Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02012R0206-20170109

Uredba Komisije (EU) št. 206/2012 z dne 6. marca 2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev (Besedilo velja za EGP)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/206/2017-01-09

02012R0206 — SL — 09.01.2017 — 001.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 206/2012

z dne 6. marca 2012

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 072 10.3.2012, str. 7)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016

  L 346

51

20.12.2016




▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 206/2012

z dne 6. marca 2012

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev

(Besedilo velja za EGP)



Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za namen dajanja na trg klimatskih naprav, napajanih iz električnega omrežja, z nazivno zmogljivostjo ≤ 12 kW za hlajenje ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja, in komfortnih ventilatorjev z dovodom energije ventilatorja ≤ 125 W.

2.  Ta uredba se ne uporablja za:

(a) naprave, ki uporabljajo neelektrične vire energije;

(b) klimatske naprave, pri katerih kondenzator ali uparjalnik ali nobeden od njiju ne uporablja zraka kot prenosnika toplote.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. „klimatska naprava“ pomeni napravo, ki je sposobna hladiti ali ogrevati zrak v zaprtih prostorih ali oboje z uporabo cikla s kompresijo pare, ki ga poganja električni kompresor, vključno s klimatskimi napravami, ki omogočajo dodatne funkcije, kot so zmanjševanje vlažnosti zraka, čiščenje zraka, prezračevanje ali dodatno ogrevanje zraka z električno upornostjo, ter napravami, ki lahko uporabljajo vodo (bodisi kondenzacijsko vodo, ki nastane na strani uparjalnika, ali vodo, dodano od zunaj) za izparevanje na strani kondenzatorja, pod pogojem, da lahko naprava deluje le z uporabo zraka, brez uporabe dodatne vode;

2. „dvokanalna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja (ali uparjalnika) iz zunanjega okolja med hlajenjem ali ogrevanjem dovaja v enoto skozi prvi kanal, v zunanje okolje pa se odvaja skozi drugi kanal, ter ki je v celoti nameščena blizu stene v prostoru, ki ga je treba klimatizirati;

3. „enokanalna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja (ali uparjalnika) dovaja iz prostora, v kateri je nameščena enota, odvaja pa se iz tega prostora;

4. „nazivna zmogljivost“ (Prated) pomeni hladilno ali grelno zmogljivost cikla s kompresijo pare enote pri standardnih nazivnih pogojih;

5. „komfortni ventilator“ pomeni napravo, ki je bila prvotno namenjena ustvarjanju gibanja zraka okrog dela ali na delu človekovega telesa za osebno udobje hlajenja, vključno s komfortnimi ventilatorji, ki omogočajo dodatne funkcije, npr. osvetlitev;

6. „dovod energije ventilatorja“ (PF) pomeni dovod električne energije komfortnega ventilatorja v vatih, ki deluje pri določeni najvišji stopnji pretoka ventilatorja, izmerjeni z aktivnim oscilacijskim mehanizmom (če/kadar je ustrezno).

Za namene prilog so v Prilogi I določene dodatne opredelitve pojmov.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored

1.  Zahteve za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev so določene v Prilogi I.

2.  Vsaka zahteva za okoljsko primerno zasnovo se uporablja v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Od 1. januarja 2013:

eno- in dvokanalne klimatske naprave ustrezajo zahtevam, določenim v točki 2a Priloge I.

Od 1. januarja 2013:

(a) klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, ustrezajo zahtevam, določenim v točki 2b ter točkah 3a, 3b in 3c Priloge I;

(b) enojni in dvojni kanali ustrezajo zahtevam, določenim v točkah 3a, 3b in 3d Priloge I;

(c) komfortni ventilatorji ustrezajo zahtevam, določenim v točkah 3a, 3b in 3e Priloge I;

Od 1. januarja 2014:

(a) klimatske naprave ustrezajo zahtevam za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, določenim v točki 2c Priloge I;

(b) eno- in dvokanalne klimatske naprave ustrezajo zahtevam, določenim v točki 2d Priloge I.

3.  Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z zahtevami iz Priloge II.

Člen 4

Ocena skladnosti

1.  Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

2.  Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje rezultate izračuna iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 5

Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora

Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za ugotavljanje skladnosti z zahtevami, določenimi v Prilogi I k tej uredbi, uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 6

Merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše klimatske naprave, dostopne na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi IV.

Člen 7

Revizija

Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka najpozneje pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe in rezultate tega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo izdelkov. V pregledu morajo biti ocenjeni zlasti zahteve glede učinkovitosti in ravni zvočne moči, pristop k spodbujanju uporabe hladilnih sredstev z nizkim potencialom globalnega segrevanja (GWP) in področje uporabe uredbe za klimatske naprave ter morebitne spremembe tržnega deleža vrst naprav, vključno s klimatskimi napravami z nazivno izhodno močjo nad 12 kW. Pregled mora vsebovati tudi oceno ustreznosti zahtev glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti, metode sezonskega obračunavanja in merjenja, vključno s premislekom o razvoju morebitne metode sezonskega obračunavanja in merjenja za vse klimatske naprave, ki se uporabljajo v sezonah hlajenja in ogrevanja.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov

1.   OPREDELITVE POJMOV, KI SE UPORABLJAJO ZA NAMENE PRILOG

1. Hladilno-grelna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, ki ima sposobnost hlajenja in ogrevanja;

2. Standardni nazivni pogoji“ pomenijo kombinacijo notranjih (Tin) in zunanjih temperatur (Tj), ki opisujejo delovne pogoje z določitvijo ravni zvočne moči, nazivne zmogljivosti, nazivne stopnje pretoka zraka, nazivnega razmerja energetske učinkovitosti (EERrated) in/ali nazivnega koeficienta učinkovitosti (COPrated), kot je določeno v tabeli 2 Priloge II;

3. Notranja temperatura“ (Tin) pomeni notranjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra);

4. Zunanja temperatura“ (Tj) pomeni zunanjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra);

5. Nazivno razmerje energetske učinkovitosti“ (EERrated) pomeni prijavljeno zmogljivost za hlajenje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za hlajenje [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih;

6. Nazivni koeficient učinkovitosti“ (COPrated) pomeni prijavljeno zmogljivost za ogrevanje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za ogrevanje [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih;

7. Potencial globalnega segrevanja“ (GWP) pomeni v kolikšni meri 1 kg hladilnega sredstva, ki se uporabi v ciklu s kompresijo pare, po ocenah prispeva h globalnemu segrevanju, izraženem v kg ekvivalenta CO2 v 100 letih;

vrednosti GWP, ki bodo upoštevane, so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 842/2006;

za fluorirana hladilna sredstva se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v tretjem poročilu o oceni (TAR), ki ga je sprejel Medvladni forum o podnebnih spremembah ( 1 ) (vrednosti GWP foruma IPCC za leto 2001, za obdobje 100 let);

za nefluorirane pline se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v prvem ocenjevalnem poročilu IPCC ( 2 ) za obdobje 100 let;

vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na formuli iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 842/2006;

za hladilna sredstva, ki niso vključena v navedenih referencah, velja za referenco poročilo IPCC UNEP 2010 o hladilnih sredstvih, klimatskih napravah in toplotnih črpalkah iz februarja 2011 ali novejše;

8. Stanje izključenosti“ je stanje, ko je klimatska naprava ali sobni ventilator povezan z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Kot stanje izključenosti se štejejo tudi pogoji, ki zagotavljajo le prikaz stanja izključenosti, ter pogoji, ki zagotavljajo le funkcije, namenjene zagotovitvi elektromagnetne kompatibilnosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

9. Stanje pripravljenosti“ je stanje, v katerem je oprema (klimatska naprava ali komfortni ventilator) priključena na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikazom informacij ali statusa;

10. Funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom, na daljinski vklop, ki vključuje daljinsko upravljanje, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo;

11. Prikaz informacij ali statusa“ je neprekinjeno delujoča funkcija zagotavljanja informacij ali prikazovanja stanja opreme na zaslonu, vključno s prikazovalniki časa;

12. Raven zvočne moči“ pomeni notranjo in/ali zunanjo raven zvočne moči po lestvici A [dB(A)], izmerjeno pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja);

13. Pogoji referenčne zasnove“ pomenijo kombinacijo zahtev glede temperature referenčne zasnove, najvišje bivalentne temperature in najvišje mejne delovne temperature, kot je določeno v razpredelnici 3 Priloge II;

14. Temperatura referenčne zasnove“ pomeni zunanjo temperaturo [°C] bodisi za hlajenje (Tdesignc) ali ogrevanje (Tdesignh), kot je opisano v tabeli 3 Priloge I, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1 in ki se razlikuje glede na prijavljeno sezono hlajenja ali ogrevanja;

15.  „Razmerje delne obremenitve“ (pl(Tj)) pomeni zunanjo temperaturo, minus 16 °C, deljeno s temperaturo referenčne zasnove, minus 16 °C, bodisi za hlajenje ali ogrevanje;

16. Sezona“ pomeni enega od štirih nizov pogojev delovanja (na voljo za štiri sezone: eno sezono hlajenja, tri sezone ogrevanja: povprečno/hladneje/topleje), ki glede na bin opisujejo kombinacijo med zunanjimi temperaturami in številom ur pojava teh temperatur na sezono, v kateri enota ustreza svojemu namenu;

17. Temperaturni interval (bin)“ (z indeksom j) pomeni kombinacijo zunanje temperature (Tj) in binskih ur (hj), kot je določeno v tabeli 1 Priloge II;

18. Binske ure“ so ure na sezono (hj), v kateri se zunanja temperatura pojavi za vsak bin, kot je določeno v tabeli 1 Priloge II;

19.  „Razmerje sezonske energetske učinkovitosti“ (SEER) je splošno razmerje energetske učinkovitosti enote za celotno sezono hlajenja, ki se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z letno porabo električne energije za hlajenje;

20.  „Referenčna letna potreba po hlajenju“ (QC ) pomeni referenčno potrebo po hlajenju [kWh/a], ki se uporablja kot podlaga za izračun SEER, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za hlajenje (Pdesignc) pomnoži z ekvivalentom ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja (HCE);

21.  „Ekvivalent ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja“ (HCE ) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ko mora enota zagotoviti nazivno obremenitev za hlajenje (Pdesignc), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po hlajenju, kot je določeno v tabeli 4 Priloge II;

22.  „Letna poraba električne energije za hlajenje“ (QCE ) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev referenčne letne potrebe po hlajenju in se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z razmerjem energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SEERon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen-, stanje pripravljenosti-, stanje izključenosti- in način grelca ohišja med sezono hlajenja;

23.  „Razmerje sezonske energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SEERon) pomeni povprečno razmerje energetske učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za funkcijo hlajenja, sestavljeno iz delne obremenitve in razmerja energetske učinkovitosti glede na bin (EERbin(Tj)) ter ovrednoteno z binskimi urami v stanju bin;

24. Delna obremenitev“ pomeni obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali ogrevanja (Ph(Tj)) [kW] pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki se izračuna tako, da se nazivna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

25.  „Razmerje energetske učinkovitosti glede na bin“ (EERbin(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljano iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega razmerja energetske učinkovitosti (EERd(Tj)) glede na posamezne bine (j), za druge bine pa je izračunano z inter/ekstrapolacijo in po potrebi popravljeno s koeficientom degradacije;

26.  „Sezonski koeficient učinkovitosti“ (SCOP) je splošni koeficient učinkovitosti enote za celotno sezono ogrevanja (vrednost SCOP se nanaša na določeno sezono ogrevanja), izračuna pa se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli z letno porabo električne energije za ogrevanje;

27.  „Referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH ) pomeni referenčno potrebo po ogrevanju [kWh/a], ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se uporablja kot osnova za izračun SCOP, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za ogrevanje (Pdesignh) pomnoži s sezonskim ekvivalentom ur za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja (HHE);

28.  „Ekvivalent ur ogrevanja v načinu aktivnega delovanja“ (HHE ) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ko mora enota zagotoviti nazivno obremenitev za ogrevanje (Pdesignh), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po ogrevanju, kot je določeno v tabeli 4 Priloge II;

29.  „Letna poraba električne energije za ogrevanje“ (QHE ) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev določene referenčne letne potrebe po ogrevanju in se nanaša na določeno sezono ogrevanja; izračuna se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli s sezonskim koeficientom učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SCOPon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen-, stanje pripravljenosti-, stanje izključenosti- in stanje delovanja grelca ohišja med sezono ogrevanja;

30.  „Sezonski koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za določeno sezono ogrevanja, ki je sestavljen iz delne obremenitve, rezervne zmogljivosti električnega ogrevanja (če je potrebno) in koeficientov učinkovitosti glede na bin (COPbin(Tj), ovrednoten pa je z binskimi urami v stanju bin;

31.  „Rezervna zmogljivost električnega ogrevanja“ (elbu(Tj)) je grelna zmogljivost [kW] dejanskega ali predvidenega rezervnega električnega grelca s COP 1, ki dopolnjuje prijavljeno grelno zmogljivost (Pdh(Tj)), da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje(Ph(Tj)), če je vrednost Pdh(Tj) manjša od Ph(Tj) za zunanjo temperaturo (Tj);

32.  „Koeficient učinkovitosti glede na bin“ (COPbin(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti [-] glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljan iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega koeficienta učinkovitosti (COPd(Tj)) za določene bine (j), za druge bine pa se izračuna z inter/ekstrapolacijo ter po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

33. Prijavljena zmogljivost“ [kW] je zmogljivost cikla s kompresijo pare enote za hlajenje (Pdc(Tj)) ali ogrevanje (Pdh(Tj)), ki se nanaša na zunanjo temperaturo Tj in notranjo temperaturo (Tin), ki jo je prijavil proizvajalec;

34.  „Servisna vrednost“ (SV) [(m3/min)/W] pri sobnih ventilatorjih pomeni razmerje med najvišjo stopnjo pretoka ventilatorja [m3/min] in dovodom energije ventilatorja [W];

35. Upravljanje zmogljivosti“ pomeni sposobnost enote, da spremeni zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka. Enote morajo biti označene kot „stalne“, če enota ne more spreminjati volumetrične stopnje pretoka, „postopne“, če je volumetrična stopnja pretoka spremenjena ali se razlikuje v nizu ne več kot dveh korakov, ali „spremenljive“, če je volumetrična stopnja pretoka spremenjena ali se razlikuje v nizu treh ali več korakov;

36. Funkcija“ pomeni, ali je enota sposobna hlajenja zraka v zaprtih prostorih, ogrevanja zraka ali obojega;

37. Nazivna obremenitev“ pomeni prijavljeno obremenitev zaradi hlajenja (Pdesignc) in/ali ogrevanja (Pdesignh) [kW] pri temperaturi referenčne zasnove, pri čemer velja:

za način hlajenja je vrednost Pdesignc enaka prijavljeni zmogljivosti za hlajenje pri Tj, enaki Tdesignc;

za način ogrevanja je vrednost Pdesignh enaka delni obremenitvi pri Tj, enaki Tdesignh;

38.  „Prijavljeno razmerje energetske učinkovitosti“ (EERd(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec;

39.  „Prijavljen koeficient učinkovitosti“ (COPd(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec;

40.  „Bivalentna temperatura“ (Tbiv) pomeni zunanjo temperaturo (Tj) [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pri čemer je prijavljena zmogljivost enaka delni obremenitvi, pri čemer mora biti prijavljena zmogljivost pod to temperaturo dopolnjena z rezervno zmogljivostjo električnega ogrevanja, da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje;

41.  „Mejna delovna temperatura“ (Tol) pomeni zunanjo temperaturo [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pod katero klimatska naprava ne bo mogla zagotoviti grelne zmogljivosti. Pod to temperaturo je prijavljena zmogljivost enaka nič;

42. Zmogljivost intervala cikla“ [kW] je (časovno tehtano) povprečje prijavljene zmogljivosti v preskusnem intervalu cikla hlajenja (Pcycc) ali ogrevanja (Pcych);

43.  „Učinkovitost intervala cikla hlajenja“ (EERcyc) je povprečno razmerje energetske učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (preklapljanje kompresorja na vklop in izklop), ki se izračuna tako, da se skupna hladilna zmogljivost v intervalu [kWh] deli s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

44.  „Učinkovitost intervala cikla ogrevanja“ (COPcyc) je povprečni koeficient učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (preklapljanje kompresorja na vklop in izklop), ki se izračuna tako, da se skupna grelna zmogljivost v intervalu [kWh] deli s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

45. Koeficient degradacije“ je merilo izgube učinkovitosti zaradi cikla (preklapljanje kompresorja na vklop/izklop v načinu aktivnega delovanja), ki je določeno za hlajenje (Cdc) ali ogrevanje (Cdh) ali ki je izbrano kot privzeta vrednost 0,25;

46. Način aktivnega delovanja“ pomeni način, ki ustreza uram obremenitve stavbe zaradi hlajenja ali ogrevanja ter pri katerem je aktivirana funkcija hlajenja ali ogrevanja enote. To stanje lahko vključuje cikel vklapljanja/izklapljanja enote, da se doseže ali ohrani zahtevana temperatura zraka v zaprtem prostoru;

47. Stanje izključenosti termostata“ pomeni način, ki ustreza uram brez obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja, pri čemer je funkcija hlajenja ali ogrevanja enote vklopljena, vendar enota ne deluje, ker ni obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja. To stanje se zato nanaša na zunanje temperature in ne na notranje obremenitve. Vklapljanje/izklapljanje v načinu aktivnega delovanja se ne šteje za stanje izključenosti termostata;

48. Stanje delovanja grelca ohišja“ pomeni stanje, v katerem enota aktivira grelno napravo, da bi preprečila prehajanje hladilnega sredstva v kompresor in tako omejila koncentracijo hladilnega sredstva v olju pri zagonu kompresorja;

49.  „Poraba energije v stanju izključenosti termostata“ (PTO ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju izključenosti termostata;

50.  „Poraba energije v stanju pripravljenosti“ (PSB ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju pripravljenosti;

51.  „Poraba energije v stanju izključenosti“ (POFF ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju izključenosti;

52.  „Poraba energije v načinu grelca ohišja“ (PCK ) pomeni porabo energije enote [kW] v načinu delovanja grelca ohišja;

53.  „Ure delovanja v stanju izključenosti termostata“ (HTO ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti termostata, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

54.  „Ure delovanja v stanju pripravljenosti“ (HSB ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju pripravljenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

55.  „Ure delovanja v stanju izključenosti“ (HOFF ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

56.  „Ure delovanja v načinu grelca ohišja“ (HCK ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v načinu delovanja grelca ohišja, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

57. Nazivna stopnja pretoka zraka“ pomeni stopnjo pretoka zraka [m3/h], izmerjeno pri odprtini za zrak notranjih in/ali zunanjih enot (če obstajajo) klimatskih naprav pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja);

58.  „Nazivni dovod energije za hlajenje“ (PEER ) pomeni dovod električne energije [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih;

59.  „Nazivni dovod energije za ogrevanje“ (PCOP ) pomeni dovod električne energije [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih;

60.  „Poraba električne energije eno- in dvokanalnih naprav“ (QSD oziroma QDD ) pomeni porabo energije eno- ali dvokanalnih klimatskih naprav v načinu hlajenja in/ali ogrevanja (kateri koli se uporablja) [za enokanalne v kWh/h, za dvokanalne v kWh/a];

61. Razmerje zmogljivosti“ pomeni razmerje med skupno prijavljeno hladilno ali grelno zmogljivostjo vseh delujočih notranjih enot in prijavljeno hladilno ali grelno zmogljivostjo zunanje enote pri standardnih nazivnih pogojih;

62.  „Najvišja stopnja pretoka ventilatorja“ (F) pomeni stopnjo pretoka zraka sobnega ventilatorja pri najvišji nastavitvi [m3/min], izmerjeno pri izhodu ventilatorja z izklopljenim oscilacijskim mehanizmom (če obstaja);

63. Oscilacijski mehanizem“ pomeni sposobnost sobnega ventilatorja, da med delovanjem samodejno spreminja smer pretoka zraka;

64. Raven zvočne moči ventilatorja“ pomeni stopnjo zvočne moči komfortnega ventilatorja na lestvici A pri najvišji stopnji pretoka ventilatorja, izmerjeni pri izhodu;

65.  „Ure aktivnega delovanja ventilatorja“ (HCE ) pomenijo število ur [h/a], ko naj bi komfortni ventilator zagotavljal najvišjo stopnjo pretoka ventilatorja, kot je opisano v tabeli 4 Priloge II.

2.   ZAHTEVE ZA MINIMALNO ENERGETSKO UČINKOVITOST, NAJVEČJO PORABO ENERGIJE V STANJU IZKLJUČENOSTI IN STANJU PRIPRAVLJENOSTI TER NAJVIŠJO RAVEN ZVOČNE MOČI

(a) Od 1. januarja 2013 eno- in dvokanalne klimatske naprave ustrezajo zahtevam iz spodnjih tabel 1, 2 in 3, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortni ventilatorji ustrezajo zahtevam glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti, ki so navedene v tabeli 2 spodaj. Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost in najvišjo raven zvočne moči so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II.



Tabela 1

Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost

 

Dvokanalne klimatske naprave

Enokanalne klimatske naprave

EERrated

COPrated

EERrated

COPrated

Če je GWP hladilnega sredstva > 150

2,40

2,36

2,40

1,80

Če je GWP hladilnega sredstva < 150

2,16

2,12

2,16

1,62



Tabela 2

Zahteve za največjo porabo energije v stanju izključenosti in stanju pripravljenosti za eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortne ventilatorje

Stanje izključenosti

Poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti opreme ne sme presegati 1,00 W.

Stanje pripravljenosti

Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 1,00 W.

Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 2,00 W.

Razpoložljivost stanja pripravljenosti in/ali izključenosti

Če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema zagotavljati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem.

Tabela 3

Zahteve za najvišjo raven zvočne moči

Notranja raven zvočne moči v dB(A)

65

(b) Od 1. januarja 2013 klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, ustrezajo zahtevam za minimalno energetsko učinkovitost in najvišjo raven zvočne moči iz spodnjih tabel 4 in 5, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Zahteve za energetsko učinkovitost upoštevajo pogoje referenčne zasnove iz tabele 3 Priloge II z uporabo „povprečne“ sezone ogrevanja, kadar je ustrezno. Zahteve za raven zvočne moči so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II.



Tabela 4

Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost

 

SEER

SCOP

(Povprečna sezona ogrevanja)

Če je GWP hladilnega sredstva > 150

3,60

3,40

Če je GWP hladilnega sredstva < 150

3,24

3,06



Tabela 5

Zahteve za najvišjo raven zvočne moči

Nazivna zmogljivost ≤ 6 kW

6 < nazivna zmogljivost ≤12 kW

Notranja raven zvočne moči v dB(A)

Zunanja raven zvočne moči v dB(A)

Notranja raven zvočne moči v dB(A)

Zunanja raven zvočne moči v dB(A)

60

65

65

70

(c) Od 1. januarja 2014 klimatske naprave ustrezajo zahtevam iz spodnje tabele, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Zahteve za energetsko učinkovitost za klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, so povezane s pogoji referenčne zasnove iz tabele 3 Priloge II z uporabo „povprečne“ sezone ogrevanja, kadar je ustrezno. Zahteve za energetsko učinkovitost eno- in dvokanalnih klimatskih naprav so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II.



Tabela 6

Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost

 

Klimatske naprave, razen dvo- in enokanalnih klimatskih naprav

Dvokanalne klimatske naprave

Enokanalne klimatske naprave

SEER

SCOP

(sezona ogrevanja: povprečna)

EERrated

COPrated

EERrated

COPrated

Če je GWP hladilnega sredstva > 150 za < 6 kW

4,60

3,80

2,60

2,60

2,60

2,04

Če je GWP hladilnega sredstva ≤ 150 za < 6 kW

4,14

3,42

2,34

2,34

2,34

1,84

Če je GWP hladilnega sredstva > 150 za 6 – 12 kW

4,30

3,80

2,60

2,60

2,60

2,04

Če je GWP hladilnega sredstva ≤ 150 za 6 – 12 kW

3,87

3,42

2,34

2,34

2,34

1,84

(d) Od 1. januarja 2014 eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortni ventilatorji ustrezajo zahtevam iz tabele 7, ki so izračunane v skladu s Prilogo II.



Tabela 7

Zahteve za največjo porabo energije v stanju izključenosti in stanju pripravljenosti

Stanje izključenosti

Poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti opreme ne sme presegati 0,50 W.

Stanje pripravljenosti

Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 0,50 W.

Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki zagotavlja samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 1,00 W.

Razpoložljivost stanja pripravljenosti in/ali izključenosti

Če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema zagotavljati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem.

Upravljanje porabe energije

Če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema, kadar ne izvaja glavne funkcije ali kadar od njenih funkcij niso odvisni drugi izdelki, ki rabijo energijo, zagotavljati funkcijo upravljanja porabe energije ali podobno funkcijo, ki opremo po preteku najkrajšega možnega časa, ki je ustrezen za njeno predvideno uporabo, samodejno preklopi v:

— stanje pripravljenosti ali

— stanje izključenosti ali

— drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem. Funkcijo upravljanja porabe energije je treba aktivirati, da deluje.

3.   ZAHTEVE ZA INFORMACIJE O IZDELKU

(a) Od 1. januarja 2013 morajo biti informacije, kar zadeva klimatske naprave in komfortne ventilatorje, iz spodnjih točk, ki so izračunane v skladu s Prilogo II, navedene na:

(i) tehnični dokumentaciji izdelka;

(ii) brezplačnih spletnih straneh proizvajalcev klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev;

(b) Proizvajalec klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev na zahtevo zagotovi laboratorije, ki opravljajo tržni nadzor, informacije o namestitvi enote, ki so potrebne za določitev prijavljenih zmogljivosti, vrednosti SEER/EER in SCOP/COP ter servisnih vrednosti in podatke za stik za pridobitev teh informacij.

(c) Zahteve za informacije o klimatskih napravah, razen dvo- in enokanalnih klimatskih naprav.



Tabela 1

Zahteve za informacije (1)

(število decimalk v polju kaže natančnost informacij)

Funkcija (navedite, če obstaja)

Če funkcija vključuje ogrevanje: navedite sezono ogrevanja, na katero se nanašajo informacije. Navedene vrednosti se morajo nanašati le na eno sezono ogrevanja. Vključevati morajo vsaj „povprečno“ sezono ogrevanja.

hlajenje

DA/NE

Povprečno

(obvezno)

DA/NE

ogrevanje

DA/NE

Topleje

(če je določeno)

DA/NE

 

Hladneje

(če je določeno)

DA/NE

Postavka

simbol

vrednost

enota

Postavka

simbol

vrednost

enota

Nazivna obremenitev

Sezonska učinkovitost

hlajenje

Pdesignc

x,x

kW

hlajenje

SEER

x,x

ogrevanje / povprečno

Pdesignh

x,x

kW

ogrevanje / povprečno

SCOP/A

x,x

ogrevanje / topleje

Pdesignh

x,x

kW

ogrevanje / topleje

SCOP/W

x,x

ogrevanje / hladneje

Pdesignh

x,x

kW

ogrevanje / hladneje

SCOP/C

x,x

Prijavljena zmogljivost (1) za hlajenje pri notranji temperaturi 27 (19) °C in zunanji temperaturi Tj

Prijavljeno razmerje energetske učinkovitosti (1) pri notranji temperaturi 27 (19) °C in zunanji temperaturi Tj

Tj = 35 °C

Pdc

x,x

kW

Tj = 35 °C

EERd

x,x

Tj = 30 °C

Pdc

x,x

kW

Tj = 30 °C

EERd

x,x

Tj = 25 °C

Pdc

x,x

kW

Tj = 25 °C

EERd

x,x

Tj = 20 °C

Pdc

x,x

kW

Tj = 20 °C

EERd

x,x

Prijavljena zmogljivost (1) za ogrevanje / povprečna sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj

Prijavljen koeficient učinkovitosti (1) / povprečna sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj

Tj = – 7 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = – 7 °C

COPd

x,x

Tj = 2 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 2 °C

COPd

x,x

Tj = 7 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 7 °C

COPd

x,x

Tj = 12 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 12 °C

COPd

x,x

Tj = bivalentna temperatura

Pdh

x,x

kW

Tj = bivalentna temperatura

COPd

x,x

Tj = delovno območje

Pdh

x,x

kW

Tj = delovno območje

COPd

x,x

Prijavljena zmogljivost (1) za ogrevanje / toplejša sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj

Prijavljen koeficient učinkovitosti (1) / toplejša sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj

Tj = 2 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 2 °C

COPd

x,x

Tj = 7 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 7 °C

COPd

x,x

Tj = 12 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 12 °C

COPd

x,x

Tj = bivalentna temperatura

Pdh

x,x

kW

Tj = bivalentna temperatura

COPd

x,x

Tj = delovno območje

Pdh

x,x

kW

Tj = delovno območje

COPd

x,x

Prijavljena zmogljivost (1) za ogrevanje / hladnejša sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj

Prijavljen koeficient učinkovitosti (1) / hladnejša sezona pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj

Tj = – 7 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = – 7 °C

COPd

x,x

Tj = 2 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 2 °C

COPd

x,x

Tj = 7 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 7 °C

COPd

x,x

Tj = 12 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = 12 °C

COPd

x,x

Tj = bivalentna temperatura

Pdh

x,x

kW

Tj = bivalentna temperatura

COPd

x,x

Tj = delovno območje

Pdh

x,x

kW

Tj = delovno območje

COPd

x,x

Tj = – 15 °C

Pdh

x,x

kW

Tj = – 15 °C

COPd

x,x

Bivalentna temperatura

Mejna delovna temperatura

ogrevanje / povprečno

Tbiv

x

°C

ogrevanje / povprečno

Tol

x

°C

ogrevanje / topleje

Tbiv

x

°C

ogrevanje / topleje

Tol

x

°C

ogrevanje / hladneje

Tbiv

x

°C

ogrevanje / hladneje

Tol

x

°C

Zmogljivost intervala cikla

Učinkovitost intervala cikla

za hlajenje

Pcycc

x,x

kW

za hlajenje

EERcyc

x,x

za ogrevanje

Pcych

x,x

kW

za ogrevanje

COPcyc

x,x

Koeficient degradacije za hlajenje (2)

Cdc

x,x

Koeficient degradacije za ogrevanje (2)

Cdh

x,x

Dovod električne energije v načinih porabe, ki ne vključujejo „načina aktivnega delovanja“

Letna poraba električne energije

stanje izključenosti

POFF

x,x

kW

hlajenje

QCE

x

kWh/a

stanje pripravljenosti

PSB

x,x

kW

ogrevanje / povprečno

QHE

x

kWh/a

stanje izključenosti termostata

PTO

x,x

kW

ogrevanje / topleje

QHE

x

kWh/a

način grelca ohišja

PCK

x,x

kW

ogrevanje / hladneje

QHE

x

kWh/a

Upravljanje zmogljivosti (navedite eno od treh možnosti)

Druge postavke

stalna

DA/NE

Raven zvočne moči (notranja/zunanja)

LWA

x,x / x,x

dB(A)

postopna

DA/NE

Potencial globalnega segrevanja

GWP

x

kgCO2 eq.

spremenljiva

DA/NE

Nazivna stopnja pretoka zraka (notranja/zunanja)

x / x

m3/h

Podatki za stik za pridobitev dodatnih informacij

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

(1)   Pri napravah, razdeljenih na več delov, se podatki navedejo v razmerju zmogljivosti 1.

(*1)   Pri enotah s postopno zmogljivostjo bosta dve vrednosti, razdeljeni s poševnico („/“), prikazani v vsakem polju razdelkov „Prijavljena zmogljivost enote“ in „prijavljena vrednost EER/COP“ enote.

(*2)   Če je izbrana privzeta vrednost Cd = 0,25, potem preskusi ciklov (rezultati preskusov ciklov) niso potrebni. V nasprotnem primeru je zahtevana vrednost preskusa cikla ogrevanja ali hlajenja.

Proizvajalec predloži zahtevane informacije iz zgornje tabele 1, če so pomembne z vidika funkcionalnosti, v tehnični dokumentaciji izdelka. Za enote, pri katerih je upravljanje zmogljivosti označeno s „postopno“, bosta najvišja in najnižja vrednost, označeni z „hi/lo“ in razdeljeni s poševnico („/“), navedeni v vsakem polju razdelka „Prijavljena zmogljivost“.

(d) Zahteve za informacije za eno- in dvokanalne klimatske naprave.

Enokanalne klimatske naprave so na embalaži, v dokumentaciji izdelka in v kakršnem koli oglaševalnem materialu, v elektronski ali papirni obliki, označene kot „lokalne klimatske naprave“

Proizvajalec predloži informacije iz spodnje tabele.



Tabela 2

Zahteve za informacije

Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

[ustrezno izpolnite]

Opis

Simbol

Vrednost

Enota

Nazivna zmogljivost za hlajenje

Prated za hlajenje

[x,x]

kW

Nazivna zmogljivost za ogrevanje

Prated za ogrevanje

[x,x]

kW

Nazivni dovod energije za hlajenje

PEER

[x,x]

kW

Nazivni dovod energije za ogrevanje

PCOP

[x,x]

kW

Nazivno razmerje energetske učinkovitosti

EERd

[x,x]

Nazivni koeficient učinkovitosti

COPd

[x,x]

Poraba električne energije v stanju izključenosti termostata

PTO

[x,x]

W

Poraba električne energije v stanju pripravljenosti

PSB

[x,x]

W

Poraba električne energije eno-/dvokanalnih naprav

(navedite posebej za hlajenje in ogrevanje)

DD: QDD

DD: [x]

DD: kWh/a

SD: QSD

SD: [x,x]

SD: kWh/h

Raven zvočne moči

LWA

[x]

dB(A)

Potencial globalnega segrevanja

GWP

[x]

kg CO2 eq.

Podatki za stik za pridobitev dodatnih informacij

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

(e) Zahteve za informacije za komfortne ventilatorje.

Proizvajalec predloži informacije iz spodnje tabele.



Tabela 3

Zahteve za informacije

Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

[ustrezno izpolnite]

Opis

Simbol

Vrednost

Enota

Najvišja stopnja pretoka ventilatorja

F

[x,x]

m3/min

Dovod energije ventilatorja

P

[x,x]

W

Servisna vrednost

SV

[x,x]

(m3/min)/W

Poraba energije v stanju pripravljenosti

PSB

[x,x]

W

Raven zvočne moči ventilatorja

LWA

[x]

dB(A)

Najvišja hitrost zraka

c

[x,x]

metri/sekundo

Standard merjenja servisne vrednosti

[tukaj navedite sklic na uporabljeni standard merjenja]

Podatki za stik za pridobitev dodatnih informacij

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.




PRILOGA II

Meritve in izračuni

1. Zaradi skladnosti z zahtevami iz te uredbe in preverjanja te skladnosti se meritve in izračuni opravijo v skladu z usklajenimi standardi, referenčne številke katerih so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z drugo zanesljivo, točno in ponovljivo metodo, ki upošteva splošno priznane najsodobnejše merilne metode ter daje rezultate, ki veljajo za zelo zanesljive. Izpolnjevati morajo vse naslednje tehnične parametre.

2. Pri določanju sezonske porabe energije in učinkovitosti za sezonsko razmerje energetske učinkovitosti (SEER) in sezonski koeficient učinkovitosti (SCOP) je treba upoštevati:

(a) evropske sezone hlajenja in ogrevanja iz spodnje tabele 1;

(b) pogoje referenčne zasnove iz spodnje tabele 3;

(c) porabo električne energije za vse ustrezne načine delovanja glede na časovna obdobja iz spodnje tabele 4;

(d) učinke zmanjšanja energetske učinkovitosti zaradi ciklov vklapljanja/izklapljanja (če so na voljo) glede a vrsto upravljanja hladilne in/ali grelne zmogljivosti;

(e) popravke sezonskih koeficientov učinkovitosti, ko zmogljivost ogrevanja ne more doseči obremenitve zaradi ogrevanja;

(f) prispevek rezervnega grelca (če je na voljo) k izračunu sezonske učinkovitosti enote v načinu ogrevanja.

3. Če so podatki v zvezi z določenim modelom, ki je kombinacija notranjih in zunanjih enot, pridobljeni z izračunom na osnovi sestave in/ali ekstrapolacije na osnovi drugih kombiniranih modelov, mora dokumentacija vsebovati podrobnosti takšnih izračunov in/ali ekstrapolacij ter preskusov, ki so bili opravljeni za potrditev točnosti opravljenih izračunov (vključno s podrobnostmi o matematičnem modelu za izračun učinkovitosti takega kombiniranega modela ter o meritvah, opravljenih za potrditev tega modela).

4. Nazivno razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) in, kadar je ustrezno, nazivni koeficient učinkovitosti (COPrated) za eno- in dvokanalne klimatske naprave se določi pri standardnih nazivnih pogojih iz tabele 2 spodaj.

5. Izračun sezonske porabe električne energije za hlajenje (in/ali ogrevanje) mora upoštevati porabo električne energije vseh ustreznih načinov delovanja glede na časovna obdobja iz tabele 3 spodaj, upoštevajo pa se ure delovanja iz tabele 4 spodaj.

6. Učinkovitost komfortnega ventilatorja se določi na podlagi nazivne stopnje pretoka zraka enote, deljene z nazivnim dovodom električne energije enote.

Tabela 1

Bini sezone hlajenja in ogrevanja (j = indeks bina, Tj = zunanja temperatura, hj = ure na leto na bin), pri čemer velja: „db“ = temperatura suhega termometra



SEZONA HLAJENJA

j

#

Tj

°C

db

hj

h/leto

1

17

205

2

18

227

3

19

225

4

20

225

5

21

216

6

22

215

7

23

218

8

24

197

9

25

178

10

26

158

11

27

137

12

28

109

13

29

88

14

30

63

15

31

39

16

32

31

17

33

24

18

34

17

19

35

13

20

36

9

21

37

4

22

38

3

23

39

1

24

40

0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj h.

2 602



SEZONA OGREVANJA

j

#

Tj

°C

db

hj

h/leto

Povprečno

Topleje

Hladneje

1 do 8

– 30 do – 23

0

0

0

9

-22

0

0

1

10

-21

0

0

6

11

-20

0

0

13

12

-19

0

0

17

13

-18

0

0

19

14

-17

0

0

26

15

-16

0

0

39

16

-15

0

0

41

17

-14

0

0

35

18

-13

0

0

52

19

-12

0

0

37

20

-11

0

0

41

21

-10

1

0

43

22

-9

25

0

54

23

-8

23

0

90

24

-7

24

0

125

25

-6

27

0

169

26

-5

68

0

195

27

-4

91

0

278

28

-3

89

0

306

29

-2

165

0

454

30

-1

173

0

385

31

0

240

0

490

32

1

280

0

533

33

2

320

3

380

34

3

357

22

228

35

4

356

63

261

36

5

303

63

279

37

6

330

175

229

38

7

326

162

269

39

8

348

259

233

40

9

335

360

230

41

10

315

428

243

42

11

215

430

191

43

12

169

503

146

44

13

151

444

150

45

14

105

384

97

46

15

74

294

61

Skupaj h.

4 910

3 590

6 446



Tabela 2

Standardni nazivni pogoji, temperature zraka pri suhem termometru

(temperature mokrega termometra so navedene v oklepajih)

Naprava

Funkcija

Notranja temperatura zraka

(°C)

Zunanja temperatura zraka

(°C)

klimatske naprave, razen enokanalnih klimatskih naprav

hlajenje

27 (19)

35 (24)

ogrevanje

20 (maks. 15)

7(6)

enokanalna klimatska naprava

hlajenje

35 (24)

35 (24) (1)

ogrevanje

20 (12)

20 (12) (1)

(*1)   Pri enokanalnih klimatskih napravah v kondenzator (uparjalnik) pri hlajenju (ogrevanju) ne doteka zunanji zrak, ampak notranji.



Tabela 3

Referenčni nazivni pogoji, temperature zraka pri suhem termometru

(temperature mokrega termometra so navedene v oklepajih)

Funkcija / sezona

Notranja temperatura zraka

(°C)

Zunanja temperatura zraka

(°C)

Bivalentna temperatura

(°C)

Delovna temperatura

(°C)

 

Tin

Tdesignc/Tdesignh

Tbiv

Tol

hlajenje

27 (19)

Tdesignc = 35 (24)

n.r.

n.r.

ogrevanje / povprečno

20 (15)

Tdesignh = – 10 (– 11)

maks. 2

maks. – 7

ogrevanje / topleje

Tdesignh = 2 (1)

maks. 7

maks. 2

ogrevanje / hladneje

Tdesignh = – 22 (– 23)

maks. – 7

maks. – 15



Tabela 4

Ure delovanja glede na tip naprave in način delovanja, ki se uporablja za izračun porabe električne energije

Vrsta naprave / funkcija

(če je na voljo)

Enota

Sezona ogrevanja

Stanje vključenosti

Stanje izključenosti termostata

Stanje pripravljenosti

Stanje izključenosti

Način grelca ohišja

 

 

 

hlajenje: HCE

ogrevanje: HHE

HTO

HSB

HOFF

HCK

Klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav

Način hlajenja, če naprava omogoča izključno hlajenje

h/leto

 

350

221

2 142

5 088

7 760

Način hlajenja in ogrevanja, če naprava omogoča oba načina

Način hlajenja

h/leto

 

350

221

2 142

0

2 672

Način ogrevanja

h/leto

Povprečno

1 400

179

0

0

179

Topleje

1 400

755

0

0

755

Hladneje

2 100

131

0

0

131

Način ogrevanja, če naprava omogoča izključno ogrevanje

h/leto

Povprečno

1 400

179

0

3 672

3 851

Topleje

1 400

755

0

4 345

4 476

Hladneje

2 100

131

0

2 189

2 944

Dvokanalna klimatska naprava

Način hlajenja, če naprava omogoča izključno hlajenje

h/60 min

 

1

n. r.

n. r.

n. r.

n. r.

Način hlajenja in ogrevanja, če naprava omogoča oba načina

Način hlajenja

h/60 min

 

1

n. r.

n. r.

n. r.

n. r.

Način ogrevanja

h/60min

 

1

n. r.

n. r.

n. r.

n. r.

Način ogrevanja, če naprava omogoča izključno ogrevanje

h/60min

 

1

n. r.

n. r.

n. r.

n. r.

Enokanalna klimatska naprava

Način hlajenja

h/60 min

 

1

n. r.

n. r.

n. r.

n. r.

Način ogrevanja

h/60 min

 

1

n. r.

n. r.

n. r.

n. r.

▼M1




PRILOGA III

Preverjanje skladnosti izdelka s strani organov za nadzor trga

Dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih proizvajalec ali uvoznik ne sme uporabljati kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji ali pri razlaganju teh vrednosti z namenom doseganja skladnosti ali sporočanja boljše učinkovitosti na kakršen koli način.

Organi držav članic pri preverjanju skladnosti modela izdelka z zahtevami iz te uredbe v skladu s členom 3(2) Direktive 2009/125/ES za zahteve iz te priloge uporabljajo naslednji postopek:

(1) Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

(2) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

(a) vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), po potrebi pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, niso ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) točke 2, in

(b) deklarirane vrednosti izpolnjujejo vsakršne zahteve iz te uredbe, zahtevane informacije o izdelku, ki jih je objavil proizvajalec ali uvoznik, pa ne vsebujejo vrednosti, ki bi bile ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od deklariranih vrednosti, in

(c) so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preskušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskušajo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v tabeli 1.

(3) Če rezultati iz točke 2(a) ali (b) niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(4) Če rezultat iz točke 2(c) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje.

(5) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v tabeli 1.

(6) Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(7) Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točkama 3 in 6.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge II.

Organi držav članic uporabljajo samo dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tabeli 1, in za zahteve iz te priloge samo postopek, opisan v točkah 1 do 7. Druga dovoljena odstopanja, kot so tista iz harmoniziranih standardov ali katere koli druge merilne metode, se ne uporabljajo.



Tabela 1

Dovoljena odstopanja pri preverjanjih

Parametri

Dovoljena odstopanja pri preverjanjih

Razmerje sezonske energetske učinkovitosti (SEER)

Ugotovljena vrednost ni nižja od deklarirane vrednosti za več kot 8 %.

Sezonski koeficient učinkovitosti (SCOP)

Ugotovljena vrednost ni nižja od deklarirane vrednosti za več kot 8 %.

Poraba energije v stanju izključenosti

Ugotovljena vrednost ne presega deklarirane vrednosti za več kot 10 %.

Poraba energije v stanju pripravljenosti

Ugotovljena vrednost ne presega deklarirane vrednosti za več kot 10 %.

Razmerje energetske učinkovitosti (EERrated )

Ugotovljena vrednost ni nižja od deklarirane vrednosti za več kot 10 %.

Koeficient učinkovitosti (COPrated )

Ugotovljena vrednost ni nižja od deklarirane vrednosti za več kot 10 %.

Raven zvočne moči

Ugotovljena vrednost ne presega deklarirane vrednosti za več kot 2 dB(A).

▼B




PRILOGA IV

Merila uspešnosti

Ob začetku veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za klimatske naprave na voljo na trgu v smislu njihove energetske učinkovitosti, opredeljena tako:



Merila uspešnosti za klimatske naprave

Klimatske naprave, razen dvo- in enokanalnih klimatskih naprav

Dvokanalna klimatska naprava

Enokanalna klimatska naprava

SEER

SCOP

EER

COP

EER

COP

8,50

5,10

3,00  (1)

3,15

3,15  (1)

2,60

(*1)   Na podlagi učinkovitosti enokanalnih klimatskih naprav, ki se hladijo s hlapi.

Merilo uspešnosti za raven GWP hladilnega sredstva, uporabljenega za klimatsko napravo, je GWP ≤ 20.



( 1 ) Tretja ocena podnebnih razmer IPCC za leto 2001. Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah: http://www.ipcc.ch/publications_and_data/publications_and_data_reports.shtml

( 2 ) Podnebne spremembe, Znanstvena presoja IPCC, J.T. Houghton, G.J. Ephraums (ed.), Cambridge University Press, Cambridge (UK) 1990.

( 3 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 24.

Top