/ES

1.  V členu 9(1) Direktive 98/26/ES se doda naslednji pododstavek:

„Če upravljavec sistema drugemu upravljavcu sistema v okviru interoperabilnega sistema zagotovi dodatno jamstvo, potem postopek zaradi nesolventnosti proti sprejemnemu upravljavcu sistema ne vpliva na pravice posredovalnega upravljavca sistema.“

2.  Države članice do 17. avgusta 2014 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s točko (1). O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na Direktivo 98/26/ES ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 88

Spletna mesta

1.  ESMA vzdržuje spletno mesto, ki zagotavlja podrobnosti glede:

(a) pogodb, za katere velja obveznost kliringa iz člena 5;

(b) kazni, predpisanih za kršitve členov 4, 5 in 7 do 11;

(c) CNS, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev ali dejavnosti v Uniji in imajo sedež v Uniji, ter storitev in dejavnosti, za zagotavljanje ali izvajanje katerih imajo dovoljenje, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih pokriva njihovo dovoljenje;

(d) kazni, predpisanih za kršitve iz naslovov IV in V;

(e) CNS s sedežem v tretji državi, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev ali dejavnosti v Uniji, ter storitev in dejavnosti, za zagotavljanje ali izvajanje katerih imajo dovoljenje, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih pokriva njihovo dovoljenje;

(f) repozitorijev sklenjenih poslov, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev in dejavnosti v Uniji;

(g) kazni in glob, ki so predpisane v skladu s členoma 65 in 66;

(h) javnega registra iz člena 6.

2.  Za namene točk (b), (c) in (d) odstavka 1 pristojni organi vzdržujejo spletna mesta, ki so povezana s spletnim mestom ESMA.

3.  Vsa spletna mesta iz tega člena so javno dostopna in so redno posodobljena ter zagotavljajo informacije v jasni obliki.

Člen 89

Prehodne določbe

1.   ►M8  Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninske sheme, kakor je opredeljena v členu 2(10) te uredbe, se obveznost kliringa iz člena 4 ne uporablja do 16. avgusta 2018. Prehodno obdobje se uporablja tudi za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti. ◄

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih ti subjekti sklenejo v tem obdobju in za katere bi sicer veljala obveznost kliringa iz člena 4, veljajo zahteve iz člena 11.

2.  V zvezi s pokojninsko shemo iz člena 2(10)(c) in (d) ustrezni pristojni organ odobri izjemo iz odstavka 1 tega člena za določene vrste subjektov ali vrste shem. Pristojni organ po prejemu prošnje obvesti ESMA in EIOPA. ESMA, v posvetovanju z EIOPA, v 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila poda mnenje, v katerem oceni, ali je ta vrsta subjektov ali vrsta shem v skladu s členom 2(10)(c) ali (d) in ali je izjema potrebna zaradi težav pri izpolnjevanju zahtev glede gibljivega kritja. Pristojni organ odobri izjemo le, če je popolnoma prepričan, da je ta vrsta subjektov ali vrsta shem v skladu s členom 2(10)(c) ali (d) in da imajo ti subjekti oziroma sheme težave pri izpolnjevanju zahtev glede gibljivega kritja. Pristojni organ sprejme odločitev v desetih delovnih dneh od prejema mnenja ESMA, pri čemer upošteva to mnenje. Če se pristojni organ ne strinja z mnenjem ESMA, v svoji odločitvi navede vse razloge in utemelji pomembnejša odstopanja od tega mnenja.

ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam vrst subjektov in vrst shem iz člena 2(10)(c) in (d), za katere je bila odobrena izjema v skladu s prvim pododstavkom. Da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora, ESMA opravi medsebojni strokovni pregled subjektov, ki se vsako leto uvrstijo na seznam, v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.  CNS, ki je v svoji državi članici, v kateri ima sedež, v skladu z nacionalnim pravom te države članice dobila dovoljenje za opravljanje klirinških storitev pred tem, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 4, 5, 8 do 11, 16, 18, 25, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 46, 47, 49, 56 in 81, zaprosi za dovoljenje za namene te uredbe v skladu s členom 14 v šestih mesecih po začetku veljavnosti vseh regulativnih tehničnih standardov iz členov 16, 25, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49.

CNS s sedežem v tretji državi, ki je dobila priznanje za opravljanje klirinških storitev v državi članici v skladu z nacionalnim pravom te države članice pred tem, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49, za namene te uredbe zaprosi za priznanje v skladu s členom 25 v šestih mesecih po začetku veljavnosti vseh regulativnih tehničnih standardov iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49.

4.  Dokler ni v skladu s to uredbo sprejet sklep o dovoljenju CNS ali njenem priznanju, veljajo ustrezna nacionalna pravila o izdaji dovoljenja in priznanju za CNS, CNS pa je še naprej pod nadzorom pristojnega organa države članice, kjer ima sedež ali je v njej priznana.

5.  Kadar je pristojni organ izdal CNS dovoljenje za kliring določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov v skladu z nacionalnim pravom njegove države članice pred tem, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49, pristojni organ te države članice v enem mesecu po začetku veljavnosti regulativnih tehničnih standardov iz člena 5(1) obvesti ESMA.

Kadar je pristojni organ CNS s sedežem v tretji državi izdal priznanje za zagotavljanje klirinških v skladu z nacionalnim pravom njegove države članice v pred tem, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49, pristojni organ te države članice v enem mesecu po začetku veljavnosti regulativnih tehničnih standardov iz člena 5(1) o tem obvesti ESMA.

▼M1

5a.  Do 15 mesecev po datumu začetka veljavnosti najnovejšega tehničnega standarda iz členov 16, 25, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49, ali dokler ni v skladu s členom 14 sprejet sklep o izdaji dovoljenja dovoljenja CNS, karkoli nastopi prej, ta CNS uporablja obravnavo iz tretjega pododstavka tega odstavka.

Do 15 mesecev po datumu začetka veljavnosti najnovejšega najnovejšega tehničnega standarda iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49, ali dokler ni v skladu s členom 25 sprejet sklep o priznanju CNS, kar je prej, ta CNS uporablja obravnavo iz tretjega pododstavka tega odstavka.

Do rokov iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka in ob upoštevanju četrtega pododstavka tega odstavka, kadar CNS nima niti jamstvenega sklada niti zavezujoče ureditve s svojimi klirinškimi člani, ki ji dovoljuje, da uporablja vso začetno kritje, prejeto od klirinških članov, ali del tega kritja, kot da bi bili predhodno vplačani prispevki, informacije, ki jih poroča v skladu s členom 50c(1) vključujejo celotni znesek začetnega kritja, ki ga je dobila od klirinških članov.

Roki iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka se lahko podajšajo za šest mesecev v skladu z izvedbenim aktom Komisije, sprejetim v skladu s členom 497(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

▼B

6.  Repozitorij sklenjenih poslov, ki je v državi članici, v kateri ima sedež, v skladu z nacionalnim pravom te države članice pridobil dovoljenje ali bil registriran za zbiranje in vzdrževanje evidenc o izvedenih finančnih instrumentih pred datumom, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 9, 56 in 81, zaprosi za registracijo v skladu s členom 55 v šestih mesecih po začetku veljavnosti navedenih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov.

Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi, ki je pridobil dovoljenje za zbiranje in vzdrževanje evidenc o izvedenih finančnih instrumentih v državi članici v skladu z nacionalnim pravom te države članice pred datumom, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 9, 56 in 81, zaprosi za priznanje v skladu s členom 77 v šestih mesecih po začetku veljavnosti navedenih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov.

7.  Dokler ni v skladu s to uredbo sprejeta odločitev o registraciji ali priznanju repozitorija sklenjenih poslov, zanj še naprej veljajo ustrezna nacionalna pravila o izdaji dovoljenja, registraciji in priznanju, hkrati pa je še naprej pod nadzorom pristojnega organa države članice, v kateri ima sedež ali je v njej priznan.

8.  Repozitorij sklenjenih poslov, ki je v državi članici, v kateri ima sedež, v skladu z nacionalnim pravom te države članice pridobil dovoljenje ali bil registriran za zbiranje in vzdrževanje evidenc o izvedenih finančnih instrumentih pred datumom, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 56 in 81, se lahko uporabi za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 9, dokler ni sprejeta odločitev o registraciji repozitorija sklenjenih poslov v skladu s to uredbo.

Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi, ki je pridobil dovoljenje ali bil registriran za zbiranje in vzdrževanje evidenc o izvedenih finančnih instrumentih v skladu z nacionalnim pravom države članice pred datumom, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 56 in 81, se lahko uporabi zaprosi za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 9, dokler ni sprejeta odločitev o registraciji repozitorija sklenjenih poslov v skladu s to uredbo.

9.  Če tretja država in Unija nista sklenili mednarodnega sporazuma iz člena 75, repozitorij sklenjenih poslov ne glede na člen 81(3)(f) zadevnim organom te tretje države do 17. avgusta 2013 zagotavlja potrebne informacije, pod pogojem, da o tem uradno obvesti ESMA.

Člen 90

Osebje in sredstva ESMA

ESMA do 31. decembra 2012 oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pooblastil in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.

Člen 91

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

Seznam kršitev iz člena 65(1)

I. Kršitve, povezane z organizacijskimi zahtevami ali navzkrižjem interesov:

(a) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(1), če nima vzdržljive ureditve upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, primernimi mehanizmi za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki, ki preprečujejo razkritje zaupnih informacij;

(b) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(2), če ne vzdržuje ali izvaja pisno določene organizacijske in upravne ureditve, s katero lahko opredeli in obvladuje vsa morebitna navzkrižja interesov, pri katerih so vpleteni njegovi vodstveni delavci, zaposleni in vse osebe, ki so posredno ali neposredno povezane z repozitoriji prek tesnih povezav;

(c) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(3), če ne vzpostavi ustreznih politik in postopkov, ki so dovolj učinkoviti, da zagotavljajo ravnanje skladno z vsemi določbami te uredbe, vključno z ravnanjem vodstva in zaposlenih;

(d) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(4), če ne vzdržuje ali upravlja ustrezne organizacijske strukture, da zagotovi svoje neprekinjeno in pravilno delovanje pri opravljanju storitev in dejavnosti;

(e) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(5), če pomožnih storitev operativno ne loči od funkcije centralnega zbiranja in vzdrževanja evidenc o izvedenih finančnih instrumentih;

(f) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(6), če ne poskrbi, da imajo njegovo višje vodstvo in člani odbora zadosten ugled in izkušnje, da lahko zagotovijo zanesljivo in preudarno upravljanje repozitorija;

(g) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(7), če nima objektivnih, nediskriminatornih in javno objavljenih zahtev za dostop ponudnikov storitev in podjetij, za katere velja obveznost poročanja iz člena 9;

(h) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(8), če ne poskrbi za javno objavo cen in pristojbin, povezanih s storitvami, ki jih ponuja v skladu s to uredbo, če poročevalcem ne omogoča ločenega dostopa do specifičnih storitev ali če zaračunava cene in pristojbine, ki niso sorazmerne s stroški.

II. Kršitve, povezane z operativnimi zahtevami:

(a) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 79(1), če ne ugotovi virov operativnega tveganja in jih z razvojem ustreznih sistemov, kontrol in postopkov ne zmanjša na najnižjo možno raven;

(b) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 79(2), če ne vzpostavi, izvaja ali vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja, katerih cilj je zagotoviti ohranjanje funkcij, pravočasno obnovitev delovanja in izpolnitev obveznosti repozitorija sklenjenih poslov;

(c) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(1), če ne poskrbi za zaupnost, celovitost ali varstvo informacij, prejetih v skladu s členom 9;

(d) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(2), če podatke, ki jih prejme v skladu s to uredbo, uporabi v komercialne namene brez soglasja zadevnih nasprotnih strank;

(e) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(3), če nemudoma ne evidentira informacij, prejetih v skladu s členom 9, ali jih ne hrani vsaj deset let po prenehanju zadevnih pogodb ali če ne uporablja pravočasnih in učinkovitih postopkov evidentiranja za dokumentiranje sprememb shranjenih podatkov;

(f) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(4), če ne izračuna pozicij po razredu izvedenih finančnih instrumentov in po poročevalcu na podlagi podrobnosti o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki so mu sporočene v skladu s členom 9;

(g) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(5), če pogodbenim strankam ne dovoli pravočasno dostopa do informacij o pogodbi in njihovega popravljanja;

(h) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(6), če ne sprejme vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje kakršne koli zlorabe informacij, ki jih hrani v svojih sistemih.

III. Kršitve, povezane s preglednostjo in dostopnostjo informacij:

(a) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 81(1), če ne poskrbi za redno objavo skupnih pozicij po razredu izvedenih finančnih instrumentov v zvezi s pogodbami, ki so mu bile sporočene;

(b) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 81(2), če subjektom iz člena 81(3) ne omogoči neposreden in takojšen dostop do podrobnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odgovornosti in nalog.

IV. Kršitve, povezane z ovirami za nadzorne dejavnosti:

(a) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 61(1), če pri odzivu na enostaven zahtevek za informacije ESMA v skladu s členom 61(2) ali pri odzivu na sklep ESMA o zahtevi za informacije v skladu s členom 61(3) predloži napačne ali zavajajoče informacije;

(b) repozitorij sklenjenih poslov predloži napačne ali zavajajoče odgovore na vprašanja, zastavljena v skladu s členom 62(1)(c);

(c) repozitorij sklenjenih poslov ne ravna pravočasno skladno z nadzornim ukrepom, ki ga ESMA sprejme v skladu s členom 73.




PRILOGA II

Seznam koeficientov, povezanih z oteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 65(3).

Naslednji koeficienti se seštevajo in uporabijo za osnovne zneske iz člena 65(2):

I. Koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki:

(a) če se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

(b) če se je kršitev pojavljala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5;

(c) če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji repozitorija sklenjenih poslov, zlasti v njegovih postopkih, sistemih za upravljanje ali notranji kontroli, se uporabi koeficient 2,2;

(d) če kršitev negativno vpliva na kakovost podatkov, ki jih hrani, se uporabi koeficient 1,5;

(e) če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

(f) če po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

(g) če višje vodstvo repozitorija sklenjenih poslov pri opravljanju preiskav ni sodelovalo z ESMA, se uporabi koeficient 1,5.

II. Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:

(a) če se je kršitev pojavljala manj kot deset delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9;

(b) če lahko višje vodstvo repozitorija sklenjenih poslov dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7;

(c) če je repozitorij sklenjenih poslov o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestil ESMA, se uporabi koeficient 0,4;

(d) če je repozitorij sklenjenih poslov prostovoljno sprejel ukrepe za zagotovitev, da se podobna kršitev v prihodnje ne bo mogla pripetiti, se uporabi koeficient 0,6.



( 1 ) UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

( 2 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

( 3 ) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

( 4 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

( 5 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

( 6 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

( 7 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

( 8 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 9 ) UL L 228, 11.8.1992, str. 1.

( 10 ) UL L 168, 27.6.2002, str. 43.

( 11 ) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

( 12 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

( 13 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).

( 14 ) Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).

( 15 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

( 16 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

( 17 ) UL L 191, 13.7.2001, str. 45.

Top