EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02011R0142-20170222

Consolidated text: Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (Besedilo velja za EGP)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/142/2017-02-22

02011R0142 — SL — 22.02.2017 — 009.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 142/2011

z dne 25. februarja 2011

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 054 26.2.2011, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 749/2011 z dne 29. julija 2011

  L 198

3

30.7.2011

►M2

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1063/2012 z dne 13. novembra 2012

  L 314

5

14.11.2012

►M3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1097/2012 z dne 23. novembra 2012

  L 326

3

24.11.2012

►M4

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 294/2013 z dne 14. marca 2013

  L 98

1

6.4.2013

►M5

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 555/2013 z dne 14. junija 2013

  L 164

11

18.6.2013

►M6

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 717/2013 z dne 25. julija 2013

  L 201

31

26.7.2013

 M7

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 185/2014 z dne 26. februarja 2014

  L 57

21

27.2.2014

►M8

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 592/2014 z dne 3. junija 2014

  L 165

33

4.6.2014

►M9

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/9 z dne 6. januarja 2015

  L 3

10

7.1.2015

►M10

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/172 z dne 1. februarja 2017

  L 28

1

2.2.2017




▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 142/2011

z dne 25. februarja 2011

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo

(Besedilo velja za EGP)



POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa izvedbene ukrepe:

(a) za pravila o javnem zdravju in zdravju živali za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode iz Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na mejnih kontrolnih točkah, kot je določeno v členu 16(1)(e) in (f) Direktive 97/78/ES.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge I.

Člen 3

Končna točka v proizvodni verigi za nekatere pridobljene proizvode

Naslednji pridobljeni proizvodi, razen uvoženih, se lahko dajejo na trg brez omejitev, kot je določeno v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) biodizel, ki izpolnjuje zahteve za odstranjevanje in uporabo pridobljenih proizvodov iz točke 2(b) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

(b) predelana hrana za hišne živali, ki izpolnjuje posebne pogoje za predelano hrano za hišne živali iz točke 7(a) poglavja II Priloge XIII;

(c) pasje žvečilke, ki izpolnjujejo posebne zahteve za pasje žvečilke iz točke 7(b) poglavja II Priloge XIII;

(d) kože kopitarjev, ki izpolnjujejo posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja V Priloge XIII;

(e) volna in dlaka, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke B poglavja VII Priloge XIII;

(f) perje in puh, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja VII Priloge XIII;

▼M1

(g) krzno, ki izpolnjuje posebne pogoje za končno točko za navedeni proizvod iz poglavja VIII Priloge XIII;

(h) ribje olje za proizvodnjo zdravil, ki izpolnjuje posebne pogoje za končno točko za navedeni proizvod iz poglavja XIII Priloge XIII;

▼M4

(i) bencin in goriva, ki izpolnjujejo posebne pogoje za proizvode iz večstopenjskega postopka katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv iz točke 2(c) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

(j) oleokemijski proizvodi, ki so pridobljeni iz topljenih maščob in izpolnjujejo zahteve iz poglavja XI Priloge XIII.

▼B

Člen 4

Nevarne prenosljive bolezni

Bolezni, ki jih je OIE navedla v členu 1.2.3 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali, izdaja iz leta 2010, in v poglavju 1.3 Zoosanitarnega kodeksa za vodne živali, izdaja iz leta 2010, se štejejo za nevarne prenosljive bolezni za namene splošnih omejitev glede zdravja živali, kot je to določeno v členu 6(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.



POGLAVJE II

ODSTRANJEVANJE IN UPORABA ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

Člen 5

Omejitve glede uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov

1.  Nosilci dejavnosti v državah članicah, navedenih v poglavju I Priloge II, morajo izpolnjevati pogoje za krmljenje kožuharjev z nekaterimi snovmi, pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste živalske vrste, navedenih v istem poglavju.

2.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati omejitve glede krmljenja rejnih živali s krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem so bila uporabljena nekatera organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, kakor je navedeno v poglavju II Priloge II.

▼M8

Člen 6

Odstranjevanje s sežiganjem, odstranjevanje ali predelava s sosežiganjem in uporaba kot gorivo za zgorevanje

▼B

1.  Pristojni organ zagotovi, da se sežiganje in sosežiganje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov izvajata le:

(a) v sežigalnicah in sosežigalnicah, ki imajo dovoljenje za obratovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, ali

(b) za obrate, za katere se ne zahteva dovoljenje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, v sežigalnicah in sosežigalnicah, ki jih je pristojni organ odobril za odstranjevanje s sežiganjem ali odstranjevanje ali predelavo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, s sosežiganjem, v skladu s členom 24(1)(b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2.  Pristojni organ v skladu s členom 24(1)(b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009 odobri sežigalnice in sosežigalnice iz točke 1(b) le, če izpolnjujejo pogoje iz Priloge III k tej uredbi.

3.  Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic morajo izpolnjevati splošne zahteve za sežiganje in sosežiganje iz poglavja I Priloge III.

4.  Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic z veliko zmogljivostjo morajo izpolnjevati zahteve iz poglavja II Priloge III.

5.  Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic z majhno zmogljivostjo morajo izpolnjevati zahteve iz poglavja III Priloge III.

▼M8

6.  Upravljavci zagotovijo, da kurilne naprave pod njihovim nadzorom, razen tistih iz oddelka 2 poglavja IV Priloge IV, v katerih se kot gorivo uporabljajo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, izpolnjujejo splošne pogoje in posebne zahteve iz poglavja IV oziroma poglavja V Priloge III in da jih je v skladu s členom 24(1)(d) Uredbe (ES) št. 1069/2009 odobril pristojni organ.

7.  Pristojni organ odobri kurilne naprave iz odstavka 6, ki uporabljajo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode kot gorivo za zgorevanje, samo če:

(a) kurilne naprave spadajo v področje uporabe poglavja V Priloge III k tej uredbi;

(b) so kurilne naprave v skladu z vsemi zadevnimi splošnimi pogoji in posebnimi zahtevami iz poglavij IV in V Priloge III k tej uredbi;

(c) so v veljavi upravni postopki, s katerimi se zagotovi, da se zahteve glede odobritve kurilnih naprav letno preverijo.

8.  Glede uporabe perutninskega gnoja kot goriva za zgorevanje iz poglavja V Priloge III se poleg navedenih pravil iz odstavka 7 tega člena uporabljajo še naslednja pravila:

(a) vloga za odobritev, ki jo upravljavec predloži ustreznemu pristojnemu organu v skladu s členom 24(1)(d) Uredbe (ES) št. 1069/2009, mora vključevati dokaze, ki jih je potrdil pristojni organ ali strokovno združenje, ki ga je odobril ustrezni pristojni organ države članice, da kurilna naprava, v kateri se perutninski gnoj uporablja kot gorivo, v celoti ustreza mejnim vrednostim emisij in zahtevam glede spremljanja iz točke 4 oddelka B poglavja V Priloge III k tej uredbi;

(b) postopek za odobritev iz člena 44 Uredbe (ES) št. 1069/2009 se ne zaključi, dokler pristojni organ ali strokovno združenje, ki ga je odobril navedeni organ, v prvih šestih mesecih delovanja kurilne naprave ne izvede vsaj dveh zaporednih pregledov, od katerih je eden nenapovedan, vključno z izvedenimi potrebnimi merjenji temperature in emisij. Ko so rezultati navedenih pregledov skladni s parametri iz točke 4 oddelka B poglavja V Priloge III k navedeni uredbi, se lahko kurilna naprava v celoti odobri.

▼B

Člen 7

Odlaganje nekaterih snovi kategorij 1 in 3

Z odstopanjem od člena 12 in člena 14(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko pristojni organ dovoli odstranjevanje naslednjih snovi kategorij 1 in 3 na pooblaščenem odlagališču:

(a) snovi kategorije 1 iz člena 8(c) Uredbe(ES) št. 1069/2009, kadar gre za uvoženo hrano za hišne živali ali hrano za hišne živali, proizvedeno iz uvoženih snovi;

(b) snovi kategorije 3 iz člena 10(f) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009, če:

(i) te snovi niso bile v stiku s katerim koli živalskim stranskim proizvodom iz členov 8 in 9 ter člena 10(a) do (e) in (h) do (p) navedene uredbe;

(ii) so v času, ko so namenjene za odstranitev, snovi:

 iz člena 10(f) navedene uredbe predelane, kot je opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004, in

 iz člena 10(g) navedene uredbe predelane v skladu s poglavjem II Priloge X k tej uredbi ali v skladu s posebnimi zahtevami za hrano za hišne živali iz poglavja II Priloge XIII k tej uredbi ter

(iii) odstranjevanje takih snovi ne ogroža javnega zdravja in zdravja živali.

Člen 8

Zahteve za predelovalne obrate in druge obrate

1.  Nosilci dejavnosti zagotovijo, da predelovalni obrati in drugi obrati, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve iz poglavja I Priloge IV:

(a) splošne zahteve za predelavo iz oddelka 1;

(b) zahteve za obdelavo odpadne vode iz oddelka 2;

(c) posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 1 in 2 iz oddelka 3;

(d) posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 3 iz oddelka 4.

2.  Pristojni organ odobri predelovalne obrate in druge obrate le, če izpolnjujejo pogoje iz poglavja I Priloge IV.

Člen 9

Higienske zahteve in zahteve glede predelave za predelovalne obrate in druge obrate

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve iz Priloge IV:

(a) higienske zahteve in zahteve glede predelave iz poglavja II;

(b) standardne metode predelave iz poglavja III, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu;

(c) alternativne metode predelave iz poglavja IV, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu.

Člen 10

Zahteve glede pretvorbe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov v bioplin in kompost

1.  Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve glede pretvorbe živalskih stranskih proizvodov v bioplin in kompost iz Priloge V:

(a) zahteve za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje iz poglavja I;

(b) higienske zahteve za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje iz poglavja II;

(c) standardne parametre pretvorbe iz oddelka 1 poglavja III;

(d) standarde za presnovne ostanke in kompost iz oddelka 3 poglavja III.

2.  Pristojni organ odobri obrate za pridobivanje bioplinov in kompostiranje le, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge V.

3.  Pristojni organ lahko dovoli uporabo alternativnih parametrov pretvorbe za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje v skladu z zahtevami iz oddelka 2 poglavja III Priloge V.



POGLAVJE III

ODSTOPANJA OD NEKATERIH DOLOČB UREDBE (ES) št. 1069/2009

Člen 11

Posebna pravila za raziskovalne in diagnostične vzorce

1.  Pristojni organ lahko dovoli prevoz, uporabo in odstranjevanje raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Pristojni organ zlasti zagotovi, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz poglavja I Priloge VI.

2.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati posebna pravila za raziskovalne in diagnostične vzorce iz poglavja I Priloge VI.

3.  Nosilci dejavnosti lahko v drugo državo članico odpremijo raziskovalne in diagnostične vzorce, ki vsebujejo naslednje živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, brez obveščanja pristojnega organa države članice izvora v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in brez obveščanja pristojnega organa namembne države članice prek sistema Traces ter njegove odobritve prejema pošiljke v skladu s členom 48(1) in (3) navedene uredbe:

(a) snovi kategorij 1 in 2 ter mesno-kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorij 1 in 2;

(b) predelane živalske beljakovine.

Člen 12

Posebna pravila za trgovske vzorce in razstavne predmete

1.  Pristojni organ lahko dovoli prevoz, uporabo in odstranjevanje trgovskih vzorcev in razstavnih predmetov pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Pristojni organ zlasti zagotovi, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz točk 2, 3 in 4 oddelka 1 poglavja I Priloge VI.

2.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati posebna pravila za trgovske vzorce in razstavne predmete iz oddelka 2 poglavja I Priloge VI.

3.  Nosilci dejavnosti lahko v drugo državo članico odpremijo trgovske vzorce, ki vsebujejo naslednje živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, brez obveščanja pristojnega organa države članice izvora v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in brez obveščanja pristojnega organa namembne države članice prek sistema Traces ter njegove odobritve prejema pošiljke v skladu s členom 48(1) in (3) navedene uredbe:

(a) snovi kategorij 1 in 2 ter mesno-kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorij 1 in 2;

(b) predelane živalske beljakovine.

Člen 13

Posebna pravila za krmljenje

1.  Nosilci dejavnosti lahko s snovmi kategorije 2, če te prihajajo iz živali, ki niso bile usmrčene ali niso poginile zaradi bolezni ali suma bolezni, prenosljive na ljudi ali živali, krmijo naslednje živali, če so izpolnjene splošne zahteve iz oddelka 1 poglavja II Priloge VI in vsi drugi pogoji, ki jih lahko določi pristojni organ:

(a) živali v živalskih vrtovih;

(b) kožuharje;

(c) pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(d) pse in mačke v zavetiščih;

▼M4

(e) ličinke in črve za ribiške vabe;

(f) cirkuške živali.

▼B

2.  Nosilci dejavnosti lahko s snovmi kategorije 3 krmijo naslednje živali, če so izpolnjene splošne zahteve iz oddelka 1 poglavja II Priloge VI in vsi drugi pogoji, ki jih lahko določi pristojni organ:

(a) živali v živalskih vrtovih;

(b) kožuharje;

(c) pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(d) pse in mačke v zavetiščih;

▼M4

(e) ličinke in črve za ribiške vabe;

(f) cirkuške živali.

▼B

Člen 14

Krmljenje nekaterih živalskih vrst na postajah za krmljenje in zunaj njih ter v živalskih vrtovih

1.  Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, za krmljenje:

(a) na postajah za krmljenje ogroženih ali zaščitenih vrst ptic mrhovinark in drugih živalskih vrst, ki živijo v svojem naravnem habitatu, zaradi spodbujanja biotske raznovrstnosti, v skladu s pogoji iz oddelka 2 poglavja II Priloge VI;

(b) zunaj postaj za krmljenje, če je to primerno brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, za krmljenje prosto živečih živali iz točke 1(a) oddelka 2 poglavja II Priloge VI, v skladu s pogoji iz oddelka 3 navedenega poglavja.

2.  Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1 iz celotnih trupov ali delov mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, in uporabo snovi, pridobljenih iz živali iz živalskih vrtov, za krmljenje živali v živalskih vrtovih v skladu s pogoji iz oddelka 4 poglavja II Priloge VI.

Člen 15

Posebna pravila za zbiranje in odstranjevanje

▼M4

Če pristojni organ dovoli odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov z odstopanjem iz člena 19(1)(a), (b), (c), (e) in (f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, mora tako odstranjevanje izpolnjevati naslednja posebna pravila iz poglavja III Priloge VI:

▼B

(a) posebna pravila za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 1;

(b) pravila za sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih, določena v oddelku 2;

(c) pravila za sežiganje in zakopavanje čebel in čebelarskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 3.

▼M9

Z odstopanjem od člena 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko države članice dovolijo zbiranje, prevoz in odstranjevanje majhnih količin snovi kategorije 3 iz člena 10(f) navedene uredbe z načini iz člena 19(1)(d) navedene uredbe, če so izpolnjene zahteve za odstranjevanje z drugimi načini iz poglavja IV Priloge VI k tej uredbi.

▼B



POGLAVJE IV

IZDAJANJE DOVOLJENJ ZA ALTERNATIVNE METODE

Člen 16

Standardna oblika za vloge za izdajo dovoljenj za alternativne metode

1.  Vloge za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, kot je navedeno v členu 20(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, predložijo države članice ali zainteresirane strani v skladu z zahtevami glede standardne oblike za vloge za alternativne metode iz Priloge VII.

2.  Države članice določijo nacionalne kontaktne točke, ki zagotavljajo informacije o pristojnem organu, odgovornem za ocenjevanje vlog za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov.

3.  Komisija na svoji spletni strani objavi seznam nacionalnih kontaktnih točk.



POGLAVJE V

ZBIRANJE, PREVOZ, IDENTIFIKACIJA IN SLEDLJIVOST

Člen 17

Zahteve glede komercialnih dokumentov in veterinarskih spričeval, identifikacije, zbiranja in prevoza živalskih stranskih proizvodov ter sledljivosti

1.  Nosilci dejavnosti glede živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zagotovijo, da:

(a) izpolnjujejo zahteve glede zbiranja, prevoza in identifikacije iz poglavij I in II Priloge VIII;

(b) jih med prevozom spremljajo komercialni dokumenti ali veterinarska spričevala v skladu z zahtevami iz poglavja III Priloge VIII.

2.  Nosilci dejavnosti, ki pošiljajo, prevažajo ali prejemajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, vodijo evidenco pošiljk in z njimi povezanih komercialnih dokumentov ali veterinarskih spričeval v skladu z zahtevami iz poglavja IV Priloge VIII.

3.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov, določene v poglavju V Priloge VIII.



POGLAVJE VI

REGISTRACIJA IN ODOBRITEV OBRATOV IN OBJEKTOV

Člen 18

Zahteve glede odobritve enega ali več obratov in objektov za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi na istem kraju

Pristojni organ lahko odobri več kot en obrat ali objekt za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi na istem kraju, če se prenašanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali med obrati ali objekti prepreči z njihovo razporeditvijo in ravnanjem z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v obratih ali objektih.

Člen 19

Zahteve za nekatere odobrene obrate in objekte za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti pod njihovim nadzorom, ki jih je odobril pristojni organ, izpolnjujejo zahteve, določene v naslednjih poglavjih Priloge IX k tej uredbi, kadar izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti iz člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) v poglavju I, kadar proizvajajo hrano za hišne živali, kot je navedeno v členu 24(1)(e) navedene uredbe;

(b) v poglavju II, kadar skladiščijo živalske stranske proizvode, kot je navedeno v členu 24(1)(i) navedene uredbe, in kadar ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi po njihovem zbiranju, in sicer z naslednjimi operacijami, navedenimi v členu 24(1)(h) navedene uredbe:

(i) sortiranje;

(ii) razsek;

(iii) hlajenje;

(iv) zamrzovanje;

(v) soljenje;

(vi) konzerviranje z drugimi postopki;

(vii) odstranjevanje kož ali odstranjevanje snovi s specifičnim tveganjem;

(viii) operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranski proizvodi, ki se izvajajo v skladu z obveznostmi iz veterinarske zakonodaje Unije;

(ix) higienizacija/pasterizacija živalskih stranskih proizvodov, namenjenih pretvorbi v bioplin/kompost, pred tako pretvorbo v bioplin ali kompost v drugem obratu ali objektu v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(x) sejanje;

▼M9

(c) v poglavju III, kadar skladiščijo pridobljene proizvode za nekatere namene iz člena 24(1)(j) navedene uredbe;

(d) v poglavju V, kadar na kmetiji skladiščijo živalske stranske proizvode, namenjene za naknadno odstranjevanje, kot je navedeno v členu 4 navedene uredbe.

▼B

Člen 20

Zahteve za nekatere registrirane obrate in objekte za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi

1.  Upravljavci registriranih objektov ali obratov ali drugi registrirani nosilci dejavnosti ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v skladu s pogoji iz poglavja IV Priloge IX.

2.  Registrirani nosilci dejavnosti, ki prevažajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, razen med prostori istega nosilca dejavnosti, morajo zlasti izpolnjevati pogoje iz točke 2 poglavja IV Priloge IX.

3.  Odstavka 1 in 2 ne veljata za:

(a) odobrene nosilce dejavnosti, ki opravljajo prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot pomožno dejavnost;

(b) nosilce dejavnosti, ki so registrirani za dejavnosti prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005.

▼M2

4.  Pristojni organ lahko naslednje nosilce dejavnosti oprosti obveznosti obveščanja iz člena 23(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) nosilce dejavnosti, ki ravnajo z lovskimi trofejami ali drugimi preparati iz poglavja VI Priloge XIII k tej uredbi ali jih ustvarjajo za zasebne ali nekomercialne namene;

(b) nosilce dejavnosti, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci za izobraževalne namene ali jih odstranjujejo;

▼M3

(c) nosilce dejavnosti, ki prevažajo suho neobdelano volno in dlako, če sta varno zaprti v pakiranju in neposredno odpremljeni v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi za uporabo zunaj krmne verige, ali obrat, ki izvaja vmesne operacije, pod pogoji, ki preprečujejo širjenje patogenov;

▼M9

(d) nosilce dejavnosti, ki uporabljajo majhne količine snovi kategorij 2 in 3 iz členov 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali proizvodov, pridobljenih iz navedenih snovi, za namene neposredne dobave proizvodov znotraj regije končnega uporabnika, na lokalni trg ali v lokalne maloprodajne trgovine, če pristojni organ meni, da take dejavnosti ne predstavljajo tveganja širitve kakršne koli nevarne bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali; ta točka se ne uporablja, kadar se navedene snovi uporabljajo kot krma za gojene živali, razen kožuharjev;

▼M9

(e) uporabnike organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, ki jih uporabljajo tam, kjer se rejne živali ne gojijo;

(f) nosilce dejavnosti, ki ravnajo z organskimi gnojili ali sredstvi za izboljšanje tal in jih izrecno distribuirajo v embalaži za prodajo na drobno, ki ne presega 50 kg teže, za uporabe izven krmne in prehranske verige.

▼B



POGLAVJE VII

DAJANJE NA TRG

Člen 21

Predelava in dajanje na trg živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za krmljenje rejnih živali razen kožuharjev

1.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve za dajanje na trg, razen uvoza, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, namenjenih za krmljenje rejnih živali razen kožuharjev, kot je določeno v členu 31(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi X k tej uredbi:

(a) splošne zahteve za predelavo in dajanje na trg iz poglavja I;

(b) posebne zahteve za predelane živalske beljakovine in druge pridobljene proizvode iz poglavja II;

(c) zahteve za nekatero krmo za ribe in ribiške vabe iz poglavja III.

2.  Pristojni organ lahko dovoli dajanje na trg, razen uvoza, mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki so opredeljeni kot snovi kategorije 3 v skladu s členom 10(e), (f) in (h) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in ki niso predelani v skladu s splošnimi zahtevami iz dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X k tej uredbi, če navedene snovi izpolnjujejo zahteve za odstopanje za dajanje na trg mleka, predelanega v skladu z nacionalnimi standardi, določenimi v delu II navedenega oddelka.

Člen 22

Dajanje na trg in uporaba organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal

1.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve za dajanje na trg, razen uvoza, organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal ter uporabo takih proizvodov, zlasti njihovo uporabo na zemljišču, kot je določeno v členu 15(1)(i) in členu 32(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi XI k tej uredbi.

▼M9

2.  Nobeni pogoji v zvezi z zdravjem živali ne veljajo za dajanje na trg naslednjih proizvodov:

(a) gvana prostoživečih morskih ptic, zbranega v Uniji ali uvoženega iz tretjih držav;

(b) za prodajo pripravljenih rastnih substratov, razen tistih, uvoženih z vsebnostjo manj kot:

(i) 5 vol. % pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 3 ali snovi kategorije 2, razen predelanega gnoja;

(ii) 50 vol. % predelanega gnoja.

▼B

3.  Pristojni organ države članice, v kateri naj bi se organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, proizvedeno iz mesno-kostne moke iz snovi kategorije 2 ali iz predelanih živalskih beljakovin, uporabljalo na zemljišču, odobri eno ali več sestavin, ki naj bi se mešala(-e) s temi snovmi, v skladu s členom 32(1)(d) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in na podlagi meril iz točke 3 oddelka 1 poglavja II Priloge XI k tej uredbi.

4.  Z odstopanjem od člena 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko pristojni organi države članice izvora in namembne države članice, ki imata skupno mejo, dovolijo odpremo gnoja, ki se prevaža med kmetijami v obmejnih regijah teh dveh držav, pod ustreznimi pogoji za nadzor nad vsemi možnimi tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, kot je obveznost zadevnih nosilcev dejavnosti, da vodijo ustrezne evidence, ki so določeni v dvostranskem sporazumu.

5.  Kot je navedeno v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pristojni organi držav članic po potrebi spodbujajo pripravo, razširjanje in uporabo nacionalnih smernic za dobro kemijsko prakso pri uporabi organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal.

Člen 23

Vmesni proizvodi

1.  Vmesni proizvodi, ki se uvažajo v Unijo ali so v tranzitu skozi Unijo, morajo izpolnjevati pogoje, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali iz Priloge XII k tej uredbi.

2.  Z vmesnimi proizvodi, ki so bili prepeljani v obrat ali objekt iz točke 3 Priloge XII k tej uredbi, se lahko ravna brez nadaljnjih omejitev iz uredbe (ES) št. 1069/2009 in te uredbe, če:

(a) ima obrat ali objekt ustrezne objekte in naprave za sprejetje vmesnih proizvodov, ki preprečujejo prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali;

(b) vmesni proizvodi ne povzročajo nobenih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, zaradi prečiščevanja ali drugih načinov obdelave, po katerih so bili živalski stranski proizvodi v vmesnem proizvodu obdelani, zaradi koncentracije živalskih stranskih proizvodov v vmesnem proizvodu ali zaradi ustreznih bioloških varnostnih ukrepov za ravnanje z vmesnimi proizvodi;

(c) v obratu ali objektu vodijo evidence o količini prejetih snovi, njihovi kategoriji, če je to primerno, in obratu, objektu ali nosilcu dejavnosti, ki so mu dobavili proizvode, ter

(d) se neuporabljeni vmesni proizvodi ali druge odvečne snovi iz obrata ali objekta, kot so proizvodi, ki jim je potekel rok uporabe, odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

▼M9

3.  Upravljavec ali lastnik obrata ali objekta, v katerega so namenjeni vmesni proizvodi, ali njegov predstavnik uporabi in/ali odpremi vmesne proizvode izključno za uporabo v proizvodnji v skladu z opredelitvijo vmesnih proizvodov iz točke 35 Priloge I.

▼B

Člen 24

Hrana za hišne živali in drugi pridobljeni proizvodi

1.  Prepovedana je uporaba snovi kategorije 1 iz člena 8(a), (b), (d) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, namenjenih prehrani ali uporabi za ljudi ali živali, razen za pridobljene proizvode iz členov 33 in 36 navedene uredbe.

2.  Kadar se lahko živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi uporabljajo za krmljenje rejnih živali ali za druge namene, navedene v členu 36(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se dajejo na trg, razen uvoza, v skladu s posebnimi zahtevami za predelane živalske beljakovine in druge pridobljene proizvode iz poglavja II Priloge X k tej uredbi, če v Prilogi XIII k tej uredbi niso navedene nobene posebne zahteve za take proizvode.

3.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve glede dajanja na trg, razen uvoza, hrane za hišne živali, kot je določeno v členu 40 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v poglavjih I in II Priloge XIII k tej uredbi.

4.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve glede dajanja na trg, razen uvoza, pridobljenih proizvodov, kot je določeno v členu 40 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v poglavju I in poglavjih od III do XII Priloge XIII k tej uredbi.



POGLAVJE VIII

UVOZ, TRANZIT IN IZVOZ

Člen 25

Uvoz, tranzit in izvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov

1.  Prepovedana sta uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo naslednjih živalskih stranskih proizvodov:

(a) nepredelanega gnoja,

(b) neobdelanega perja in delov peres ter puha,

(c) čebeljega voska v obliki čebeljega satja.

▼M2

2.  Za uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo naslednjega ne veljajo nobeni pogoji v zvezi z zdravstvenim varstvom živali:

(a) volne in dlake, ki je bila strojno prana ali obdelana z drugo metodo, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

(b) krzna, ki se je sušilo najmanj dva dni pri temperaturi okolja 18 °C in 55-odstotni vlažnosti;

(c) volne in dlake, ki sta proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, in sta bili obdelani s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje volne in dlake v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom;

(d) volne in dlake, ki sta proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, ki se neposredno odpremita v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne in dlake za tekstilno industrijo, ter ki sta bili obdelani vsaj po eni od naslednjih metod:

 kemična depilacija z gašenim apnom ali natrijevim sulfidom;

 fumigacija v formaldehidu v hermetično zaprti komori vsaj 24 ur;

 industrijsko čiščenje, kar vključuje namakanje volne in dlake v vodotopnem čistilnem sredstvu pri 60–70 °C;

 skladiščenje, ki lahko vključuje tudi čas prevoza, 8 dni pri 37 °C, 28 dni pri 18 °C ali 120 dni pri 4 °C;

(e) volne in dlake, ki sta suhi in varno zaprti v pakiranju, proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, namenjeni za odpremo v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne in dlake za tekstilno industrijo, ter izpolnjujeta vse naslednje zahteve:

(i) proizvedeni sta bili vsaj 21 dni pred datumom vstopa v Unijo v tretji državi ali njeni regiji, ki je

 navedena na seznamu v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 in odobrena za uvoz v Unijo svežega mesa prežvekovalcev, za katerega ne veljajo posebna jamstva A in F iz navedene uredbe;

 prosta slinavke in parkljevke ter v primeru volne in dlake ovac in koz prosta tudi osepnic ovac in koz v skladu z osnovnimi splošnimi merili iz Priloge II k Direktivi Sveta 2004/68/ES;

(ii) priložena jima je izjava uvoznika v skladu s poglavjem 21 Priloge XV;

(iii) nosilec dejavnosti je izjavo predložil na eni izmed odobrenih mejnih kontrolnih točk Unije s seznama v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES, kjer je bil z zadovoljivimi rezultati opravljen dokumentacijski pregled v skladu s členom 4(3) Direktive 97/78/ES.

▼B

3.  Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje posebne zahteve glede uvoza v Unijo in tranzita skozi Unijo nekaterih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kot je določeno v členu 41(3) in členu 42 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi XIV k tej uredbi:

(a) posebne zahteve za uvoz in tranzit snovi kategorije 3 in pridobljenih proizvodov za uporabo v krmni verigi, razen za hrano za hišne živali ali za krmo za kožuharje, iz poglavja I navedene priloge;

(b) posebne zahteve za uvoz in tranzit živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali iz poglavja II navedene priloge.

▼M10

4.  Pravila, določena v poglavju V Priloge XIV, se uporabljajo za izvoz pridobljenih proizvodov, opredeljenih v navedem poglavju, iz Unije.

▼B

Člen 26

Dajanje na trg, vključno z uvozom, in izvoz nekaterih snovi kategorije 1

Pristojni organ lahko dovoli dajanje na trg, vključno z uvozom, in izvoz kož, pridobljenih iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kot je opredeljeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES, črevesja prežvekovalcev z njihovo vsebino ali brez nje ter kosti in kostnih proizvodov, ki vsebujejo hrbtenico in lobanjo, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a) navedene snovi ne smejo biti snovi kategorije 1, pridobljene iz katere koli od naslednjih živali:

(i) živali, za katere obstaja sum, da so okužene z eno od oblik TSE v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001;

(ii) živali, pri katerih je TSE uradno potrjena;

(iii) živali, ki so bile usmrčene v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE;

(b) navedene snovi ne smejo biti namenjene za nobeno od naslednjih uporab:

(i) krmljenje;

(ii) uporabo na zemljišču, na katerem se krmijo rejne živali;

(iii) proizvodnjo:

 kozmetičnih izdelkov, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Direktive 76/768/EGS;

 aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(c) Direktive 90/385/EGS;

 medicinskih pripomočkov, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(a) Direktive 93/42/EGS;

 in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(b) Direktive 98/79/ES;

 zdravil za uporabo v veterinarski medicini, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES;

 zdravil, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/83/ES;

(c) snovi se morajo uvažati z nalepkami in izpolnjevati morajo posebne zahteve za nekatere premike živalskih stranskih proizvodov iz oddelka 1 poglavja IV Priloge XIV k tej uredbi;

(d) snovi se morajo uvažati v skladu z zahtevami izdajanja zdravstvenih spričeval, določenimi v nacionalni zakonodaji.

Člen 27

Uvoz in tranzit raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev

1.  Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev, ki vključujejo pridobljene proizvode ali živalske stranske proizvode, vključno z živalskimi stranskimi proizvodi iz člena 25(1), pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Taki pogoji zajemajo vsaj naslednji zahtevi:

(a) pristojni organ namembne države članice je vnaprej dovolil vnos pošiljke in

(b) pošiljka mora biti poslana pooblaščenemu uporabniku neposredno iz vstopne točke v Unijo.

2.  Nosilci dejavnosti morajo raziskovalne in diagnostične vzorce, ki so namenjeni uvozu prek države članice, ki ni namembna država članica, predložiti na odobreni mejni kontrolni točki s seznama v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES. Za raziskovalne in diagnostične vzorce se na mejni kontrolni točki ne opravijo veterinarski pregledi v skladu s poglavjem I Direktive 97/78/ES. Pristojni organ mejne kontrolne točke prek sistema Traces obvesti pristojni organ namembne države članice o vnosu raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev.

3.  Nosilci dejavnosti, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, morajo izpolnjevati posebne pogoje glede odstranjevanja raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev iz oddelka 1 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

Člen 28

Uvoz in tranzit trgovskih vzorcev in razstavnih predmetov

1.  Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit trgovskih vzorcev v skladu s posebnimi pravili iz točke 1 oddelka 2 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

2.  Nosilci dejavnosti, ki ravnajo s trgovskimi vzorci, morajo izpolnjevati posebna pravila glede ravnanja in odstranjevanja trgovskih vzorcev iz točk 2 in 3 oddelka 2 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

3.  Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit razstavnih predmetov v skladu s posebnimi pravili za razstavne predmete iz oddelka 3 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

4.  Nosilci dejavnosti, ki ravnajo z razstavnimi predmeti, morajo izpolnjevati pogoje glede pakiranja, ravnanja in odstranjevanja razstavnih predmetov iz oddelka 3 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

Člen 29

Posebne zahteve za nekatere premike živalskih stranskih proizvodov med ozemlji Ruske federacije

1.  Pristojni organ dovoli posebne premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, ki prihajajo iz Ruske federacije in so vanjo namenjene neposredno ali prek druge tretje države po cesti ali železnici skozi Unijo, med odobrenimi mejnimi kontrolnimi točkami Unije s seznama v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) veterinarske službe pristojnega organa na mejni kontrolni točki vstopa v Unijo pošiljko zapečatijo z zalivko s serijsko številko;

(b) uradni veterinar pristojnega organa, odgovornega za mejno kontrolno točko, dokumente, ki so priloženi pošiljki in so navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, na vsaki strani označi z žigom „SAMO ZA TRANZIT V RUSIJO SKOZI EU“;

(c) postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES so izpolnjene;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa potrdi v skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu, določenem v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 136/2004, da je pošiljka sprejemljiva za tranzit.

2.  Iztovarjanje ali skladiščenje, kot je opredeljeno v členu 12(4) ali členu 13 Direktive 97/78/ES, za te pošiljke na ozemlju države članice ni dovoljeno.

3.  Pristojni organ opravlja redne preglede za zagotovitev, da število pošiljk in količine proizvodov, ki zapuščajo ozemlje Unije, ustrezajo vstopnemu številu in količinam.

▼M5

Člen 29a

Posebne zahteve za tranzit živalskih stranskih proizvodov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine in so namenjeni v tretje države, skozi Hrvaško

1.  Premiki pošiljk živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine in so namenjeni v tretje države skozi Unijo, po cesti, neposredno med mejno kontrolno točko Nova Sela in mejno kontrolno točko Ploče, se odobrijo pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa pošiljko zapečati z zalivko s serijsko številko;

(b) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa dokumente, ki spremljajo pošiljko in so navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, na vsaki strani označi z žigom „SAMO ZA TRANZIT V TRETJE DRŽAVE SKOZI EU“;

(c) postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES so izpolnjene;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa potrdi v skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu, določenem v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 136/2004, da je pošiljka sprejemljiva za tranzit.

2.  Iztovarjanje ali skladiščenje, kot je opredeljeno v členu 12(4) ali členu 13 Direktive 97/78/ES, za take pošiljke v Uniji ni dovoljeno.

3.  Pristojni organ opravlja redne preglede za zagotovitev, da število pošiljk in količine proizvodov, ki zapuščajo Unijo, ustrezajo vstopnemu številu in količinam.

▼B

Člen 30

Seznami obratov in objektov v tretjih državah

Seznami obratov in objektov v tretjih državah se vpišejo v sistem Traces v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih Komisija objavi na svoji spletni strani.

Vsi seznami se redno posodabljajo.

Člen 31

Vzorci veterinarskih spričeval in izjav za uvoz in tranzit

Pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za uvoz v Unijo ali tranzit skozi Unijo morajo do vstopne točke v Unijo, na kateri se izvajajo veterinarski pregledi, kot je navedeno v Direktivi 97/78/ES, spremljati veterinarska spričevala in izjave v skladu z vzorci iz Priloge XV k tej uredbi.



POGLAVJE IX

URADNI NADZOR

Člen 32

Uradni nadzor

1.  Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za nadzor nad celotno verigo zbiranja, prevoza, uporabe in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kot je navedeno v členu 4(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Navedeni ukrepi se izvajajo v skladu z načeli uradnega nadzora, določenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 882/2004.

2.  Uradni nadzor iz odstavka 1 vključuje preglede vodenja evidenc in drugih dokumentov, ki se zahtevajo v pravilih te uredbe.

3.  Pristojni organ izvaja naslednji uradni nadzor, kot je navedeno v členu 45(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v skladu z zahtevami iz Priloge XVI k tej uredbi:

(a) uradni nadzor v predelovalnih obratih, kot je določeno v poglavju I;

(b) uradni nadzor v zvezi z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, kot je določeno v oddelkih od 1 do 9 poglavja III.

4.  Pristojni organ izvaja preglede zalivk, ki se uporabljajo na pošiljkah živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov.

Če pristojni organ z zalivko zapečati tako pošiljko, ki se prevaža v namembni kraj, mora o tem obvestiti pristojni organ v namembnem kraju.

5.  Pristojni organ sestavi sezname obratov, objektov in nosilcev dejavnosti iz člena 47(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 v skladu z obliko, določeno v poglavju II Priloge XVI k tej uredbi.

6.  Pristojni organ namembne države članice sprejme odločitev o vlogi nosilca dejavnosti v zvezi s sprejetjem ali zavrnitvijo nekaterih snovi kategorije 1, snovi kategorije 2 in mesno-kostne moke ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, v 20 koledarskih dneh od datuma prejema take vloge, če je ta predložena v enem od uradnih jezikov zadevne države članice.

7.  Nosilci dejavnosti predložijo vloge za odobritev iz odstavka 6 v skladu s standardno obliko, določeno v oddelku 10 poglavja III Priloge XVI k tej uredbi.

Člen 33

Ponovna odobritev objektov in obratov po izdaji začasne odobritve

1.  Če se za objekt ali obrat, odobren za predelavo snovi kategorije 3, pozneje izda začasna odobritev za predelavo snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu s členom 24(2)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, objekt ali obrat ne sme ponovno začeti predelovati snovi kategorije 3, če pred tem ne pridobi odobritve pristojnega organa, da lahko ponovno začne predelovati snovi kategorije 3 v skladu s členom 44 navedene uredbe.

2.  Če se za objekt ali obrat, odobren za predelavo snovi kategorije 2, pozneje izda začasna odobritev za predelavo snovi kategorije 1 v skladu s členom 24(2)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, objekt ali obrat ne sme ponovno začeti predelovati snovi kategorije 2, če pred tem ne pridobi odobritve pristojnega organa, da lahko ponovno začne predelovati snovi kategorije 2 v skladu s členom 44 navedene uredbe.



POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Omejitve pri dajanju na trg nekaterih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zaradi razlogov, povezanih z javnim zdravjem in zdravjem živali

Pristojni organ ne prepove ali omeji dajanja na trg naslednjih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zaradi razlogov, povezanih z javnim zdravjem ali zdravjem živali, ki niso navedeni v zakonodaji Unije in zlasti v Uredbi (ES) št. 1069/2009 ter v tej uredbi:

(a) predelanih živalskih beljakovin in drugih pridobljenih proizvodov iz poglavja II Priloge X k tej uredbi;

(b) hrane za hišne živali in nekaterih drugih pridobljenih proizvodov iz Priloge XIII k tej uredbi;

(c) živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, uvoženih v Unijo ali v tranzitu skozi Unijo, navedenih v Prilogi XIV k tej uredbi.

Člen 35

Razveljavitev

1.  Razveljavijo se naslednji pravni akti:

(a) Uredba (ES) št. 811/2003;

(b) Odločba 2003/322/ES;

(c) Odločba 2003/324/ES;

(d) Uredba (ES) št. 878/2004;

(e) Odločba 2004/407/ES;

(f) Uredba (ES) št. 79/2005;

(g) Uredba (ES) št. 92/2005;

(h) Uredba (ES) št. 181/2006;

(i) Uredba (ES) št. 197/2006;

(j) Uredba (ES) št. 1192/2006;

(k) Uredba (ES) št. 2007/2006.

2.  Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 36

Prehodni ukrepi

1.  Nosilci dejavnosti lahko v prehodnem obdobju do 31. decembra 2011 dajejo na trg organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, proizvedena pred 4. marcem 2011 v skladu z uredbama (ES) št. 1774/2002 in (ES) št. 181/2006:

(a) če so bila proizvedena iz:

(i) mesno-kostne moke, pridobljene iz snovi kategorije 2, ali

(ii) predelanih živalskih beljakovin;

(b) čeprav niso bila mešana s sestavino, da se prepreči poznejša uporaba mešanice za namene krmljenja.

2.  V prehodnem obdobju do 31. januarja 2012 se pošiljkam živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo, izjava ali komercialni dokument, izpolnjen in podpisan v skladu z ustreznim vzorcem iz Priloge X k Uredbi (ES) št. 1774/2002, še naprej dovoli uvoz v Unijo, če so bili taka spričevala, izjave ali dokumenti izpolnjeni in podpisani pred 30. novembrom 2011.

▼M9 —————

▼B

Člen 37

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 4. marca 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

OPREDELITVE POJMOV, NAVEDENE V ČLENU 2

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. kožuharji“ pomenijo živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna in niso namenjene prehrani ljudi;

2. kri“ pomeni svežo celokupno kri;

3. posamična krmila“ pomenijo snovi, ki sestavljajo hrano za živali, kakor so opredeljene v členu 3(2)(g) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so živalskega izvora in zajemajo predelane živalske beljakovine, proizvode iz krvi, topljene maščobe, jajčne izdelke, ribje olje, maščobne derivate, kolagen, želatino in hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, trikalcijev fosfat, mleko, proizvode na osnovi mleka, proizvode, pridobljene iz mleka, kolostrum, izdelke s kolostrumom ter blato iz centrifug in separatorjev od predelave mleka;

4. proizvodi iz krvi“ pomenijo proizvode, pridobljene iz krvi ali delcev krvi, razen krvne moke; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho celokupno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice;

5. predelane živalske beljakovine“ pomenijo beljakovine živalskega izvora, v celoti pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile obdelane v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X (vključno s krvno moko in ribjo moko), da so primerne za neposredno uporabo kot posamična krmila ali za katere koli druge vrste uporabe v krmilih, vključno s hrano za hišne živali, ali za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal, vendar ne vsebujejo proizvodov iz krvi, mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma, izdelkov s kolostrumom, blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, želatine, hidroliziranih beljakovin, dikalcijevega fosfata, jajc in jajčnih izdelkov, vključno z jajčno lupino, trikalcijevega fosfata in kolagena;

6. krvna moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene s toplotno obdelavo krvi ali delcev krvi v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X;

7. ribja moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene iz vodnih živali, razen morskih sesalcev;

8. topljene maščobe“ pomenijo maščobe, pridobljene iz predelave:

(a) živalskih stranskih proizvodov ali

(b) proizvodov za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

9. ribje olje“ pomeni olje, pridobljeno iz predelave vodnih živali ali olje iz predelave rib za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

10. čebelarski stranski proizvodi“ pomenijo med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

11. kolagen“ pomeni beljakovinske proizvode, pridobljene iz živalskih kož, kosti in kit;

12. želatina“ pomeni naravne, topljive beljakovine, ki želatinirajo ali ne, pridobljene z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz kosti, kož, kit in tetiv živali;

13. ocvirki“ pomenijo ostanke topljenja maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delni izločitvi maščobe in vode;

14. hidrolizirane beljakovine“ pomenijo polipeptide, peptide in aminokisline ter njihove mešanice, pridobljene s hidrolizo živalskih stranskih proizvodov;

15. bela voda“ pomeni mešanico mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka in vode, ki se zbere med izpiranjem mlekarske opreme, vključno s posodami za mlečne proizvode, preden se očistijo in razkužijo;

16. konzervirana hrana za hišne živali“ pomeni toplotno predelano hrano za hišne živali v hermetično zatesnjenih posodah;

17. pasje žvečilke“ pomenijo proizvode, namenjene hišnim živalim za žvečenje, pridobljene iz nestrojenih kož kopitarjev ali drugih snovi živalskega izvora;

18. aromatična drobovina“ pomeni tekoč ali dehidriran predelan izdelek živalskega izvora, ki se uporablja za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali;

▼M4

19. hrana za hišne živali“ pomeni krmo, ki ni snov iz člena 24(2), za uporabo kot hrana za hišne živali, in pasje žvečilke, ki vsebujejo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki

(a) vsebujejo snovi kategorije 3, razen snovi iz člena 10(n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009, in

(b) lahko vsebujejo uvožene snovi kategorije 1, ki vsebujejo živalske stranske proizvode, pridobljene iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kakor je določeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES;

▼B

20. predelana hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki ni surova hrana za hišne živali in je bila predelana v skladu s točko 3 poglavja II Priloge XIII;

21. surova hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki vsebuje nekatere snovi kategorije 3 in ni bila konzervirana drugače kot s procesi hlajenja ali zamrzovanja;

22. odpadki iz gostinskih dejavnosti“ pomenijo vso odpadno hrano, vključno z rabljenim kuhinjskim oljem iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev;

▼M4

23. presnovni ostanki“ pomenijo ostanke, vključno s tekočim delom, ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v obratu za pridobivanje bioplinov;

▼B

24. vsebina prebavnega trakta“ pomeni vsebino prebavnega trakta sesalcev in ratitov;

25. maščobni derivati“ pomenijo pridobljene proizvode iz topljenih maščob, ki so, kar zadeva topljene maščobe iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelani v skladu s poglavjem XI Priloge XIII;

26. gvano“ pomeni nemineraliziran naravni proizvod, zbran iz izločkov netopirjev ali prosto živečih morskih ptic;

27. mesno-kostna moka“ pomeni živalske beljakovine, pridobljene iz predelave snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu z eno od metod predelave, določeno v poglavju III Priloge IV;

28. obdelane kože“ pomenijo pridobljene proizvode iz neobdelanih kož razen pasjih žvečilk, ki so:

(a) posušeni ali

(b) suho nasoljeni ali mokro nasoljeni najmanj 14 dni pred pošiljanjem;

(c) nasoljeni najmanj sedem dni v morski soli z dodatkom 2 % natrijevega karbonata;

(d) se sušili najmanj 42 dni pri temperaturi najmanj 20 °C ali

(e) obdelani po postopku konzerviranja, razen strojenja;

29. neobdelane kože“ pomenijo vsa kožna in podkožna tkiva, ki niso bila drugače obdelana kot z rezanjem, hlajenjem ali zamrzovanjem;

30. neobdelano perje in deli peres“ pomenijo perje in dele peres, ki niso:

(a) obdelani s paro ali

(b) obdelani po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

▼M2

31. neobdelana volna“ pomeni volno, ki ni:

(a) strojno prana;

(b) pridobljena s strojenjem;

(c) obdelana po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

(d) proizvedena iz drugih živali, razen prašičev, in obdelana s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje volne v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom, ali

(e) proizvedena iz drugih živali, razen prašičev, namenjena neposredni odpremi v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne za tekstilno industrijo, ter obdelana vsaj po eni od naslednjih metod:

(i) kemična depilacija z gašenim apnom ali natrijevim sulfidom;

(ii) fumigacija v formaldehidu v hermetično zaprti komori vsaj 24 ur;

(iii) industrijsko čiščenje, kar vključuje namakanje volne v vodotopnem čistilnem sredstvu pri 60–70 °C;

(iv) skladiščenje, ki lahko vključuje čas prevoza, 8 dni pri 37 °C, 28 dni pri 18 °C ali 120 dni pri 4 °C;

32. neobdelana dlaka“ pomeni dlako, ki ni:

(a) strojno prana;

(b) pridobljena s strojenjem;

(c) obdelana po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

(d) proizvedena iz drugih živali, razen prašičev, in obdelana s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje dlake v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom, ali

(e) proizvedena iz drugih živali, razen prašičev, namenjena neposredni odpremi v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz dlake za tekstilno industrijo, ter obdelana vsaj po eni od naslednjih metod:

(i) kemična depilacija z gašenim apnom ali natrijevim sulfidom;

(ii) fumigacija v formaldehidu v hermetično zaprti komori vsaj 24 ur;

(iii) industrijsko čiščenje, kar vključuje namakanje dlake v vodotopnem čistilnem sredstvu pri 60–70 °C;

(iv) skladiščenje, ki lahko vključuje čas prevoza, 8 dni pri 37 °C, 28 dni pri 18 °C ali 120 dni pri 4 °C;

▼B

33. neobdelane ščetine prašičev“ pomenijo ščetine prašičev, ki niso:

(a) strojno prane;

(b) pridobljene s strojenjem ali

(c) obdelane po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

34. razstavni predmet“ pomeni živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene za razstave ali umetniške dejavnosti;

▼M9

35. vmesni proizvod“ pomeni pridobljeni proizvod:

(a) ki je namenjen za uporabo v proizvodnji zdravil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, medicinskih pripomočkov za medicinske in veterinarske namene, aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za medicinske in veterinarske namene, laboratorijskih reagentov ali kozmetičnih izdelkov:

(i) kot material v proizvodnem postopku ali v končni fazi proizvodnje končnega proizvoda;

(ii) pri validaciji ali preverjanju med proizvodnim postopkom ali

(iii) pri nadzoru kakovosti končnega proizvoda;

(b) katerega stopnje oblikovanja, predelave in proizvodnje so bile ustrezno dokončane, da se proizvod šteje za pridobljenega in da neposredno ali kot sestavina proizvoda ustreza namenom iz točke (a);

(c) pri katerem je potrebna še nadaljnja proizvodnja ali predelava, kot so mešanje, premazovanje, sestavljanje ali pakiranje, da je primeren za dajanje na trg ali v uporabo, kakor je primerno, kot zdravilo, zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, medicinski pripomoček za medicinske in veterinarske namene, aktivni medicinski pripomoček za vsaditev, in vitro diagnostični medicinski pripomoček za medicinske in veterinarske namene, laboratorijski reagent ali kozmetični izdelek;

▼B

36. laboratorijski reagent“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode in je kot tak ali v povezavi s snovmi neživalskega izvora namenjen za posebno laboratorijsko uporabo kot reagent ali reagentski proizvod, kalibrator ali kontrolni material za odkrivanje, merjenje, preučevanje ali proizvajanje drugih snovi;

37. proizvod, uporabljen za diagnostiko in vitro“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje proizvod iz krvi ali drug živalski stranski proizvod in se uporablja kot reagent, reagentski proizvod, kalibrator, oprema ali kateri koli drug sistem, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi, namenjen uporabi in vitro za pregledovanje vzorcev humanega ali živalskega izvora, z edinim ali glavnim namenom diagnosticiranja fiziološkega stanja, zdravstvenega stanja, bolezni ali genetske abnormalnosti ali za določanje varnosti ter združljivosti z reagenti; ne vključuje darovanih organov ali krvi;

38. raziskovalni in diagnostični vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za naslednje namene: preučevanje v okviru diagnostičnih dejavnosti ali analizo za spodbujanje napredka v znanosti in tehnologiji v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih dejavnosti;

▼M9

39. trgovinski vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene posebnim študijam ali analizam, ki jih odobri pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za izvajanje proizvodnega procesa, vključno s predelavo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, razvoj krmil, hrane za hišne živali ali pridobljenih proizvodov, ali testiranje strojev ali opreme;

▼B

40. sosežig“ pomeni predelavo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, v sosežigalnici;

41. zgorevanje“ pomeni proces, ki vključuje oksidacijo goriv za izkoriščanje energijske vrednosti živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če niso odpadki;

42. sežig“ pomeni odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot odpadkov v sežigalnici, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

43. ostanki pri sežiganju in sosežiganju“ pomenijo katere koli ostanke, kot je opredeljeno v točki 13 člena 3 Direktive 2000/76/ES, ki nastanejo v sežigalnici ali sosežigalnici, v kateri se obdelujejo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi;

44. barvno označevanje“ pomeni sistematično uporabo barv, kakor je opredeljeno v točki 1(c) poglavja II Priloge VIII, za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje;

45. vmesne operacije“ pomenijo operacije, razen skladiščenja, navedene v členu 19(b);

46. strojenje“ pomeni strojenje surovih kož ob uporabi rastlinskih strojilnih sredstev, kromovih soli ali drugih snovi, kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi in kinoni, ali druga sintetična strojilna sredstva;

47. preparatorstvo“ pomeni umetnost prepariranja, polnjenja in namestitve kož živali, da bi se dosegel realistični učinek, pri čemer se preprečijo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi nameščene kože;

48. trgovina“ pomeni blagovno menjavo med državami članicami, kot je navedeno v členu 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

49. metode predelave“ pomenijo metode iz poglavij III in IV Priloge IV;

50. serija“ pomeni proizvodno enoto, proizvedeno v enem samem obratu z uporabo enotnih proizvodnih parametrov, kot je izvor snovi, ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu v enem samem obratu in skladiščijo skupaj kot enota pošiljke;

51. hermetično zatesnjena posoda“ pomeni posodo, oblikovano tako, da onemogoča vstop mikroorganizmov;

52. obrat za pridobivanje bioplinov“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

53. zbirni centri“ pomenijo objekte razen predelovalnih obratov, v katerih se zbirajo živalski stranski proizvodi iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, namenjeni uporabi za hranjenje živali, navedenih v istem členu;

54. obrat za kompostiranje“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

55. sosežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično napravo, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

56. sežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

57. obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali“ pomeni prostor ali objekt za proizvodnjo hrane za hišne živali ali aromatične drobovine, kot je določeno v členu 24(1)(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼M9

58. predelovalni obrat“ pomeni prostor ali objekt za predelavo živalskih stranskih proizvodov, kot je določeno v členu 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v katerih se živalski stranski proizvodi predelujejo v skladu s Prilogo IV in/ali Prilogo X;

▼M9

59. rastni substrati“ pomenijo snovi, vključno z zemljo za lončnice, razen zemlje in situ, v katerih se vzgajajo rastline in ki se uporablja neodvisno od zemlje in situ.

▼B




PRILOGA II

OMEJITVE GLEDE UPORABE ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV

POGLAVJE I

Recikliranje znotraj iste živalske vrste za kožuharje

1. V Estoniji, Latviji in na Finskem se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi naslednje kožuharje:

▼M1

(a) lisice (Vulpes vulpes in Alopex lagopus);

▼B

(b) rakunaste pse (Nycteroites procynides).

2. V Estoniji in Latviji se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu z metodami predelave, določenimi v poglavju III Priloge IV, in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi kožuharje vrste ameriška kuna zlatica (Mustela vison).

3. Krmljenje iz točk 1 in 2 se izvaja pod naslednjimi pogoji:

(a) Krmljenje se izvaja le na kmetijah:

(i) ki jih je registriral pristojni organ na podlagi vloge, ki so ji priložena dokazila, da ni razloga za sum povzročitelja TSE v populaciji vrste, zajete v vlogi;

(ii) na katerih je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor nad transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (TSE) pri kožuharjih, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE;

(iii) ki so predložile ustrezna jamstva, da noben živalski stranski proizvod ali mesno-kostna moka ali drugi proizvodi, predelani v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljeni iz navedenih živali ali njihovih mladičev, ne morejo vstopiti v prehransko ali krmno verigo drugih živali razen kožuharjev;

(iv) ki niso imele nikakršnega znanega stika s katero koli kmetijo, na kateri je obstajal sum izbruha TSE ali je bil ta potrjen;

(v) če upravljavec registrirane kmetije zagotovi, da:

 se s trupi kožuharjev, namenjenih za krmljenje živali iste vrste, ravna in se jih predeluje ločeno od trupov, ki niso odobreni za ta namen;

 se kožuharji, ki se krmijo s mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljenimi iz živali iste vrste, gojijo ločeno od živali, ki se ne krmijo s proizvodi, pridobljenimi iz živali iste vrste;

 kmetija izpolnjuje zahteve iz točke 2 oddelka 1 poglavja II Priloge VI in točke (2)(b)(ii) poglavja II Priloge VIII.

(b) Upravljavec kmetije zagotovi, da so mesno-kostna moka ali drugi proizvodi, pridobljeni iz ene vrste in namenjeni za krmljenje iste vrste:

(i) predelani v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri čemer se uporabljajo le metode predelave od 1 do 5 ali metoda predelave 7, določene v poglavju III Priloge IV k tej uredbi;

(ii) proizvedeni iz zdravih živali, usmrčenih za proizvodnjo krzna.

(c) Upravljavec kmetije mora v primeru znanega stika ali suma stika s katero koli kmetijo, na kateri je obstajal sum izbruha TSE ali je bil ta potrjen, nemudoma:

(i) obvestiti pristojni organ o takem stiku;

(ii) prenehati odpremljati kožuharje v kateri koli namembni kraj brez pisnega dovoljenja pristojnega organa.

POGLAVJE II

Krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami

Za krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami z zemljišča, bodisi z neposrednim dostopom živali do teh zemljišč bodisi z uporabo košenih krmnih rastlin, če so bila na teh zemljiščih uporabljena organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, veljajo naslednji pogoji:

(a) upoštevala se je čakalna doba najmanj 21 dni iz člena 11(1)(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) uporabljena so bila le organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so skladna s členom 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in poglavjem II Priloge XI k tej uredbi.

Vendar navedeni pogoji ne veljajo, če so bila na zemljišču uporabljena naslednja organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal:

(a) gnoj in gvano;

(b) vsebina prebavnega trakta, mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni.




▼M8

PRILOGA III

ODLAGANJE, PREDELAVA IN UPORABA KOT GORIVO

▼B

POGLAVJE I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA SEŽIG IN SOSEŽIG

Oddelek 1

Splošni pogoji

1. Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic iz člena 6(1)(b) te uredbe zagotovijo, da se v obratih pod njihovim nadzorom izpolnjujejo naslednji higienski pogoji:

(a) Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode je treba odstraniti čim prej po prihodu, v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ. Do odstranitve se ustrezno skladiščijo v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ.

(b) V obratih mora biti vzpostavljena ustrezna ureditev za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev in prevoznih sredstev, zlasti na posebej določenem območju, s katerega se odpadna voda odstranjuje v skladu z zakonodajo Unije, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

(c) Obrati morajo biti postavljeni na trdni podlagi z dobrim odvajanjem vode.

(d) Obrati morajo imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodalci in ptice. V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

(e) Osebje mora imeti dostop do primernih prostorov za osebno higieno, kot so stranišča, garderobe in umivalniki, če je to potrebno, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

(f) Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

(g) Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Preglednice kontrolnih pregledov ter rezultate pregledov je treba dokumentirati in hraniti najmanj dve leti.

2. Upravljavec sežigalnice ali sosežigalnice uvede vse potrebne zaščitne ukrepe v zvezi s sprejetjem živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, da prepreči ali v izvedljivem obsegu omeji neposredna tveganja za zdravje ljudi ali živali.

3. Živali ne smejo imeti dostopa do obratov, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki čakajo na sežig ali sosežig, ali do pepela, ki ostane po sežigu ali sosežigu živalskih stranskih proizvodov.

4. Če je sežigalnica ali sosežigalnica na živinorejskem gospodarstvu:

(a) mora biti med opremo sežigalnice ali sosežigalnice in živino ter njeno krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja;

(b) mora biti oprema v celoti namenjena delovanju sežigalnice in se ne sme uporabljati drugje na gospodarstvu ali pa jo je treba pred tako uporabo očistiti in razkužiti;

(c) mora osebje, ki dela v obratu, pred ravnanjem z živino ali krmo za živali zamenjati zunanja oblačila in obutev.

5. Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki čakajo na sežig ali sosežig, ter pepel je treba skladiščiti v pokritih, pravilno označenih in, če je to primerno, neprepustnih kontejnerjih.

6. Nepopolno sežganih živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno odlagati na pooblaščenem odlagališču, ampak jih je treba ponovno sežgati ali drugače odstraniti v skladu s členi 12, 13 in 14, kakor je primerno, Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 2

Pogoji za obratovanje

Načrtovanje, opremljenost, gradnja in obratovanje sežigalnic ali sosežigalnic morajo biti taki, da se plini, ki nastajajo pri postopku, segrejejo nadzorovano in homogeno, tudi pri najbolj neugodnih pogojih, do temperature 850 °C v času najmanj dveh sekund ali do temperature 1 100 °C v času 0,2 sekunde, izmerjene ob notranji steni ali na drugi reprezentativni točki v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje, ki jo odobrijo pristojni organi.

Oddelek 3

Ostanki pri sežiganju in sosežiganju

1. Ostanke pri sežiganju in sosežiganju je treba kar najbolj omejiti po količini in škodljivosti. Take ostanke je treba predelati, če je primerno, neposredno v obratu ali zunaj njega, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ali jih odlagati na pooblaščenem odlagališču.

2. Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov vključno s prahom morata potekati tako, da se prepreči razprševanje v okolje, na primer v zaprtih kontejnerjih.

Oddelek 4

Merjenje temperature in drugih parametrov

1. Uporabljati je treba tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopke sežiga in sosežiga.

2. Odobritev, ki jo izdajo pristojni organi, ali k odobritvi priloženi pogoji morajo predpisovati zahteve v zvezi z merjenjem temperature.

3. Za delovanje vse avtomatizirane opreme za spremljanje morajo biti uvedeni redni kontrolni pregledi in letni nadzorni test.

4. Rezultate meritev temperature je treba evidentirati in prikazati na ustrezen način, da lahko pristojni organi preverjajo njihovo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji, določenimi s to uredbo, v skladu s postopki, ki jih določijo navedeni organi.

Oddelek 5

Nepravilno obratovanje

V primeru okvare ali nepravilnih obratovalnih pogojev sežigalnice ali sosežigalnice mora upravljavec zmanjšati ali ustaviti delovne operacije takoj, ko je to izvedljivo, dokler ni mogoče ponovno vzpostaviti pravilnega obratovanja.

POGLAVJE II

SEŽIGALNICE IN SOSEŽIGALNICE Z VELIKO ZMOGLJIVOSTJO

Oddelek 1

Posebni pogoji za obratovanje

Sežigalnice ali sosežigalnice, v katerih se obdelujejo samo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi z zmogljivostjo več kot 50 kg na uro (obrati z veliko zmogljivostjo) in za katere se ne zahteva dovoljenje za delovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) Vsaka linija obrata mora biti opremljena z najmanj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se mora avtomatično vklopiti, ko temperatura plinov pri sežigu po zadnjem vpihu zraka za sežiganje pade pod 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno. Uporabljati ga je treba tudi pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja obrata za zagotovitev, da se temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, neprekinjeno ohranja med navedenimi operacijami in toliko časa, dokler so nezgorele snovi v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje.

(b) Kadar se v komoro, v kateri poteka neprekinjen postopek sežiganja ali sosežiganja, dovajajo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi, mora imeti obrat avtomatski sistem za preprečevanje dovajanja stranskih živalskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki mora obratovati ob zagonu linije, dokler ni dosežena temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, in kadar se ta temperatura ne ohranja.

(c) Upravljavec sežigalnice mora zagotoviti, da sežigalnica obratuje tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika (TOC) v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo ustrezne metode predobdelave.

Oddelek 2

Odvodnjavanje

1. Območje, na katerem so obrati z veliko zmogljivostjo, vključno s povezanimi območji za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, mora biti načrtovano tako, da preprečuje nepooblaščeno in naključno razlitje katere koli onesnaževalne snovi v tla, površinsko vodo in podtalnico.

2. Na voljo morajo biti tudi rezervoarji z ustrezno kapaciteto za skladiščenje odvoda kontaminirane deževnice z območja obrata ali kontaminirane vode, nastale pri razlitju ali protipožarnih postopkih.

Upravljavec mora po potrebi zagotoviti, da je mogoče opraviti preskušanje in čiščenje take vode pred izpustom.

POGLAVJE III

SEŽIGALNICE IN SOSEŽIGALNICE Z MAJHNO ZMOGLJIVOSTJO

Sežigalnice ali sosežigalnice, v katerih se obdelujejo samo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi z največjo zmogljivostjo manj kot 50 kg živalskih stranskih proizvodov na uro ali na serijo (obrati z majhno zmogljivostjo) in za katere se ne zahteva dovoljenje za delovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES:

▼M9

(a) se smejo uporabljati samo za odstranjevanje:

(i) poginulih hišnih živali iz člena 8(a)(iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(ii) snovi kategorije 1 iz člena 8(b), (e) in (f), snovi kategorije 2 iz člena 9 ali snovi kategorije 3 iz člena 10 navedene uredbe in

(iii) mrtvih posamično identificiranih enoprstih kopitarjev z gospodarstev, za katere ne veljajo zdravstvene omejitve v skladu s členom 4(5) ali členom 5 Direktive 2009/156/ES, če to odobri država članica;

▼B

(b) morajo biti opremljene s pomožnim gorilnikom, kadar se v obrat z majhno zmogljivostjo dovajajo snovi kategorije 1 iz člena 8(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(c) morajo delovati tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel.

▼M8

POGLAVJE IV

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA UPORABO ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV KOT GORIVO

Oddelek 1

Splošne zahteve glede uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov kot goriva za zgorevanje

1. Upravljavci kurilnih naprav iz člena 6(6) zagotovijo, da so pri kurilnih napravah pod njihovim nadzorom izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za gorivo, je treba uporabiti čim prej ali pa jih do uporabe varno shraniti;

(b) kurilne naprave morajo imeti vzpostavljene ustrezne ukrepe za zagotavljanje, da se čiščenje in dezinfekcija zabojnikov in vozil izvajata v temu namenjenih prostorih obrata, od koder je mogoče zbrati odpadno vodo in jo odstraniti v skladu z zakonodajo Unije, da se preprečijo tveganja za okoljsko kontaminacijo.

Z odstopanjem od zahtev iz prvega pododstavka se zabojniki in vozila za prevoz topljenih maščob lahko očistijo in dezinficirajo v obratu, kjer se nalagajo, ali v katerem koli drugem obratu, odobrenem ali registriranem v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;

(c) kurilne naprave morajo biti nameščene na trdni podlagi z dobrim odvajanjem vode;

(d) kurilne naprave morajo imeti vzpostavljene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci. V ta namen je treba uporabljati dokumentiran program zatiranja škodljivcev;

(e) osebje mora imeti dostop do ustreznih objektov za osebno higieno, kot so stranišča, garderobe in umivalniki po potrebi, da se preprečijo tveganja za kontaminacijo opreme za ravnanje z rejnimi živalmi ali z njihovo krmo;

(f) postopki čiščenja in dezinfekcije morajo biti določeni in dokumentirani za vse dele kurilne naprave. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistilna sredstva;

(g) nadzor higiene mora vključevati redne preglede okolja in opreme. Razporedi in rezultati inšpekcijskih pregledov se morajo dokumentirati in ohraniti za obdobje vsaj dveh let;

(h) če se topljene maščobe uporabljajo kot gorivo za zgorevanje v nepremičnih motorjih z notranjim zgorevanjem v odobrenih ali registriranih obratih za predelavo hrane ali krme, predelava hrane ali krme v tem obratu poteka pod strogimi pogoji razločevanja.

2. Upravljavci kurilnih naprav sprejmejo vse potrebne ukrepe glede prejema živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, da se preprečijo oziroma, če je izvedljivo, omejijo tveganja za zdravje ljudi in živali ter okolje.

3. Živali ne smejo imeti dostopa do kurilne naprave ali živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki so namenjeni uporabi kot gorivo za zgorevanje, ali do pepela, ki nastane pri zgorevanju.

4. Kadar je kurilna naprava nameščena na gospodarstvu z vrstami živali za proizvodnjo hrane:

(a) mora obstajati popolna fizična ločitev med opremo za zgorevanje in živalmi, vključno z njihovo krmo in steljo;

(b) mora biti oprema v celoti namenjena obratovanju kurilne naprave in se ne sme uporabljati drugje na gospodarstvu, dokler ni učinkovito očiščena in dizenficirana pred takšno uporabo;

(c) zaposleni v obratu kurilne naprave morajo zamenjati zunanja oblačila in obutev ter poskrbeti za osebno higieno, preden začnejo z delom z živalmi na tem ali katerem koli drugem gospodarstvu, njihovo krmo ali materialom za steljo.

5. Živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ki so namenjeni uporabi kot gorivo za zgorevanje, ter ostanki pri zgorevanju morajo biti shranjeni v zaprtih in pokritih namenskih prostorih ali v pokritih in neprepustnih zabojnikih.

6. Zgorevanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov mora potekati v skladu s pogoji, ki preprečujejo navzkrižno kontaminacijo krme za živali.

Oddelek 2

Obratovalni pogoji kurilnih naprav

1. Kurilne naprave so oblikovane, zgrajene, opremljene in obratujejo tako, da so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi tudi ob najbolj neugodnih pogojih obdelani vsaj 2 sekundi pri 850 °C ali vsaj 0,2 sekunde pri 1 100 °C.

2. Plini, ki nastajajo pri postopku, se segrejejo nadzorovano in homogeno do temperature 850 °C v času najmanj 2 sekund ali do temperature 1 100 °C v času 0,2 sekunde.

Temperatura je izmerjena ob notranji steni ali na drugi reprezentativni točki v zgorevalni komori, ki jo odobrijo pristojni organi.

3. Uporabljati je treba avtomatizirane tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopek zgorevanja.

4. Rezultati merjenja temperature se zabeležijo samodejno in so predstavljeni tako, da pristojni organi lahko preverijo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji iz točk 1 in 2 v skladu s postopki, ki jih določi ustrezni organ.

5. Upravljavec kurilne naprave zagotovi, da gorivo zgori tako, da je delež skupnega organskega ogljika v žlindri in pepelu manjši od 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala.

Oddelek 3

Ostanki zgorevanja

1. Ostanki zgorevanja so omejeni po količini in škodljivosti. Takšne ostanke je treba predelati oziroma, če to ni primerno, odlagati ali uporabiti v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.

2. Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov, vključno s prahom, sta izvedena z zaprtimi zabojniki ali na drug način, ki prepreči razpršitev v okolje.

Oddelek 4

Okvara ali nepravilni obratovalni pogoji

1. Kurilna naprava je opremljena s pripomočki, ki v primeru okvare ali nepravilnih obratovalnih pogojev samodejno ustavijo delovne operacije do ponovne vzpostavitve pravilnega delovanja.

2. Nepopolno zgorele živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode ni dovoljeno odlagati na pooblaščenem odlagališču, temveč jih je treba ponovno uporabiti kot gorivo za zgorevanje ali jih odstraniti v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

POGLAVJE V

VRSTE NAPRAV IN GORIV, KI SE LAHKO UPORABIJO ZA ZGOREVANJE, IN POSEBNE ZAHTEVE ZA POSEBNE VRSTE NAPRAV

A.   Nepremični motorji z notranjim zgorevanjem

1. Vhodna snov:

Pri tem postopku se lahko uporabi maščobna frakcija, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) razen v primeru ribjega olja ali topljene maščobe, proizvedenih v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, je treba maščobno frakcijo, pridobljeno iz živalskih stranskih proizvodov, najprej obdelati po:

(i) v primeru maščobne frakcije iz snovi kategorij 1 in 2 kateri koli metodi predelave od 1 do 5 iz poglavja III Priloge IV.

Če se ta maščoba iz obrata za predelavo po zaprtem transportnem sistemu, ki ga ni mogoče obiti in ki ga je odobril pristojni organ, neposredno pošlje v takojšnje zgorevanje, se ne zahteva trajna oznaka z glicerol-triheptanoatom (GTH) iz točke 1 poglavja V Priloge VIII;

(ii) v primeru maščobne frakcije iz snovi kategorije 3 kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7 iz poglavja III Priloge IV;

(iii) v primeru snovi, pridobljenih iz rib, kateri koli od metod predelave od 1 do 7 iz poglavja III Priloge IV;

(b) maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih zgorevanju v drugi napravi, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

2. Metodologija:

Zgorevanje živalske maščobe kot goriva v nepremičnih motorjih z notranjim zgorevanjem poteka, kot sledi:

(a) maščobne frakcije iz točke 1(a) in (b) morajo zgorevati:

(i) pod pogoji iz oddelka 2(1) poglavja IV ali

(ii) z uporabo postopkovnih parametrov, s katerimi se doseže enak rezultat kot pod pogoji iz točke (i) in ki jih je odobril pristojni organ;

(b) zgorevanje snovi živalskega izvora, ki niso živalska maščoba, ni dovoljeno;

(c) živalske maščobe, pridobljene iz kategorije 1 ali kategorije 2, za zgorevanje v prostorih, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z uredbami (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 183/2005, ali na javnih mestih, je treba obdelati z metodo predelave 1 iz poglavja III Priloge IV;

(d) zgorevanje živalskih maščob mora potekati v skladu z zakonodajo Unije o varstvu okolja, zlasti ob upoštevanju standardov in zahtev navedene zakonodaje in zahtev o najboljših razpoložljivih tehnikah za nadzor in spremljanje emisij.

3. Obratovalni pogoji:

Z odstopanjem od zahtev iz prvega odstavka točke 2 oddelka 2 poglavja IV lahko zahteve, ki temeljijo na drugih postopkovnih parametrih, zagotavljajo enak okoljski rezultat, odobri organ, pristojen za okoljske zadeve.

B.   Kurilne naprave na kmetiji, v katerih se perutninski gnoj uporabi kot gorivo

1. Vrsta naprave:

Kurilna naprava s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ni večja od 5 MW.

2. Vhodna snov in obseg:

Izključno nepredelan perutninski gnoj iz člena 9(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se uporablja kot gorivo za zgorevanje v skladu z zahtevami iz točk 3 do 5.

Drugi živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi ter gnoj drugih vrst ali gnoj, ustvarjen zunaj gospodarstva, se ne smejo uporabljati kot gorivo za zgorevanje v kurilnih napravah na kmetiji iz točke 1.

3. Posebne zahteve za perutninski gnoj, uporabljen kot gorivo za zgorevanje:

(a) Gnoj je shranjen v zaprtem skladišču, da se zmanjša potreba po nadaljnjem rokovanju in prepreči navzkrižna kontaminacija z drugimi območji na gospodarstvu z vrstami živali za proizvodnjo hrane.

(b) Kurilna naprava na kmetiji mora biti opremljena s:

(i) samodejnim sistemom upravljanja porabe goriva, ki gorivo neposredno namesti v zgorevalno komoro brez nadaljnjega rokovanja;

(ii) pomožnim gorilnikom, ki ga je treba uporabiti pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja, da se zagotovi upoštevanje zahtev glede temperature iz oddelka 2(2) poglavja IV med navedenim obratovanjem in dokler je v zgorevalni komori nesežgan material.

4. Mejne vrednosti emisij in zahteve glede spremljanja:

(a) Emisije žveplovega dioksida, dušikovi oksidi (predvsem seštevek dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izražen kot dušikov dioksid) in trdni delci ne presežejo naslednjih mejnih vrednosti emisij, izraženih v mg/Nm3 pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in vsebnosti kisika 11 %, po korekciji za vsebnost vodnih hlapov:



Onesnaževalo

Mejna vrednost emisij v mg/Nm3

Žveplov dioksid

50

Dušikovi oksidi (kot NO2)

200

Trdni delci

10

(b) Upravljavec kurilne naprave na kmetiji izvede vsaj letne meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in trdnih delcev.

Kot alternativa meritvam iz prvega pododstavka se lahko uporabijo drugi postopki, ki jih preverijo in odobrijo pristojni organi, da se določijo emisije žveplovega dioksida.

Spremljanje izvede upravljavec ali se izvede v njegovem imenu v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.

(c) Vsi rezultati se zabeležijo, obdelajo in predstavijo tako, da pristojnim organom omogočijo preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij.

(d) Pri kurilnih napravah na kmetiji, ki uporabljajo sekundarno opremo za zmanjševanje emisij zaradi izpolnjevanja mejnih vrednosti emisij, se stalno spremlja učinkovito delovanje navedene opreme, rezultati tega spremljanja pa se zabeležijo.

(e) Če niso upoštevane mejne vrednosti emisij iz točke (a) ali kurilna naprava na kmetiji ne izpolnjuje zahtev iz točke 1 oddelka 2 poglavja IV, upravljavec nemudoma obvesti pristojni organ in sprejme potrebne ukrepe, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi. Kjer skladnosti ni mogoče ponovno vzpostaviti, pristojni organ prekine obratovanje kurilne naprave in prekliče njeno odobritev.

5. Spremembe v delovanju in okvare:

(a) Upravljavec pristojne organe obvesti o vseh načrtovanih spremembah kurilne naprave na kmetiji, ki bi vplivale na njene emisije, vsaj en mesec pred uvedbo spremembe.

(b) Upravljavec sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovi, da so obdobja zagona in prekinitve obratovanja kurilne naprave na kmetiji ter kakršnih koli okvar čim krajša. V primeru okvare sekundarne opreme za zmanjšanje emisij upravljavec nemudoma obvesti pristojne organe.

▼B




PRILOGA IV

PREDELAVA

POGLAVJE I

ZAHTEVE ZA PREDELOVALNE OBRATE TER NEKATERE DRUGE OBJEKTE IN OBRATE

Oddelek 1

Splošni pogoji

1. Predelovalni obrati morajo izpolnjevati naslednje zahteve za predelavo s sterilizacijo pod pritiskom ali v skladu z metodami predelave iz člena 15(1)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) Predelovalni obrati ne smejo biti na istem kraju kot klavnice ali drugi obrati, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali Uredbo (ES) št. 853/2004, razen če se tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi predelave živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo iz takih klavnic ali drugih obratov, zmanjšajo tako, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(i) predelovalni obrat mora biti fizično ločen od klavnice ali drugega obrata, če je primerno tako, da se predelovalni obrat namesti v zgradbi, ki je popolnoma ločena od klavnice ali drugega obrata;

(ii) v predelovalnem obratu mora biti nameščeno in obratovati naslednje:

 transportni sistem, ki povezuje predelovalni obrat s klavnico ali drugim obratom in ki ga ni mogoče obiti,

 ločeni vhodi, sprejemni prostori, oprema in izhodi za predelovalni obrat in klavnico ali obrat;

(iii) izvajati je treba ukrepe za preprečitev širjenja tveganja zaradi dela osebja, zaposlenega v predelovalnem obratu in v klavnici ali drugem obratu;

(iv) nepooblaščene osebe in živali ne smejo imeti dostopa do predelovalnega obrata.

Z odstopanjem od točk od (i) do (iv) v primeru predelovalnih obratov, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, lahko pristojni organ odobri druge pogoje namesto tistih iz navedenih točk, da se zmanjšajo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, vključno s tveganji zaradi predelave snovi kategorije 3, ki izvirajo zunaj obratov, odobrenih ali registriranih v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali Uredbo (ES) št. 853/2004.

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice prek Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 52(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, da njihovi pristojni organi uporabljajo to odstopanje.

(b) Predelovalni obrat mora imeti čisti in nečisti del, ki sta primerno ločena. V nečistem delu mora biti pokrit prostor za sprejetje živalskih stranskih proizvodov, zgrajen tako, da ga je preprosto čistiti in razkuževati. Tla morajo biti narejena tako, da olajšujejo odvod tekočin.

(c) Predelovalni obrat mora imeti ustrezne prostore, vključno s stranišči, garderobami in umivalniki za osebje.

(d) Predelovalni obrat mora imeti ustrezno kapaciteto oskrbe z vročo vodo in paro za predelavo živalskih stranskih proizvodov.

(e) Če je primerno, mora biti v nečistem delu oprema za zmanjševanje velikosti živalskih stranskih proizvodov in oprema za nakladanje zdrobljenih živalskih stranskih proizvodov v predelovalno enoto.

(f) Kjer je potrebna toplotna obdelava, morajo biti vse naprave opremljene:

(i) z merilno opremo za spremljanje temperature v določenih časovnih obdobjih in, če je primerno za uporabljeno metodo predelave, tlaka na kritičnih točkah;

(ii) z registratorji, ki neprekinjeno zapisujejo rezultate navedenih meritev tako, da so ti dostopni za preglede in uradni nadzor;

(iii) s primernim varnostnim sistemom, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

(g) Za preprečevanje ponovne kontaminacije pridobljenih proizvodov z vhodnimi živalskimi stranskimi proizvodi morajo biti območja obrata za razkladanje vhodnih snovi za predelavo popolnoma ločena od območij, namenjenih predelavi navedenih proizvodov, in od območij, namenjenih skladiščenju pridobljenih proizvodov.

2. Predelovalni obrat mora imeti primerne naprave za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih se sprejemajo živalski stranski proizvodi, in prevoznih sredstev razen ladij, s katerimi se prevažajo.

3. Primerne naprave morajo biti na voljo za razkuževanje koles in drugih delov prevoznih sredstev, kakor je to primerno, ob izhodu iz nečistega dela predelovalnega obrata.

4. Vsi predelovalni obrati morajo biti opremljeni s sistemom odvajanja odpadnih voda, ki izpolnjuje zahteve, ki jih določijo pristojni organi v skladu z zakonodajo Unije.

5. Predelovalni obrat mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati storitve zunanjega laboratorija. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in pridobiti odobritev pristojnih organov na podlagi ocene zmogljivosti laboratorija za izvajanje navedenih analiz, biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa, da se oceni zmogljivost laboratorija za izvajanje navedenih analiz.

6. Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je zaradi velike količine obdelanih proizvodov potrebna redna ali stalna navzočnost pristojnih organov, mora imeti predelovalni obrat primerno opremljeno sobo, ki se zaklene, za izključno uporabo inšpekcijske službe.

Oddelek 2

Obdelava odpadne vode

1. Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1, in drugi obrati, v katerih se odstranjujejo snovi s specifičnim tveganjem, klavnice in predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 2, morajo imeti predhodni postopek zadrževanja in zbiranja snovi živalskega izvora kot začetno stopnjo pri obdelavi odpadne vode.

Oprema, uporabljena pri predhodnem postopku obdelave, je sestavljena iz lovilnih posod ali sit z odprtino z velikostjo por filtra ali mrežnega očesa največ 6 mm, ki so vključeni v proces odtekanja odpadne vode, ali enakovrednih sistemov, ki zagotavljajo, da trdni delci v odpadni vodi, ki gredo naprej, niso večji od 6 mm.

2. Odpadna voda iz obratov iz točke 1 mora vstopiti v predhodni postopek obdelave, ki zagotavlja, da se vsa odpadna voda prefiltrira v tem procesu, preden odteče iz obratov. Mletje, maceriranje ali katera koli druga obdelava ali uporaba pritiska, ki bi lahko olajšala prehod trdne živalske snovi skozi predhodni postopek obdelave, ni dovoljena.

3. Vse snovi živalskega izvora, ki se zadržijo v predhodnem postopku obdelave v obratih iz točke 1, se zberejo in prepeljejo kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2, kakor je primerno, in odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

4. Odpadna voda, ki je šla skozi predhodni postopek obdelave v obratih iz točke 1, in odpadna voda iz drugih obratov, v katerih se ravna z živalskimi stranskim proizvodi ali se jih predeluje, se obdela v skladu z zakonodajo Unije, brez omejitev iz te uredbe.

5. Poleg zahtev iz točke 4 lahko pristojni organ od nosilcev dejavnosti zahteva, da odpadno vodo iz nečistega dela predelovalnega obrata in obrata ali objekta, v katerem se izvajajo vmesne operacije s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali skladiščijo snovi kategorije 1 ali kategorije 2, obdelajo v skladu s pogoji, ki zagotavljajo zmanjšanje tveganj zaradi povzročiteljev bolezni.

6. Brez poseganja v točke od 1 do 5 je prepovedano odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, vključno s krvjo in mlekom, ali pridobljenih proizvodov, prek iztoka odpadne vode.

Vendar se snovi kategorije 3, ki vključujejo blato iz centrifug ali separatorjev, lahko odstranjujejo prek iztoka odpadne vode, če so bile obdelane z eno od metod obdelave blata iz centrifug ali separatorjev, določenih v delu III oddelka 4 poglavja II Priloge X k tej uredbi.

Oddelek 3

Posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 1 in kategorije 2

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 in kategorije 2, morajo biti načrtovani in urejeni tako, da zagotavljajo popolno ločenost snovi kategorije 1 od snovi kategorije 2, od vstopa surovin do odpreme nastalega pridobljenega proizvoda, razen če se mešanica snovi kategorije 1 in snovi kategorije 2 predeluje kot snov kategorije 1.

Oddelek 4

Posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 3

Poleg splošnih pogojev, določenih v oddelku 1, se uporabijo naslednje zahteve:

1. Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 ali 2, razen če so v popolnoma ločeni zgradbi.

2. Vendar lahko pristojni organ dovoli predelavo snovi kategorije 3 na istem kraju, kjer se ravna s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali se jih predeluje, če se navzkrižna kontaminacija prepreči z:

(a) načrtovanjem in ureditvijo obratov, zlasti ureditvijo za sprejetje, in z nadaljnjim ravnanjem s surovinami;

(b) načrtovanjem in upravljanjem opreme, ki se uporablja za predelavo, vključno z načrtovanjem in upravljanjem ločenih predelovalnih linij ali postopkov čiščenja, ki preprečujejo širjenje kakršnih koli možnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, in

(c) načrtovanjem in upravljanjem območij za začasno skladiščenje končnih proizvodov.

3. Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, morajo imeti napravo za odkrivanje tujkov, kot so delci embalaže ali kovinski koščki, v živalskih stranskih proizvodih ali pridobljenih proizvodih, če predelujejo snovi, ki so namenjene za krmo. Taki tujki se odstranijo pred predelavo ali med njo.

POGLAVJE II

HIGIENSKE ZAHTEVE IN ZAHTEVE ZA PREDELAVO

Oddelek 1

Splošne higienske zahteve

Poleg splošnih higienskih zahtev iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1069/2009 morajo predelovalni obrati uporabljati dokumentiran program zatiranja škodljivcev za izvajanje ukrepov za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice, določenimi v členu 25(1)(c) navedene uredbe.

Oddelek 2

Splošne zahteve za predelavo

1. Za neprekinjeno spremljanje pogojev predelave je treba uporabljati natančno umerjene merilne priprave/registratorje. Voditi je treba evidence kot dokazilo o datumih umerjanja merilnih priprav/registratorjev.

2. Snovi, ki morda uidejo iz podrobno opredeljene toplotne obdelave, kot so snovi, ki se izločijo ob zagonu ali uhajajo iz kuhalnih naprav, je treba vrniti v obtok toplotne obdelave ali pa jih zbrati in ponovno predelati oziroma jih odstraniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 3

Metode predelave za snovi kategorije 1 in kategorije 2

Če pristojni organ ne zahteva uporabe sterilizacije pod pritiskom (metoda 1), se snovi kategorije 1 in kategorije 2 predelajo v skladu z metodami predelave 2, 3, 4 ali 5, določenimi v poglavju III.

Oddelek 4

Predelava snovi kategorije 3

1. Za vsako metodo predelave, kakor je opredeljena v poglavju III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg toplotne obdelave, uporabljene v predelavi, zajemajo:

(a) velikost delcev surovin;

(b) temperaturo, doseženo v postopku toplotne obdelave;

(c) pritisk, če se ta izvaja na surovino;

(d) trajanje postopka toplotne obdelave ali stopnjo dovajanja v neprekinjenem sistemu. Za vsako zadevno kritično kontrolno točko je treba opredeliti minimalne standarde predelave.

2. V primeru kemičnih obdelav, ki jih pristojni organ ni odobril kot metodo predelave 7 v skladu s točko G poglavja III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg uporabljene kemične obdelave, zajemajo doseženo uravnavanje pH vrednosti.

3. Evidence je treba hraniti najmanj dve leti, kot dokazilo, da se uporabljajo minimalne procesne vrednosti za vsako kritično kontrolno točko.

4. Snovi kategorije 3 se predelajo v skladu s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7 ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli metodo predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III.

POGLAVJE III

STANDARDNE METODE PREDELAVE

A.   Metoda predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom)

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 50 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 50 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 50 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Živalske stranske proizvode z velikostjo delcev ne več kot 50 milimetrov je treba segrevati na temperaturo v središču nad 133 °C najmanj 20 minut brez prekinitve, pri tlaku (absolutnem) najmanj 3 barov. Pritisk se doseže tako, da se iz sterilizacijske komore popolnoma odstrani zrak in nadomesti s paro („nasičena para“); toplotna obdelava se lahko uporabi kot samostojen proces ali kot faza sterilizacije pred procesom predelave ali po njem.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

B.   Metoda predelave 2

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 150 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 150 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 150 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 125 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 50 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava mora potekati v sistemu serij.

C.   Metoda predelave 3

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 95 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 55 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 13 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

D.   Metoda predelave 4

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode dati v posodo z dodatkom maščobe in segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 16 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 13 minut, temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 8 minut in temperaturo v središču nad 130 °C najmanj 3 minute.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

E.   Metoda predelave 5

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 20 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 20 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 20 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati toliko časa, da koagulirajo in jih nato stisniti, da se iz beljakovinskih snovi odstranita maščoba in voda. Beljakovinske snovi je treba nato segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 80 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 60 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

F.   Metoda predelave 6 (za živalske stranske proizvode kategorije 3, pridobljene le iz vodnih živali ali vodnih nevretenčarjev)

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Delce živalskih stranskih proizvodov je treba zmanjšati na najmanj:

(a) 50 mm v primeru toplotne obdelave v skladu s točko 2(a) ali

(b) 30 mm v primeru toplotne obdelave v skladu s točko 2(b).

Nato jih je treba premešati z mravljično kislino, da se pH zmanjša in ohrani na 4,0 ali manj. Mešanico je treba shraniti za najmanj 24 ur, do nadaljnje obdelave.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba mešanico segreti na:

(a) temperaturo v središču najmanj 90 °C najmanj 60 minut ali

(b) temperaturo v središču najmanj 70 °C najmanj 60 minut.

Kadar se uporablja neprekinjen sistem pretoka, je treba potovanje proizvoda skozi toplotni izmenjevalec nadzorovati z mehanskimi ukazi za omejevanje njegovih odmikov, tako da po končanem postopku toplotne obdelave proizvod opravi ciklus, ki je zadovoljiv tako po času kot po temperaturi.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

G.   Metoda predelave 7

1. Katera koli metoda predelave, ki jo odobri pristojni organ in za katero navedeni organi od nosilca dejavnosti prejmejo naslednje dokaze:

(a) opredelitev zadevnih nevarnosti v vhodni snovi glede na izvor snovi in možnih tveganj glede na zdravstveni status živali v državi članici oziroma na območju ali v coni, kjer naj bi se metoda uporabila;

(b) da se z metodo predelave lahko te nevarnosti zmanjšajo na raven, ki ne povzroča znatnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c) vzorčenje končnega proizvoda vsak dan v obdobju 30 proizvodnih dni v skladu z naslednjimi mikrobiološkimi standardi:

(i) vzorci snovi, odvzeti neposredno po obdelavi:

odsotnost Clostridium perfringens v 1 g proizvoda;

(ii) vzorci snovi, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja:

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g,

pri čemer je:

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

2. Podatke o kritičnih kontrolnih točkah, v skladu s katerimi vsak predelovalni obrat zadovoljivo izpolnjuje mikrobiološke standarde, je treba evidentirati in hraniti, da upravljavec in pristojni organ lahko spremljata obratovanje predelovalnega obrata. Podatki, ki jih je treba evidentirati in spremljati, morajo zajemati velikost delcev in, če je primerno, kritično temperaturo, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

3. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ dovoli uporabo metod predelave, ki so bile odobrene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, v skladu s poglavjem III Priloge V k Uredbi (ES) št. 1774/2002.

4. Pristojni organ trajno ali začasno ustavi uporabo metod predelave iz točk 1 in 3, če pridobi dokaze, da so se znatno spremenile katere koli izmed okoliščin iz točke 1(a) ali (b).

5. Pristojni organ na zahtevo obvesti pristojni organ druge države članice o informacijah, ki jih ima na voljo v skladu s točkama 1 in 2 v zvezi z odobreno metodo predelave.

POGLAVJE IV

ALTERNATIVNE METODE PREDELAVE

Oddelek 1

Splošne določbe

▼M1

1. Snovi, ki nastanejo pri predelavi snovi kategorij 1 in 2, se trajno označijo v skladu z zahtevami za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov iz poglavja V Priloge VIII.

Vendar takšno označevanje ni obvezno za naslednje snovi iz oddelka 2:

(a) biodizel, proizveden v skladu s točko D;

(b) hidrolizirane snovi iz točke H;

(c) mešanice prašičjega in perutninskega gnoja z živim apnom, proizvedene v skladu s točko I;

(d) obnovljiva goriva, proizvedena iz topljenih maščob, ki so pridobljena iz snovi kategorije 2, v skladu s točko J.

▼B

2. Pristojni organ države članice pristojnemu organu druge države članice na njegovo zahtevo zagotovi rezultate uradnega nadzora, kadar se alternativna metoda prvič uporabi v zadevni državi članici, da se olajša uvedba nove alternativne metode.

Oddelek 2

Standardi predelave

A.   Postopek alkalne hidrolize

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo živalski stranski proizvodi vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Alkalna hidroliza se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) Raztopina natrijevega hidroksida (NaOH) ali kalijevega hidroksida (KOH) (ali kombinacija obeh) se uporablja v količini, ki zagotavlja približno molarno ekvivalenco teži, vrsti in sestavi živalskih stranskih proizvodov, ki so namenjeni predelavi.

V primeru visokega deleža maščob v živalskih stranskih proizvodih, ki nevtralizirajo baze, se dodatek baze prilagodi tako, da se doseže navedena molarna ekvivalenca.

(b) Živalski stranski proizvodi se shranijo v posodo iz legiranega jekla. Izmerjene količine luga se dodajo bodisi v trdni obliki bodisi kot raztopina, kot je navedeno v točki (a).

(c) Posoda se zapre, živalski stranski proizvodi in alkalna mešanica pa se segrejejo do temperature v središču najmanj 150 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 4 barov:

(i) neprekinjeno tri ure;

(ii) neprekinjeno šest ur v primeru obdelave živalskih stranskih proizvodov iz člena 8(a)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Vendar se lahko snovi, pridobljene iz snovi kategorije 1, ki vključujejo živali, usmrčene v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE, ki so bodisi prežvekovalci, za katere ni potreben test TSE, bodisi prežvekovalci, ki so bili testirani in so imeli negativen rezultat v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001, predelajo v skladu s točko 2(c)(i) tega oddelka ali

(iii) neprekinjeno eno uro v primeru živalskih stranskih proizvodov, ki jih sestavljajo snovi iz rib ali perutnine.

(d) Postopek poteka v sistemu serij, snov v posodi pa se stalno premešava, s čimer se pospešuje proces predelave, dokler tkivo ni raztopljeno, kosti in zobje pa zmehčani.

(e) Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom.

B.   Postopek visokotlačne visokotemperaturne hidrolize

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo snovi kategorije 2 in kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Visokotlačna visokotemperaturna hidroliza se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) Živalski stranski proizvodi se najmanj 40 minut neprekinjeno segrevajo do temperature v središču najmanj 180 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 12 barov, pri čemer poteka segrevanje s posrednim uvajanjem pare v biolitični reaktor.

(b) Postopek poteka v serijah, snov v posodi pa se stalno premešava.

(c) Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

C.   Postopek visokotlačne hidrolize v bioplin

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo živalski stranski proizvodi vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Postopek visokotlačne hidrolize v bioplin se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) Živalski stranski proizvodi se najprej predelajo ob uporabi metode predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določene v poglavju III, v odobrenem predelovalnem obratu.

(b) Postopku iz točke (a) sledi obdelava razmaščene snovi pri temperaturi najmanj 220 °C najmanj 20 minut pri (absolutnem) tlaku najmanj 25 barov, pri čemer poteka segrevanje v dveh korakih, najprej z neposrednim vbrizgavanjem pare, temu pa sledi posredno segrevanje v koaksialnem izmenjevalniku toplote.

(c) Postopek poteka v serijah ali neprekinjeno, snov pa se stalno premešava.

(d) Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

(e) Pridobljeno snov se zmeša z vodo in se brez zraka fermentira v reaktorju za pridobivanje bioplinov (pretvorba v bioplin).

(f) Če se uporabi vhodna snov kategorije 1, poteka celoten postopek na istem mestu in v zaprtem sistemu, bioplin, ki nastaja med postopkom, pa se hitro sežge v istem obratu pri najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“).

D.   Postopek proizvodnje biodizla

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Proizvodnja biodizla se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) Razen če se uporabi ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov, najprej predelajo:

(i) z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom) iz poglavja III za snovi kategorije 1 ali 2 in

(ii) s katero koli od metod predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, v primeru snovi, pridobljenih iz rib, pa z metodami od 1 do 7 iz poglavja III za snovi kategorije 3.

(b) Predelana maščoba se nato predela še ob uporabi ene od naslednjih metod:

(i) postopka, pri katerem se predelana maščoba loči od beljakovin, v primeru maščobe, ki izvira iz prežvekovalcev, pa se odstranijo netopne nečistoče do ravni 0,15 masnega %, potem pa se zanjo izvedeta estrifikacija in transestrifikacija.

Za predelane maščobe iz snovi kategorije 3 se estrifikacija ne zahteva. Za postopek estrifikacije se pH z dodajanjem žveplene kisline (H2SO4) ali ekvivalentne kisline zniža pod 1, mešanica pa se najmanj dve uri med intenzivnim mešanjem segreva do 72 °C.

Transestrifikacija se izvaja z zviševanjem pH na okrog 14 z uporabo kalijevega hidroksida ali ekvivalentnega luga pri 35 °C do 50 °C najmanj 15 minut. Transesterifikacija se izvede pod zgoraj opisanimi pogoji dvakrat ob uporabi vedno sveže bazične raztopine. Temu sledi rafinacija proizvodov, ki vključuje vakuumsko destilacijo pri 150 °C, njen proizvod pa je biodizel;

(ii) postopka, pri katerem se uporabljajo ekvivalentni postopkovni parametri, ki jih odobri pristojni organ.

E.   Brookesov postopek uplinjanja

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabi snov kategorije 2 in kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Brookesov postopek uplinjanja se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) Pozgorevalna komora je ogrevana z zemeljskim plinom.

(b) Primarna komora uplinjevalnika se napolni z živalskimi stranskimi proizvodi in vrata se zaprejo. Primarna komora nima gorilnikov in je namesto s toplotnim prenosom ogrevana s prevajanjem toplote iz pozgorevalne komore, ki je pod njo. Zrak prihaja v primarno komoro samo skozi tri vstopne ventile, ki so vgrajeni na glavnih vratih, da povečuje učinkovitost procesa.

(c) Živalski stranski proizvodi se uparijo v kompleksne ogljikovodike, nastali plini pa potujejo iz primarne komore skozi ozko odprtino na vrhu zadnje stene do mešalnih in drobilnih con, kjer se razbijejo na sestavne elemente. Na koncu plini potujejo v pozgorevalno komoro, v kateri se ob prebitku zraka sežgejo z naravnim plinom iz plinskega gorilnika.

(d) Vsaka predelovalna enota ima za primer okvare gorilnika ali ventilatorja dva gorilnika in dva sekundarna zračna ventilatorja. Sekundarna komora je zasnovana tako, da omogoča minimalni zadrževalni čas dveh sekund pri temperaturi najmanj 950 °C pri vseh pogojih zgorevanja.

(e) Ko izstopni plini zapustijo drugo komoro, potujejo skozi barometrični dušilec na dnu ognjišča, ki jih ohlaja in redči z zrakom iz okolja, pri čemer ohranja stalen tlak v primarni in sekundarni komori.

(f) Postopek je končan po 24 urah in vključuje nalaganje, predelavo in ohlajanje snovi ter odstranjevanje pepela. Na koncu ciklusa se preostali pepel vakuumsko izsesa iz primarne komore v zaprte vreče, ki se pred odvozom iz obrata za njihovo odstranitev zapečatijo.

(g) Uplinjanje drugih snovi razen živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno.

F.   Sežiganje živalskih maščob v postopku termonaprave za segrevanje

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Sežiganje živalskih maščob v postopku termonaprave za segrevanje se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) Razen če se uporabijo ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije živalskih stranskih proizvodov najprej predelajo ob uporabi:

(i) če je maščobna frakcija snovi kategorije 1 in 2 namenjena sežigu v drugem obratu,

 katere koli izmed metod predelave od 1 do 5 iz poglavja III te priloge za maščobne frakcije iz predelave prežvekovalcev, ki so bili testirani in so imeli negativen rezultat v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001, in iz predelave živali, razen prežvekovalcev, za katere je potreben test TSE;

 metode predelave 1 iz poglavja III za maščobne frakcije iz predelave drugih prežvekovalcev in

(ii) katere koli metode predelave od 1 do 5 ali metode predelave 7 ali, če so snovi proizvedene iz rib, predelovalne metode od 1 do 7, kot so določene v poglavju III, za snovi kategorij 1 in 2, namenjene sežigu v istem obratu, in za snovi kategorije 3.

(b) Maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih sežigu v drugem obratu, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

(c) Po postopku v skladu z (a) in (b) je treba maščobe:

(i) pariti v parilniku in žgati pri temperaturi najmanj 1 100 °C najmanj 0,2 sekunde ali

(ii) predelati ob uporabi ustreznih postopkovnih parametrov, ki jih je odobril pristojni organ.

(d) Sežiganje snovi živalskega izvora, ki niso živalske maščobe, ni dovoljeno.

(e) Sežiganje maščob, proizvedenih iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, se mora izvesti v istem obratu, v katerem je maščoba predelana s ciljem, da se proizvedena energija izkoristi za predelovalni postopek. Pristojni organ lahko dovoli prenos navedene maščobe v druge obrate za sežiganje, če:

(i) je namembni obrat pooblaščen za sežiganje;

(ii) predelava hrane ali krme v odobrenem obratu na isti posesti poteka pod strogimi pogoji razločevanja.

(f) Sežiganje se izvaja v skladu z zakonodajo Unije na področju varstva okolja, zlasti ob upoštevanju standardov navedene zakonodaje glede najboljših tehnik, ki so na voljo za nadzor in spremljanje izpustov.

G.   Postopek toplotno-mehanske obdelave za proizvodnjo biogoriva

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo gnoj in vsebina prebavnega trakta ter snov kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Toplotno-mehanska obdelava za proizvodnjo biogoriva se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) Živalski stranski proizvodi se naložijo v pretvornik in nato osem ur obdelujejo pri temperaturi 80 °C. V tem času se velikost snovi stalno zmanjšuje z uporabo ustrezne opreme za mehansko abrazijo.

(b) Nato se snov vsaj dve uri obdeluje pri temperaturi 100 °C.

(c) Velikost delcev snovi, ki nastane, ne sme biti večja od 20 milimetrov.

(d) Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da se zahteve glede časa, temperature in tlaka, določene v točkah (a) in (b), dosežejo sočasno.

(e) Med toplotno obdelavo snovi se voda, ki izpareva, stalno odvaja iz prostora za zrak nad biogorivom skozi kondenzator iz nerjavečega jekla. Kondenzat se vsaj eno uro, preden se izpusti kot odpadna voda, vzdržuje pri temperaturi vsaj 70 °C.

(f) Po toplotni obdelavi snovi se nato biogorivo, ki nastane, iz pretvornika odvede in avtomatično prenese s popolnoma pokritim in zaprtim transporterjem v sežig ali sosežig na isti lokaciji.

(g) Postopek se opravi na serijski način.

▼M9 —————

▼M1

I.   Tretiranje prašičjega in perutninskega gnoja z apnom

1.   Vhodne snovi

V tem postopku se lahko uporabi gnoj prašičjega ali perutninskega izvora, kot je določen v členu 9(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2.   Metoda predelave

(a) Vsebnost suhe snovi v gnoju je treba določiti z uporabo metode CEN EN 12880:2000 ( 1 )„ Opredelitev blata. Določanje suhega ostanka in vsebnosti vode.“

V tem postopku mora biti vsebnost suhe snovi med 15 in 70 %.

(b) Količino apna, ki se mora dodati, je treba določiti tako, da je dosežena ena od kombinacij časa in temperature iz točke (f).

(c) Velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, ki se predelajo, ne sme biti večja od 12 mm.

Delce gnoja je treba po potrebi zmanjšati, tako da dosežejo največjo dovoljeno velikost delcev.

(d) Gnoj mora biti pomešan z živim apnom (CaO), ki je zmerno do visoko reaktivno v manj kot šestih minutah, da se doseže dvig temperature za 40 °C, ki je eno od meril v testu reaktivnosti 5.10 iz metode CEN EN 459-2:2002 ( 2 ).

Mešanje je treba izvesti z dvema mešalnikoma, ki delujeta en za drugim in imata po dva vijaka.

Oba mešalnika morata:

(i) imeti vijaka premera 0,55 m in dolžine 3,5 m;

(ii) delovati z močjo 30 kW in hitrostjo vrtenja vijaka 156 obr/min;

(iii) imeti zmogljivost obdelave 10 ton na uro.

Povprečen čas mešanja mora biti približno dve minuti.

(e) Mešanico je treba mešati vsaj šest ur, dokler končna mešanica ne doseže najmanj dveh ton.

(f) Na nadzornih točkah, ki jih je treba vzpostaviti v končni mešanici, se opravljajo trajne meritve vrednosti pH, ki mora doseči najmanj vrednost 12 v enem od naslednjih časovnih obdobij, v katerih mora biti dosežena tudi ustrezna temperatura:

(i) 60 °C za 60 minut ali

(ii) 70 °C za 30 minut.

(g) Postopek se opravi na serijski način.

(h) Vzpostavljen mora biti trajen pisni postopek na podlagi načel HACCP.

(i) Upravljavci morajo pristojnemu organu s postopkom validacije v skladu z naslednjimi zahtevami dokazati, da je postopek, pri katerem se uporablja mešalna naprava, ki se razlikuje od mešalne naprave iz točke (d), ali pri katerem se uporablja dolomit (CaOMgO) namesto živega apna, vsaj toliko učinkovit kot postopek iz točk (a) do (h):

Navedeni postopek validacije mora:

 dokazati, da se pri uporabi mešalne naprave, ki se razlikuje od tiste iz točke (d), ali dolomita, kakor je primerno, lahko proizvede mešanica gnoja, pri katere se dosežejo vrednosti pH, časa in temperature iz točke (f);

 temeljiti na spremljanju časa in temperature na dnu, v sredini in na vrhu končne mešanice z reprezentativnim številom nadzornih točk (vsaj štiri nadzorne točke v območju dna, ki je največ 10 cm od dna in največ 10 cm od vrha, ena nadzorna točka na sredini med dnom in vrhom končne mešanice, štiri nadzorne točke v skrajnem območju na vrhu končne mešanice, ki je največ 10 cm pod površino in največ 10 cm pod vrhom končne mešanice);

 biti izvedena v dveh najmanj 30-dnevnih obdobjih, od katerih mora eno biti v hladnem obdobju leta, in na geografski lokaciji, kjer se bo mešalna naprava uporabljala.

J.   Večstopenjski postopek katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv

1.   Vhodne snovi

(a) V tem postopku se lahko uporabijo naslednje snovi:

(i) topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2, ki so bile predelane z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom);

(ii) ribje olje ali topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile predelane s:

 katero koli od metod predelave 1 do 5 ali z metodo predelave 7 ali

 katero koli od metod predelave 1 do 7 v primeru snovi, pridobljenih iz ribjega olja;

(iii) ribje olje ali topljene maščobe, ki so bile proizvedene v skladu z oddelkom VIII (ribje olje) ali oddelkom XII (topljene maščobe) Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(b) Uporaba topljenih maščob, pridobljenih iz snovi kategorije 1, je v tem postopku prepovedana.

2.   Metoda predelave

(a) Topljene maščobe morajo biti pred predelavo obdelane z:

(i) beljenjem centrifugiranih snovi preko glinenega filterja;

(ii) odstranitvijo preostalih netopnih nečistoč s filtracijo.

(b) Z obdelanimi snovi se opravi večstopenjski postopek katalize, ki zajema hidrodeoksigenacijo, ki ji sledi izomerizacija.

Snovi morajo biti izpostavljene tlaku najmanj 20 barov pri temperaturi najmanj 250 °C najmanj 20 minut.

▼M9

K.   Siliranje ribjih snovi

1.   Vhodne snovi

V tem postopku se lahko uporabijo samo naslednji stranski proizvodi, pridobljeni iz vodnih živali:

(a) snovi kategorije 2 iz člena 9(f)(i) in (iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) snovi kategorije 3.

2.   Metoda predelave

2.1 Snovi, ki bodo obdelane, se dnevno in brez nepotrebnega odlašanja zbirajo v objektih akvakulture in obratih za predelavo hrane, zmeljejo ali sesekljajo in nato silirajo pri pH 4 ali manj z mravljično kislino ali drugo organsko kislino, odobreno v skladu z zakonodajo o krmi. Tako nastala ribja silaža mora biti suspenzija delcev vodnih živali, utekočinjenih z delovanjem endogenih encimov v prisotnosti dodane kisline. Beljakovine vodnih živali je treba z encimi in kislino zmanjšati na manjše topne enote, da se prepreči mikrobiološka kontaminacija. Silirane snovi se prepeljejo v predelovalni obrat.

2.2 V predelovalnem obratu se morajo silirane snovi pretočiti v zaprte skladiščne cisterne. Inkubacija mora trajati vsaj 24 ur pri pH 4 ali manj pred toplotno obdelavo. Pred toplotno obdelavo mora biti pH silaže vodnih živali 4 ali manj, delci pa morajo biti manjši od 10 mm po filtraciji ali maceraciji v obratu. Med predelavo je treba silažo predhodno segreti na temperaturo nad 85 °C, čemur sledi inkubacija v izolirani posodi, da se v 25 minutah doseže temperatura 85 °C po celotni ribji snovi. Postopek mora potekati v zaprti proizvodni liniji s cisternami in cevmi.

2.3 Pred izdajo dovoljenja mora pristojni organ oceniti stalni pisni postopek nosilca dejavnosti iz člena 29(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

▼B

Oddelek 3

Odstranjevanje in uporaba pridobljenih proizvodov

1. Proizvodi, pridobljeni iz predelave:

(a) snovi kategorije 1, se:

(i) odstranijo v skladu s členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(ii) odstranijo z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;

▼M4

(iii) pretvorijo v bioplin. V takem primeru je treba presnovne ostanke odstraniti v skladu s točko (i) ali (ii), razen kadar snovi nastanejo pri predelavi v skladu s točko 2(a) ali (b), kadar se lahko ostanki uporabljajo v skladu s pogoji iz točke 2(a) ali točke 2(b)(iii), kot je primerno; ali

▼B

(iv) nadalje predelajo v maščobne derivate, ki niso namenjeni za krmo;

(b) snovi kategorije 2 ali 3, se:

▼M4

(i) odstranijo v skladu s točko 1(a)(i) ali (ii), s predhodno predelavo, kot je določena v členu 13(a) in (b) ter členu 14(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ali brez nje;

▼B

(ii) nadalje predelajo v maščobne derivate, ki niso namenjeni za krmo;

(iii) uporabijo kot organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal ali

(iv) kompostirajo ali pretvorijo v bioplin.

2. Snovi, ki nastanejo pri predelavi v skladu s:

(a) postopkom alkalne hidrolize, opredeljenim v točki A oddelka 2, se lahko predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov in nato hitro sežgejo pri temperaturi najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“); če se kot vhodna snov uporabi snov iz člena 8(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pretvorba v bioplin poteka na istem mestu kot predelava in v zaprtem sistemu;

(b) postopkom proizvodnje biodizla, se lahko:

(i) v primeru biodizla in ostankov iz destilacije biodizla uporabijo kot gorivo brez omejitev iz te uredbe (končna točka);

▼M4

(ii) v primeru kalijevega sulfata uporabijo neposredno na zemljišču ali za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo na zemljišču;

(iii) v primeru glicerina, pridobljenega iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelanega v skladu z metodo predelave 1 iz poglavja III:

 uporabijo za tehnične namene,

 pretvorijo v bioplin, pri čemer se lahko presnovni ostanki v skladu z odločitvijo pristojnega organa uporabijo na zemljišču na nacionalnem ozemlju države članice proizvajalke, ali

 uporabijo za denitrifikacijo v čistilni napravi odpadne vode, v tem primeru se ostanki denitrifikacije lahko uporabijo na zemljišču v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS ( 3 );

(iv) v primeru glicerina, pridobljenega iz snovi kategorije 3:

 uporabijo za tehnične namene,

 pretvorijo v bioplin, v tem primeru se lahko presnovni ostanki uporabijo na zemljišču, ali

 uporabijo za krmljenje, če glicerin ni pridobljen iz snovi kategorije 3 iz člena 10(n), (o), in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼M1

(c) večstopenjskim postopkom katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv:

(i) bencin in druga goriva, ki nastanejo med postopkom, se lahko uporabijo kot gorivo brez omejitev iz te uredbe (končna točka);

(ii) glina, uporabljena pri beljenju, in blato iz postopka obdelave pred predelavo iz točke J(2)(a) oddelka 2 se lahko:

 odstranijo s sežiganjem ali sosežiganjem,

 pretvorijo v bioplin,

 kompostirajo ali uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz člena 36(a)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼M9

(d) mešanica prašičjega in perutninskega gnoja, obdelana z apnom, se lahko nanaša na tla kot predelan gnoj;

▼M9

(e) končni proizvod, pridobljen s silažo ribje snovi, se lahko:

(i) za snovi kategorije 2 uporabi za namene iz člena 13(a) do (d) in člena 13(g) do (i) Uredbe (ES) št. 1069/2009 brez nadaljnje predelave ali kot krma za živali iz člena 18 ali člena 36(a)(ii) navedene uredbe ali

(ii) za snovi kategorije 3 uporabi za namene iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

▼M4

3. Vsi odpadki – razen živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz točke 2 – ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v skladu s tem oddelkom, kot so gošča, vsebina filtrov, pepel in presnovni ostanki, se odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

▼B




PRILOGA V

PRETVORBA ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV V BIOPLIN ALI KOMPOST

POGLAVJE I

ZAHTEVE ZA OBRATE

Oddelek 1

Obrati za pridobivanje bioplinov

1. Obrat za bioplin mora biti opremljen z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, ki je ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo z velikostjo delcev snovi pred vstopom v enoto največ 12 mm, in imeti:

(a) naprave za spremljanje temperature, ki mora doseči 70 °C v eni uri;

(b) registratorje za neprekinjeno zapisovanje rezultatov meritev iz točke (a) ter

(c) primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

2. Z odstopanjem od točke 1 enota za pasterizacijo/higienizacijo ni obvezna za obrate za pridobivanje bioplinov, ki predelujejo samo:

(a) snovi kategorije 2, ki so bile predelane v skladu z metodo predelave 1, določeno v poglavju III Priloge IV;

(b) snovi kategorije 3, ki so bile predelane v skladu z metodami predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli od metod predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III Priloge IV;

(c) snovi kategorije 3, ki so bile pasterizirane/higienizirane v drugem odobrenem obratu;

▼M4

(d) živalske stranske proizvode, ki se lahko uporabijo na zemljišču brez predelave v skladu s členom 13(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in s to uredbo, če pristojni organ meni, da ne predstavljajo tveganja za širjenje katere koli resne prenosljive bolezni na ljudi ali živali;

▼B

(e) živalske stranske proizvode, ki so bili obdelani s postopkom alkalne hidrolize, določenim v točki A oddelka 2 poglavja IV Priloge IV;

(f) naslednje živalske stranske proizvode, če to odobri pristojni organ:

(i) živalske stranske proizvode iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili v času, ko so bili namenjeni uporabi, ki ni prehrana ljudi, predelani v skladu s členom 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(ii) živalske stranske proizvode iz člena 10(g) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(iii) živalske stranske proizvode, ki so pretvorjeni v bioplin, če so presnovni ostanki pozneje pretvorjeni v kompost ali predelani oziroma odstranjeni v skladu s to uredbo.

3. Če je obrat za pridobivanje bioplina na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za pridobivanje bioplinov.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za pridobivanje bioplinov in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4. Vsak obrat za pridobivanje bioplinov mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

Oddelek 2

Obrati za kompostiranje

1. Obrat za kompostiranje mora biti opremljen z zaprtim reaktorjem ali zaprtim območjem za kompostiranje, ki ga ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo v obrat, in imeti naslednje:

(a) naprave za spremljanje temperature v razmerju s časom;

(b) registratorje za po potrebi neprekinjeno zapisovanje rezultatov meritev iz točke (a);

(c) primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

2. Z odstopanjem od točke 1 se lahko dovolijo drugačni sistemi kompostiranja pod pogojem, da:

(a) so upravljani tako, da vse snovi v sistemu dosežejo zahtevane časovne in temperaturne parametre, vključno s stalnim spremljanjem navedenih parametrov, kjer je to primerno, ali

(b) predelujejo le snovi iz točke 2 oddelka 1 in

(c) izpolnjujejo vse druge ustrezne zahteve te uredbe.

3. Če je obrat za kompostiranje na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat za kompostiranje oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za kompostiranje.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za kompostiranje in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4. Vsak obrat za kompostiranje mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

POGLAVJE II

HIGIENSKE ZAHTEVE ZA OBRATE ZA PRIDOBIVANJE BIOPLINOV IN OBRATE ZA KOMPOSTIRANJE

1. Stranske živalske proizvode je treba predelati kar najhitreje po prispetju v obrat za pridobivanje bioplinov ali obrat za kompostiranje. Do obdelave morajo biti pravilno uskladiščeni.

2. Kontejnerje, posode in prevozna sredstva, uporabljene za prevoz neobdelanih snovi, je treba očistiti in razkužiti na posebej določenem območju.

Navedeno območje mora biti na takem mestu ali biti oblikovano tako, da se prepreči tveganje kontaminacije obdelanih proizvodov.

3. Sistematično je treba izvajati preventivne ukrepe za zaščito pred pticami, glodavci, mrčesom in drugimi škodljivci.

V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

4. Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

5. Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Razporede kontrolnih pregledov in rezultate pregledov je treba dokumentirati.

6. Naprave in opremo je treba ohranjati v dobrem operativnem stanju in v rednih razdobjih umerjati merilno opremo.

7. Ravnanje s presnovnimi ostanki in kompostom ter njihovo skladiščenje v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje morata potekati tako, da se prepreči ponovna kontaminacija.

POGLAVJE III

PARAMETRI PRETVORBE

Oddelek 1

Standardni parametri pretvorbe

1. Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, opremljenem z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

(a) največja velikost delcev pred vstopom v enoto: 12 mm;

(b) najnižja temperatura po vsej snovi v enoti: 70 °C in

(c) najkrajši čas v enoti, brez prekinitve: 60 minut.

Vendar se lahko mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom kategorije 3 uporabljajo brez pasterizacije/higienizacije kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, če pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali.

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se dovajajo v obrat za pridobivanje bioplinov brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2. Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za kompostiranje, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

(a) največja velikost delcev pred vstopom v reaktor za kompostiranje: 12 mm;

(b) najnižja temperatura po vsej snovi v reaktorju: 70 °C in

(c) najkrajši čas brez prekinitve: 60 minut.

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se kompostirajo brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 2

Alternativni parametri pretvorbe za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje

1. Pristojni organ lahko dovoli uporabo parametrov, ki niso določeni v točki 1 oddelka 1 poglavja I in ki niso standardizirani parametri pretvorbe, če prosilec za tako uporabo dokaže, da se s temi parametri zagotovi ustrezno zmanjšanje bioloških tveganj. Prikaz vsebuje odobritev, ki se izvede v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a) določitev in analiza možnih nevarnosti, skupaj z vplivom vhodne snovi, na podlagi popolnega opisa pogojev in parametrov predelave;

(b) ocena tveganja, s katero se presodi, kako so posebni pogoji predelave iz točke (a) doseženi v praksi v običajnih in neobičajnih okoliščinah;

(c) potrjevanje načrtovanega postopka z merjenjem zmanjšanja sposobnosti preživetja/infektivnosti:

(i) endogenih indikatorskih organizmov med postopkom, v katerem je indikator:

 stalno prisoten v surovini v velikem številu,

 nič manj toplotno odporen proti smrtonosnim vidikom postopka predelave, hkrati pa ni občutno bolj odporen od povzročiteljev bolezni, ki jih nadzoruje,

 razmeroma preprosto je določiti njegovo število ter ga ugotoviti in potrditi, ali

(ii) dobro opredeljenega preskusnega organizma ali virusa med izpostavljenostjo, ki je v primernem preskusnem telesu vnesen v vhodno snov;

(d) pri potrjevanju nameravanega postopka iz točke (c) je treba dokazati, da postopek doseže naslednjo splošno zmanjšanje tveganja:

(i) pri termičnih in kemičnih postopkih:

 zmanjšanje Enterococcus faecalis ali Salmonelle Senftenberg za 5 log10 (775 W, H2S negativno),

 zmanjšanje titra infektivnosti toplotno odpornih virusov, kakršen je parvovirus, za vsaj 3 log10, kadar so opredeljeni kot pomembna nevarnost, in

(ii) pri kemičnih postopkih tudi:

 zmanjšanje odpornih zajedavcev, kot so jajčeca Ascaris spp., za najmanj 99,9 % (3 log10) oblik, sposobnih preživetja;

(e) zasnova popolnega programa nadzora, ki vključuje postopke za spremljanje delovanja postopka iz točke (c);

(f) ukrepi, ki zagotavljajo neprekinjeno spremljanje in nadziranje pomembnih postopkovnih parametrov, določenih v programu nadzora pri delovanju obrata.

Podrobnosti o pomembnih postopkovnih parametrih, ki se uporabljajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, in drugih kritičnih kontrolnih točkah se evidentirajo in shranijo, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik ter pristojni organi spremljajo potek delovanja obrata.

Nosilec dejavnosti mora evidence na zahtevo predložiti pristojnemu organu. Informacije o postopku, odobrenem v tej točki, je treba na zahtevo predložiti Komisiji.

2. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ do sprejetja pravil, navedenih v členu 15(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, pod pogojem, da zagotavljajo enak učinek glede zmanjšanja povzročiteljev bolezni, za:

(a) odpadke iz gostinskih dejavnosti, ki se uporabljajo kot edini živalski stranski proizvod v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, in

(b) mešanice odpadkov iz gostinskih dejavnosti z naslednjimi snovmi:

(i) gnojem;

(ii) vsebino prebavnega trakta, ločeno od prebavnega trakta;

(iii) mlekom;

(iv) proizvodi na osnovi mleka;

(v) proizvodi, pridobljenimi iz mleka;

(vi) kolostrumom;

(vii) izdelki s kolostrumom;

(viii) jajci;

(ix) jajčnimi izdelki;

▼M9

(x) živalskimi stranskimi proizvodi iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili predelani, kot je opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004;

▼M9

(xi) mešanicami živalskih stranskih proizvodov iz točke 2(b) in neživalskih stranskih snovi.

▼B

3. Če so snovi iz točke 2(b) ali pridobljeni proizvodi iz člena 10(g) Uredbe (ES) št. 1069/2009 edina vhodna snov živalskega izvora, ki se obdeluje v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, lahko pristojni organ dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, če:

(a) meni, da te snovi ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli resne prenosljive bolezni na ljudi ali živali;

▼M9

(b) meni, da so presnovni ostanki ali kompost nepredelane snovi, in nosilcem dejavnosti naloži, naj z njimi ravnajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009, s to uredbo ali, v primeru komposta in presnovnih ostankov, pridobljenih iz odpadkov iz gostinskih dejavnosti, da jih predelajo ali odstranijo v skladu z okoljsko zakonodajo.

▼B

4. Nosilci dejavnosti lahko dajejo na trg presnovne ostanke in kompost, ki so bili predelani v skladu s parametri, ki jih je odobril pristojni organ:

(a) v skladu s točko 1;

(b) v skladu s točkama 2 in 3 samo v državi članici, v kateri so bili navedeni parametri odobreni.

Oddelek 3

Standardi za presnovne ostanke in kompost

1.

 

(a) Reprezentativni vzorci presnovnih ostankov ali komposta, odvzeti med pretvorbo ali takoj po njej v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje z namenom spremljanja postopka, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Escherichia coli: n = 5, c = 1, m = 1 000 , M = 5 000 v 1 g

ali

Enterococaceae: n = 5, c = 1, m = 1 000 , M = 5 000 v 1 g

ter

(b) reprezentativni vzorci presnovnih ostankov ali komposta, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5; c = 0; m = 0; M = 0,

Pri tem je v primeru točke (a) ali (b):

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

▼M10

2. Presnovni ostanki ali kompost, razen tistih iz točke 3(b) oddelka 2, ki niso skladni z zahtevami iz tega oddelka, se ponovno predelajo v bioplin ali kompost, pri salmoneli pa se z njimi ravna in jih odstrani v skladu z navodili pristojnega organa.

▼M1

3. Ko se živalski stranski proizvodi pretvorijo v bioplin ali kompostirajo skupaj s snovmi, ki niso živalskega izvora, lahko pristojni organ odobri, da upravljavci odvzamejo reprezentativne vzorce po pasterizaciji iz točke 1(a) oddelka 1 poglavja I ali po kompostiranju iz točke 1 oddelka 2, kakor je ustrezno, in pred mešanjem s snovmi, ki niso živalskega izvora, da se spremlja učinkovitost pretvorbe ali kompostiranja živalskih stranskih proizvodov, kakor je ustrezno.

▼B




PRILOGA VI

POSEBNA PRAVILA ZA RAZISKAVE, KRMLJENJE TER ZBIRANJE IN ODSTRANJEVANJE

POGLAVJE I

POSEBNA PRAVILA ZA VZORCE ZA RAZISKAVE IN DRUGE NAMENE

Oddelek 1

Raziskovalni in diagnostični vzorci

1. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da pošiljke raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev spremlja komercialni dokument, v katerem mora biti navedeno naslednje:

(a) opis snovi in živalske vrste izvora;

(b) kategorija snovi;

(c) količina snovi;

(d) kraj izvora in kraj odpreme snovi;

(e) ime in naslov pošiljatelja;

(f) ime in naslov prejemnika in/ali uporabnika.

2. Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo širjenje bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, med ravnanjem s snovmi pod njihovim nadzorom, zlasti z uporabo dobre laboratorijske prakse.

3. Prepovedana je kakršna koli nadaljnja uporaba raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za namene, ki niso navedeni v točki 38 Priloge I.

4. Raziskovalne in diagnostične vzorce ter vse proizvode, pridobljene z uporabo teh vzorcev, ki se ne hranijo za referenčne namene, je treba odstraniti:

(a) kot odpadke s sežiganjem ali sosežiganjem;

(b) v primeru živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz člena 8(a)(iv), člena 8(c) in (d), člena 9 in člena 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so del celičnih kultur, laboratorijske opreme ali laboratorijskih vzorcev, z obdelavo pod pogoji, ki so vsaj enakovredni potrjeni metodi za parne avtoklave ( 4 ), in poznejšim odstranjevanjem kot odpadkov ali odpadne vode v skladu z ustrezno zakonodajo Unije;

(c) s sterilizacijo pod pritiskom in poznejšim odstranjevanjem ali uporabo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

5. Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, vodijo evidenco pošiljk takih vzorcev.

V evidenci morajo biti navedeni informacije iz točke 1 ter datum in način odstranjevanja vzorcev ter kakršnih koli pridobljenih proizvodov.

6. Z odstopanjem od točk 1, 4 in 5 lahko pristojni organ sprejme ravnanje in odstranjevanje raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za izobraževalne namene pod drugimi pogoji, ki preprečujejo kakršna koli nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Oddelek 2

Trgovski vzorci in razstavni predmeti

1. Trgovski vzorci in razstavni predmeti se lahko prevažajo, uporabljajo in odstranjujejo le v skladu s točkami od 1 do 4 in 6 oddelka 1.

2. Trgovski vzorci, ki se ne hranijo za referenčne namene, se po opravljenih posebnih študijah ali analizah:

(a) ponovno odpremijo v državo članico izvora;

(b) odpremijo v drugo državo članico ali tretjo državo, če tako odpremo vnaprej odobri pristojni organ namembne države članice ali tretje države, ali

(c) odstranijo ali uporabijo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

3. Razstavni predmeti se po opravljeni razstavi ali umetniški dejavnosti ponovno odpremijo v državo članico izvora oziroma odpremijo ali odstranijo v skladu s točko 2.

POGLAVJE II

POSEBNA PRAVILA ZA KRMLJENJE

Oddelek 1

Splošne zahteve

▼M4

S snovmi kategorij 2 in 3, navedenimi v členu 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se lahko krmijo živali iz odstavka (1)(a), (b), (d), (f), (g) in (h) navedenega člena, če so poleg pogojev, ki jih pristojni organ določi v skladu s členom 18(1) navedene uredbe, izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

▼B

1. Živalske stranske proizvode je treba prevažati do uporabnikov ali v zbirne centre v skladu z oddelkoma 1 in 3 poglavja I Priloge VIII.

2. Zbirne centre mora registrirati pristojni organ, če:

(a) izpolnjujejo zahteve za obrate, ki izvajajo vmesne operacije, določene v poglavju II Priloge IX, in

(b) imajo primerne objekte in naprave za uničevanje neuporabljenih snovi, ali jih pošiljajo v odobreni predelovalni obrat ali v odobreno sežigalnico ali sosežigalnico v skladu s to uredbo.

3. Države članice lahko dovolijo uporabo predelovalnega obrata za snovi kategorije 2 kot zbirnega centra.

4. Upravljavci zbirnih centrov, ki oskrbujejo končne uporabnike s snovmi, razen z živalskimi stranskimi proizvodi, ki izhajajo iz vodnih živali in vodnih nevretenčarjev, morajo zagotoviti, da so obdelane po enem od naslednjih postopkov:

(a) denaturirane z raztopino barvila; raztopina mora biti tako močna, da je obarvanje uničene snovi jasno vidno in ne izgine, ko so obarvane snovi obdelane z zamrzovanjem ali hlajenjem, ter da je celotna površina vseh delov snovi prekrita s tako raztopino bodisi s pomakanjem snovi v raztopino bodisi z razprševanjem raztopine po snovi ali z drugo vrsto nanosa;

(b) sterilizirane s prekuhavanjem ali obdelavo s paro pod tlakom, dokler vsak del snovi ni popolnoma prekuhan, ali

(c) obdelane po drugem postopku ravnanja ali obdelave, ki ga odobri pristojni organ, odgovoren za upravljavca.

Oddelek 2

Krmljenje nekaterih živalskih vrst na postajah za krmljenje

1. Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1 iz člena 18(2)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za krmljenje naslednjih ogroženih in zaščitenih živalskih vrst na postajah za krmljenje pod naslednjimi pogoji:

(a) S snovmi se krmi:

▼M9

(i) ena od naslednjih vrst ptic mrhovinark v naslednjih državah članicah:



Oznaka države

Država članica

Živalska vrsta

Lokalno ime

Latinsko ime

BG

Bolgarija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

kraljevi orel

belorepec

črni škarnik

rjavi škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Aquila helíaca

Haliaeetus albicilla

Milvus migrans

Milvus milvus

EL

Grčija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

kraljevi orel

belorepec

črni škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Aquila heliaca

Haliaeetus albicilla

Milvus migrans

ES

Španija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

španski kraljevi orel

črni škarnik

rjavi škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Aquila adalberti

Milvus migrans

Milvus milvus

FR

Francija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

belorepec

črni škarnik

rjavi škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Haliaeetus albicilla

Milvus migrans

Milvus milvus

HR

Hrvaška

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

IT

Italija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

črni škarnik

rjavi škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Milvus migrans

Milvus milvus

CY

Ciper

rjavi jastreb

beloglavi jastreb

Aegypius monachus

Gyps fulvus

PT

Portugalska

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

SK

Slovaška

planinski orel

kraljevi orel

belorepec

črni škarnik

rjavi škarnik

Aquila chrysaetos

Aquila heliaca

Haliaeetus albicilla

Milvus migrans

Milvus milvus

▼B

(ii) ena od vrst iz reda zveri (Carnivora), naštetih v Prilogi II k Direktivi 92/43/EGS, v posebnih ohranitvenih območjih, določenih v navedeni direktivi, ali

(iii) ena od vrst iz reda ujed (Falconiformes) ali sov (Strigiformes), naštetih v Prilogi I k Direktivi 2009/147/ES, v posebnih območjih varstva, določenih v navedeni direktivi.

(b) Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za postajo za krmljenje.

Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

(i) se krmljenje ne uporablja kot alternativni način odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem ali poginulih prežvekovalcev, ki vsebujejo take snovi, ki pomenijo tveganje TSE,

(ii) je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor TSE, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 999/2001, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE.

(c) Pristojni organ zagotovi uskladitev z vsemi drugimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor zahtev, določenih v dovoljenju.

(d) Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

(e) Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ:

(i) se nanaša na živalske vrste, ki jih to dejansko zadeva, in jih imenuje;

(ii) vsebuje podroben opis lokacije postaje za krmljenje na geografskem območju, na katerem se bo izvajalo krmljenje, in

(iii) takoj preneha veljati v primeru:

 suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE, dokler se tveganje ne izključi, ali

 neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.

(f) Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

(i) krmljenju nameni območje, ki mora biti zaprto in na katero je dostop omejen na živalsko vrsto, ki naj bi se ohranila, če je to primerno, z ograjo ali kako drugače, kot je primerno glede na naravne vzorce hranjenja teh živalskih vrst;

(ii) zagotovi, da se primerni trupi govedi in vsaj 4 % primernih trupov ovc in koz, ki naj bi se uporabili za krmljenje, pred tako uporabo testirajo v okviru programa spremljanja TSE, ki se izvede v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 999/2001 in, če je to primerno, v skladu z odločitvijo, ki se sprejme na podlagi drugega pododstavka člena 6(1b) navedene uredbe, pri čemer morajo biti rezultati testiranja negativni, in

(iii) vodi evidenco vsaj o številu, naravi, ocenjeni teži in izvoru trupov živali, uporabljenih za krmljenje, datumu krmljenja, lokaciji, kjer se je krmljenje izvedlo, in, če je to primerno, rezultatih testov TSE.

2. Kadar država članica zaprosi Komisijo za vključitev v seznam iz točke 1(a), mora predložiti:

(a) podrobno utemeljitev razširitve seznama na nekatere vrste ptic mrhovinark v tej državi članici, vključno z obrazložitvijo, zakaj je treba take ptice hraniti s snovmi kategorije 1 namesto s snovmi kategorije 2 ali 3;

(b) predstavitev ukrepov, ki bodo sprejeti, da se zagotovi skladnost s točko 1.

Oddelek 3

Krmljenje prosto živečih živali zunaj postaj za krmljenje

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, če je to primerno brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, za krmljenje prosto živečih živali iz točke 1(a) oddelka 2 zunaj postaj za krmljenje pod naslednjimi pogoji:

1. Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

2. Pristojni organ mora v dovoljenju določiti gospodarstva ali črede na geografsko opredeljenem območju krmljenja pod naslednjimi pogoji:

(a) Območje krmljenja ne sme segati na območje intenzivne reje živali.

(b) Rejne živali na gospodarstvih ali v čredah na območjih krmljenja morajo biti pod rednim nadzorom uradnega veterinarja glede prevalence TSE in bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali.

(c) Krmljenje je treba nemudoma prekiniti v primeru:

(i) suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE na gospodarstvu ali v čredi, dokler se tveganje ne izključi;

(ii) suma ali potrditve izbruha resne bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali na gospodarstvu ali v čredi, dokler se tveganje ne izključi, ali

(iii) neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.

(d) Pristojni organ mora v dovoljenju določiti:

(i) ustrezne ukrepe za preprečevanje prenosa TSE in bolezni, ki se prenašajo z mrtvih živali na ljudi ali druge živali, kot so ukrepi, usmerjeni v vzorce hranjenja vrst, ki naj bi se ohranile, sezonske omejitve hranjenja, omejitve gibanja rejnih živali in drugi ukrepi, namenjeni nadzoru nad možnimi tveganji za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, kot so ukrepi, povezani z vrstami, ki so prisotne na območju krmljenja, za krmljenje katerih se ne uporabljajo živalski stranski proizvodi;

(ii) odgovornosti oseb ali subjektov na območju krmljenja, ki pomagajo pri krmljenju ali so odgovorni za rejne živali, v povezavi z ukrepi iz točke (i);

(iii) pogoje za izrek kazni, navedenih v členu 53 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se naložijo osebam ali subjektom iz točke (ii) te točke (d) za kršitve ukrepov iz točke (i).

(e) Če se krmljenje izvaja brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, je treba opraviti oceno verjetne stopnje umrljivosti rejnih živali na območju krmljenja in verjetnih potreb prosto živečih živali po krmljenju kot podlago za oceno možnih tveganj za prenos bolezni.

Oddelek 4

Krmljenje živali v živalskih vrtovih s snovmi kategorije 1

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, in uporabo snovi, pridobljenih iz živali iz živalskih vrtov, za krmljenje živali v živalskih vrtovih pod naslednjimi pogoji:

(a) Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za krmljenje. Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

(i) se krmljenje ne uporablja kot alternativni način odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem ali poginulih prežvekovalcev, ki vsebujejo take snovi, ki pomenijo tveganje TSE,

(ii) kadar se uporabljajo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih govedi, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor TSE, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 999/2001, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE.

(b) Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ, se nemudoma prekliče v primeru:

(i) suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE, dokler se tveganje ne izključi, ali

(ii) neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.

(c) Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

(i) snovi, ki naj bi se uporabile za krmljenje, skladišči in krmljenje izvaja v zaprtem in ograjenem območju, da se zagotovi, da do snovi za krmljenje nimajo dostopa mesojede živali, razen živali v živalskih vrtovih, za katere je bilo izdano dovoljenje;

(ii) zagotovi, da se prežvekovalci, ki naj bi se uporabili za krmljenje, vključijo v program spremljanja TSE, ki se izvaja v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 999/2001 in, če je to primerno, v skladu z odločitvijo, ki se sprejme na podlagi drugega pododstavka člena 6(1b) navedene uredbe;

(iii) vodi evidenco vsaj o številu, naravi, ocenjeni teži in izvoru trupov živali, uporabljenih za krmljenje, rezultatih testov TSE in datumu krmljenja.

POGLAVJE III

POSEBNA PRAVILA ZA ZBIRANJE IN ODSTRANJEVANJE

Oddelek 1

Posebna pravila za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov

1. Če pristojni organ dovoli odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na kraju samem v skladu s členom 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se tako odstranjevanje lahko izvede:

(a) s sežiganjem ali zakopavanjem v obratu, iz katerega izvirajo živalski stranski proizvodi;

(b) na pooblaščenem odlagališču ali

(c) s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju, kjer je tveganje za zdravje živali in ljudi ter za okolje najmanjše, pod pogojem, da kraj leži na razdalji, ki omogoča pristojnemu organu preprečevanje tveganja za zdravje živali in javno zdravje ter za okolje.

2. Sežiganje živalskih stranskih proizvodov na krajih, navedenih v členu 19(1)(b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se mora opraviti tako, da se zagotovi sežig:

(a) na pravilno sestavljeni grmadi tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel;

(b) brez ogrožanja zdravja ljudi;

(c) brez uporabe postopkov ali metod, ki bi škodovali okolju, zlasti če bi lahko povzročili tveganja za vodo, zrak, prst in rastline ter živali ali zaradi hrupa ali smrada;

(d) pod pogoji, ki zagotavljajo, da se ves pepel, ki ostane, odstrani z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču.

3. Zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na krajih, navedenih v členu 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se mora opraviti tako, da se zagotovi zakopavanje:

(a) na način, da do njih ne morejo priti mesojede ali vsejede živali, in

(b) na pooblaščenem odlagališču ali drugem kraju brez ogrožanja zdravja ljudi in z uporabo postopkov ali metod, ki ne škodujejo okolju, zlasti če bi lahko povzročili tveganja za vodo, zrak, prst in rastline ter živali ali zaradi hrupa ali smrada.

4. V primeru odstranjevanja v skladu s členom 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je treba živalske stranske proizvode premakniti s kraja izvora na kraj odstranitve pod naslednjimi pogoji:

(a) se živalski stranski proizvodi prepeljejo v varnih, neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih;

(b) nakladanje in razkladanje živalskih stranskih proizvodov nadzoruje pristojni organ, če je to primerno;

(c) se kolesa prevoznega sredstva ob odhodu z izvornega kraja razkužijo;

(d) se kontejnerji in prevozna sredstva za prevoz živalskih stranskih proizvodov po razkladanju živalskih stranskih proizvodov temeljito očistijo in razkužijo ter

(e) se za prevozna sredstva preskrbijo primerno spremstvo, preverjanje neprepustnosti in dvojna zaščita, če je to primerno.

Oddelek 2

Sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih

Največji odstotni delež, naveden v členu 19(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ne presega naslednjega:

(a) 10 % populacije goveda zadevne države članice;

(b) 25 % populacije ovc in koz zadevne države članice;

(c) 10 % populacije prašičev zadevne države članice in

(d) odstotnega deleža populacije druge živalske vrste, ki ga določi pristojni organ na podlagi ocene možnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi odstranjevanja teh živalskih vrst s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem.

Oddelek 3

Sežiganje in zakopavanje čebel in čebelarskih stranskih proizvodov

Glede čebel in čebelarskih stranskih proizvodov lahko pristojni organ odobri odstranjevanje s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem, kot je navedeno v členu 19(1)(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pod pogojem, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da sežiganje ali zakopavanje ne ogroža zdravja živali ali ljudi oziroma okolja.

POGLAVJE IV

ODSTRANJEVANJE Z DRUGIMI NAČINI

Z odstopanjem od člena 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko države članice dovolijo zbiranje, prevoz in odstranjevanje snovi kategorije 3 iz člena 10(f) navedene uredbe z načini, ki niso sežiganje ali zakopavanje na kraju samem, če:

(a) snovi ne presegajo količine 20 kg na teden iz obrata ali objekta, v katerem so snovi zbrane, ne glede na živalsko vrsto izvora snovi;

(b) se snovi zbirajo, prevažajo in odstranjujejo na način, ki preprečuje prenašanje nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c) pristojni organ izvaja redne preglede, vključno s pregledi evidenc, ki jih vodijo nosilci dejavnosti, v obratih ali objektih, v katerih se snovi zbirajo, da se zagotovi skladnost z določbami tega oddelka.

▼M9 —————

▼B




PRILOGA VII

STANDARDNA OBLIKA ZA VLOGE ZA ALTERNATIVNE METODE

POGLAVJE I

Jezikovna ureditev

1. Vloge za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, navedene v členu 20 Uredbe (ES) št. 1069/2009 („vloge“), se predložijo v enem od uradnih jezikov Evropske unije, kot je določeno v členu 1 Uredbe št. 1 iz leta 1958.

2. Zainteresirane strani, ki take vloge predložijo v jeziku, ki ni angleški, pred ocenjevanjem potrdijo uradni prevod vloge, ki ga zagotovi EFSA.

Rok iz člena 20(5) Uredbe (ES) št. 1069/2009 začne teči šele, ko je zainteresirana stran potrdila uradni prevod vloge.

POGLAVJE II

Vsebina vlog

▼M1

1. Da lahko EFSA oceni varnost predlaganih alternativnih metod, morajo vloge vsebovati vse potrebne informacije in zlasti naslednje:

 seznam kategorij živalskih stranskih proizvodov, ki se nameravajo predelati po metodi,

 opis celotnega postopka,

 biološke nevarnosti za zdravje ljudi in živali ter

 stopnjo zmanjšanja tveganja, ki se lahko doseže s postopkom.

2. Vloga iz odstavka 1 poleg tega:

(a) vključuje zahtevane informacije iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno s fizikalnim stanjem navedenih snovi in po potrebi kakršnimi koli postopki obdelave navedenih snovi pred predelavo in navedbo vseh snovi, razen živalskih stranskih proizvodov, ki se bodo uporabile v postopku;

(b) vsebuje protokol HACCP in diagram, ki jasno prikazuje posamezne korake postopka, opredeljuje ključne parametre za inaktivacijo relevantnih patogenov, kot so temperatura, tlak, čas izpostavljenosti, prilagoditev vrednosti pH in velikost delcev ter mu je priložen tehnični varnostni list opreme, ki se uporablja pri postopku;

(c) opredeljuje in označuje biološke nevarnosti za zdravje ljudi in živali, ki jih predstavljajo kategorije živalskih stranskih proizvodov, ki bodo predelane po metodi;

(d) kaže, da so najbolj trdovratne biološke nevarnosti, povezane s kategorijo snovi, ki se predela, zmanjšane v vseh proizvodih, ki nastanejo pri postopku, vključno z odpadnimi vodami, najmanj do stopnje, ki se doseže s standardi predelave iz te uredbe za isto kategorijo živalskih stranskih proizvodov. Stopnja zmanjšanja tveganja mora biti določena z validiranimi neposrednimi meritvami, razen če so modeli ali primerjave z drugimi postopki sprejemljive.

3. Validirane neposredne meritve iz odstavka 2(d) pomenijo:

(a) merjenje zmanjšanja sposobnosti preživetja/kužnosti: endogenih indikatorskih organizmov med postopkom, v katerem je indikator:

 stalno prisoten v surovini v velikem številu,

 nič manj odporen proti smrtonosnim vidikom postopka obdelave, hkrati pa ni občutno bolj odporen od patogenov, ki jih nadzoruje,

 razmeroma preprosto je določiti njegovo število ter ga ugotoviti in potrditi; ali

(b) uporabo dobro opredeljenega preskusnega organizma ali virusa, ki je v primernem preskusnem telesu vnesen v vhodno snov.

Če je vključenih več postopkov obdelave, je treba opraviti oceno o stopnji doseženega zmanjšanja individualnega titra ali če zgodnji koraki v postopku lahko vplivajo na učinkovitost naslednjih korakov;

(c) poročanje celotnih rezultatov z:

(i) natančnim opisom uporabljene metodologije;

(ii) opisom narave vzorca, ki je bil analiziran;

(iii) prikazom, da je število analiziranih vzorcev reprezentativno;

(iv) utemeljitvijo števila opravljenih preskusov in izbire točk merjenja;

(v) navedbo občutljivosti in specifičnosti uporabljenih metod odkrivanja;

(vi) posredovanjem podatkov o ponovljivosti in statistični razpršenosti rezultatov meritev, opravljenih med poskusi;

(vii) utemeljitvijo pomena prionskih nadomestkov, če so bili uporabljeni;

(viii) prikazom z modeli ali primerjavami z drugimi uporabljenimi postopki v primeru odsotnosti neposrednih meritev, da so dejavniki, ki povzročajo zmanjšanje tveganja, dobro znani in da je model zmanjšanja tveganja dobro vzpostavljen;

(ix) predložitvijo podatkov neposrednih meritev vseh dejavnikov v celotnem postopku, ki povzročajo zmanjšanje tveganja, da se ti dejavniki homogeno uporabljajo po celotni tretirani seriji.

4. Načrt HACCP iz odstavka 2(b) mora temeljiti na ključnih parametrih, ki se uporabljajo za zmanjšanje tveganja, zlasti na:

 temperaturi,

 tlaku,

 času in

 mikrobioloških kriterijih.

Na podlagi rezultatov preskusne validacije in/ali predloženega modela je treba določiti kritične meje v načrtu HACCP.

Če je mogoče uspešno delovanje postopka prikazati le s sklicem na tehnične parametre, ki so specifični za opremo, uporabljeno v postopku, mora načrt HACCP vključevati tudi tehnične meje, ki morajo biti upoštevane, zlasti glede porabe energije, števila obratov črpalke ali odmerkov kemikalij.

Predložiti je treba informacije o ključnih in tehničnih parametrih, ki jih je treba spremljati in beležiti trajno ali po določenih časovnih obdobjih, ter o metodah, ki se uporabljajo za merjenje in spremljanje.

Upoštevati je treba spremenljivost parametrov pri značilnih proizvodnih pogojih.

Načrt HACCP mora odražati običajne in neobičajne/izredne proizvodne pogoje, vključno s prekinitvijo postopka, ter mora navajati morebitne popravljalne ukrepe, ki jih je treba uporabiti v primeru neobičajnih/izrednih proizvodnih pogojev.

5. Vloge vsebujejo tudi zadostne informacije o:

(a) tveganjih zaradi medsebojno odvisnih postopkov, zlasti oceni možnih posrednih učinkov, ki lahko:

(i) vplivajo na stopnjo zmanjšanja tveganja v zadevnem postopku;

(ii) nastanejo zaradi prevoza ali shranjevanja kakršnih koli proizvodov, ki nastanejo pri postopku, ali zaradi varnega odstranjevanja takšnih proizvodov, vključno z odpadnimi vodami;

(b) tveganjih zaradi nameravane končne uporabe proizvodov, zlasti:

(i) nameravane končne uporabe kakršnih koli proizvodov, ki nastanejo pri postopku;

(ii) oceno verjetnih tveganj za zdravje ljudi in živali ter možnih vplivov na okolje na podlagi ocene zmanjšanja tveganja v skladu s točko 2(d).

6. Vlogam se priložijo dokazne listine, zlasti:

(a) diagram s prikazom delovanja postopka;

(b) dokaze iz točke 2(d) ter druge dokaze v podporo informacijam, predloženim v okviru vloge iz točke 2.

7. V vlogi se navede kontaktni naslov zainteresirane strani, ki vsebuje ime in celoten naslov, telefonsko številko in/ali številko telefaksa in/ali elektronski naslov osebe, ki deluje po pooblastilu ali v imenu zainteresirane strani.

▼B




PRILOGA VIII

ZBIRANJE, PREVOZ IN SLEDLJIVOST

POGLAVJE I

ZBIRANJE IN PREVOZ

Oddelek 1

Prevozna sredstva in kontejnerji

1. Od začetne točke v proizvodni verigi iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je treba živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode zbirati in prevažati v zatesnjenem novem pakiranju ali v pokritih neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih.

2. Prevozna sredstva in kontejnerje za večkratno uporabo ter vso opremo ali naprave za večkratno uporabo, ki prihajajo v stik z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi, razen s pridobljenimi proizvodi, ki se dajejo na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2009 in ki se skladiščijo in prevažajo v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 183/2005, je treba ohranjati v čistem stanju.

Če niso namenjeni prevozu le posameznih vrst živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov na način, ki preprečuje navzkrižno kontaminacijo, jih je treba zlasti:

(a) očistiti in osušiti pred uporabo in

(b) očistiti, oprati in/ali razkužiti po vsakokratni uporabi v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

3. Kontejnerji za večkratno uporabo morajo biti namenjeni prevozu le posamezne vrste živalskega stranskega proizvoda ali pridobljenega proizvoda v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

Če je pristojni organ odobril tako uporabo, se lahko kontejnerji za večkratno uporabo uporabijo tudi:

(a) za prevoz različnih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če se očistijo in razkužijo med različnimi uporabami na način, ki preprečuje navzkrižno kontaminacijo;

(b) za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, po njihovi uporabi za prevoz proizvodov, namenjenih prehrani ljudi, pod pogoji, ki preprečujejo navzkrižno kontaminacijo.

4. Embalažni material je treba odstraniti s sežiganjem ali kako drugače v skladu z zakonodajo Unije.

Oddelek 2

Temperaturni pogoji

1. Da se preprečijo tveganja za zdravje živali ali ljudi, mora prevoz živalskih stranskih proizvodov, namenjenih proizvodnji posamičnih krmil ali hrane za hišne živali, potekati pri ustrezni temperaturi, in sicer v primeru živalskih stranskih proizvodov iz mesa in mesnih proizvodov, namenjenih uporabi, ki ni prehrana ljudi, pri temperaturi največ 7 °C, razen če se uporabijo za namene krmljenja v skladu s poglavjem I Priloge II.

2. Nepredelane snovi kategorije 3, namenjene proizvodnji posamičnih krmil ali hrane za hišne živali, je treba skladiščiti in prevažati ohlajene, zamrznjene ali silirane, razen:

(a) če so bile predelane v 24 urah po zbiranju ali po koncu skladiščenja v ohlajeni ali zamrznjeni obliki, če se pozneje prevažajo v prevoznih sredstvih, v katerih se ohranja temperatura skladiščenja;

(b) mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki niso obdelani po enem od načinov obdelave iz dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X, ki jih je treba zaradi lastnosti snovi prevažati ohlajene in v izoliranih kontejnerjih, razen če se lahko tveganja zmanjšajo z drugimi ukrepi.

3. Oblika prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz pod posebnim temperaturnim režimom hlajenja, mora zagotavljati ohranjanje ustrezne temperature med celotnim prevozom in omogočati spremljanje temperature.

Oddelek 3

Odstopanje za zbiranje in prevoz snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka

Oddelek 1 se ne uporablja za zbiranje in prevoz snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, ki ju izvajajo upravljavci obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank.

Oddelek 4

Odstopanje za zbiranje in prevoz gnoja

Z odstopanjem od oddelka 1 lahko pristojni organ odobri zbiranje in prevoz gnoja med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, ali med kmetijami in uporabniki v isti državi članici, pod drugimi pogoji, ki preprečujejo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

POGLAVJE II

IDENTIFIKACIJA

1. Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a) je mogoče ugotoviti identiteto pošiljk živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov in da se med zbiranjem na lokaciji, s katere živalski stranski proizvodi izvirajo, in prevozom hranijo ločeno ter da so ustrezno označeni;

(b) se za ugotavljanje identitete živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov posebne kategorije uporabi označevalec le za kategorijo, za katero se uporaba označevalca zahteva s to uredbo ali je določena v skladu s točko 4;

(c) so pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov odpremljene iz ene države članice v drugo v pakiranjih, kontejnerjih ali prevoznih sredstvih, ki so vidno in vsaj med prevozom neizbrisno barvno označeni za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje:

(i) v primeru snovi kategorije 1 s črno barvo;

(ii) v primeru snovi kategorije 2 (razen gnoja in vsebine prebavnega trakta) z rumeno barvo;

(iii) v primeru snovi kategorije 3 z zeleno barvo z visoko vsebnostjo modre barve, da se zagotovi jasna ločitev od drugih barv;

(iv) v primeru uvoženih pošiljk z barvo, navedeno za zadevno snov v točkah (i), (ii) in (iii), od trenutka, ko je pošiljka prešla mejno kontrolno točko prvega vstopa v Unijo.

2. Med prevozom in skladiščenjem morajo biti pakiranja, kontejnerji ali prevozna sredstva opremljeni z nalepkami z:

(a) jasno navedbo kategorije živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ter

(b) naslednjimi besedami, ki so jasno in čitljivo prikazane na pakiranju, kontejnerju ali prevoznem sredstvu, kakor je ustrezno:

(i) v primeru snovi kategorije 3: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(ii) v primeru snovi kategorije 2 (razen gnoja in vsebine prebavnega trakta) in pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 2: „ni namenjeno prehrani živali“; če pa so snovi kategorije 2 namenjene krmljenju živali iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 pod pogoji iz navedenega člena, mora biti na nalepki napis: „za krmljenje […]“, dopolnjen z imenom vrste živali, za katere krmljenje so snovi namenjene;

(iii) v primeru snovi kategorije 1 in pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 1, ki so namenjene:

 za odstranitev: „samo za odstranitev“;

 za proizvodnjo hrane za hišne živali: „samo za proizvodnjo hrane za hišne živali“;

 za proizvodnjo pridobljenega proizvoda iz člena 36 Uredbe (ES) št. 1069/2009: „samo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov; ni namenjeno prehrani ljudi ali živali ali za uporabo na zemljišču“;

(iv) v primeru mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma in izdelkov s kolostrumom: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(v) v primeru želatine, proizvedene iz snovi kategorije 3: „želatina, ustrezna za prehrano živali“;

(vi) v primeru kolagena, proizvedenega iz snovi kategorije 3: „kolagen, ustrezen za prehrano živali“;

(vii) v primeru surove hrane za hišne živali: „samo kot hrana za hišne živali“;

(viii) v primeru rib in pridobljenih proizvodov iz rib, namenjenih krmi za ribe, ki so obdelani in zapakirani pred razpošiljanjem, jasno in čitljivo označena ime in naslov proizvodnega obrata izvora ter

 v primeru ribje moke iz prosto živečih rib, z besedami: „vsebuje samo ribjo moko iz prosto živečih rib – lahko se uporablja za krmljenje vseh vrst gojenih rib“;

 v primeru ribje moke iz gojenih rib, z besedami: „vsebuje samo ribjo moko iz gojenih rib vrste […] – lahko se uporablja za krmljenje samo drugih vrst gojenih rib“;

 v primeru ribje moke iz prosto živečih in gojenih rib, z besedami: „vsebuje ribjo moko iz prosto živečih in gojenih rib vrste […] – lahko se uporablja za krmljenje gojenih rib drugih vrst“;

(ix) v primeru proizvodov iz krvi enoprstih kopitarjev, namenjenih uporabi, ki ni krma: „kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev; ni namenjeno prehrani ljudi ali živali“;

(x) v primeru rogov, kopit in drugih snovi za proizvodnjo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal iz oddelka 12 poglavja II Priloge XIV: „ni namenjeno prehrani ljudi ali živali“;

(xi) v primeru organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal: „organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal/najmanj 21 dni po uporabi na zemljišču prepovedana paša rejnih živali ali uporaba pridelka kot krmnih rastlin“;

(xii) v primeru snovi, ki se uporablja za krmljenje v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge VI, ime in naslov zbirnega centra ter navedba: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(xiii) v primeru gnoja in vsebine prebavnega trakta: „gnoj“;

(xiv) v primeru vmesnih proizvodov mora biti na zunanji embalaži napis: „samo za zdravila/zdravila za uporabo v veterinarski medicini/medicinske pripomočke/aktivne medicinske pripomočke za vsaditev/in vitro diagnostične medicinske pripomočke/laboratorijske reagente“;

(xv) v primeru raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev: „za raziskovalne in diagnostične namene“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

(xvi) v primeru trgovskih vzorcev: „trgovski vzorec – ni namenjeno prehrani ljudi“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

▼M1

(xvii) v primeru razstavnih predmetov: „razstavni predmet – ni namenjeno prehrani ljudi“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

(xviii) v primeru ribjega olja za proizvodnjo zdravil iz poglavja XIII Priloge XIII: „ribje olje za proizvodnjo zdravil“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

▼M4

(xix) v primeru gnoja, ki je bil tretiran z apnom v skladu s točko I oddelka 2 poglavja IV Priloge IV: „mešanica gnoja in apna“;

(xx) v primeru predelanega gnoja, ki je bil tretiran v skladu s točkama (b) in (c) oddelka 2 poglavja I Priloge XI: „predelani gnoj“.

▼B

(c) Vendar pa se nalepka iz točke (b)(xi) ne zahteva za naslednja organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal:

(i) v pakiranjih, pripravljenih za prodajo, ki niso težja od 50 kg in so namenjena končnemu potrošniku, ali

(ii) v velikih vrečah, ki niso težje od 1 000 kg, če:

 jih odobri pristojni organ države članice, v kateri naj bi se organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal uporabilo na zemljišču;

 je na vrečah navedeno, da niso namenjene za uporabo na zemljišču, do katerega imajo dostop rejne živali.

3. Države članice lahko vzpostavijo sisteme ali določijo pravila za barvno označevanje pakiranj, kontejnerjev ali prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki izvirajo z njihovega ozemlja in na njem tudi ostanejo, če navedeni sistemi ali pravila ne posegajo v sistem barvnega označevanja iz točke 1(c).

4. Države članice lahko vzpostavijo sisteme ali določijo pravila za označevanje živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo z njihovega ozemlja in na njem tudi ostanejo, če navedeni sistemi ali pravila ne posegajo v zahteve za označevanje pridobljenih proizvodov iz poglavja V te priloge.

5. Z odstopanjem od točk 3 in 4 lahko države članice uporabijo sisteme ali pravila iz navedenih točk za živalske stranske proizvode, ki izvirajo z njihovega ozemlja, vendar na njem ne bodo ostali, če je namembna država članica ali tretja država sporočila svoje strinjanje.

6. Vendar:

(a) se točki 1 in 2 tega poglavja ne uporabljata za identifikacijo snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, ki jo izvajajo upravljavci obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank;

(b) z odstopanjem od točk 1 in 2 lahko pristojni organ odobri identifikacijo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, ali med kmetijami in uporabniki v isti državi članici z drugimi sredstvi;

(c) krmnih mešanic, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so bile proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ter zapakirane in dane na trg kot krma v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009, ni treba označiti v skladu s točko 1 niti jih opremiti z nalepkami v skladu s točko 2.

POGLAVJE III

KOMERCIALNI DOKUMENTI IN VETERINARSKA SPRIČEVALA

1. Med prevozom mora živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode spremljati komercialni dokument v skladu z vzorcem iz tega poglavja ali, če tako zahteva ta uredba, veterinarsko spričevalo.

Vendar pa tak dokument ali spričevalo ni potrebno, če:

(a) pridobljene proizvode iz snovi kategorije 3 ter organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v okviru iste države članice trgovci na drobno dobavijo končnim uporabnikom, ki niso nosilci dejavnosti;

(b) se mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, ki so snovi kategorije 3, zbirajo in vrnejo upravljavcem obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če navedeni upravljavci prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank;

(c) se krmne mešanice, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, dajo na trg zapakirane in označene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009.

2. Komercialni dokument mora biti izdelan najmanj v treh izvodih (en original in dve kopiji). Original mora spremljati pošiljko v njen končni namembni kraj. Zadrži in shrani ga prejemnik. Proizvajalec zadrži eno kopijo, prevoznik pa drugo.

Države članice lahko zahtevajo, da se za dokaz o prispetju pošiljke uporabi sistem Traces ali četrta kopija komercialnega dokumenta, ki jo prejemnik vrne proizvajalcu.

3. Veterinarska spričevala izdajo in podpišejo pristojni organi.

4. Komercialni dokument, ki je skladen z vzorcem iz točke 6, mora spremljati živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode med prevozom v Uniji od začetne točke v proizvodni verigi iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Poleg dovoljenja za prenos informacij z alternativnim sistemom, kot je določeno v drugem pododstavku člena 21(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, lahko pristojni organ dovoli, da živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki se prevažajo na njegovem ozemlju, spremlja:

(a) drugačen komercialni dokument v pisni ali elektronski obliki, če takšen komercialni dokument vsebuje podatke iz točke (f) v opombah pod točko 6 tega poglavja;

(b) komercialni dokument, v katerem je količina snovi izražena v teži ali količini snovi ali v številu pakiranj.

5. Evidence in povezane komercialne dokumente ali veterinarska spričevala je treba hraniti najmanj dve leti za namene predložitve pristojnemu organu.

6. Vzorčni komercialni dokument

Opombe

(a) Komercialni dokument se izdela v skladu z vzorčnim dokumentom v tem poglavju.

V oštevilčenem vrstnem redu, kakor je naveden v vzorčnem dokumentu, se navedejo potrdila, ki se zahtevajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov.

(b) Sestavi se v enem od uradnih jezikov države članice izvora in namembne države članice, kakor je ustrezno.

Vendar se lahko sestavi tudi v drugih uradnih jezikih Unije, če mu je priložen uraden prevod ali če je predhodno tako dogovorjeno s pristojnim organom namembne države članice.

(c) Izvirnik vsakega komercialnega dokumenta obsega en list papirja z dvostranskim tiskom ali, kadar se zahteva več besedila, je komercialni dokument v taki obliki, da so vsi potrebni listi dokazljivo del povezane celote in nedeljivi.

(d) Če so zaradi identifikacije kosov pošiljke komercialnemu dokumentu priloženi dodatni listi, se tudi ti dodatni listi štejejo kot del izvirnika s podpisom osebe, odgovorne za pošiljko, na vsaki strani.

(e) Če komercialni dokument, vključno z dodatnimi listi iz točke (d), obsega več kot eno stran, se vsaka stran oštevilči – (številka strani) od (skupnega števila strani) – spodaj, zgoraj pa se navede številčna oznaka dokumenta, ki jo je določila odgovorna oseba.

(f) Izvirnik komercialnega dokumenta mora izpolniti in podpisati odgovorna oseba.

V komercialnem dokumentu je treba navesti:

(i) datum odpreme snovi iz obrata;

(ii) opis snovi, vključno z:

 identifikacijo snovi v skladu z eno od kategorij iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009,

 živalsko vrsto in natančno navedbo veljavne točke v členu 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009 za snovi kategorije 3 ter proizvode, pridobljene iz njih, namenjene za uporabo kot krma, in

 če je primerno, številko ušesne znamke živali;

(iii) količino snovi po obsegu, teži ali številu pakiranj;

(iv) kraj izvora snovi, iz katerega je snov odpremljena;

(v) ime in naslov prevoznika snovi;

(vi) ime in naslov prejemnika in, če je primerno, njegovo številko odobritve ali registracije, ki je bila izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 ali uredbami (ES) št. 852/2004, 853/2004 ali 183/2005, kakor je ustrezno;

(vii) če je primerno, številko odobritve ali registracije obrata ali objekta izvora, ki je bila izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 ali uredbami (ES) št. 852/2004, 853/2004 ali 183/2005, kakor je ustrezno, ter vrsto in metode obdelave.

(g) Barva podpisa odgovorne osebe se mora razlikovati od barve tiska.

(h) Referenčna številka dokumenta in lokalna referenčna številka se izdata samo enkrat za isto pošiljko.

▼M3

Komercialni dokument

Za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, v Evropski uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009

image

image

▼B

POGLAVJE IV

EVIDENCE

Oddelek 1

Splošne določbe

1. Evidence iz člena 22(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, razen krmnih mešanic, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov in ki se dajo na trg v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009, morajo vsebovati:

(a) opis:

(i) živalske vrste za snovi kategorije 3 in iz njih pridobljene proizvode, namenjene za uporabo kot posamična krmila, in, če je primerno, v primeru celotnih trupov in glav številko ušesne znamke živali;

(ii) količine snovi;

(b) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki pošilja živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, naslednje podatke:

(i) datum odpreme snovi iz obrata;

(ii) ime in naslov prevoznika in prejemnika in, če je primerno, njuno številko odobritve ali registracije;

(c) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki prevaža živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, naslednje podatke:

(i) datum odpreme snovi iz obrata;

(ii) kraj izvora snovi, iz katerega je snov odpremljena;

(iii) ime in naslov prejemnika in, če je primerno, njegovo številko odobritve ali registracije;

(d) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki prejema živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, naslednje podatke:

(i) datum prejema snovi;

(ii) kraj izvora snovi, iz katerega je snov odpremljena;

(iii) ime in naslov prevoznika.

2. Z odstopanjem od točke 1 tega oddelka nosilcem dejavnosti ni treba ločeno hraniti podatkov iz točk 1(a), (b)(i), (c)(i) in (iii) ter d(ii) in (iii), če za vsako pošiljko hranijo kopijo komercialnega dokumenta iz poglavja III in dajo te podatke na voljo skupaj z drugimi podatki, določenimi pod točko 1 tega oddelka.

3. Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic hranijo evidence o količinah in kategorijah živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki jih sežigajo ali sosežigajo, kakor je ustrezno, ter datumih, ko so se te operacije izvajale.

Oddelek 2

Dodatne zahteve pri uporabi za posebne namene krmljenja

Nosilci dejavnosti morajo poleg evidenc, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom 1, hraniti naslednje evidence v zvezi z ustreznimi snovmi, če se živalski stranski proizvodi uporabljajo za posebne namene krmljenja v skladu s poglavjem II Priloge VI:

1. v primeru končnih uporabnikov o uporabljeni količini, predvidenih živalih, ki jim je krma namenjena, in datumu uporabe;

2. v primeru zbirnih centrov:

(i) o količini, s katero se ravna ali se jo obdela v skladu s točko 4 oddelka 1 poglavja I Priloge VI;

(ii) ime in naslov vsakega končnega uporabnika, ki uporabi snovi;

(iii) prostore, v katere se snovi pošiljajo za uporabo;

(iv) o odposlani količini in

(v) datum pošiljanja snovi.

Oddelek 3

Zahteve za nekatere kožuharje

Upravljavec kmetije iz poglavja I Priloge II mora hraniti evidence vsaj o:

(a) številu krzen in trupov živali, ki so se krmile s snovmi, ki izhajajo iz iste živalske vrste, in

(b) vsaki pošiljki, da se zagotovi sledljivost snovi.

Oddelek 4

Zahteve za uporabo nekaterih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal na zemljišču

Oseba, ki je odgovorna za zemljišče, na katerem se uporabljajo organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, razen snovi iz drugega odstavka poglavja II Priloge II, in do katerega imajo dostop rejne živali ali na katerem se kosijo krmne rastline za rejne živali, mora vsaj dve leti hraniti evidence o:

1. količinah uporabljenih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

2. datumih uporabe organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal na zemljišču in krajih take uporabe;

3. datumih po uporabi organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, ko se živina lahko pase na zemljišču ali ko se kosijo krmne rastline na zemljišču za krmo.

Oddelek 5

Zahteve za živalske stranske proizvode, pridobljene iz vodnih živali, in krmljenje rib

Predelovalni obrati, ki proizvajajo ribjo moko ali drugo krmo, ki izhaja iz vodnih živali, hranijo evidence o:

(a) dnevno proizvedenih količinah;

(b) živalskih vrstah izvora, vključno z navedbo, ali so bile vodne živali ulovljene na prostem ali gojene v ribogojstvu;

(c) v primeru ribje moke iz gojenih rib, namenjene krmljenju gojenih rib druge vrste, znanstveno ime živalske vrste izvora.

Oddelek 6

Zahteve za sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov

Pri sežiganju ali zakopavanju živalskih stranskih proizvodov, kakor je določeno v členu 19(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, oseba, odgovorna za tako sežiganje ali zakopavanje, vodi evidence o:

(a) količinah, kategorijah in vrstah živalskih stranskih proizvodov, ki se sežgejo ali zakopljejo;

(b) datumu in kraju sežiganja in zakopavanja.

Oddelek 7

Zahteve za želatino za fotografske namene

Upravljavci odobrenih fotografskih industrijskih obratov iz oddelka 11 poglavja II Priloge XIV hranijo podrobne evidence o nakupih in uporabah želatine za fotografske namene ter o odstranjevanju ostankov in odvečnih snovi.

POGLAVJE V

OZNAČEVANJE NEKATERIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

1. V predelovalnih obratih za predelavo snovi kategorije 1 ali 2 se pridobljeni proizvodi trajno označijo z glicerol-triheptanoatom (GTH) tako, da:

(a) se GTH doda pridobljenim proizvodom, ki so bili predhodno obdelani s toplotno obdelavo s temperaturo v središču vsaj 80 °C in so nato še zaščiteni pred ponovno kontaminacijo;

(b) vsi pridobljeni proizvodi vsebujejo homogeno v celoti snovi minimalno koncentracijo vsaj 250 mg GTH na kg maščobe.

2. Upravljavci predelovalnih obratov iz točke 1 imajo vzpostavljen sistem spremljanja in evidentiranja parametrov, ki je primeren, da se pristojnim organom dokaže, da je bila dosežena zahtevana homogena minimalna koncentracija GTH.

Navedeni sistem spremljanja in evidentiranja vključuje tudi določanje vsebine nespremenjenega GTH kot triglicerida v izvlečku očiščenega naftnega etra 40–70 iz GTH v vzorcih, ki se odvzamejo v rednih intervalih.

3. Označevanje z GTH se ne zahteva za:

(a) tekoče pridobljene proizvode, namenjene za obrate za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje;

(b) pridobljene proizvode, ki se uporabljajo za krmljenje kožuharjev v skladu s poglavjem I Priloge II;

(c) biodizel, ki se proizvaja v skladu s točko D oddelka 2 poglavja IV Priloge IV;

(d) proizvode, pridobljene v skladu s členi 12(a)(ii) in (b)(ii), 13(a)(ii) in (b)(ii) ter 16(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, kadar so ti proizvodi:

(i) premaknjeni z zaprtim transportnim sistemom, ki ga ni mogoče obiti, če je tak sistem odobril pristojni organ, iz predelovalnega obrata za:

 takojšnje neposredno sežiganje ali sosežiganje,

 takojšnjo uporabo v skladu z metodo, odobreno za živalske stranske proizvode kategorij 1 in 2 v skladu s poglavjem IV Priloge IV, ali

▼M1

(ii) namenjeni za raziskovanje in druge posebne namene iz člena 17 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki jih je odobril pristojni organ;

(e) obnovljiva goriva, proizvedena iz topljenih maščob, ki so pridobljena iz snovi kategorije 2, v skladu s točko J oddelka 2 poglavja IV Priloge IV.

▼M4

POGLAVJE VI

PREVOZ MRTVIH HIŠNIH ŽIVALI

Pogoji iz točk 1 do 3 člena 48 Uredbe (ES) št. 1069/2009 o predhodni odobritvi pristojnega organa namembne države članice in uporabi sistema TRACES se ne zahtevajo v primeru prevoza mrtve hišne živali za sežig v obratu ali objektu obmejne regije druge države članice, ki ima skupno mejo z namembno državo članico, če državi članici skleneta dvostranski sporazum o pogojih prevoza.

▼B




PRILOGA IX

ZAHTEVE ZA NEKATERE ODOBRENE IN REGISTRIRANE OBRATE IN OBJEKTE

POGLAVJE I

PROIZVODNJA HRANE ZA HIŠNE ŽIVALI

Obrati ali objekti, ki proizvajajo hrano za hišne živali iz člena 24(1)(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, morajo imeti primerne objekte in naprave za:

(a) popolnoma varno skladiščenje ter obdelavo vhodnih snovi in

(b) odstranjevanje neuporabljenih živalskih stranskih proizvodov, ki ostajajo po proizvodnji proizvodov v skladu s to uredbo, ali pa morajo take snovi pošiljati v sežigalnico, sosežigalnico, predelovalni obrat ali, v primeru snovi kategorije 3, obrat za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

POGLAVJE II

RAVNANJE Z ŽIVALSKIMI STRANSKIMI PROIZVODI PO NJIHOVEM ZBIRANJU

Zahteve iz tega poglavja veljajo za skladiščenje živalskih stranskih proizvodov, kot je določeno v členu 24(1)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009, in za naslednje operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi po njihovem zbiranju, kot je določeno v členu 24(1)(h) navedene uredbe:

(a) sortiranje;

(b) razsek,

(c) hlajenje,

(d) zamrzovanje;

(e) soljenje ali druge postopke konzerviranja;

(f) odstranitev kož;

(g) odstranitev snovi s specifičnim tveganjem;

(h) operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, ki se izvajajo v skladu z obveznostmi iz veterinarske zakonodaje Unije, kot sta post mortem ali odvzem vzorcev;

(i) higienizacijo/pasterizacijo živalskih stranskih proizvodov, namenjenih pretvorbi v bioplin/kompost, pred tako pretvorbo v bioplin ali kompost v drugem obratu ali objektu v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(j) sejanje.

Oddelek 1

Splošne zahteve

1. Prostori ter objekti in naprave, v katerih se izvajajo vmesne operacije, morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

(a) Biti morajo primerno ločeni od prometnih poti, prek katerih se lahko razširi kontaminacija, in od drugih prostorov, kot so klavnice. Načrt obratov mora zagotavljati popolno ločenost snovi kategorij 1 in 2 od snovi kategorije 3, in to od vhoda v obrat do izhoda iz obrata, razen v popolnoma ločeni zgradbi.

(b) Obrat mora imeti pokrit prostor za sprejetje in odpremljanje živalskih stranskih proizvodov, razen če se živalski stranski proizvodi raztovarjajo z napravami, ki preprečujejo širjenje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, kot so zaprte cevi za tekoče živalske stranske proizvode.

(c) Obrat mora biti zgrajen tako, da ga je preprosto čistiti in razkuževati. Tla morajo biti narejena tako, da olajšujejo odvajanje tekočin.

(d) Obrat mora imeti ustrezne prostore, vključno s stranišči, garderobami, umivalniki za osebje in, če je to primerno, pisarniškimi prostori, ki so na voljo osebju, ki izvaja uradni nadzor.

(e) Obrat mora imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice.

(f) Če je to potrebno za izpolnjevanje ciljev te uredbe, morajo obrati imeti primerne skladiščne prostore z zadovoljivo kapaciteto in posebnim temperaturnim režimom za shranjevanje stranskih živalskih proizvodov pri ustrezni temperaturi ter z opremo za spremljanje in evidentiranje teh temperatur.

2. Obrat mora biti opremljen s primernimi napravami za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih sprejema živalske stranske proizvode, ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo. Primerne naprave morajo biti na voljo tudi za razkuževanje koles prevoznih sredstev.

Oddelek 2

Higienske zahteve

1. Sortiranje živalskih stranskih proizvodov mora potekati tako, da se prepreči vsakršno tveganje širjenja bolezni živali.

2. Ves čas med skladiščenjem morata ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in njihovo skladiščenje potekati ločeno od drugega blaga in tako, da se prepreči vsakršno širjenje povzročiteljev bolezni.

3. Živalske stranske proizvode je treba do ponovne odpreme primerno skladiščiti, vključno z ustreznimi temperaturnimi pogoji.

Oddelek 3

Standardi predelave za higienizacijo/pasterizacijo

Higienizacija/pasterizacija, kot je navedena v točki (i) prvega odstavka tega poglavja, se izvaja v skladu s standardi predelave, navedenimi v točki 1 oddelka 1 poglavja I Priloge V, ali v skladu z alternativnimi parametri pretvorbe, odobrenimi v skladu s točko 1 oddelka 2 poglavja III navedene priloge.

POGLAVJE III

ZAHTEVE ZA SKLADIŠČENJE PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

Oddelek 1

Splošne zahteve

Prostori ter objekti in naprave za skladiščenje pridobljenih proizvodov morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

1. Prostori ter objekti in naprave, v katerih se skladiščijo pridobljeni proizvodi iz snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot prostori, v katerih se skladiščijo pridobljeni proizvodi iz snovi kategorije 1 ali 2, razen če se navzkrižna kontaminacija prepreči z načrtom in upravljanjem prostorov, kot je skladiščenje v popolnoma ločenih zgradbah.

2. Obrat mora:

(a) imeti pokrit prostor za sprejetje in odpremljanje pridobljenih proizvodov, razen če se pridobljeni proizvodi:

(i) raztovarjajo z napravami, ki preprečujejo širjenje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, kot so zaprte cevi za tekoče proizvode;

(ii) sprejemajo v pakiranjih, kot so velike vreče, ali v pokritih neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih;

(b) biti zgrajen tako, da ga je preprosto čistiti in razkuževati. Tla morajo biti narejena tako, da olajšujejo odvajanje tekočin;

(c) imeti ustrezne prostore, vključno s stranišči, garderobami in umivalniki za osebje;

(d) imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice.

3. Obrat mora imeti primerne naprave za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih se sprejemajo pridobljeni proizvodi, ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo.

4. Pridobljene proizvode je treba ustrezno uskladiščiti do ponovne odpreme.

Oddelek 2

Posebne zahteve za skladiščenje nekaterih vrst mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka

1. Da se preprečijo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, je treba proizvode iz dela II oddelka 4 poglavja II Priloge X skladiščiti pri ustrezni temperaturi v za to namenjenem odobrenem ali registriranem obratu oziroma objektu za skladiščenje ali v za to namenjenem ločenem območju za skladiščenje v odobrenem ali registriranem obratu oziroma objektu za skladiščenje.

2. Vzorci končnih proizvodov, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja, morajo biti skladni vsaj z mikrobiološkimi standardi iz poglavja I Priloge X.

POGLAVJE IV

REGISTRIRANI NOSILCI DEJAVNOSTI

1. Upravljavci registriranih objektov ali obratov ali drugi registrirani nosilci dejavnosti ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) obrati morajo biti zgrajeni tako, da jih je mogoče po potrebi učinkovito čistiti in razkuževati;

(b) obrati morajo imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice;

(c) naprave in opremo je treba ohranjati v higienskem stanju, kadar je to potrebno;

(d) živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode je treba skladiščiti pod pogoji, ki preprečujejo kontaminacijo.

2. Nosilci dejavnosti vodijo evidence v obliki, ki je dostopna pristojnemu organu.

3. Registrirani nosilci dejavnosti, ki prevažajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, razen med prostori istega nosilca dejavnosti, morajo zlasti:

(a) imeti na voljo informacije o identifikaciji svojih prevoznih sredstev, ki omogočajo preverjanje uporabe prevoznih sredstev za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov;

(b) očistiti in razkužiti svoja prevozna sredstva, kakor je primerno;

(c) sprejeti vse druge potrebne ukrepe za preprečitev kontaminacije in širjenja bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali.

▼M9

POGLAVJE V

ZADRŽEVALNE METODE

Oddelek 1

Splošne določbe

1. Snovi, ki nastanejo pri zadrževalni metodi, se lahko uporabijo ali odstranijo samo v državi članici, v kateri je pristojni organ odobril navedeno zadrževalno metodo.

2. Pristojni organ države članice pristojnemu organu druge države članice na njegovo zahtevo zagotovi rezultate uradnega nadzora, kadar se zadrževalna metoda prvič uporabi v zadevni državi članici, da se olajša uvedba nove zadrževalne metode.

Oddelek 2

Metodologija

A.   Aerobno zorenje in skladiščenje prašičev, ki so poginuli na kmetiji, in nekaterih drugih snovi prašičjega izvora ter naknadni sežig ali sosežig.

1.   Zadevne države članice

Postopek aerobnega zorenja in skladiščenja prašičev, ki so poginuli na kmetiji, in nekaterih drugih snovi prašičjega izvora z naknadnim sežigom ali sosežigom se lahko uporablja v Franciji, na Irskem, v Latviji, na Portugalskem in v Združenem kraljestvu.

Po aerobnem zorenju in skladiščenju snovi mora pristojni organ zadevne države članice zagotoviti, da se snovi zberejo in odstranijo na ozemlju navedene države članice.

2.   Vhodne snovi

Pri tem postopku se lahko uporabijo samo naslednje snovi prašičjega izvora:

(a) snovi kategorije 2 iz člena 9(f)(i) do (iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) snovi kategorije 3 iz člena 10(h) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Ta metoda se lahko uporablja le za odstranjevanje prašičev, ki izvirajo iz istega gospodarstva, pod pogojem, da za to gospodarstvo ne veljajo omejitve zaradi suma ali potrditve izbruha nevarne prenosljive bolezni, ki prizadene prašiče. Ta metoda se ne sme uporabljati za živali, ki so poginule zaradi navedenih bolezni ali so bile usmrčene za namene nadzora bolezni, ali dele navedenih živali.

3.   Metodologija

3.1   Splošna načela

Metoda je postopek, ki ga odobri pristojni organ.

Mesto mora biti zgrajeno in pripravljeno v skladu z zakonodajo Unije za varovanje okolja, da se preprečijo slabe vonjave ter tveganja za tla in podtalnico;

Nosilec dejavnosti mora:

(a) sprejeti preventivne ukrepe proti dostopu živali in vzpostaviti dokumentirani program zatiranja škodljivcev;

(b) vzpostaviti postopke za preprečevanje širjenja bolezni;

(c) vzpostaviti postopke za preprečevanje širjenja uporabljene žagovine zunaj zaprtega sistema.

Postopek je treba izvajati v zaprtem sistemu, ki ga sestavlja več celic, z vodotesnimi tlemi in omejenim s trdnimi stenami. Vse odpadne vode je treba zbrati; celice morajo biti povezane z odvodno cevjo, opremljeno s 6-milimetrskim sitom za zajemanje trdnih snovi.

Velikost in število celic je treba prilagoditi stopnji umrljivosti iz stalnega pisnega postopka iz člena 29(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1069/2009 z zadostno zmogljivostjo za stopnje umrljivosti na kmetiji med vsaj 8-mesečnim obdobjem.

3.2   Faze

3.2.1   Fazi polnjenja in skladiščenja

Poginule prašiče in druge snovi prašičjega izvora je treba posamično prekriti z žagovino in jih zbrati do napolnitve celice. Najprej je treba na tla nanesti 30-centimetrski sloj žagovine. Trupe prašičev in druge snovi prašičjega izvora je treba nato položiti na ta prvi sloj žagovine, vsak sloj trupov in drugih snovi prašičjega izvora pa je treba pokriti z vsaj 30-centimetrskim slojem žagovine.

Osebje ne sme hoditi po skladiščeni snovi.

3.2.2   Faza zorenja

Ko je celica polna in dvig temperature omogoča razgradnjo vseh mehkih tkiv, se začne obdobje zorenja, ki mora trajati najmanj 3 mesece.

Ob koncu faz polnjenja in skladiščenja ter med celotno fazo zorenja mora nosilec dejavnosti spremljati temperaturo v vsaki celici s senzorjem za temperaturo, ki se nahaja med 40 cm in 60 cm pod površino zadnje plasti.

Nosilec dejavnosti mora beležiti elektronske odčitke in spremljanje temperature.

Spremljanje temperature ob koncu faz polnjenja in skladiščenja je kazalnik zadovoljive priprave kupa. Temperaturo mora izmeriti avtomatska merilna naprava. Cilj je doseči 55 °C v 3 zaporednih dneh, kar pomeni, da je faza zorenja dejavna, da je priprava kupa učinkovita in da se je faza zorenja začela.

Nosilec dejavnosti mora spremljati temperaturo enkrat na dan, naslednje meritve pa se opravijo glede na rezultat teh meritev:

(a) kadar se temperatura 55 °C ali več ohranja 3 zaporedne dni, se lahko kup odstrani po 3 zaporednih mesecih faze zorenja ali se še naprej skladišči v prostorih za poznejšo odstranitev;

(b) kadar se temperatura 55 °C ne doseže 3 zaporedne dni, mora nosilec dejavnosti uvesti ukrepe, opredeljene v stalnem pisnem postopku iz člena 29(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1069/2009; po potrebi lahko pristojni organ prekine metodo predelave, snovi pa je treba odstraniti v skladu s členom 13 navedene uredbe.

Pristojni organ lahko določi rok za fazo skladiščenja.

3.2.3   Prevoz in sežiganje ali sosežiganje

Za prevoz snovi po fazi zorenja v odobren obrat za sežig ali sosežig se uporabljajo določbe o nadzoru iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali Direktive 2008/98/ES.

B.   Hidroliza z naknadnim odstranjevanjem

1.   Zadevne države članice

Postopek hidrolize z naknadnim odstranjevanjem se lahko uporablja na Irskem, v Španiji in Latviji, na Portugalskem ter v Združenem kraljestvu.

Pristojni organ mora zagotoviti, da se snovi po hidrolizi zberejo in odstranijo v isti navedeni državi članici.

2.   Vhodne snovi

Pri tem postopku se lahko uporabijo samo naslednje snovi prašičjega izvora:

(a) snovi kategorije 2 iz člena 9(f)(i) do (iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) snovi kategorije 3 iz člena 10(h) navedene uredbe.

Ta metoda se lahko uporablja le za odstranjevanje prašičev, ki izvirajo iz istega gospodarstva in pod pogojem, da za to gospodarstvo ne velja prepoved zaradi suma ali potrditve izbruha nevarne prenosljive bolezni, ki prizadene prašiče, ali za živali, ki so bile usmrčene za namene obvladovanja bolezni.

3.   Metodologija

Hidroliza z naknadnim odstranjevanjem je začasno skladiščenje na kraju samem. Izvede se v skladu z naslednjimi standardi:

(a) živalski stranski proizvodi se potem, ko se zberejo na gospodarstvu, na katerem je pristojni organ na podlagi gostote živali na gospodarstvu, verjetne stopnje umrljivosti in morebitnih tveganj za javno zdravje in zdravje živali odobril uporabo metode predelave, morajo naložiti v kontejner, ki je izdelan v skladu s točko (b) („kontejner“) in ki je postavljen na določeno mesto v skladu s točkama (c) in (d) („določeno mesto“);

(b) kontejner mora:

(i) imeti napravo za zapiranje;

(ii) biti vodotesen, neprepusten in hermetično zaprt;

(iii) biti premazan tako, da preprečuje rjavenje;

(iv) imeti pripomoček za nadzor emisij v skladu s točko (e);

(c) kontejner se mora postaviti na določeno mesto, ki je fizično ločeno od gospodarstva.

Navedeno mesto mora imeti določene dostopne poti za premik snovi in vozil za zbiranje;

(d) kontejner in mesto morata biti izdelana in pripravljena v skladu z zakonodajo Unije za varovanje okolja, da se preprečijo slabe vonjave ter tveganja za tla in podtalnico;

(e) kontejner mora biti povezan s cevjo za plinaste emisije, ki mora biti opremljena z ustreznimi filtri za preprečevanje prenosa bolezni, ki se lahko prenesejo na ljudi in živali;

(f) kontejner mora biti med postopkom hidrolize najmanj tri mesece zaprt tako, da neodobreno odpiranje ni mogoče;

(g) nosilec dejavnosti mora vzpostaviti postopke za preprečevanje prenosa bolezni, ki se lahko prenesejo na ljudi ali živali, med premiki, ki jih izvaja osebje;

(h) nosilec dejavnosti mora:

(i) sprejeti preventivne ukrepe proti pticam, glodavcem, mrčesu in drugim škodljivcem;

(ii) vzpostaviti dokumentirani program zatiranja škodljivcev;

(i) nosilec dejavnosti mora voditi evidenco o:

(i) kakršnem koli odlaganju snovi v kontejner;

(ii) kakršnem koli zbiranju hidrolizirane snovi iz kontejnerja;

(j) nosilec dejavnosti mora redno prazniti zabojnik:

(i) da preveri odsotnost rje;

(ii) da odkrije in prepreči morebitno uhajanje tekočih snovi v tla;

(k) po hidrolizi se morajo snovi kategorije 3 zbrati, uporabiti in odstraniti v skladu s členom 13(a), (b), (c) ali členom 13(e)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali členom 14 navedene uredbe;

(l) postopek se opravi na serijski način;

(m) prepovedano je kakršno koli drugačno ravnanje s hidroliziranimi snovmi ali njihova uporaba, vključno z njihovim nanašanjem na tla.

▼B




PRILOGA X

POSAMIČNA KRMILA

POGLAVJE I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA PREDELAVO IN DAJANJE NA TRG

Mikrobiološki standardi za pridobljene proizvode

Za pridobljene proizvode se uporabljajo naslednji mikrobiološki standardi:

Vzorci končnih proizvodov, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja v predelovalnem obratu, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g,

pri čemer je:

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

Vendar se mikrobiološki standardi iz tega poglavja ne uporabljajo za topljene maščobe in ribje olje iz predelave živalskih stranskih proizvodov, kadar se izvaja vzorčenje predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih pri taki predelavi, da se zagotovi skladnost z navedenimi standardi.

POGLAVJE II

POSEBNE ZAHTEVE ZA PREDELANE ŽIVALSKE BELJAKOVINE IN DRUGE PRIDOBLJENE PROIZVODE

Oddelek 1

Posebne zahteve za predelane živalske beljakovine

A.   Surovine

Za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi kategorije 3 iz člena 10(n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

1. Predelane živalske beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, je treba najprej predelati po metodi predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določeni v poglavju III Priloge IV.

Vendar:

(a) se prašičja kri ali delci prašičje krvi namesto tega lahko predelajo s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, določeno v poglavju III Priloge IV, pod pogojem, da je bila pri metodi predelave 7 uporabljena toplotna obdelava pri 80 °C, enakomerno razporejena po vsej snovi;

(b) predelane živalske beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev,

(i) se lahko predelajo s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, določeno v poglavju III Priloge IV, pod pogojem, da se pozneje odstranijo ali uporabijo kot gorivo za zgorevanje;

(ii) ki so izključno namenjene za uporabo v hrani za hišne živali, se lahko predelajo s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, določeno v poglavju III Priloge IV, pod pogojem, da:

 se prevažajo v za to namenjenih kontejnerjih, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali krmil za rejne živali, in

 se pošiljajo neposredno iz predelovalnega obrata za snovi kategorije 3 v obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali ali odobren objekt za skladiščenje, od koder se pošiljajo neposredno v obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali.

2. Predelane živalske beljakovine, ki niso pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, z izjemo ribje moke, pa je treba najprej predelati po kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, določeni v poglavju III Priloge IV.

3. Ribjo moko je treba najprej predelati po:

(a) kateri koli metodi predelave iz poglavja III Priloge IV ali

(b) drugi metodi, ki zagotavlja, da je proizvod skladen z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I te priloge.

C.   Skladiščenje

1. Predelane živalske beljakovine je treba zapakirati in skladiščiti v novih ali steriliziranih vrečah ali jih skladiščiti v primerno zgrajenih kontejnerjih za proizvode v razsutem stanju ali v skladiščnih halah.

Izvajati je treba zadovoljive ukrepe za zmanjšanje kondenzacije na minimum v kontejnerjih, pri tekočih trakovih ali v skladiščih za proizvode v razsutem stanju.

2. Proizvodi na tekočih trakovih, v skladiščih za proizvode v razsutem stanju in kontejnerjih morajo biti zaščiteni pred nenamerno kontaminacijo.

3. Opremo za ravnanje s predelanimi živalskimi beljakovinami je treba vzdrževati v čistem in suhem stanju; imeti mora tudi primerno število opazovalnih odprtin za preverjanje čistosti opreme.

Vse prostore in naprave za skladiščenje je treba redno prazniti in čistiti, kolikor je to potrebno za preprečitev kontaminacije.

4. Predelane živalske beljakovine je treba hraniti na suhem.

Preprečevati je treba puščanja in kondenzacijo v območju skladiščenja.

Oddelek 2

Posebne zahteve za proizvode iz krvi

A.   Surovine

Za proizvodnjo proizvodov iz krvi se lahko uporablja le kri iz člena 10(a) in člena 10(b)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

Proizvode iz krvi je treba predelati po:

(a) kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7 iz poglavja III Priloge IV ali

(b) drugi metodi, ki zagotavlja, da je proizvod iz krvi skladen z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I te priloge.

Oddelek 3

Posebne zahteve za topljene maščobe, ribje olje in maščobne derivate iz snovi kategorije 3

A.   Surovine

▼M9

1.   Topljene maščobe

Za proizvodnjo topljene maščobe se lahko uporabljajo le snovi kategorije 3, razen snovi kategorije 3 iz člena 10(n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

▼B

2.   Ribje olje

Za proizvodnjo ribjega olja se lahko uporabljajo le snovi kategorije 3 iz člena 10(i) in (j) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter snovi kategorije 3, pridobljene iz vodnih živali, določene v členu 10(e) in (f) navedene uredbe.

B.   Standardi predelave

Če ribje olje ali topljene maščobe niso predelani v skladu z oddelkoma VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, je treba topljene maščobe predelati po kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, ribje olje pa je treba predelati:

(a) po metodi predelave od 1 do 7, določeni v poglavju III Priloge IV, ali

(b) po drugi metodi, ki zagotavlja, da je proizvod skladen z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I te priloge.

Topljene maščobe, pridobljene iz prežvekovalcev, je treba prečistiti tako, da najvišja dovoljena količina vseh preostalih netopnih nečistoč ne presega 0,15 masnega odstotka.

Maščobni derivati iz topljenih maščob ali ribjega olja kategorije 3 se lahko predelajo po eni od metod predelave iz poglavja III Priloge IV.

C.   Higienske zahteve

Če se topljene maščobe ali ribje olje pakirajo, jih je treba zapakirati v nove kontejnerje ali kontejnerje, ki so očiščeni in razkuženi, če je to potrebno za preprečitev kontaminacije, in uvesti vse zaščitne ukrepe za preprečitev ponovne kontaminacije.

Če je predviden prevoz navedenih proizvodov v razsutem stanju, morajo biti cevovodi, črpalke in rezervoarji za proizvode v razsutem stanju ter vsi drugi kontejnerji za proizvode v razsutem stanju ali cestne cisterne za prevažanje proizvodov v razsutem stanju iz proizvodnega obrata bodisi neposredno na ladjo ali v kopenske rezervoarje bodisi neposredno v obrate pred uporabo očiščeni.

Oddelek 4

Posebne zahteve za mleko, kolostrum in nekatere druge proizvode, pridobljene iz mleka ali kolostruma

Del I

Splošne zahteve

A.   Surovine

Za proizvodnjo mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, se lahko uporabljata le mleko iz člena 10(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, in mleko iz člena 10(f) in (h) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Kolostrum se lahko uporablja le, če izvira iz živih živali, ki niso kazale nikakršnih znakov bolezni, ki se s kolostrumom prenašajo na ljudi ali živali.

B.   Standardi predelave

1. Mleko je treba obdelati po enem od naslednjih načinov:

1.1. sterilizacija z vrednostjo F0 ( *1 ) tri ali več;

1.2. UVT ( *2 ) v kombinaciji z/s:

(a) naknadno fizično obdelavo z/s:

(i) postopkom sušenja, v povezavi z dodatnim segrevanjem do najmanj 72 °C pri mleku za krmo, ali

(ii) znižanjem vrednosti pH pod 6 za vsaj eno uro;

(b) pogojem, da je bilo mleko, proizvod na osnovi mleka ali proizvod, pridobljen iz mleka, proizveden vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v državi članici izvora ni bil ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke;

1.3. HTST ( *3 ), uporabljena dvakrat;

1.4. HTST v kombinaciji z/s:

(a) naknadno fizično obdelavo z/s:

(i) postopkom sušenja, v povezavi z dodatnim segrevanjem do najmanj 72 °C pri mleku za krmo, ali

(ii) znižanjem vrednosti pH pod 6 za vsaj eno uro;

(b) pogojem, da je bilo mleko, proizvod na osnovi mleka ali proizvod, pridobljen iz mleka, proizveden vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v državi članici izvora ni bil ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke.

2. Proizvode na osnovi mleka ali proizvode, pridobljene iz mleka, je treba obdelati na enega od načinov iz točke 1 ali proizvesti iz mleka, obdelanega v skladu s točko 1.

3. Sirotka, namenjena hranjenju živali vrst, dovzetnih za slinavko in parkljevko, in proizvedena iz mleka, obdelanega v skladu s točko 1, mora:

(a) biti posneta vsaj 16 ur po sesirjenju mleka in mora imeti izmerjeno vrednost pH pod 6,0 pred prevozom na živinorejska gospodarstva ali

(b) biti proizvedena vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v državi članici izvora ne sme biti ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke.

4. Poleg zahtev, določenih v točkah 1, 2 in 3, morajo mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, izpolnjevati naslednje zahteve:

4.1. po koncu predelave je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečitev kontaminacije proizvodov;

4.2. končni proizvod je treba opremiti z nalepko, ki navaja, da ta vsebuje snovi kategorije 3 in ni namenjen prehrani ljudi, in ga:

(a) zapakirati v nove kontejnerje ali

(b) prepeljati v razsutem stanju v kontejnerjih ali drugih prevoznih sredstvih, ki so bili pred uporabo temeljito očiščeni in razkuženi.

5. Surovo mleko je treba proizvajati pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezna jamstva v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

6. Kolostrum in izdelki s kolostrumom morajo:

6.1. biti pridobljeni iz goveda, ki se goji na gospodarstvu, na katerem so vse črede goveda priznane kot uradno proste tuberkuloze, uradno proste bruceloze in uradno proste enzootske goveje levkoze, kot je določeno v členu 2(2)(d), (f) in (j) Direktive 64/432/EGS;

6.2. biti proizvedeni vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v državi članici izvora ne sme biti ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke;

6.3. biti enkratno obdelani s HTST (*3) ;

6.4. izpolnjevati zahteve iz točke 4 tega dela.

Del II

Odstopanje za dajanje na trg mleka, predelanega v skladu z nacionalnimi standardi

▼M4

1. Zahteve iz točk 2 in 3 tega dela se uporabljajo za predelavo, uporabo in skladiščenje mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki spadajo v snovi kategorije 3 iz člena 10(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, ter mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, iz člena 10(f) in (h) navedene uredbe, ki niso bili obdelani v skladu z delom I tega oddelka.

▼B

2. Pristojni organ dovoli, da obrati za predelavo mleka, ki so odobreni ali registrirani v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, dobavljajo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, za namene, navedene v točki 3 tega dela, pod pogojem, da zadevni obrat zagotavlja sledljivost proizvodov.

3. Mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, se lahko dobavljajo in uporabljajo kot posamična krmila:

(a) v zadevni državi članici in na čezmejnih območjih, kjer velja v zvezi s tem sporazumni dogovor zadevnih držav članic, v primeru pridobljenih proizvodov, vključno z belo vodo, ki so bili v stiku s surovim mlekom in/ali mlekom, pasteriziranim v skladu z zahtevami za toplotno obdelavo iz točke II.1(a) ali (b) poglavja II oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, če so bili navedeni pridobljeni proizvodi obdelani po eni od naslednjih obdelav:

(i) UVT;

(ii) postopek sterilizacije, s katerim je bila dosežena vrednost Fc enaka ali večja od 3 ali ki je bil izveden pri temperaturi najmanj 115 °C v 15 minutah ali pri enakovrednem razmerju temperature in časa;

(iii) postopek pasterizacije ali sterilizacije, različne od tiste iz točke (ii), ki mu sledi:

 v primeru mleka v prahu ali proizvodov na osnovi mleka v prahu ali proizvodov, pridobljenih iz mleka v prahu, postopek sušenja;

 v primeru kislih mlečnih izdelkov, postopek, v katerem se pH zniža in zadrži najmanj eno uro pri vrednosti, manjši od 6;

(b) v zadevni državi članici,

(i) v primeru pridobljenih proizvodov, vključno z belo vodo, ki so bili v stiku z mlekom, pasteriziranim izključno v skladu z zahtevami za toplotno obdelavo iz točke II.1(a) poglavja II oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, in sirotke, proizvedene iz toplotno neobdelanih proizvodov na osnovi mleka, ki je bila posneta vsaj 16 ur po sesirjenju mleka in je imela izmerjeno vrednost pH pod 6,0, preden se je dobavila kot krma, če so poslani omejenemu številu pooblaščenih živinorejskih gospodarstev na podlagi ocene tveganja za najboljši in najslabši predviden potek, ki ga je izvedla zadevna država članica v pripravi načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za obvladovanje epizootskih bolezni, zlasti slinavke in parkljevke;

(ii) v primeru surovin, vključno z belo vodo, ki je bila v stiku s surovim mlekom, in drugih proizvodov, za katere se ne more zagotoviti obdelav iz točk (a) in (b)(i), če so poslani omejenemu številu pooblaščenih živinorejskih gospodarstev na podlagi ocene tveganja za najboljši in najslabši predviden potek, ki ga je izvedla zadevna država članica v pripravi načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za obvladovanje epizootskih bolezni, zlasti slinavke in parkljevke, pod pogojem, da se živali na pooblaščenih živinorejskih gospodarstvih lahko odpeljejo:

 neposredno v klavnico iste države članice ali

 na drugo gospodarstvo iste države članice, za katero pristojni organ zagotavlja, da živali, dovzetne za slinavko in parkljevko, lahko zapustijo gospodarstvo le tako, da gredo neposredno v klavnico iste države članice, ali, če so odpremljene na gospodarstvo, na katerem jih niso krmili s proizvodi iz te točke (ii), po poteku 21-dnevnega obdobja mirovanja po sprejetju živali.

4. Pristojni organ lahko dovoli dobavo kolostruma, ki ne izpolnjuje pogojev iz točke B.6 dela I, od enega do drugega kmeta v isti državi članici za namene krmljenja pod pogoji, ki preprečujejo prenos zdravstvenih tveganj.

Del III

Posebne zahteve za blato iz centrifug in separatorjev

Snovi kategorije 3, ki vključujejo blato iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, morajo biti toplotno obdelane pri temperaturi najmanj 70 °C v 60 minutah ali pri temperaturi najmanj 80 °C v 30 minutah, preden se lahko dajo na trg kot krma za rejne živali.

▼M9

Z odstopanjem od prvega odstavka lahko pristojni organ odobri alternativne parametre za toplotno obdelavo blata iz centrifug ali separatorjev, namenjenega za uporabo v državah članicah, ki so odobrile navedene alternativne parametre, pod pogojem, da lahko nosilci dejavnosti dokažejo, da toplotna obdelava v skladu z alternativnimi parametri zagotavlja vsaj enako zmanjšanje tveganja kot obdelava, izvedena v skladu s parametri iz prvega odstavka.

▼B

Oddelek 5

Posebne zahteve za želatino in hidrolizirane beljakovine

A.   Surovine

Za proizvodnjo želatine in hidroliziranih beljakovin se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi iz člena 10(m), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave za želatino

1. Če želatina ni bila proizvedena v skladu z oddelkom XIV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, jo je treba proizvajati po postopku, ki zagotavlja, da se snovi kategorije 3 obdelajo po postopku s kislino ali lugom, čemur sledi eno ali več izpiranj.

Naknadno je treba prilagoditi pH. Želatina se izloči z zaporednim enkratnim ali večkratnim segrevanjem, ki mu sledi prečiščevanje s filtriranjem in sterilizacijo.

2. Po obdelavi s postopki iz točke 1 se želatina lahko obdela po postopku sušenja in, če je primerno, po postopku obdelave v prah ali stiskanja v lističe.

3. Prepovedana je uporaba konzervansov, razen žveplovega dioksida in vodikovega peroksida.

C.   Druge zahteve za želatino

Embaliranje, pakiranje, skladiščenje in prevoz želatine morajo potekati pri zadovoljivih higienskih pogojih.

Še zlasti velja naslednje:

(a) na voljo mora biti prostor ali za to namenjeno območje za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje;

(b) embaliranje in pakiranje morata potekati v prostoru ali območju, določenem v ta namen.

D.   Standardi predelave za hidrolizirane beljakovine

Hidrolizirane beljakovine je treba proizvajati po proizvodnem postopku, ki zajema ustrezne ukrepe za zmanjšanje kontaminacije na minimum. Hidrolizirane beljakovine, pridobljene od prežvekovalcev, morajo imeti molekulsko maso manjšo od 10 000 daltonov.

Poleg zahtev iz prvega odstavka morajo biti hidrolizirane beljakovine, ki so v celoti ali deloma pridobljene iz kož prežvekovalcev, proizvedene v predelovalnem obratu, ki je namenjen izključno za proizvodnjo hidroliziranih beljakovin, po postopku, ki vključuje pripravo surovine iz snovi kategorije 3 z razsoljevanjem, luženjem in temeljitim pranjem, čemur sledi izpostavitev snovi:

(a) pH vrednosti nad 11 pri temperaturi nad 80 °C za več kot tri ure in nato polurna toplotna obdelava pri temperaturi nad 140 °C in tlaku nad 3,6 bara ali

(b) pH vrednosti od 1 do 2, ki ji sledi izpostavitev pH vrednosti nad 11 in nato polurna toplotna obdelava pri temperaturi 140 °C in tlaku 3 barov.

Oddelek 6

Posebne zahteve za dikalcijev fosfat

A.   Surovine

Za proizvodnjo dikalcijevega fosfata se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi iz člena 10(m), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

1. Dikalcijev fosfat je treba proizvesti po postopku, ki zajema naslednje tri faze:

(a) prvič, zagotovi se, da se vse kosti, ki so snovi kategorije 3, popolnoma zdrobijo in razmastijo z vročo vodo in obdelajo z razredčeno klorovodikovo kislino (z najmanjšo koncentracijo 4 % in z vrednostjo pH manj kot 1,5) v obdobju najmanj dveh dni;

(b) drugič, po delu postopka iz točke (a) se pridobljeno fosforno raztopino obdela z apnom, da se obori dikalcijev fosfat pri vrednosti pH od 4 do 7;

(c) tretjič, oborino dikalcijevega fosfata se suši z zrakom z vhodno temperaturo med 65 °C in 325 °C in izhodno temperaturo med 30 °C in 65 °C.

2. Kadar je dikalcijev fosfat pridobljen iz razmaščenih kosti, mora izvirati iz kosti, navedenih v členu 10(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 7

Posebne zahteve za trikalcijev fosfat

A.   Surovine

Za proizvodnjo trikalcijevega fosfata se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi iz člena 10(m), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

Trikalcijev fosfat je treba proizvesti po postopku, s katerim je zagotovljeno:

(a) da se vse kosti, ki so snovi kategorije 3, fino zdrobijo in razmastijo z nasprotnim tokom vroče vode (drobci kosti morajo biti manjši od 14 mm);

(b) neprekinjeno 30-minutno kuhanje s paro pri temperaturi 145 °C in 4 barih;

(c) ločevanje bujona od hidroksiapatita (trikalcijevega fosfata) s centrifugiranjem;

(d) granuliranje trikalcijevega fosfata po sušenju v vrtinčastem sloju z zrakom pri 200 °C.

Oddelek 8

Posebne zahteve za kolagen

A.   Surovine

Za proizvodnjo kolagena se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi iz člena 10(m), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

1. Če kolagen ni bil proizveden v skladu z zahtevami za kolagen iz oddelka XV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, ga je treba proizvajati po postopku, ki zagotavlja, da se nepredelane snovi kategorije 3 obdelajo po postopku, ki vključuje pranje, uravnavanje pH vrednosti ob uporabi kisline ali luga, ki jim sledi eno ali več izpiranj, filtriranje in iztiskanje.

Po navedeni obdelavi lahko sledi postopek sušenja kolagena.

2. Prepovedana je uporaba konzervansov, razen tistih, ki jih dovoljuje zakonodaja Unije.

C.   Druge zahteve

Embaliranje, pakiranje, skladiščenje in prevoz kolagena morajo potekati pri zadovoljivih higienskih pogojih. Še zlasti velja naslednje:

(a) na voljo mora biti prostor ali za to namenjeno območje za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje;

(b) embaliranje in pakiranje morata potekati v prostoru ali območju, določenem v ta namen.

Oddelek 9

Posebne zahteve za jajčne izdelke

A.   Surovine

Za proizvodnjo jajčnih izdelkov se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi iz člena 10(e) in (f) ter člena 10(k)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

Jajčni izdelki morajo biti:

(a) predelani po eni od metod predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, določenih v poglavju III Priloge IV;

(b) predelani po drugi metodi in pri parametrih, ki zagotavljajo skladnost izdelka z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I, ali

(c) obdelani v skladu z zahtevami za jajca in jajčne izdelke, določenimi v poglavjih I, II in III oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

▼M4

Oddelek 10

Posebne zahteve za krmljenje gojenih živali, razen kožuharjev, z nekaterimi snovmi kategorije 3 iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009

Snovi kategorije 3, ki vključujejo živila, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora s poreklom iz držav članic, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne predstavljajo tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, kot je navedeno v členu 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se lahko dajejo na trg kot krma za rejne živali, razen kožuharjev, brez nadaljnje obdelave, če:

(i) so bile obdelane, kot je opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004 ali v skladu s to uredbo;

(ii) so sestavljene iz ali vsebujejo eno ali več snovi kategorije 3 iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

 mleko,

 proizvodi na osnovi mleka,

 proizvodi, pridobljeni iz mleka,

 jajca,

 jajčni proizvodi,

 med,

 topljena mast,

 kolagen,

 želatina;

(iii) niso bile v stiku s katero koli drugo snovjo kategorije 3 in

(iv) so bili uvedeni vsi previdnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije snovi.

▼B

POGLAVJE III

ZAHTEVE ZA NEKATERO KRMO ZA RIBE IN RIBIŠKE VABE

1. Živalski stranski proizvodi iz rib ali vodnih nevretenčarjev in iz njih pridobljeni proizvodi, ki so namenjeni za krmljenje gojenih rib ali drugih živalskih vrst iz ribogojstva, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) z njimi je treba ravnati in jih predelati ločeno od snovi, ki niso odobrene za ta namen;

(b) izvirati morajo:

(i) iz prosto živečih rib ali drugih vodnih živali, ulovljenih v tržne namene, razen morskih sesalcev, ali iz živalskih stranskih proizvodov iz prosto živečih rib, ki izvirajo iz obratov, ki proizvajajo ribje proizvode za prehrano ljudi, ali

(ii) iz gojenih rib, če se z njimi krmijo gojene ribe druge živalske vrste;

(c) biti morajo predelani v predelovalnem obratu v skladu z metodo, ki zagotavlja mikrobiološko varen proizvod, vključno glede povzročiteljev ribjih bolezni.

2. Pristojni organ lahko z namenom preprečitve nesprejemljivih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, določi pogoje za uporabo vodnih živali ter vodnih in zemeljskih nevretenčarjev:

(a) kot krme za gojene ribe ali za vodne nevretenčarje, če živalski stranski proizvodi niso bili predelani v skladu s točko 1(c);

(b) kot ribiških vab, vključno z vabami za vodne nevretenčarje.




PRILOGA XI

ORGANSKA GNOJILA IN SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE TAL

POGLAVJE I

ZAHTEVE ZA NEPREDELAN GNOJ, PREDELAN GNOJ IN PRIDOBLJENE PROIZVODE IZ PREDELANEGA GNOJA

Oddelek 1

Nepredelan gnoj

1. Za trgovanje z nepredelanim gnojem vseh vrst živali, z izjemo perutnine ali enoprstih kopitarjev, med državami članicami poleg soglasja namembne države članice, navedenega v členu 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, veljajo naslednji pogoji:

(a) Trgovanje z nepredelanim gnojem vseh živalskih vrst, z izjemo perutnine ali enoprstih kopitarjev, je prepovedano, razen gnoja:

(i) z območja, za katerega ne veljajo omejitve zaradi nevarne nalezljive bolezni, in

(ii) namenjenega uporabi, pod nadzorom pristojnih organov, na zemljišču, ki je del enega samega kmetijskega gospodarstva, ki leži na obeh straneh meje med dvema državama članicama.

(b) Vendar lahko pristojni organ namembne države članice ob upoštevanju izvora gnoja, njegove namembnosti in vprašanj v zvezi z zdravstvenim varstvom izda posebno dovoljenje za vnos na lastno ozemlje:

(i) gnoja, namenjenega:

 predelavi v obratu za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, namenjenih za uporabo zunaj krmne verige, ali

 pretvorbi v bioplin ali kompost v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in Prilogo V k tej uredbi, z namenom pridobivanja proizvodov iz oddelka 2 tega poglavja.

V navedenih primerih mora pristojni organ pri izdajanju dovoljenja za vnos takim obratom upoštevati izvor gnoja; ali

(ii) gnoja, namenjenega uporabi na zemljišču na gospodarstvu, če je pristojni organ države članice izvora dal soglasje za tako trgovino.

(c) V primerih, navedenih v točki (b), mora biti komercialnemu dokumentu, ki spremlja pošiljko gnoja, priloženo potrdilo o zdravstvenem stanju v skladu z vzorcem, določenim v točki 3.

2. Za trgovanje z nepredelanim perutninskim gnojem med državami članicami poleg soglasja namembne države članice, navedenega v členu 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, veljajo naslednji pogoji:

(a) gnoj mora izvirati z območja, za katerega ne veljajo omejitve zaradi atipične kokošje kuge ali aviarne influence;

(b) poleg tega nepredelanega gnoja iz jat perutnine, cepljenih proti atipični kokošji kugi, ni dovoljeno pošiljati v regijo, ki si je pridobila status regije, kjer se ne izvaja cepljenje proti atipični kokošji kugi v skladu s členom 15(2) Direktive 2009/158/ES, in

(c) komercialnemu dokumentu, ki spremlja pošiljko gnoja, mora biti priloženo potrdilo o zdravstvenem stanju v skladu z vzorcem, določenim v točki 3.

3. Vzorec potrdila o zdravstvenem stanju, ki ga je treba priložiti komercialnemu dokumentu:

image

image

4. Z nepredelanim gnojem enoprstih kopitarjev se lahko trguje med državami članicami, če je namembna država članica izdala soglasje za trgovino v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in če ne izvira z gospodarstva, za katerega veljajo omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se nanašajo na smrkavost, vezikularni stomatitis, vranični prisad ali steklino v skladu s členom 4(5) Direktive 2009/156/ES.

5. Pristojni organ namembne države članice lahko v skladu s členom 48(1)(c)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009 zahteva, da nosilci dejavnosti, ki odpremljajo nepredelan gnoj iz druge države članice:

(a) posredujejo dodatne informacije v zvezi z načrtovano odpremo, kot so natančni geografski podatki o kraju, kjer naj bi se gnoj iztovoril, in

(b) skladiščijo gnoj pred uporabo na zemljišču.

6. Pristojni organ lahko dovoli odpremo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, pod pogoji za nadzor možnih zdravstvenih tveganj, kot je obveznost zadevnih nosilcev dejavnosti, da vodijo ustrezne evidence.

Oddelek 2

Gvano netopirjev, predelan gnoj in pridobljeni proizvodi iz predelanega gnoja

▼M1

Za dajanje na trg predelanega gnoja, pridobljenih proizvodov iz predelanega gnoja in gvana netopirjev veljajo naslednji pogoji. Poleg tega je v primeru gvana netopirjev potrebno soglasje namembne države članice iz člena 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

▼B

(a) Prihajati morajo iz obrata za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, namenjenih za uporabo zunaj krmne verige, iz obrata za pridobivanje bioplinov oziroma obrata za kompostiranje ali iz obrata za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal.

(b) Vsaj 60 minut so bili izpostavljeni postopku toplotne obdelave pri vsaj 70 °C, poleg tega pa še postopku za zmanjšanje števila bakterij, ki tvorijo spore, in toksinov, kadar so opredeljeni kot pomembna nevarnost.

(c) Vendar pristojni organ lahko odobri uporabo drugih standardiziranih postopkovnih parametrov namesto parametrov iz točke (b), če prosilec dokaže, da taki parametri zagotavljajo, da se biološka tveganja kar najbolj omejijo.

Navedeni dokaz vsebuje odobritev, ki se izvaja, kakor sledi:

(i) določitev in analiza možnih nevarnosti, skupaj z vplivi vhodne snovi, na podlagi popolnega opisa pogojev predelave, ter ocena tveganja, ki presodi, kako se posebni pogoji predelave dosegajo v praksi v običajnih in neobičajnih okoliščinah;

(ii) potrjevanje nameravanega postopka:

(ii-1) z merjenjem zmanjšanja sposobnosti preživetja/infektivnosti endogenih indikatorskih organizmov med postopkom, pri čemer je indikator:

 stalno prisoten v surovini v velikem številu,

 nič manj toplotno odporen proti smrtonosnim vidikom postopka obdelave, hkrati pa ni občutno bolj odporen od povzročiteljev bolezni, ki jih nadzoruje,

 razmeroma preprosto je določiti njegovo število in razmeroma preprosto ga je ugotoviti in potrditi; ali

(ii-2) z merjenjem zmanjšanja sposobnosti preživetja/infektivnosti dobro opredeljenega preskusnega organizma ali virusa, ki je v primernem preskusnem telesu vnesen v vhodno snov, med izpostavljenostjo;

(iii) pri potrjevanju iz točke (ii) se mora dokazati, da postopek doseže naslednjo splošno zmanjšanje tveganja:

 pri termičnih in kemičnih postopkih zmanjšanje Enterococcus faecalis za vsaj 5 log10 ter zmanjšanje titra infektivnosti toplotno odpornih virusov, kakršen je parvovirus, za vsaj 3 log10, kadar so opredeljeni kot pomembna nevarnost,

 pri kemičnih postopkih tudi zmanjšanje odpornih zajedavcev, kot so jajčeca Ascaris spp. za najmanj 99,9 % (3 log10) oblik, sposobnih preživetja;

(iv) zasnova popolnega programa nadzora, ki vključuje postopke za spremljanje postopka;

(v) ukrepi, ki zagotavljajo neprekinjeno spremljanje in nadziranje pomembnih postopkovnih parametrov, določenih v programu nadzora pri delovanju obrata.

Podrobnosti o pomembnih postopkovnih parametrih, ki se uporabljajo v obratu, ter drugih kritičnih kontrolnih točkah se evidentirajo in shranijo, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik ter pristojni organi spremljajo delovanje obrata. Informacije o postopku, odobrenem v tej točki, je treba na zahtevo predložiti Komisiji.

(d) Reprezentativni vzorci gnoja, odvzeti med predelavo ali takoj po njej v obratu z namenom spremljanja postopka, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Escherichia coli: n = 5, c = 5, m = 0, M= 1 000 v 1 g

ali

Enterococaceae: n = 5, c = 5, m = 0, M = 1 000 v 1 g

ter

reprezentativni vzorci gnoja, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja v obratu za proizvodnjo, obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,

pri čemer je:

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več; ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

Predelani gnoj in predelani proizvodi iz gnoja, ki niso skladni s standardi iz te točke, veljajo za nepredelane.

(e) Skladiščiti jih je treba tako, da je po predelavi čim manjša verjetnost kontaminacije ali sekundarne okužbe in vlažnosti. Skladiščiti jih je treba v:

(i) dobro zatesnjenih in izoliranih silosih ali v primerno zgrajenih skladiščnih halah ali

(ii) ustrezno zaprti embalaži, kot so plastične vreče ali „velike vreče“.

POGLAVJE II

ZAHTEVE ZA NEKATERA ORGANSKA GNOJILA IN SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE TAL

Oddelek 1

Pogoji za proizvodnjo

1. Organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, razen gnoja, vsebine prebavnega trakta, komposta, mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma, izdelkov s kolostrumom in presnovnih ostankov, ki nastanejo pri pretvorbi živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v bioplin, se proizvajajo:

(a) z uporabo metode predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), kadar se kot vhodna snov uporabi snov kategorije 2;

▼M4

(b) z uporabo predelanih živalskih beljakovin, vključno s predelanimi živalskimi beljakovinami, proizvedenimi v skladu s točko B.1(b)(ii) oddelka 1 poglavja II Priloge X, ki so bile proizvedene iz snovi kategorije 3 v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X ali snovi, ki so bile drugače obdelane, če se take snovi lahko uporabijo za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v skladu s to uredbo; ali

▼B

(c) z uporabo katere koli metode predelave od 1 do 7, določene v poglavju III Priloge IV, kadar se kot vhodna snov uporabi snov kategorije 3, ki se ne uporablja za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin.

2. Organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so sestavljena ali so proizvedena iz mesno-kostne moke, pridobljene iz snovi kategorije 2 ali predelanih živalskih beljakovin, se v registriranem obratu ali objektu mešajo z zadostnim najmanjšim deležem sestavine, ki jo odobri pristojni organ države članice, v kateri naj bi se proizvod uporabil na zemljišču, da se prepreči poznejša uporaba mešanice za namene krmljenja.

3. Pristojni organ odobri sestavino iz točke 2 pod naslednjimi pogoji:

(a) sestavina vsebuje apno, gnoj, urin, kompost ali presnovne ostanke iz pretvorbe živalskih stranskih proizvodov v bioplin ali druge snovi, kot so mineralna gnojila, ki se ne uporabljajo v krmi za živali in ki preprečujejo poznejšo uporabo mešanice za namene krmljenja v skladu z dobro kmetijsko prakso;

(b) sestavina se določi na podlagi ocene razmer podnebja in prsti za uporabo mešanice kot gnojila, navedb, da je zaradi sestavine mešanica neokusna za živali ali da sestavina drugače učinkovito preprečuje zlorabo mešanice za namene krmljenja, ter zahtev iz zakonodaje Unije ali, kadar je to ustrezno, nacionalne zakonodaje na področju varstva okolja glede varstva tal in podzemne vode.

Pristojni organ na zahtevo predloži seznam odobrenih sestavin Komisiji in drugim državam članicam.

4. Zahteve iz točke 2 pa ne veljajo:

(a) za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v pakiranjih, pripravljenih za prodajo, ki niso težja od 50 kg in so namenjena končnemu potrošniku, ali

(b) za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v velikih vrečah, ki niso težja od 1 000 kg, če je na pakiranju navedeno, da organska gnojila niso namenjena za uporabo na zemljišču, do katerega imajo dostop rejne živali, pod pogojem, da je pristojni organ države članice, v kateri naj bi se organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal uporabilo na zemljišču, odobril uporabo takih velikih vreč na podlagi ocene verjetnosti morebitne preusmeritve snovi na kmetije, na katerih redijo živali, ali na zemljišča, do katerih imajo dostop rejne živali.

5. Proizvajalci organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal morajo zagotoviti, da se pred dajanjem na trg opravi dekontaminacija povzročiteljev bolezni v skladu z/s:

 poglavjem I Priloge X v primeru predelanih živalskih beljakovin ali pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 2 ali kategorije 3;

 oddelkom 3 poglavja III Priloge V v primeru komposta in presnovnih ostankov, ki nastanejo pri pretvorbi živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v bioplin.

Oddelek 2

Skladiščenje in prevoz

Po predelavi ali pretvorbi se organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal pravilno skladiščijo in prevažajo:

(a) v razsutem stanju pod ustreznimi pogoji, ki preprečujejo kontaminacijo;

(b) zapakirana v embalažo ali v velikih vrečah v primeru organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, namenjenih prodaji končnim uporabnikom, ali

(c) v ustreznem prostoru za skladiščenje, do katerega nimajo dostopa rejne živali, v primeru skladiščenja na kmetiji.

▼M9

Oddelek 3

Zahteve za odobritev obratov ali objektov

Za odobritev v skladu s členom 24(1)(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009 nosilec dejavnosti zagotovi, da obrati ali objekti, ki izvajajo dejavnosti iz točke 1 oddelka 1, izpolnjujejo zahteve iz člena 8 te uredbe ter:

(a) imajo ustrezne prostore za skladiščenje vhodnih sestavin za preprečevanje navzkrižne kontaminacije in kontaminacije med skladiščenjem;

(b) odstranijo neuporabljene živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

▼B




PRILOGA XII

VMESNI PROIZVODI

V skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za uvoz in tranzit vmesnih proizvodov skozi Evropsko unijo veljajo naslednji pogoji:

1. Uvoz in tranzit vmesnih proizvodov se odobrita, če:

(a) so pridobljeni iz naslednjih snovi:

(i) snovi kategorije 3 razen snovi iz člena 10(c), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(ii) proizvodov, ki jih proizvajajo živali iz člena 10(i), (l) in (m) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ali

(iii) mešanic snovi iz točk (i) in (ii);

(b) v primeru vmesnih proizvodov, namenjenih proizvodnji medicinskih pripomočkov, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov in laboratorijskih reagentov, če so pridobljeni iz:

(i) snovi, ki izpolnjujejo merila iz točke (a), razen da lahko izvirajo iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kakor je določeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES;

(ii) snovi kategorije 2 iz člena 9(f) in (h) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(iii) mešanic snovi iz točk (i) in (ii);

(c) v primeru vmesnih proizvodov, namenjenih proizvodnji aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, zdravil in zdravil za uporabo v veterinarski medicini, če so pridobljeni iz snovi iz točke (b), pod pogojem, da pristojni organ meni, da je uporaba takih snovi utemeljena zaradi varstva javnega zdravja in zdravja živali;

(d) prihajajo iz tretje države, navedene v biltenu OIE kot članice Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE);

(e) prihajajo iz obrata ali objekta, ki ga je registriral ali odobril pristojni organ tretje države, navedene v točki (d), v skladu s pogoji iz točke 2;

(f) vsako pošiljko spremlja izjava uvoznika v skladu z vzorcem izjave iz poglavja 20 Priloge XV, ki mora biti napisana v najmanj enem uradnem jeziku države članice, v kateri je treba opraviti inšpekcijski pregled na mejni kontrolni točki, in v jeziku namembne države članice; ti državi članici lahko dovolita uporabo drugih jezikov in zaprosita za uradni prevod izjav v te druge jezike;

(g) v primeru snovi iz točke (b), če uvoznik pristojnemu organu dokaže:

(i) da snovi ne povzročajo nobenih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, ali

(ii) da se snovi prevažajo pod pogoji, ki preprečujejo prenos vseh bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali.

2. Pristojni organ tretje države lahko registrira ali odobri obrat ali objekt, kakor je navedeno v točki 1(e), če:

(a) upravljavec ali lastnik obrata ali njegov predstavnik:

(i) dokaže, da ima obrat ustrezne objekte in naprave za predelavo snovi iz točke 1(a), (b) ali (c), kakor je ustrezno, ki zagotavljajo končanje potrebnih stopenj oblikovanja, predelave in proizvodnje;

(ii) uvede in izvaja metode spremljanja in obvladovanja kritičnih kontrolnih točk na podlagi uporabljenega postopka;

(iii) najmanj dve leti vodi evidenco podatkov, pridobljenih v skladu s točko (ii), da jih predloži pristojnemu organu;

(iv) obvesti pristojni organ, če kateri koli razpoložljiv podatek razkrije obstoj resnega tveganja za zdravje živali in javno zdravje;

(b) pristojni organ tretje države v rednih časovnih razmikih opravlja inšpekcijske preglede obrata ali objekta in ga nadzira v skladu z naslednjimi pogoji:

(i) pogostost inšpekcijskih pregledov in nadzora je odvisna od velikosti obrata, vrste proizvedenih proizvodov, ocene tveganja in jamstev, zagotovljenih na podlagi sistema kontrole, vzpostavljene v skladu z načeli analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP);

(ii) če inšpekcijski pregled, ki ga izvede pristojni organ, razkrije, da določbe te uredbe niso izpolnjene, pristojni organ ustrezno ukrepa;

(iii) pristojni organ sestavi seznam obratov ali objektov, odobrenih ali registriranih v skladu s to prilogo, in za vsak obrat določi uradno številko, ki obrat ali objekt identificira glede na vrsto njegovih dejavnosti; navedeni seznam in njegove naknadne spremembe se predložijo državi članici, v kateri se opravi inšpekcijski pregled na mejni kontrolni točki, in namembni državi članici.

3. Vmesni proizvodi, ki se uvažajo v Unijo, se pregledajo na mejni kontrolni točki v skladu s členom 4 Direktive 97/78/ES in se prevažajo neposredno od mejne kontrolne točke do:

▼M9

(a) registriranega obrata ali objekta za proizvodnjo laboratorijskih reagentov, medicinskih pripomočkov in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za veterinarske namene ali pridobljenih proizvodov iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1069/2009, v katerem se vmesni proizvodi še naprej mešajo, uporabijo za premazovanje, sestavijo in zapakirajo, preden se dajo na trg ali v uporabo v skladu z zakonodajo Unije, ki se uporablja za pridobljeni proizvod;

▼B

(b) obrata ali objekta, odobrenega za skladiščenje živalskih stranskih proizvodov v skladu s členom 24(1)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009, od koder se lahko odpremijo le v obrat ali objekt iz točke (a) za nadaljnje vrste uporabe, navedene v točki (a).

4. Vmesni proizvodi v tranzitu skozi Unijo se prevažajo v skladu s členom 11 Direktive 97/78/ES.

5. Uradni veterinar na zadevni mejni kontrolni točki obvesti pristojni organ obrata ali objekta v namembnem kraju pošiljke prek sistema Traces.

6. Upravljavec ali lastnik namembnega obrata oziroma objekta ali njegov predstavnik vodi evidence v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1069/2009 in pristojnemu organu na zahtevo zagotovi ustrezne podrobnosti o nakupu, prodaji, uporabi, zalogi in odstranjevanju presežkov vmesnih proizvodov za preverjanje skladnosti s to uredbo.

7. Pristojni organ v skladu z Direktivo 97/78/ES zagotovi, da so pošiljke vmesnih proizvodov poslane iz države članice, v kateri se opravi inšpekcijski pregled na mejni kontrolni točki, do namembnega obrata, kakor je navedeno v točki 3, ali, v primeru tranzita, do mejne kontrolne točke izstopa.

8. Pristojni organ v rednih časovnih razmikih izvaja preglede dokumentov za usklajevanje količine uvoženih vmesnih proizvodov na eni strani in vmesnih proizvodov, ki so na zalogi, uporabljeni, odposlani ali odstranjeni, na drugi strani, da se preveri skladnost s to uredbo.

9. Pri pošiljkah vmesnih proizvodov v tranzitu pristojni organi, odgovorni za mejne kontrolne točke vstopa in izstopa, po potrebi sodelujejo, da zagotovijo učinkovito izvajanje preverjanja in sledljivost takih pošiljk.




PRILOGA XIII

HRANA ZA HIŠNE ŽIVALI IN NEKATERI DRUGI PRIDOBLJENI PROIZVODI

POGLAVJE I

Splošne zahteve

Obrati za proizvodnjo hrane za hišne živali ali objekti oziroma objekti, v katerih se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz te priloge, morajo imeti primerne objekte in naprave za:

(a) skladiščenje in obdelavo vhodnih snovi pod pogoji, ki preprečujejo širjenje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(b) odstranjevanje neuporabljenih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki ostanejo po proizvodnji, če neuporabljene snovi ne pošiljajo v drug obrat ali objekt za predelavo ali odstranjevanje v skladu s to uredbo.

POGLAVJE II

Posebne zahteve za hrano za hišne živali, vključno s pasjimi žvečilkami

1.   Surova hrana za hišne živali

Nosilci dejavnosti lahko proizvajajo surovo hrano za hišne živali samo iz snovi kategorije 3 iz člena 10(a) ter člena 10(b)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Surovo hrano za hišne živali je treba zapakirati v nove enote pakiranja, ki preprečujejo vsakršno puščanje.

Uvesti je treba učinkovite ukrepe za preprečevanje kontaminacije proizvodov v celotni proizvodni verigi, vse do njihove prodaje.

2.   Surovine za predelano hrano za hišne živali in pasje žvečilke

Nosilci dejavnosti lahko proizvajajo predelano hrano za hišne živali in pasje žvečilke samo iz:

(a) snovi kategorije 3 razen snovi iz člena 10(n), (o), in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in

(b) v primeru uvožene hrane za hišne živali ali hrane za hišne živali, proizvedene iz uvoženih snovi, snovi kategorije 1, ki vsebujejo živalske stranske proizvode, pridobljene iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kakor je določeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES.

3.   Predelana hrana za hišne živali

(a) Konzervirano hrano za hišne živali je treba obdelati po postopku toplotne obdelave, ki doseže najmanj vrednost Fc 3.

(b) Predelano hrano za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali, je treba:

(i) obdelati s postopkom toplotne obdelave pri najmanj 90 °C, enakomerno razporejeno po vsej snovi;

(ii) obdelati s postopkom toplotne obdelave pri najmanj 90 °C za sestavine živalskega izvora ali

(iii) kar zadeva posamična krmila živalskega izvora, proizvajati izključno ob uporabi:

 živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz mesa ali mesnih proizvodov, ki so bili toplotno obdelani pri najmanj 90 °C skozi celotno maso;

 naslednjih pridobljenih proizvodov, ki so bili pridobljeni v skladu z zahtevami te uredbe: mleka in proizvodov na osnovi mleka, želatine, hidroliziranih beljakovin, jajčnih izdelkov, kolagena, proizvodov iz krvi iz oddelka 2 poglavja II Priloge X, predelanih živalskih beljakovin, vključno z ribjo moko, topljenimi maščobami, ribjimi olji, dikalcijevim fosfatom, trikalcijevim fosfatom ali aromatično drobovino;

(iv) če to odobri pristojni organ, obdelati s postopkom, kot je sušenje ali fermentacija, ki zagotavlja, da hrana za hišne živali ne povzroča nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(v) v primeru živalskih stranskih proizvodov iz člena 10(l) in (m) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in živalskih stranskih proizvodov, ki jih proizvajajo vodne živali ter vodni in zemeljski nevretenčarji, in če to odobri pristojni organ, obdelati s postopkom, ki zagotavlja, da hrana za hišne živali ne povzroča nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Po proizvodnji je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečitev kontaminacije take predelane hrane za hišne živali.

Predelano hrano za hišne živali je treba zapakirati v nove enote pakiranja.

4.

Pasje žvečilke je treba obdelati po postopku, ki zagotavlja uničenje povzročiteljev bolezni, vključno s salmonelo.

Po navedeni obdelavi je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečevanje kontaminacije pasjih žvečilk.

Pasje žvečilke je treba zapakirati v nove enote pakiranja.

5.

Med proizvodnjo in/ali skladiščenjem (pred odpremo) je treba odvzemati naključne vzorce pasjih žvečilk in predelane hrane za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali in predelane hrane za hišne živali, ki je bila obdelana v skladu s točko 3(b)(v), za preverjanje skladnosti z naslednjimi standardi:

Salmonella: odsotnost v 25 g, n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g,

pri čemer je:

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

6.

Med proizvodnjo in/ali skladiščenjem (pred odpremo) je treba odvzemati naključne vzorce surove hrane za hišne živali za preverjanje skladnosti z naslednjimi standardi:

Salmonella: odsotnost v 25 g, n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 5 000 v 1 g,

pri čemer je:

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

7.

Končna točka za predelano hrano za hišne živali in pasje žvečilke

Naslednje se lahko da na trg brez omejitev iz te uredbe:

(a) predelana hrana za hišne živali:

(i) ki je bila proizvedena in zapakirana v Uniji v skladu s točko 3 in ki je bila preskušana v skladu s točko 5 ali

(ii) za katero so bili na mejni kontrolni točki opravljeni veterinarski pregledi v skladu z Direktivo Sveta 97/78/ES;

(b) pasje žvečilke:

(i) ki so bile proizvedene in zapakirane v Uniji v skladu s točko 4 in ki so bile preskušane v skladu s točko 5 ali

(ii) za katere so bili na mejni kontrolni točki opravljeni veterinarski pregledi v skladu z Direktivo Sveta 97/78/ES.

POGLAVJE III

Posebne zahteve za aromatično drobovino za proizvodnjo hrane za hišne živali

1. Nosilci dejavnosti lahko uporabijo samo živalske stranske proizvode, ki se lahko uporabijo kot surovina za predelano hrano za hišne živali in pasje žvečilke v skladu s točko 2 poglavja II za proizvodnjo tekočih ali dehidriranih pridobljenih proizvodov, ki se uporabljajo za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali.

2. Aromatična drobovina mora biti obdelana po metodi in pri parametrih, ki zagotavljajo skladnost proizvoda z mikrobiološkimi standardi, določenimi v točki 5 poglavja II te priloge. Po obdelavi morajo biti uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev izpostavljenosti proizvoda kontaminaciji.

3. Končni proizvod mora:

(a) biti zapakiran v nove ali sterilizirane enote pakiranja ali

(b) se v razsutem stanju prevažati v kontejnerjih ali drugih prevoznih sredstvih, ki so pred uporabo temeljito očiščeni in razkuženi.

POGLAVJE IV

Posebne zahteve za kri in proizvode iz krvi enoprstih kopitarjev

Za dajanje na trg krvi in proizvodov iz krvi enoprstih kopitarjev za namene, ki ni krma, veljajo naslednji pogoji:

1. Kri se lahko daje na trg za take namene, če je bila zbrana:

(a) od enoprstih kopitarjev, ki:

(i) pri pregledu na dan zbiranja krvi ne kažejo kliničnih znakov bolezni, ki jih je treba obvezno prijaviti in so navedene v Prilogi I k Direktivi 2009/156/ES, in znakov influence konjev, piroplazmoze enoprstih kopitarjev, konjskega virusnega rinopneumonitisa in konjskega virusnega arteritisa, navedenih v točki 4 člena 1.2.3 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE), izdaja 2010;

(ii) so bili vsaj 30 dni pred datumom zbiranja in med zbiranjem krvi pod veterinarskim nadzorom na gospodarstvih, za katera niso veljale prepoved iz člena 4(5) Direktive 2009/156/ES ali omejitve iz člena 5 navedene direktive;

(iii) v obdobjih iz člena 4(5) Direktive 2009/156/ES niso bili v stiku z enoprstimi kopitarji z gospodarstev, za katera zaradi zdravstvenega varstva živali velja prepoved na podlagi navedenega člena in vsaj 40 dni pred datumom zbiranja in med zbiranjem niso bili v stiku z enoprstimi kopitarji iz države članice ali tretje države, ki se ne šteje kot prosta konjske kuge v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka člena 5(2) navedene direktive;

(b) pod veterinarskim nadzorom:

(i) v klavnicah, registriranih ali odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004, ali

(ii) v obratih, ki jih je za zbiranje krvi enoprstih kopitarjev za proizvodnjo proizvodov iz krvi za namene, ki ni krma, odobril pristojni organ, jim dodelil številko veterinarske odobritve in jih nadzoruje.

2. Proizvodi iz krvi se lahko dajo na trg za take namene, če:

(a) so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije proizvodov iz krvi s povzročitelji bolezni med proizvodnjo, ravnanjem z njimi in pakiranjem;

(b) so bili proizvodi iz krvi proizvedeni iz krvi, ki:

(i) izpolnjuje pogoje iz točke (1)(a) ali

(ii) je bila izpostavljena najmanj eni od naslednjih obdelav, ki ji sledi kontrola učinkovitosti postopka, za inaktivacijo morebitnih povzročiteljev bolezni za konjsko kugo, vse vrste encefalomielitisa konjev, vključno z venezuelskim encefalomielitisom, kužno malokrvnost konjev, vezikularni stomatitis in smrkavost (Burkholderia mallei):

 toplotna obdelava pri temperaturi 65 °C najmanj tri ure,

 obsevanje s 25 kGy z žarki gama,

 sprememba pH na pH 5 za dve uri,

 toplotna obdelava pri najmanj 80 °C, enakomerno porazdeljena po vsej snovi.

3. Kri in proizvode iz krvi enoprstih kopitarjev je treba zapakirati v zatesnjene neprepustne kontejnerje, ki so v primeru krvi enoprstih kopitarjev označeni s številko odobritve klavnice ali obrata za zbiranja iz točke 1(b).

POGLAVJE V

Posebne zahteve za kože kopitarjev ter iz njih pridobljene proizvode

A.   Obrati in objekti

Pristojni organ lahko dovoli obratom za ravnanje s kožami, vključno z luženimi kožami, da dobavljajo obrezke in kose kož za proizvodnjo želatine, namenjene prehrani živali, ter organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, pod naslednjimi pogoji:

(a) obrat mora imeti prostore za skladiščenje s trdimi podi in gladkimi stenami, ki omogočajo preprosto čiščenje in razkuževanje, ter, če je primerno, opremo za hlajenje;

(b) prostori za skladiščenje morajo biti zadovoljivo čisti in vzdrževani, tako da niso vir kontaminacije surovin;

(c) če se v teh obratih skladiščijo in/ali predelujejo surovine, ki niso skladne s tem poglavjem, morajo biti med sprejetjem, skladiščenjem, predelavo in odpremo ločene od surovin, ki ustrezajo temu poglavju;

(d) v primeru obrezkov in kosov, pridobljenih iz luženih kož, morajo biti obrezki in kosi obdelani po metodi, ki preprečuje kakršna koli tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, preden se uporabijo za proizvodnjo:

(i) želatine za prehrano ljudi ali

(ii) organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal.

B.   Dajanje na trg živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov

1. Za dajanje na trg neobdelane kože veljajo enaki zdravstveni pogoji kot za sveže meso v skladu z Direktivo 2002/99/ES.

2. Obdelane kože se lahko dajo na trg, če:

(a) niso bile v stiku z drugimi živalskimi proizvodi ali z živimi živalmi, ki pomenijo tveganje za širjenje nevarne prenosljive bolezni;

(b) komercialni dokument iz poglavja III Priloge VIII vsebuje izjavo, da so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije s povzročitelji bolezni.

C.   Končna točka za kože

1. Kože kopitarjev, ki so v skladu z odločitvijo nosilca dejavnosti namenjene drugi uporabi, kot je prehrana ljudi, in ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 853/2004 za surovine za želatino ali kolagen za uporabo v hrani, se lahko dajo na trg brez omejitev iz te uredbe.

2. Naslednje obdelane kože se lahko dajo na trg brez omejitev iz te uredbe:

(a) kože, obdelane po celotnem postopku strojenja kože,

(b) kože, strojene s kromovimi solmi („wet blue“);

(c) nasoljene kože („piklane nestrojene kože“);

(d) lužene kože (obdelane z apnom in v razsolu pri vrednosti pH od 12 do 13 najmanj osem ur).

3. Z odstopanjem od točke C.2 lahko pristojni organ zahteva, da pošiljke obdelanih kož iz točke 2(c) in (d) spremlja komercialni dokument v skladu z vzorcem iz točke 6 poglavja III Priloge VIII, kadar se dobavljajo obratom ali objektom za proizvodnjo hrane za hišne živali, organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal oziroma za pretvorbo teh snovi v bioplin.

POGLAVJE VI

Posebne zahteve za lovske trofeje in druge preparate iz živali

A.

Določbe tega poglavja ne posegajo v ukrepe za varstvo prosto živečih živalskih vrst, sprejete v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97.

B.

Varen izvor

Pod pogojem, da so živalski stranski proizvodi pri prepariranju obdelani ali se izročijo v takšnem stanju, ki ne povzroča nobenih zdravstvenih tveganj, se lahko lovske trofeje in drugi preparati iz živali dajo na trg, če izvirajo iz:

(a) živalskih vrst razen kopitarjev ter ptic in živali iz bioloških razredov žuželke ali pajkovci in

(b) živali, ki izvirajo z območja, za katero ne veljajo omejitve zaradi nevarnih prenosljivih bolezni, za katere so dovzetne živali iz zadevnih vrst.

C.

Varna obdelava

1. Pod pogojem, da so živalski stranski proizvodi pri prepariranju obdelani ali se izročijo v takšnem stanju, ki ne povzroča nobenih zdravstvenih tveganj, se lahko lovske trofeje in drugi preparati iz živali dajo na trg, če:

(a) izvirajo iz kopitarjev ter ptic, obdelanih po celotnem postopku prepariranja, ki zagotavlja njihovo konzerviranje pri temperaturah okolja;

(b) so to nameščeni kopitarji ter ptice ali nameščeni deli teh živali;

▼M4

(c) so bili anatomsko preparirani s postopkom, kot je plastinacija;

(d) so to živali iz bioloških razredov žuželke ali pajkovci, ki so bili obdelani s postopkom, kot je sušenje, da se prepreči prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali; ali

(e) so predmeti v naravoslovnih zbirkah ali zbirkah za promocijo znanosti in so bili:

(i) konzervirani v medijih, kot je alkohol ali formaldehid, ki omogočata razstavljanje predmetov, ali

(ii) v celoti vključeni v mikroskopske preparate;

(f) so obdelani vzorci DNK, namenjeni za zbirke za promocijo raziskovanja biotske raznovrstnosti, ekologije, medicinske in veterinarske znanosti ali biologije.

▼B

2. Lovske trofeje ali drugi preparati, razen tistih iz točk B in C 1, ki izvirajo iz živali, ki prihajajo z območja, za katero veljajo omejitve zaradi nevarnih prenosljivih bolezni, za katere so dovzetne živali iz zadevnih vrst, se lahko dajo na trg, če:

(a) v primeru lovskih trofej ali drugih preparatov, ki so sestavljeni samo iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja ali zobovja,

(i) so bili ustrezno dolgo prekuhani v vreli vodi za zagotovitev, da se odstranijo vse snovi, razen kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja ali zobovja;

(ii) so bili razkuženi s sredstvom, ki ga je odobril pristojni organ, zlasti z vodikovim peroksidom v primeru delov, ki so sestavljeni iz kosti;

(iii) so bili zapakirani takoj po obdelavi, ne da bi prišli v stik z drugimi proizvodi živalskega izvora, ki bi jih lahko kontaminirali, v posamezna, prosojna in zaprta pakiranja, za preprečitev vsakršne naknadne kontaminacije, in

(iv) jih spremlja veterinarsko spričevalo, ki potrjuje, da so izpolnjeni pogoji iz točk (i), (ii) in (iii);

(b) v primeru lovskih trofej ali drugih preparatov, ki so sestavljeni samo iz kož,

(i) so bili:

 posušeni ali

 suho ali mokro nasoljeni najmanj 14 dni pred datumom pošiljanja ali

 obdelani po postopku konzerviranja, razen strojenja;

(ii) so bili zapakirani takoj po obdelavi, ne da bi prišli v stik z drugimi proizvodi živalskega izvora, ki bi jih lahko kontaminirali, v posamezna, prosojna in zaprta pakiranja, za preprečitev vsakršne naknadne kontaminacije, in

(iii) jih spremlja komercialni dokument ali veterinarsko spričevalo, ki potrjuje, da so izpolnjeni pogoji iz točk (i), (ii) in (iii).

POGLAVJE VII

Posebne zahteve za volno, dlako, ščetine prašičev, perje, dele peres in puh

A.   Surovine

1. Neobdelana volna, neobdelana dlaka, neobdelane ščetine prašičev in neobdelano perje, deli peres in puh morajo biti snovi kategorije 3 iz člena 10(b)(iii), (iv) in (v) ter 10(h) in (n) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Varno morajo biti zaprti v pakiranju in suhi.

Vendar lahko pristojni organ v primeru neobdelanega perja, delov peres in puha, ki se pošiljajo neposredno iz klavnice v predelovalni obrat, dovoli odstopanje od zahteve glede suhosti snovi, ki se prevažajo na njegovem ozemlju, če:

(a) se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči vsako morebitno širjenje bolezni;

(b) se prevoz opravi v neprepustnih kontejnerjih in/ali prevoznih sredstvih, ki jih je treba očistiti in razkužiti takoj po vsaki uporabi.

2. Premiki ščetin prašičev ter volne in dlake prašičev iz regij, kjer je afriška prašičja kuga endemična, so prepovedani, razen za ščetine prašičev ter volno in dlako prašičev, ki so:

▼M2

(a) prekuhane, barvane ali beljene ali

(b) obdelane po drugem postopku, ki zagotavlja uničenje povzročiteljev bolezni, pod pogojem, da se glede tega predloži ustrezen dokaz v obliki veterinarskega spričevala, ki ga izda odgovorni veterinar v kraju izvora. Strojno pranje se ne more šteti za obliko obdelave za namene te določbe.

3. Določbe iz točke 1 se ne uporabljajo za okrasna peresa ali peresa:

(a) ki jih prevažajo potniki za zasebno uporabo ali

(b) v obliki pošiljk, ki se pošiljajo zasebnikom v neindustrijske namene.

B.   Končna točka za volno in dlako

Volna in dlaka, ki je bila strojno prana ali obdelana z drugo metodo, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja, se lahko da na trg brez omejitev iz te uredbe.

Države članice lahko dovolijo dajanje na trg neobdelane volne in dlake s kmetij oziroma iz obratov ali objektov, registriranih v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali odobrenih v skladu s členom 24(1)(i) navedene uredbe, na svojem ozemlju brez omejitev iz te uredbe, če so se prepričale, da taka volna in dlaka ne povzročata nikakršnih nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

▼M2

Volna in dlaka, pridobljeni iz živali, razen prašičev, sta lahko dani na trg brez omejitev v skladu s to uredbo, če:

(a) sta bili obdelani s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje volne in dlake v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom, ali

(b) sta bili neposredno odpremljeni v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne ali dlake za tekstilno industrijo, in je bila takšna volna ali dlaka obdelana z vsaj enim od naslednjih postopkov:

(i) kemična depilacija z gašenim apnom ali natrijevim sulfidom;

(ii) fumigacija v formaldehidu v hermetično zaprti komori vsaj 24 ur;

(iii) industrijsko čiščenje, kar vključuje namakanje volne in dlake v vodotopnem čistilnem sredstvu pri 60–70 °C;

(iv) skladiščenje, ki lahko vključuje čas prevoza, 8 dni pri 37 °C, 28 dni pri 18 °C ali 120 dni pri 4 °C.

▼B

C.   Končna točka za perje in puh

Perje, deli peres in puh, ki so bili strojno prani in obdelani z vročo paro pri 100 °C najmanj 30 minut, se lahko dajo na trg brez omejitev iz te uredbe.

POGLAVJE VIII

Posebne zahteve za krzno

Končna točka

Krzno, ki se je sušilo dva dneva pri temperaturi okolja 18 °C in 55-odstotni vlažnosti, se lahko da na trg brez omejitev iz te uredbe.

POGLAVJE IX

Posebne zahteve za čebelarske stranske proizvode

Čebelarski stranski proizvodi, namenjeni izključno uporabi v čebelarstvu:

1. ne smejo prihajati z območja, za katerega je bila izdana prepoved v zvezi s pojavom:

(a) hude gnilobe čebelje zalege (Paenibacillus larvae larvae), razen če je pristojni organ presodil, da je tveganje zanemarljivo, izdal posebno dovoljenje za uporabo samo v zadevni državi članici in uvedel vse druge potrebne ukrepe za preprečitev širjenja navedene bolezni;

(b) pršičavosti čebel (Acarapis woodi (Rennie)), razen če si je namembno območje pridobilo dodatna jamstva v skladu s členom 14(2) Direktive 92/65/EGS;

(c) malega panjskega hrošča (Aethina tumida) ali

(d) pršice Tropilaelaps spp. (Tropilaelaps spp.) in

2. morajo izpolnjevati zahteve, določene v členu 8(a) Direktive 92/65/EGS.

POGLAVJE X

Posebne zahteve za topljene maščobe iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2 za oleokemijske namene

1. Topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, ki so namenjene za oleokemijske namene, se morajo proizvajati po kateri koli od metod predelave od 1 do 5, določenih v poglavju III Priloge IV.

2. Topljene maščobe, pridobljene iz prežvekovalcev, je treba prečistiti tako, da največja dovoljena količina vseh preostalih netopnih nečistoč ne presega 0,15 masnega odstotka.

POGLAVJE XI

Posebne zahteve za maščobne derivate

1. Za pridobivanje maščobnih derivatov iz topljenih maščob, ki izvirajo iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, se lahko uporabijo naslednji postopki:

(a) transesterifikacija ali hidroliza pri najmanj 200 °C, ob ustreznem tlaku, 20 minut (glicerol, maščobne kisline in estri);

(b) saponifikacija z NaOH 12M (glicerol in milo):

(i) v sistemu serij pri 95 °C tri ure ali

(ii) v neprekinjenem sistemu pri 140 °C, 2 barih (2 000 hPa) osem minut ali

(c) hidrogeniranje pri 160 °C, 12 barih (12 000 hPa) 20 minut.

2. Maščobni derivati, proizvedeni v skladu s tem poglavjem, se lahko dajo na trg samo:

(a) za uporabo, ki ni namenjena za krmo, kozmetične izdelke in zdravila,

(b) v primeru maščobnih derivatov iz snovi kategorije 1 pa tudi za uporabo, ki ni namenjena za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal.

▼M4

3. Končna točka za proizvode, pridobljene iz topljenih maščob:

maščobni derivati, ki so bili predelani v skladu s točko 1, se lahko v skladu s to uredbo dajejo na trg za uporabe iz točke 2 brez omejitev.

▼B

POGLAVJE XII

Posebne zahteve za rogove in proizvode iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopita in proizvode iz kopit, razen moke iz kopit, namenjene za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal

Za dajanje na trg rogov in proizvodov iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopit in proizvodov iz kopit, razen moke iz kopit, namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, veljajo naslednji pogoji:

(a) pridobljeni morajo biti iz živali, ki:

(i) so bile zaklane v klavnici po opravljenem pregledu pred zakolom in so bile po takem pregledu ocenjene kot primerne za zakol za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Unije ali

(ii) niso kazale kliničnih znakov bolezni, prenosljivih z navedenim proizvodom na ljudi ali živali;

(b) bili so toplotno obdelani pri temperaturi v središču najmanj 80 °C eno uro;

(c) rogovi so bili odstranjeni brez odpiranja lobanjske votline;

(d) na vseh stopnjah predelave, skladiščenja ali prevoza so uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev navzkrižne kontaminacije;

(e) pakirani so v novi embalaži oziroma kontejnerjih ali se prevažajo v prevoznih sredstvih oziroma kontejnerjih za razsuti tovor, ki so bili pred nakladanjem razkuženi z razkužilom, ki ga je odobril pristojni organ;

(f) na embalaži ali kontejnerjih mora:

(i) biti navedena vrsta proizvoda (na primer rogovi, proizvodi iz rogov, kopita ali proizvodi iz kopit);

(ii) biti oznaka z imenom in naslovom odobrenega ali registriranega namembnega obrata ali objekta.

▼M1

POGLAVJE XIII

Posebne zahteve za ribje olje za proizvodnjo zdravil

Končna točka za ribje olje za proizvodnjo zdravil

Ribje olje, pridobljeno iz snovi iz točke A.2 oddelka 3 poglavja II Priloge X in ki je bilo razkisano z raztopino NaOH pri temperaturi 80 °C ali več ter nato prečiščeno z destilacijo pri temperaturi 200 °C ali več, se lahko da na trg za proizvodnjo zdravil brez omejitev v skladu s to uredbo.

▼B




PRILOGA XIV

UVOZ, IZVOZ IN TRANZIT

POGLAVJE I

POSEBNE ZAHTEVE ZA UVOZ V UNIJO IN TRANZIT SKOZI UNIJO SNOVI KATEGORIJE 3 IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV ZA UPORABO V KRMNI VERIGI, RAZEN ZA HRANO ZA HIŠNE ŽIVALI ALI ZA KRMO ZA KOŽUHARJE

Oddelek 1

Kot je navedeno v členu 41(1)(a) in členu 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, za uvožene pošiljke snovi kategorije 3 in iz njih pridobljenih proizvodov za uporabo v krmni verigi, razen za hrano za hišne živali ali za krmo za kožuharje, ter pošiljke takih snovi in proizvodov v tranzitu veljajo naslednje zahteve:

(a) morajo biti sestavljene ali proizvedene, kakor je ustrezno, iz snovi kategorije 3, navedene v stolpcu „Surovine“ v preglednici 1;

(b) izpolnjevati morajo pogoje uvoza in tranzita, določene v stolpcu „Pogoji uvoza in tranzita“ v preglednici 1;

▼M4

(c) prihajati morajo iz tretje države ali dela tretje države, navedene v seznamu v stolpcu „Seznami tretjih držav“ v preglednici 1;

(d) prihajati morajo iz obrata ali objekta, ki ga je pristojni organ tretje države registriral ali odobril, kakor je primerno, in ki je na seznamu takih obratov in objektov iz člena 30, in

(e) pošiljke:

(i) med prevozom do vstopne točke v Unijo, kjer se opravijo veterinarski pregledi, mora spremljati veterinarsko spričevalo, navedeno v stolpcu „Spričevala/vzorčni dokumenti“ v preglednici 1; ali

(ii) na vstopni točki v Unijo, kjer se opravijo veterinarski pregledi, morajo biti predložene skupaj z dokumentom, ki ustreza vzorcu, navedenem v stolpcu „Spričevala/vzorčni dokumenti“ v preglednici 1.

▼M4 —————

▼B



Preglednica 1

Št.

Proizvod

Surovine (sklicevanje na določbe Uredbe (ES) št. 1069/2009)

Pogoji uvoza in tranzita

Seznami tretjih držav

Spričevala/vzorčni dokumenti

1

►M1  Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebuje take beljakovine, in krmne mešanice, ki vsebujejo take beljakovine, kakor so opredeljene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009. ◄

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (d), (e), (f), (h), (i), (j), (k), (l) in (m).

(a)  Predelane živalske beljakovine morajo biti proizvedene v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X in

(b)  predelane živalske beljakovine morajo izpolnjevati dodatne zahteve iz oddelka 2 tega poglavja.

(a)  V primeru predelanih živalskih beljakovin razen ribje moke:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010;

(b)  v primeru ribje moke:

tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

Poglavje 1 Priloge XV.

2

Proizvodi iz krvi za posamična krmila

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a) in (b)(i).

►M9  Proizvodi iz krvi morajo biti proizvedeni v skladu z oddelkom 2 poglavja II Priloge X in oddelkom 5 poglavja I Priloge XIV. ◄

(a)  V primeru proizvodov iz krvi kopitarjev:

tretje države ali deli tretjih držav iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih je dovoljen uvoz vseh kategorij svežega mesa posameznih zadevnih živalskih vrst;

(b)  v primeru proizvodov iz krvi, pridobljenih iz drugih živalskih vrst:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010.

Poglavje 4(B) Priloge XV.

3

Topljene maščobe in ribje olje

(a)  V primeru topljenih maščob razen ribjega olja: snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (d), (e), (f), (g), (h), (i), (j) in (k);

(b)  v primeru ribjega olja: snovi kategorije 3 iz člena 10(e), (f), (i) in (j).

(a)  Topljene maščobe in ribje olje morajo biti proizvedeni v skladu z oddelkom 3 poglavja II Priloge X in

(b)  topljene maščobe morajo izpolnjevati dodatne zahteve iz oddelka 3 tega poglavja.

(a)  V primeru topljenih maščob razen ribjega olja:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010;

(b)  v primeru ribjega olja:

tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES;

(a)  V primeru topljenih maščob razen ribjega olja:

poglavje 10(A) Priloge XV;

(b)  v primeru ribjega olja:

poglavje 9 Priloge XV.

4

Mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum, izdelki s kolostrumom

(a)  Mleko, proizvodi na osnovi mleka:

snovi kategorije 3 iz člena 10(e), (f) in (h);

(b)  kolostrum in izdelki s kolostrumom:

snovi kategorije 3 iz živih živali, ki niso kazale nikakršnih znakov bolezni, ki se s kolostrumom prenašajo na ljudi ali živali.

Mleko, proizvodi na osnovi mleka, kolostrum in proizvodi s kolostrumom morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 4 tega poglavja.

(a)  V primeru mleka in proizvodov na osnovi mleka:

odobrene tretje države, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 605/2010;

(b)  v primeru kolostruma in izdelkov s kolostrumom:

tretje države, navedene kot odobrene v stolpcu „A“ v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 605/2010.

(a)  V primeru mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka:

poglavje 2(A) Priloge XV;

(b)  v primeru kolostruma in izdelkov s kolostrumom:

poglavje 2(B) Priloge XV.

5

Želatina in hidrolizirane beljakovine

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (e), (f), (g), (i) in (j) in v primeru hidroliziranih beljakovin: snovi kategorije 3 iz člena 10(d), (h) in (k).

Želatina in hidrolizirane beljakovine morajo biti proizvedene v skladu z oddelkom 5 poglavja II Priloge X.

(a)  Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in naslednje države:

(KR) Republika Koreja,

(MY) Malezija,

(PK) Pakistan,

(TW) Tajvan;

(b)  v primeru želatine in hidroliziranih beljakovin iz rib:

tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

(a)  V primeru želatine:

poglavje 11 Priloge XV;

(b)  v primeru hidroliziranih beljakovin:

poglavje 12 Priloge XV.

6

Dikalcijev fosfat

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (d), (e), (f), (g), (h), (i), (j) in (k).

Dikalcijev fosfat mora biti proizveden v skladu z oddelkom 6 poglavja II Priloge X.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in naslednje države:

(KR) Južna Koreja,

(MY) Malezija,

(PK) Pakistan,

(TW) Tajvan.

Poglavje 12 Priloge XV.

7

Trikalcijev fosfat

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (d), (e), (f), (g), (h), (i), in (k).

Trikalcijev fosfat mora biti proizveden v skladu z oddelkom 7 poglavja II Priloge X.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in naslednje države:

(KR) Južna Koreja,

(MY) Malezija,

(PK) Pakistan,

(TW) Tajvan.

Poglavje 12 Priloge XV.

8

Kolagen

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (e), (f), (g), (i) in (j).

Kolagen mora biti proizveden v skladu z oddelkom 8 poglavja II Priloge X.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in naslednje države:

(KR) Južna Koreja,

(MY) Malezija,

(PK) Pakistan,

(TW) Tajvan.

Poglavje 11 Priloge XV.

9

Jajčni izdelki

Snovi kategorije 3 iz člena 10(e), (f) in (k)(ii).

Jajčni izdelki morajo biti proizvedeni v skladu z oddelkom 9 poglavja II Priloge X.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in tretje države ali deli tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega perutninskega mesa, jajc in jajčnih izdelkov, ki so navedene v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

Poglavje 15 Priloge XV.

Oddelek 2

▼M1

Uvoz predelanih živalskih beljakovin, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebuje take beljakovine, in razen krmnih mešanic, kakor so opredeljene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009.

▼B

Za uvoz predelanih živalskih beljakovin veljajo naslednje zahteve:

1. Pred sprostitvijo pošiljk v prosti pretok v Uniji mora pristojni organ vzorčiti predelane živalske beljakovine v uvoženih pošiljkah na mejni kontrolni točki, za zagotovitev skladnosti s splošnimi zahtevami iz poglavja I Priloge X.

Pristojni organ mora:

(a) vzorčiti vsako pošiljko proizvodov, ki se prevažajo v razsutem stanju;

(b) naključno vzorčiti pošiljke proizvodov, zapakiranih v proizvodnem obratu izvora.

2. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ mejne kontrolne točke v primeru negativnih rezultatov šestih zaporednih testov pošiljk proizvodov v razsutem stanju, ki izvirajo iz določene tretje države, naključno vzorči nadaljnje pošiljke proizvodov v razsutem stanju iz te tretje države.

Če je eden od teh naključnih vzorcev pozitiven, mora pristojni organ, ki izvaja vzorčenje, o tem obvestiti pristojni organ v tretji državi izvora, da lahko uvede ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.

Pristojni organ v tretji državi izvora mora o teh ukrepih obvestiti pristojni organ, ki izvaja vzorčenje.

V primeru nadaljnjega pozitivnega rezultata iz istega vira mora pristojni organ na mejne kontrolne točke vzorčiti vsako pošiljko iz istega vira, dokler ne dobi negativnih rezultatov šestih zaporednih testov.

3. Pristojni organi morajo najmanj tri leta hraniti evidence o rezultatih vzorčenj, izvedenih na vseh pošiljkah, ki so bile vzorčene.

4. Če je pošiljka, ki je bila uvožena v Unijo, dokazano pozitivna na salmonelo ali če ne izpolnjuje mikrobioloških standardov za Enterobacteriaceae, določenih v poglavju I Priloge X, jo je treba:

(a) obravnavati v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2)(a) Direktive 97/78/ES, ali

(b) ponovno predelati v predelovalnem obratu ali dekontaminirati z obdelavo, ki jo odobri pristojni organ. Pošiljka se sme sprostiti šele po obdelavi in testiranju na salmonelo ali Enterobacteriaceae, kakor je potrebno, ki ga izvede pristojni organ v skladu s poglavjem I Priloge X, z negativnim rezultatom.

Oddelek 3

Uvoz topljenih maščob

Za uvoz topljenih maščob veljajo naslednje zahteve:

Topljene maščobe morajo:

(a) biti v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz prašičev, in prihajati iz tretje države ali z dela ozemlja tretje države, proste slinavke in parkljevke v predhodnih 24 mesecih in proste klasične prašičje kuge ter afriške prašičje kuge v predhodnih 12 mesecih;

(b) biti v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz perutnine, in prihajati iz tretje države ali z dela ozemlja tretje države, proste atipične kokošje kuge in aviarne influence v predhodnih šestih mesecih;

(c) biti v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz prežvekovalcev, in prihajati iz države ali z dela ozemlja tretje države, proste slinavke in parkljevke v predhodnih 24 mesecih in proste goveje kuge v predhodnih 12 mesecih, ali

(d) če je v zadevnem obdobju, navedenem v točkah (a), (b) in (c), prišlo do izbruha ene od bolezni iz navedenih točk, biti obdelane po enem od naslednjih postopkov toplotne obdelave

(i) najmanj 70 °C najmanj 30 minut ali

(ii) najmanj 90 °C najmanj 15 minut.

Nosilci dejavnosti morajo evidentirati in hraniti podrobne podatke s kritičnih kontrolnih točk, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik in, po potrebi, pristojni organ spremljajo potek delovanja obrata; evidentirane informacije morajo zajemati velikost delcev, kritično temperaturo in, če je primerno, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

Oddelek 4

Uvoz mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma in izdelkov s kolostrumom

A. Za uvoz mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma in izdelkov s kolostrumom veljajo naslednje zahteve:

1. Mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, morajo:

(a) biti obdelani na vsaj enega od načinov iz točk 1.1, 1.2, 1.3 in B.1.4(a) dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X;

(b) biti skladni s točkama B.2 in B.4 in, v primeru sirotke, točko B.3 dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X.

2. Z odstopanjem od točke B.1.4 dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X se lahko mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, uvažajo iz tretjih držav, navedenih v stolpcu „A“ v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 605/2010, če so mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, enkratno obdelani s HTST in:

(a) bili proizvedeni vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v tretji državi izvoza ne sme biti ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke ali

(b) bili predstavljeni na mejni kontrolni točki vstopa v Unijo vsaj 21 dni po proizvodnji in v tem obdobju v tretji državi izvoznici ne sme biti ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke.

B. Za uvoz kolostruma in izdelkov s kolostrumom veljajo naslednje zahteve:

1. Snovi morajo biti enkratno obdelane s HTST in:

(a) biti morajo proizvedene vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v tretji državi izvoza ne sme biti ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke ali

(b) biti morajo predstavljene na mejni kontrolni točki vstopa v Unijo vsaj 21 dni po proizvodnji in v tem obdobju v tretji državi izvoznici ne sme biti ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke.

2. Snovi morajo biti pridobljene iz goveda, za katero se izvajajo redni veterinarski pregledi za zagotovitev, da živali izvirajo z gospodarstev, na katerih so vse črede goveda:

(a) priznane kot uradno proste tuberkuloze in uradno proste bruceloze, kot je določeno v členu 2(2)(d) in (f) Direktive 64/432/EGS, ali za katere niso bile uvedene omejitve v skladu z nacionalno zakonodajo tretje države izvora kolostruma za izkoreninjenje tuberkuloze in bruceloze ali

(b) priznane kot uradno proste enzootske goveje levkoze, kot je določeno v členu 2(2)(j) Direktive 64/432/EGS, ali vključene v uradni sistem za obvladovanje enzootske goveje levkoze in v katerih ni bilo nobenih dokazov na podlagi kliničnih in laboratorijskih testov o tej bolezni v čredi v zadnjih dveh letih.

3. Po koncu predelave morajo biti uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije kolostruma ali izdelkov s kolostrumom.

4. Končni proizvod je treba opremiti z oznako, ki navaja, da ta vsebuje snovi kategorije 3 in ni namenjen prehrani ljudi, ter mora biti:

(a) zapakiran v nove kontejnerje ali

(b) prepeljan v razsutem stanju v kontejnerjih ali drugih prevoznih sredstvih, ki so bili pred uporabo temeljito očiščeni in razkuženi.

▼M9

Oddelek 5

Uvoz proizvodov iz krvi za krmljenje rejnih živali

Za uvoz proizvodov iz krvi, vključno z razprševanjem posušene krvi in krvne plazme, ki so pridobljeni iz prašičev in namenjeni za krmljenje prašičev, se uporabljajo naslednje zahteve:

Ti pridobljeni proizvodi morajo biti:

(a) toplotno obdelani s temperaturo vsaj 80 °C po vsej snovi, suha kri in krvna plazma pa ne vsebujeta več kot 8 % vlage z aktivnostjo vode (Aw) manj kot 0,60;

(b) skladiščeni pri pogojih suhega skladiščenja pri sobni temperaturi vsaj 6 tednov.

▼B

POGLAVJE II

POSEBNE ZAHTEVE ZA UVOZ V UNIJO IN TRANZIT SKOZI UNIJO ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV ZA UPORABO ZUNAJ KRMNE VERIGE ZA REJNE ŽIVALI, RAZEN ZA KOŽUHARJE

Oddelek 1

Posebne zahteve

Kot je navedeno v členu 41(1)(a) in (2)(c) ter členu 41(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, za uvožene pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali ter pošiljke takih proizvodov v tranzitu veljajo naslednje posebne zahteve:

(a) morajo biti sestavljene ali proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov, navedenih v stolpcu „Surovine“ v preglednici 2;

(b) izpolnjevati morajo pogoje uvoza in tranzita, določene v stolpcu „Pogoji uvoza in tranzita“ v preglednici 2;

▼M4

(c) prihajati morajo iz tretje države ali dela tretje države, navedene v seznamu v stolpcu „Seznami tretjih držav“ v preglednici 2;

(d) prihajati morajo iz obrata ali objekta, ki ga je pristojni organ tretje države registriral ali odobril, kakor je primerno, in ki je na seznamu takih obratov in objektov iz člena 30, in

(e) pošiljke:

(i) med prevozom do vstopne točke v Unijo, kjer se opravijo veterinarski pregledi, mora spremljati veterinarsko spričevalo, navedeno v stolpcu „Spričevala/vzorčni dokumenti“ v preglednici 2; ali

(ii) na vstopni točki v Unijo, kjer se opravijo veterinarski pregledi, morajo biti predložene skupaj z dokumentom, ki ustreza vzorcu, navedenem v stolpcu „Spričevala/vzorčni dokumenti“ v preglednici 2.

▼M4 —————

▼B



Preglednica 2

Št.

Proizvod

Surovine (sklicevanje na določbe Uredbe (ES) št. 1069/2009)

Pogoji uvoza in tranzita

Seznami tretjih držav

Spričevala/vzorčni dokumenti

1

Predelan gnoj, pridobljeni proizvodi iz predelanega gnoja in gvano netopirjev

Snovi kategorije 2 iz člena 9(a).

Predelan gnoj, pridobljeni proizvodi iz predelanega gnoja in gvano netopirjev morajo biti proizvedeni v skladu z oddelkom 2 poglavja I Priloge XI.

Tretje države, navedene v:

(a)  delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010;

(b)  Prilogi I k Odločbi 2004/211/ES ali

(c)  delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št 798/2008.

Poglavje 17 Priloge XV.

2

Proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali

Snovi kategorije 1 iz člena 8(c) in (d) in snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (d) in (h).

Proizvodi iz krvi morajo biti proizvedeni v skladu z oddelkom 2.

Naslednje tretje države:

(a)  v primeru neobdelanih proizvodov iz krvi kopitarjev:

tretje države ali deli tretjih držav iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih je dovoljen uvoz svežega mesa katere koli vrste domačih kopitarjev in samo za obdobje, navedeno v stolpcih 7 in 8 navedenega dela,

Japonska;

(b)  v primeru neobdelanih proizvodov iz krvi perutnine in drugih vrst ptic:

tretje države ali deli tretjih držav iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008,

Japonska;

(c)  v primeru neobdelanih proizvodov iz krvi drugih živali:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009,

Japonska;

(d)  v primeru obdelanih proizvodov iz krvi katere koli živalske vrste:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009,

Japonska.

(a)  V primeru neobdelanih proizvodov iz krvi:

poglavje 4(C) Priloge XV;

(b)  v primeru obdelanih proizvodov iz krvi:

poglavje 4(D) Priloge XV.

3

Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (d) in (h).

Kri in proizvodi iz krvi morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 3.

Naslednje tretje države:

(a)  v primeru krvi, zbrane v skladu s točko 1 poglavja IV Priloge XIII, ali če so proizvodi iz krvi proizvedeni v skladu s točko 2(b)(i) navedenega poglavja:

tretje države ali deli tretjih držav iz Priloge I k Odločbi 2004/211/ES, iz katerih je dovoljen uvoz enoprstih kopitarjev za rejo in proizvodnjo;

(b)  v primeru proizvodov iz krvi, obdelanih v skladu s točko 2(b)(ii) poglavja IV Priloge XIII:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz domačih enoprstih kopitarjev.

Poglavje 4(A) Priloge XV.

4

Sveže ali hlajene kože kopitarjev

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a) in (b)(iii).

Kože morajo izpolnjevati zahteve iz točk 1 in 4 oddelka 4.

Kože iz tretje države ali, v primeru regionalizacije v skladu z zakonodajo Unije, dela tretje države iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz iste živalske vrste.

Poglavje 5(A) Priloge XV.

5

Obdelane kože kopitarjev

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b)(i) in (iii) ter (n).

Kože morajo izpolnjevati zahteve iz točk 2, 3 in 4 oddelka 4.

(a)  V primeru obdelanih kož kopitarjev:

tretje države ali deli tretjih držav iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010;

(b)  v primeru obdelanih kož prežvekovalcev, ki so namenjene pošiljanju v Evropsko unijo in so se ločeno skladiščile 21 dni ali pa bo njihov prevoz potekal neprekinjeno 21 dni pred uvozom:

katera koli tretja država.

(a)  V primeru obdelanih kož kopitarjev, razen tistih, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 2 oddelka 4:

poglavje 5(B) Priloge XV;

(b)  v primeru obdelanih kož prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev, ki so namenjene pošiljanju v Evropsko unijo in so se ločeno skladiščile 21 dni ali pa bo njihov prevoz potekal neprekinjeno 21 dni pred uvozom:

uradna izjava iz poglavja 5(C) Priloge XV;

(c)  v primeru obdelanih kož kopitarjev, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 2 oddelka 4:

spričevalo ni potrebno.

6

Lovske trofeje in drugi preparati iz živali

Snovi kategorije 2 iz člena 9(f), pridobljene iz prosto živečih živali, za katere ne obstaja sum, da so okužene z boleznijo, ki se prenaša na ljudi ali živali, in snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b)(i), (iii) in (v) ter (n).

Lovske trofeje in drugi preparati morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 5.

(a)  V primeru lovskih trofej in drugih preparatov iz točke 2 oddelka 5:

katera koli tretja država;

(b)  v primeru lovskih trofej in drugih preparatov iz točke 3 oddelka 5:

(i)  lovske trofeje iz ptic:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega perutninskega mesa, in naslednji državi:

(GL) Grenlandija,

(TN) Tunizija;

(ii)  lovske trofeje iz kopitarjev:

tretje države, navedene v ustreznih stolpcih za sveže meso kopitarjev v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, vključno s kakršnimi koli omejitvami, določenimi v stolpcu za posebne opombe za sveže meso.

(a)  V primeru lovskih trofej iz točke 2 oddelka 5:

poglavje 6(A) Priloge XV;

(b)  v primeru lovskih trofej iz točke 3 oddelka 5:

poglavje 6(B) Priloge XV;

(c)  v primeru lovskih trofej iz točke 1 oddelka 5:

spričevalo ni potrebno.

7

Ščetine prašičev

Snovi kategorije 3 iz člena 10(b)(iv).

Ščetine prašičev morajo biti pridobljene iz živali, ki izvirajo iz tretje države izvora in so bile zaklane v klavnici v tretji državi izvora.

(a)  V primeru neobdelanih ščetin prašičev:

tretje države, ali v primeru regionalizacije, regije tretjih držav, navedenih v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, ki so v zadnjih 12 mesecih pred dnem uvoza proste afriške prašičje kuge;

(b)  v primeru obdelanih ščetin prašičev:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, ki v zadnjih 12 mesecih pred dnem uvoza morda niso bile proste afriške prašičje kuge.

(a)  Če v zadnjih 12 mesecih ni bilo primera afriške prašičje kuge:

poglavje 7(A) Priloge XV;

(b)  če je bil v zadnjih 12 mesecih eden ali več primerov afriške prašičje kuge:

poglavje 7(B) Priloge XV.

▼M2

8

Neobdelana volna in dlaka, proizvedena iz drugih živali, razen prašičev

Snovi kategorije 3 iz člena 10(h) in (n)

(1)  Suha neobdelana volna in dlaka morata biti:

(a)  varno zaprti v pakiranju ter

(b)  poslani neposredno v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi za uporabo zunaj krmne verige, ali obrat, ki izvaja vmesne operacije, pod pogoji, ki preprečujejo širjenje patogenov.

(1)  Katera koli tretja država.

(1)  Za uvoz neobdelane volne in dlake veterinarsko spričevalo ni potrebno.

(2)  Volna in dlaka sta volna in dlaka iz člena 25(2)(e).

(2)  Tretja država ali njena regija:

(a)  navedena na seznamu v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 in odobrena za uvoz v Unijo svežega mesa prežvekovalcev, za katerega ne veljajo posebna jamstva A in F iz navedene uredbe, ter

(b)  je prosta slinavke in parkljevke ter v primeru volne in dlake ovac in koz prosta tudi osepnic ovac in koz v skladu s Prilogo II k Direktivi Sveta 2004/68/ES.

(2)  Zahteva se izjava uvoznika v skladu s poglavjem 21 Priloge XV.

▼B

9

Obdelano perje, deli peres in puh

Snovi kategorije 3 iz člena 10(b)(v), (h) in (n).

Obdelano perje ali deli peres morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 6.

Katera koli tretja država.

Za uvoz obdelanega perja, delov peres in puha veterinarsko spričevalo ni potrebno.

10

Čebelarski stranski proizvodi

Snovi kategorije 3 iz člena 10(e).

(a)  V primeru čebelarskih stranskih proizvodov, namenjenih za uporabo v čebelarstvu, razen čebeljega voska v obliki satja:

(i)  čebelarski stranski proizvodi so bili izpostavljeni temperaturi – 12 °C ali manj najmanj 24 ur ali

(ii)  v primeru čebeljega voska je bila snov predelana po kateri koli od metod predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, določenih v poglavju III Priloge IV, in prečiščena pred uvozom;

(b)  v primeru čebeljega voska, razen čebeljega voska v obliki satja, za namene, ki niso krmljenje rejnih živali, je bil vosek pred uvozom prečiščen ali predelan po kateri koli do metoda predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, določenih v poglavju III Priloge IV.

(a)  V primeru čebelarskih stranskih proizvodov, namenjenih za uporabo v čebelarstvu:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in naslednja država:

(CM) Kamerun;

(b)  v primeru čebeljega voska za namene, ki niso krmljenje rejnih živali:

katera koli tretja država.

(a)  V primeru čebelarskih stranskih proizvodov, namenjenih za uporabo v čebelarstvu:

poglavje 13 Priloge XV;

(b)  v primeru čebeljega voska za namene, ki niso krmljenje rejnih živali:

komercialni dokument, ki potrjuje prečiščenje ali predelavo.

11

Kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit), namenjeni drugim vrstam uporabe, kakor za posamična krmila, organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b)(i) in (iii), (e) ter (h).

Proizvodi morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 7.

Katera koli tretja država.

Proizvode mora spremljati:

(a)  komercialni dokument, določen v točki 2 oddelka 7, in

(b)  izjava uvoznika v skladu s poglavjem 16 Priloge XV v vsaj enem uradnem jeziku države članice, prek katere pošiljka prvič vstopa v Unijo, in v vsaj enem uradnem jeziku namembne države članice.

▼M10

12

Hrana za hišne živali, vključno s pasjimi žvečilkami

(a)  V primeru predelane hrane za hišne živali in pasjih žvečilk: snovi iz člena 35(a)(i) in (ii);

(b)  v primeru surove hrane za hišne živali: snovi iz člena 35(a)(iii).

Hrana za hišne živali in pasje žvečilke morajo biti proizvedene v skladu s poglavjem II Priloge XIII.

(a)  V primeru surove hrane za hišne živali:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 ali v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz istih vrst živali, in v katerih je dovoljeno le meso s kostmi;

v primeru snovi, pridobljenih iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES;

(b)  v primeru pasjih žvečilk in hrane za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in naslednje države:

(JP) Japonska,

(EC) Ekvador,

(LK) Šrilanka,

(TW) Tajvan.

V primeru predelane hrane za hišne živali, pridobljene iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

(a)  V primeru konzervirane hrane za hišne živali: poglavje 3(A) Priloge XV;

(b)  v primeru predelane hrane za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali: poglavje 3(B) Priloge XV;

(c)  v primeru pasjih žvečilk: poglavje 3(C) Priloge XV;

(d)  v primeru surove hrane za hišne živali: poglavje 3(D) Priloge XV.

▼M4

13

Aromatična drobovina za proizvodnjo hrane za hišne živali

Snovi iz člena 35(a).

Aromatična drobovina mora biti proizvedena v skladu s poglavjem III Priloge XIII.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz istih vrst živali, in v katerih je dovoljeno le meso s kostmi.

V primeru aromatične drobovine iz snovi, pridobljenih iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

V primeru aromatične drobovine iz perutninskega mesa, tretje države, navedene v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih države članice odobrijo uvoz svežega perutninskega mesa.

Poglavje 3(E) Priloge XV.

▼B

14

Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo hrane za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige

►M4  
(a)  Snovi kategorije 3 iz člena 10(a) do (m);  ◄
(b)  v primeru snovi za proizvodnjo hrane za hišne živali: snovi kategorije 1 iz člena 8(c);
(c)  v primeru krzna za proizvodnjo pridobljenih proizvodov: snovi kategorije 3 iz člena 10(n).

Proizvodi morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 8.

(a)  V primeru živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo hrane za hišne živali:

(i)  v primeru živalskih stranskih proizvodov iz govedi, ovac, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev vključno z rejnimi in prosto živečimi živalmi:

tretje države ali deli tretjih držav iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih je dovoljen uvoz svežega mesa za prehrano ljudi;

(ii)  surovine iz perutnine, vključno z ratiti:

tretje države ali deli tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega perutninskega mesa, ki so navedene v delu 1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008;

(iii)  surovine iz rib:

tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi Komisije 2006/766/ES;

(iv)  surovine iz drugih prosto živečih kopenskih sesalcev in leporidov:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 206/2010 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008;

(b)  v primeru živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ali v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009, in naslednje tretje države:

(JP) Japonska,

(PH) Filipini,

(TW) Tajvan;

(c)  v primeru živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo izdelkov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, razen farmacevtskih izdelkov:

tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, iz katerih je dovoljen uvoz svežega mesa zadevnih vrst živali, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009 ali, v primeru snovi iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

(a)  V primeru živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo predelane hrane za hišne živali:

poglavje 3(F) Priloge XV;

(b)  v primeru živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo izdelkov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali:

poglavje 8 Priloge XV.

▼M4

15

Živalski stranski proizvodi za uporabo kot surova hrana za hišne živali

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a) in (b)(i) ter (ii).

Proizvodi morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 8.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 ali v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz istih vrst živali, in v katerih je dovoljeno le meso s kostmi.

V primeru snovi, pridobljenih iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

Poglavje 3(D) Priloge XV.

16

Živalski stranski proizvodi za uporabo v krmi za kožuharje

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a) do (m).

Proizvodi morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 8.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 ali v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa, pridobljenega iz istih vrst živali, in v katerih je dovoljeno le meso s kostmi.

V primeru snovi, pridobljenih iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

Poglavje 3(D) Priloge XV.

▼M1

17

Topljene maščobe za nekatere namene zunaj krmne verige za rejne živali

►M4  
(a)  V primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo biodizla ali oleokemijskih proizvodov: snovi kategorij 1, 2 in 3 iz členov 8, 9 in 10;  ◄
(b)  V primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo obnovljivih goriv, iz točke J oddelka 2 poglavja IV Priloge IV:
snovi kategorij 2 in 3 iz členov 9 in 10;
(c)  v primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal:
snovi kategorije 2 iz točk (c) in (d) člena 9 ter točk (f)(i) člena 9 ter snovi kategorije 3 iz člena 10, razen točk (c) in (p);
(d)  v primeru snovi, namenjenih za druge namene:
snovi kategorije 1 iz točk (b), (c) in (d) člena 8, snovi kategorije 2 iz točk (c) in (d) člena 9 ter točke (f)(i) člena 9 ter snovi kategorije 3 iz člena 10, razen točk (c) in (p).

Topljene maščobe morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 9.

Tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in, v primeru snovi iz rib, tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

Poglavje 10(B) Priloge XV.

▼M4

18

Maščobni derivati

(a)  V primeru maščobnih derivatov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali:

snovi kategorije 1 iz člena 8(b), (c) in (d), snovi kategorije 2 iz člena 9(c), (d) in (f)(i) ter snovi kategorije 3 iz člena 10.

(b)  V primeru maščobnih derivatov za uporabo kot krma:

snovi kategorije 3, razen snovi iz člena 10(n), (o) in (p).

Maščobni derivati morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 10.

Katera koli tretja država.

(a)  V primeru maščobnih derivatov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali:

poglavje 14(A) Priloge XV;

(b)  v primeru maščobnih derivatov za uporabo kot krma:

poglavje 14(B) Priloge XV.

▼B

19

Želatina za fotografske namene

Snovi kategorije 1 iz člena 8(b) in snovi kategorije 3 iz člena 10.

Uvožena želatina za fotografske namene mora izpolnjevati zahteve iz oddelka 11.

Želatina za fotografske namene se lahko uvaža samo iz obratov izvora v Združenih državah Amerike in na Japonskem, ki so odobreni v skladu z oddelkom 11.

Poglavje 19 Priloge XV.

20

Rogovi in proizvodi iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopita in proizvodi iz kopit, razen moke iz kopit, namenjeni za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (h) in (n).

Proizvodi morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 12.

Katera koli tretja država.

Poglavje 18 Priloge XV.

Oddelek 2

Uvoz krvi in proizvodov iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali

Za uvoz krvi in proizvodov iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali veljajo naslednje zahteve:

1. Proizvodi iz krvi morajo izvirati iz obrata za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, ki izpolnjuje posebne pogoje, določene v tej uredbi, ali iz obrata zbiranja.

▼M4

2. Kri, iz katere se proizvajajo proizvodi iz krvi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, se mora zbirati pod veterinarskim nadzorom:

(a) v klavnicah:

(i) odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 ali

(ii) ki jih je odobril in jih nadzoruje pristojni organ države odvzema; ali

(b) iz živih živali v obratih, ki jih je odobril in jih nadzoruje pristojni organ države odvzema.

▼B

3.1. Proizvodi iz krvi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, ki so pridobljeni iz živali iz vrst Artiodactyla, Perissodactyla in Proboscidea, vključno z njihovimi križanci, morajo izpolnjevati pogoje iz točke (a) ali (b):

(a) proizvodi morajo biti obdelani po enem od naslednjih postopkov obdelave, ki zagotavljajo odsotnost povzročiteljev bolezni iz točke (b):

(i) toplotna obdelava pri temperaturi 65 °C najmanj tri ure, ki ji sledi kontrola učinkovitosti postopka;

(ii) obsevanje s 25 kGy z žarki gama, ki mu sledi kontrola učinkovitosti postopka;

(iii) toplotna obdelava pri najmanj 80 °C, enakomerno porazdeljena po vsej snovi, ki ji sledi kontrola učinkovitosti postopka;

(iv) v primeru živali, razen prašičev in pekarjev, samo: sprememba pH na pH 5 za dve uri, čemur sledi kontrola učinkovitosti postopka;

(b) proizvodi iz krvi, ki niso obdelani v skladu s točko (a), morajo izvirati iz tretje države ali regije:

(i) kjer v obdobju najmanj zadnjih 12 mesecev ni bilo nobenega primera goveje kuge, kuge drobnice in mrzlice doline Rift in v kateri se že najmanj 12 mesecev ne izvaja cepljenje proti tem boleznim;

(ii) kjer v zadnjih 12 mesecih ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke in

 v kateri se že najmanj 12 mesecev ne izvaja cepljenje proti tej bolezni ali

 v kateri se programi cepljenja proti slinavki in parkljevki že najmanj 12 mesecev uradno izvajajo in nadzorujejo pri domačih prežvekovalcih; v tem primeru se morajo po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene direktive proizvodi prepeljati neposredno v registrirani namembni obrat ali objekt in uvedeni morajo biti vsi varnostni ukrepi, vključno z varnim odstranjevanjem odpadkov, neuporabljenih snovi ali odvečnih snovi, da se prepreči tveganje širjenja bolezni na živali ali ljudi.

3.2. Poleg točke (b)(i) in (ii) točke 3.1 mora biti v primeru živali razen prašičev in pekarjev izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) v tretji državi ali regiji izvora v obdobju najmanj zadnjih 12 mesecev ni bilo nobenega primera vezikularnega stomatitisa in bolezni modrikastega jezika (vključno s seropozitivnimi živalmi) in pri dovzetnih vrstah se že najmanj 12 mesecev ne izvaja cepljenje proti tem boleznim;

(b) po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene direktive se morajo proizvodi prepeljati neposredno v namembni obrat in uvedeni morajo biti vsi varnostni ukrepi, vključno z varnim odstranjevanjem odpadkov, neuporabljenih snovi ali odvečnih snovi, da se prepreči tveganje širjenja bolezni na živali ali ljudi.

3.3. Poleg točke (b)(i) in (ii) točke 3.1 pri prašičih in pekarjih v tretji državi ali regiji izvora v obdobju najmanj zadnjih 12 mesecev ni bilo nobenega primera vezikularne bolezni prašičev, klasične prašičje kuge in afriške prašičje kuge, cepljenje proti tem boleznim se ne izvaja že najmanj 12 mesecev in izpolnjen je eden od naslednjih pogojev:

(a) v državi ali regiji izvora v zadnjih 12 mesecih ni bilo nobenega primera vezikularnega stomatitisa (vključno s seropozitivnimi živalmi) in pri dovzetnih vrstah se že najmanj 12 mesecev ne izvaja cepljenje proti tej bolezni;

(b) po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene direktive se morajo proizvodi prepeljati neposredno v registrirani namembni obrat ali objekt in uvedeni morajo biti vsi varnostni ukrepi, vključno z varnim odstranjevanjem odpadkov, neuporabljenih snovi ali odvečnih snovi, da se prepreči tveganje širjenja bolezni na živali ali ljudi.

4. Proizvodi iz krvi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, ki so bili pridobljeni iz perutnine in drugih vrst ptic, morajo izpolnjevati naslednje pogoje iz točke (a) ali (b):

(a) proizvodi morajo biti obdelani po enem od naslednjih postopkov obdelave, ki zagotavljajo odsotnost povzročiteljev bolezni iz točke (b):

(i) toplotna obdelava pri temperaturi 65 °C najmanj tri ure, ki ji sledi kontrola učinkovitosti postopka;

(ii) obsevanje s 25 kGy z žarki gama, ki mu sledi kontrola učinkovitosti postopka;

(iii) toplotna obdelava pri najmanj 70 °C, enakomerno porazdeljena po vsej snovi, ki ji sledi kontrola učinkovitosti postopka;

(b) proizvodi iz krvi, ki niso obdelani v skladu s točko (a), morajo izvirati iz tretje države ali regije:

(i) ki je prosta atipične kokošje kuge in visoko patogene aviarne influence, kot je navedeno v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE), izdaja 2010;

(ii) kjer se v zadnjih 12 mesecih ni izvajalo cepljenje proti aviarni influenci;

(iii) kjer perutnina in druge vrste ptic, iz katerih so pridobljeni proizvodi, niso bile cepljene proti atipični kokošji kugi s cepivom, pripravljenim iz glavnega seva atipične kokošje kuge, ki ima višjo patogenost kot lentogeni sevi virusa.

Oddelek 3

Uvoz krvi in proizvodov iz krvi enoprstih kopitarjev

Za uvoz krvi in proizvodov iz krvi enoprstih kopitarjev veljajo naslednje zahteve:

▼M4

1. Kri mora izpolnjevati pogoje iz točke 1(a) poglavja IV Priloge XIII in se zbirati pod veterinarskim nadzorom:

(a) v klavnicah:

(i) odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 ali

(ii) ki jih je odobril in jih nadzoruje pristojni organ države odvzema; ali

(b) iz živih enoprstih kopitarjev v obratih, ki jih je za zbiranje krvi enoprstih kopitarjev za proizvodnjo proizvodov iz krvi za druge namene, kot je krmljenje, odobril pristojni organ države odvzema, jim dodelil številko veterinarske odobritve in jih nadzoruje.

▼B

2. Proizvodi iz krvi morajo izpolnjevati pogoje iz točke 2 poglavja IV Priloge XIII.

Poleg tega morajo biti proizvodi iz krvi iz točke 2(b)(i) poglavja IV Priloge XIII proizvedeni iz krvi, zbrane od enoprstih kopitarjev, ki so bili vsaj tri mesece pred datumom zbiranja ali od rojstva, če so mlajši od treh mesecev, na gospodarstvih pod veterinarskim nadzorom v tretji državi zbiranja, ki je bila v navedenem obdobju in med zbiranjem krvi prosta:

(a) konjske kuge v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka člena 5(2) Direktive 2009/156/ES;

(b) venezuelskega encefalomielitisa konjev najmanj dve leti;

(c) smrkavosti:

(i) tri leta ali

(ii) šest mesecev, kadar živali med pregledi po zakolu niso kazale kliničnih znakov smrkavosti (Burkholderia mallei) v klavnicah iz odstavka 1(a), vključno s temeljito preiskavo sluznic sapnika, grla, nosnih votlin, sinusov in stranskih votlin po razpolovitvi glave po sredini in izrezu nosnega pretina;

▼M4

(d) v primeru proizvodov iz krvi, razen seruma in plazme, vezikularnega stomatitisa najmanj šest mesecev.

▼B

3. Proizvodi iz krvi morajo izvirati iz obrata ali objekta, ki ga je odobril ali registriral pristojni organ tretje države.

4. Kri in proizvodi iz krvi morajo biti pakirani in označeni v skladu s točko 3 poglavja IV Priloge XIII.

Oddelek 4

Uvoz kož kopitarjev

Za uvoz kož kopitarjev veljajo naslednje zahteve:

1. Sveže ali hlajene kože se lahko uvažajo, če:

(a) izvirajo iz tretje države, navedene v vrstici 4 ustreznega stolpca preglednice 2 iz oddelka 1, ki je bila, kakor je ustrezno za zadevno živalsko vrsto:

(i) najmanj 12 mesecev pred pošiljanjem prosta vseh naslednjih bolezni:

 klasične prašičje kuge,

 afriške prašičje kuge in

 goveje kuge ter

(ii) najmanj 12 mesecev pred datumom pošiljanja prosta slinavke in parkljevke in kjer se v obdobju najmanj zadnjih 12 mesecev pred datumom pošiljanja ni izvajalo cepljenje proti tej bolezni;

(b) so bile pridobljene:

(i) iz živali, ki so bivale na ozemlju tretje države izvora najmanj tri mesece pred zakolom ali od rojstva v primeru živali, mlajših od treh mesecev;

(ii) v primeru kož sodoprstih kopitarjev iz živali, ki prihajajo z gospodarstev, na katerih ni bilo nobenega izbruha slinavke in parkljevke v zadnjih 30 dneh ter v okolici katerih v polmeru 10 km ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke v zadnjih 30 dneh;

(iii) v primeru kož prašičev iz živali, ki prihajajo z gospodarstev, na katerih ni bilo nobenega izbruha vezikularne bolezni prašičev v zadnjih 30 dneh ali klasične prašičje kuge ali afriške prašičje kuge v zadnjih 40 dneh ter v okolici katerih v polmeru 10 km ni bilo nobenega primera navedenih bolezni v zadnjih 30 dneh ali

(iv) iz živali, ki so bile v klavnici pregledane v 24 urah pred zakolom in niso kazale nobenih znakov slinavke in parkljevke, goveje kuge, klasične prašičje kuge, afriške prašičje kuge ali vezikularne bolezni prašičev in

(c) so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev ponovne kontaminacije s povzročitelji bolezni.

2. Obdelane kože iz točke C.2 poglavja V Priloge XIII se lahko uvažajo brez omejitev.

3. Druge obdelane kože se lahko uvažajo, če:

(a) prihajajo:

(i) iz tretje države ali v primeru regionalizacije v skladu z zakonodajo Unije iz dela tretje države, navedene v seznamu iz točke (a) stolpca „Seznami tretjih držav“ v vrstici 5 preglednice 2 iz oddelka 1, iz katerih je dovoljen uvoz svežega mesa ustreznih vrst živali, in so bile obdelane v skladu s točko 28(a), (b) in (c) Priloge I;

(ii) iz tretje države, navedene v seznamu iz točke (a) ustreznega stolpca v vrstici 5 preglednice 2 iz oddelka 1, in so bile obdelane v skladu s točko 28(c) ali (d) Priloge I ali

(iii) od enoprstih kopitarjev ali prežvekovalcev iz tretje države, ki je navedena v seznamu iz točke (b) stolpca „Seznami tretjih držav“ v vrstici 5 preglednice 2 iz oddelka 1, in so bile obdelane v skladu s točko 28(a), (b) in (c) Priloge I ter so se po obdelavi ločeno skladiščile najmanj 21 dni in

(b) v primeru nasoljenih kož, ki se prevažajo z ladjo, so bile obdelane v skladu s točko 28(b) ali (c) Priloge I in so se ločeno skladiščile po obdelavi med prevozom najmanj 14 dni v primeru obdelave iz točke 28(b) ali sedem dni v primeru obdelave iz točke 28(c) pred uvozom, veterinarsko spričevalo, ki spremlja pošiljko, pa potrjuje tako obdelavo in trajanje prevoza.

4. Sveže, hlajene ali obdelane kože kopitarjev je treba uvažati v kontejnerjih, cestnih prevoznih sredstvih, železniških vagonih ali balah, ki se zaplombirajo pod odgovornostjo pristojnega organa tretje države pošiljateljice.

Oddelek 5

Uvoz lovskih trofej in drugih preparatov iz živali

Za uvoz lovskih trofej in drugih preparatov iz živali veljajo naslednje zahteve:

1. Lovske trofeje in drugi preparati iz živali, ki izpolnjujejo pogoje iz točk B in C.1 poglavja VI Priloge XIII, se lahko uvažajo brez omejitev.

2. Obdelane lovske trofeje ali drugi preparati iz ptic ter kopitarjev, ki so sestavljeni le iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja, zobovja ali kož, iz tretjih držav se lahko uvažajo, če izpolnjujejo zahteve iz točk C.1(a) in C.2(a)(i) do (iii) in (b)(i) ter (ii) poglavja VI Priloge XIII.

V primeru suho nasoljenih ali mokro nasoljenih kož, ki se prevažajo z ladjo, pa kož ni treba nasoliti 14 dni pred pošiljanjem, pod pogojem, da so bile nasoljene 14 dni pred uvozom.

3. Lovske trofeje ali drugi preparati iz ptic ter kopitarjev, ki so sestavljeni iz popolnih anatomskih delov in niso bili obdelani po nobenem postopku, se lahko uvažajo, če:

(a) so pridobljeni iz živali, ki izvirajo z območja, za katero ne veljajo omejitve zaradi nevarnih prenosljivih bolezni, za katere so dovzetne živali iz zadevnih vrst;

(b) so bile zapakirane, ne da bi prišle v stik z drugimi proizvodi živalskega izvora, ki bi jih lahko kontaminirali, v posamezna, prosojna in zaprta pakiranja, za preprečitev vsakršne naknadne kontaminacije.

Oddelek 6

Uvoz obdelanega perja, delov peres in puha

Obdelano perje, deli peres in puh se lahko uvažajo, če:

(a) gre za obdelana dekorativna peresa, obdelano perje, ki ga prenašajo potniki za svojo osebno uporabo, ali za pošiljke obdelanega perja ali puha, poslane zasebnikom za neindustrijske namene, ali

(b) jih spremlja komercialni dokument, v katerem je navedeno, da so bili perje, deli peres ali puh obdelani s paro ali po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja, in so varno zaprti v pakiranju in suhi in

(c) so poslani v registriran obrat ali objekt v obdelavo, razen če je v komercialnem dokumentu navedeno, da so strojno prani in obdelani z vročo paro pri 100 °C najmanj 30 minut.

Oddelek 7

Uvoz kosti in proizvodov iz kosti (razen kostne moke), rogov in proizvodov iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopit in proizvodov iz kopit (razen moke iz kopit), namenjenih drugim vrstam uporabe, kakor za posamična krmila, organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal

1. Kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) se lahko uvažajo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige, če:

(a) so proizvodi posušeni pred izvozom v Unijo in niso ohlajeni ali zamrznjeni;

▼M9

(b) se proizvodi prevažajo iz tretje države izvora neposredno na mejno kontrolno točko vstopa v Unijo in se ne pretovarjajo prek letališča oz. pristanišča ali kraja zunaj Unije;

▼B

(c) se po kontrolnih pregledih dokumentov, določenih v Direktivi 97/78/ES, proizvodi prevažajo neposredno v registrirani namembni obrat ali objekt.

2. Vsako pošiljko mora spremljati komercialni dokument, ki ga z žigom potrdi pristojni organ, ki izvaja nadzor v obratu izvora, vključno z naslednjimi podatki:

(a) tretjo državo izvora;

(b) imenom proizvodnega obrata ali objekta;

(c) vrsto proizvoda (posušene kosti/proizvodi iz posušenih kosti/posušeni rogovi/proizvodi iz posušenih rogov/posušena kopita/proizvodi iz posušenih kopit) in

(d) potrditvijo dejstva, da je bil/se je proizvod:

(i) pridobljen iz zdravih živali, zaklanih v klavnici;

(ii) sušil 42 dni pri povprečni temperaturi najmanj 20 °C;

(iii) segreval eno uro na najmanj 80 °C v središču pred sušenjem;

(iv) upepeljeval eno uro na najmanj 800 °C v središču pred sušenjem;

(v) obdelan po procesu acidifikacije tako, da se pH ohrani pod 6 v središču najmanj eno uro pred sušenjem, in

da na kateri koli stopnji ni namenjen, da bi se preusmeril za katero koli vrsto uporabe v hrani, posamičnih krmilih, organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal.

3. Ob pošiljanju v Unijo morajo biti snovi zapakirane v zatesnjenih kontejnerjih ali vozilih ali se prevažati v razsutem stanju na ladji.

Če se prevažajo v kontejnerjih, morajo biti kontejnerji in v vseh primerih vsi spremni dokumenti opremljeni z imenom in naslovom registriranega namembnega obrata ali objekta.

4. Po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene direktive se morajo snovi prepeljati neposredno v registrirani namembni obrat ali objekt.

Oddelek 8

Uvoz živalskih stranskih proizvodov za proizvodnjo krme za kožuharje, hrane za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali

Živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo krme za kožuharje, hrane za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali, se lahko uvažajo, če:

1. so bili živalski stranski proizvodi globoko zamrznjeni v obratu izvora ali konzervirani v skladu z zakonodajo Unije na način, ki preprečuje kvarjenje v času od pošiljanja do dostave v namembni obrat ali objekt;

2. so bili za živalske stranske proizvode uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije s povzročitelji bolezni;

3. so bili živalski stranski proizvodi zapakirani v nove enote pakiranja, ki preprečujejo vsakršno puščanje, ali v enote pakiranja, ki so bile pred uporabo očiščene in razkužene;

4. se po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene Direktive živalski stranski proizvodi prepeljejo neposredno:

(a) v obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali ali registriran namembni obrat ali objekt, ki je predložil jamstvo, da bodo živalski stranski proizvodi uporabljeni le za namen proizvodnje proizvodov, za katere je bil registriran ali odobren, kakor ustreza, kot je to po potrebi opredelil pristojni organ, in da neobdelani ne bodo zapustili obrata ali objekta razen za neposredno odstranitev;

(b) v obrat ali objekt, odobren v skladu s členom 24(1)(h) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(c) registriranemu uporabniku ali v zbirni center, ki je predložil jamstvo, da bodo živalski stranski proizvodi uporabljeni le v dovoljene namene, kakor je po potrebi opredelil pristojni organ, ali

(d) v obrat ali objekt, odobren v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, in

5.1. v primeru surovin za proizvodnjo hrane za hišne živali iz člena 35(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, so te:

(a) označene v tretji državi pred vstopom v Unijo s križem iz utekočinjenega oglja ali aktivnega ogljika na vsaki zunanji strani vsakega zamrznjenega bloka ali, če se surovine prevažajo v paletah, ki med prevozom v namembni obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali niso razdeljene v ločene pošiljke, na vsaki zunanji strani vsake palete tako, da oznaka prekriva vsaj 70 % diagonalne dolžine stranice zamrznjenega bloka in je široka vsaj 10 cm;

(b) v primeru surovin, ki niso zamrznjene, označene v tretji državi pred vstopom v Unijo z razpršitvijo utekočinjenega oglja ali s posipanjem oglja v prahu tako, da je oglje jasno opazno na surovini;

(c) prepeljane neposredno v:

(i) namembni obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali v skladu s točko 4(a) ali

(ii) namembni obrat ali objekt, odobren na podlagi člena 24(1)(h) Uredbe (ES) št. 1069/2009 v skladu s točko 4(b) tega oddelka, in od tam neposredno v obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali, naveden v točki (i), pod pogojem, da namembni obrat:

 ravna le s snovmi, zajetimi v tej točki 5.1, ali

 ravna le s snovmi, namenjenimi v obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali, naveden v točki (i); in

(d) ravnanje s surovinami za odstranitev oznak, določenih v točkah (a) in (b), sme potekati le v namembnem obratu za proizvodnjo hrane za hišne živali in le neposredno pred uporabo surovin za proizvodnjo hrane za hišne živali v skladu s pogoji za hrano za hišne živali, ki se proizvaja iz snovi kategorije 3, določenimi v poglavju II Priloge XIII;

5.2. če je pošiljka sestavljena iz surovin, ki so bile obdelane, kakor je navedeno v točki 5.1 zgoraj, in iz drugih neobdelanih surovin, so vse surovine v pošiljki označene, kakor je določeno v točki 5.1(a) in (b) zgoraj;

5.3. oznaka, navedena v točkah 5.1(a) in (b) ter 5.2, ostane vidna od pošiljanja do dostave v namembni obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali;

6. v namembnem obratu za proizvodnjo hrane za hišne živali se surovine za proizvodnjo hrane za hišne živali iz člena 35(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009 pred proizvodnjo skladiščijo, uporabijo in odstranijo pod pogoji, ki jih odobri pristojni organ in ki omogočajo uradni nadzor količin prejetih surovin, surovin, uporabljenih za proizvodnjo, in odstranjenih surovin, če je to primerno.

Pristojni organ lahko dovoli upravljavcu obrata za proizvodnjo hrane za hišne živali, da take surovine skladišči skupaj s snovmi kategorije 3.

Oddelek 9

Uvoz topljenih maščob za nekatere namene zunaj krmne verige za rejne živali

Topljene maščobe, ki niso namenjene za proizvodnjo krme za rejne živali, kozmetičnih izdelkov, zdravil ali medicinskih pripomočkov, se lahko uvažajo, če:

(a) so pridobljene iz:

▼M4

(i) v primeru snovi, namenjenih za proizvajanje biodizla ali oleokemijskih proizvodov, živalskih stranskih proizvodov iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼B

(ii) v primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, snovi kategorije 2 iz člena 9(c), (d) in (f)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali snovi kategorije 3, razen snovi iz člena 10 (c) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼M1

(iii) v primeru snovi, namenjenih za proizvodnjo obnovljivih goriv iz točke J oddelka 2 poglavja IV Priloge IV te uredbe, snovi kategorije 2 iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1069/2009 in snovi kategorije 3 iz člena 10 navedene uredbe;

(iv) v primeru drugih snovi kategorije 1 iz točk (b), (c) in (d) člena 8 Uredbe (ES) št. 1069/2009, snovi kategorije 2 iz točk (c), (d) in točke (f)(i) člena 9 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali snovi kategorije 3, razen snovi iz točk (c) in (p) člena 10 navedene Uredbe;

▼B

(b) so bile predelane po metodi predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom) ali po eni od drugih metod predelave iz poglavja III Priloge IV;

(c) so bile v primeru maščob, pridobljenih iz prežvekovalcev, odstranjene netopne nečistoče, ki vsebujejo več kot 0,15 masnega %;

(d) so bile pred pošiljanjem v Evropsko unijo označene tako, da je dosežena minimalna koncentracija GTH iz točke 1(b) poglavja V Priloge VIII;

(e) so po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene Direktive topljene maščobe prepeljane neposredno v registrirani namembni obrat ali objekt pod pogoji, ki preprečujejo kontaminacijo, in

(f) so na embalaži ali kontejnerjih označene z nalepkami z navedbo „NI NAMENJENO PREHRANI LJUDI ALI ŽIVALI“.

Oddelek 10

Uvoz maščobnih derivatov

1. Maščobni derivati se lahko uvažajo, če je v veterinarskem spričevalu, ki spremlja pošiljko, navedeno:

(a) ali so maščobni derivati pridobljeni iz snovi kategorije 1, 2 ali 3;

(b) v primeru maščobnih derivatov, pridobljenih iz snovi kategorije 2, da:

(i) so bili proizvodi proizvedeni po metodi, ki vsaj izpolnjuje standarde enega od postopkov iz točke 1 poglavja XI Priloge XIII, in

(ii) bodo proizvodi uporabljeni le v organskih gnojilih, sredstvih za izboljšanje tal ali za druge vrste uporabe zunaj krmne verige za rejne živali, razen v kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih ter medicinskih pripomočkih;

(c) v primeru maščobnih derivatov, pridobljenih iz snovi kategorije 1, da se proizvodi ne smejo uporabljati v organskih gnojilih, sredstvih za izboljšanje tal, kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih ter medicinskih pripomočkih, lahko pa se uporabljajo za druge namene zunaj krmne verige za rejne živali.

2. Veterinarsko spričevalo, navedeno v točki 1, je treba predložiti pristojnemu organu na mejni kontrolni točki v prvem kraju vstopa blaga v Unijo, nato pa mora kopija spričevala spremljati pošiljko do prispetja v namembni obrat.

3. Po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene Direktive je treba maščobne derivate prepeljati neposredno v registrirani namembni obrat ali objekt.

Oddelek 11

Uvoz želatine za fotografske namene

1. Želatina, pridobljena iz snovi, ki vsebuje hrbtenico govedi, uvrščeno med snovi kategorije 1 v skladu s členom 8(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki je namenjena za fotografsko industrijo (želatina za fotografske namene), se lahko uvaža, če:

(a) izvira iz enega od obratov izvora, navedenih v preglednici 3;

(b) je bila proizvedena v skladu s točko 6;

(c) se uvaža prek ene od mejnih kontrolnih točk prvega vstopa v Unijo, navedenih v preglednici 3, in

(d) je namenjena za proizvodnjo v odobrenem fotografskem industrijskem obratu, navedenem v preglednici 3.



Preglednica 3

Uvoz želatine za fotografske namene

Tretja država izvora

Obrati izvora

Namembna država članica

Mejna kontrolna točka prvega vstopa v Unijo

Odobreni fotografski industrijski obrati

Japonska

Nitta Gelatin Inc.,

2-22 Futamata

Yao-City, Osaka,

581-0024 Japonska

Jellie Co. Ltd,-

7-1, Wakabayashi 2-Chome,

Wakabayashi-ku,

Sendai-City;

Miyagi,

982 Japonska

NIPPI Inc., Gelatine Division,

1 Yumizawa-Cho,

Fujinomiya City Shizuoka,

418-0073 Japonska

Nizozemska

Rotterdam

FujifilmEurope, Oudenstaart 1,

5047 TK Tilburg,

Nizozemska

Nitta Gelatin Inc.,

2-22 Futamata

Yao-City, Osaka,

581-0024 Japonska

Združeno kraljestvo

Liverpool,

Felixstowe,

Heathrow

Kodak Ltd.,

Headstone Drive,

Harrow, Middlesex,

HA4 4TY,

Združeno kraljestvo

Češka

Hamburg

FOMA Bohemia, spol. SRO

Jana Krušinky

1604,

501 04 Hradec Králove,

Češka

Združene države Amerike

Eastman Gelatine Corporation,

227 Washington Street,

Peabody,

MA, 01960, ZDA

Gelita North America,

2445 Port Neal, Industrial Road,

Sergeant Bluff,

Iowa, 51054, ZDA

Združeno kraljestvo

Liverpool,

Felixstowe,

Heathrow

Kodak Ltd.,

Headstone Drive,

Harrow, Middlesex,

HA4 4TY,

Združeno kraljestvo

Češka

Hamburg

FOMA Bohemia spol. SRO,

Jana Krušinky

1604,

501 04 Hradec Králove,

Češka

2. Z želatino za fotografske namene se po vstopu v namembno državo članico ne trguje med državami članicami, temveč se jo uporabi v odobrenem fotografskem industrijskem obratu v isti namembni državi članici in izključno za namene fotografske dejavnosti.

3. Po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene Direktive je treba želatino za fotografske namene prepeljati neposredno v namembni odobreni fotografski industrijski obrat.

4. Za prevoz iz točke 3 se uporabljajo prevozna sredstva ali kontejnerji, v katerih je želatina za fotografske namene fizično ločena od kakršnih koli proizvodov, namenjenih za hrano ali krmo.

5. Upravljavec namembnega odobrenega fotografskega industrijskega obrata zagotovi, da se vse odvečne snovi ali ostanki želatine za fotografske namene in drugi odpadki, pridobljeni iz želatine za fotografske namene:

(a) prevažajo v zapečatenih neprepustnih kontejnerjih, označenih z napisom „samo za odstranitev“, v prevoznih sredstvih pri zadovoljivih higienskih pogojih;

(b) odstranjujejo v skladu s členom 12(a)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali izvažajo v tretjo državo izvora v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006.

6. Za proizvodnjo želatine za fotografske namene veljajo naslednje zahteve:

(a) Želatina za fotografske namene se proizvaja le v obratih, v katerih se ne proizvaja želatina za hrano ali krmo, namenjena za pošiljanje v Evropsko unijo, in ki jih je odobril pristojni organ zadevne tretje države.

(b) Želatina za fotografske namene se proizvaja po postopku, ki zagotavlja, da se surovina obdela po metodi predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določeni v poglavju III Priloge IV, ali da se obdela po metodi z uporabo kisline ali luga v obdobju vsaj dveh dni, spiranja z vodo, in:

(i) po obdelavi s kislino, obdelave po postopku z alkalno raztopino v obdobju vsaj 20 dni, ali

(ii) po obdelavi s kislino, obdelave po postopku s kislo raztopino v obdobju 10–12 ur.

Nato je treba uravnati pH in prečistiti snov s filtriranjem ter steriliziranjem pri 138–140 °C, ki traja 4 sekunde;

(c) Po obdelavi s postopkom iz točke (b) se želatina za fotografske namene lahko obdela po postopku sušenja in, če je primerno, po postopku obdelave v prah ali stiskanja v lističe.

(d) Želatina za fotografske namene se embalira, pakira v nove enote pakiranja, skladišči in prevaža v zapečatenih neprepustnih kontejnerjih v prevoznih sredstvih pri zadovoljivih higienskih pogojih.

Če se opazi puščanje, je treba prevozno sredstvo in kontejnerje temeljito očistiti in pregledati pred ponovno uporabo.

(e) Embalaža in pakiranja, ki vsebujejo želatino za fotografske namene, morajo biti označeni z napisom „želatina za fotografske namene, le za fotografsko industrijo“.

Oddelek 12

Uvoz rogov in proizvodov iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopit in proizvodov iz kopit, razen moke iz kopit, namenjenih za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal

Rogovi in proizvodi iz rogov, razen moke iz rogov, ter kopita in proizvodi iz kopit, razen moke iz kopit, namenjeni za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, se lahko uvažajo, če:

1. so proizvedeni v skladu s poglavjem XII Priloge XIII in

2. se po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene direktive prepeljejo neposredno v odobreni ali registrirani obrat ali objekt.

POGLAVJE III

POSEBNA PRAVILA ZA NEKATERE VZORCE

Oddelek 1

Raziskovalni in diagnostični vzorci

Raziskovalne in diagnostične vzorce ter vse proizvode, pridobljene z uporabo teh vzorcev, ki se ne hranijo za referenčne namene ali ponovno odpremijo v tretjo državo izvora, je treba odstraniti:

(a) kot odpadke s sežiganjem;

(b) s sterilizacijo pod pritiskom in poznejšim odstranjevanjem ali uporabo v skladu s členi od 12 do 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(c) v skladu s točko 4(b) oddelka 1 poglavja I Priloge VI, če:

(i) količine ne presegajo 2 000 ml in

(ii) so vzorci ali pridobljeni proizvodi proizvedeni v tretjih državah ali delih tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo uvoz svežega mesa domačega goveda, ki so navedene v delu I Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, in so iz njih odpremljeni.

Oddelek 2

Trgovski vzorci

1. Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit trgovskih vzorcev, če:

(a) izvirajo:

(i) iz tretjih držav, navedenih v stolpcu „Seznami tretjih držav“ v vrstici 14 preglednice 2 iz oddelka 1 poglavja II te Priloge;

(ii) v primeru trgovskih vzorcev, ki so sestavljeni iz mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, iz odobrenih tretjih držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 605/2010;

(b) jim je priloženo veterinarsko spričevalo iz poglavja 8 Priloge XV in

(c) se po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pogoji iz člena 8(4) navedene direktive prepeljejo neposredno v odobreni ali registrirani obrat ali objekt, naveden v odobritvi pristojnega organa.

2. Trgovski vzorci, ki se ne hranijo za referenčne namene, se:

(a) odstranijo ali uporabijo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(b) se ponovno odpremijo v tretjo državo izvora.

3. Če se trgovski vzorci uporabljajo za preskušanje strojev, se preskušanje izvaja:

(a) z za to namenjeno opremo ali

(b) z opremo, ki se očisti in razkuži, preden se uporabi za druge namene, kot je preskušanje.

Trgovski vzorci morajo biti med prevozom v registrirani obrat ali objekt zapakirani v neprepustne kontejnerje.

Oddelek 3

Razstavni predmeti

1. Za uvoz in tranzit razstavnih predmetov veljajo naslednje zahteve:

(a) izvirati morajo iz tretjih držav, navedenih v stolpcu „Seznami tretjih držav“ v vrstici 14 preglednice 2 iz oddelka 1 poglavja II;

(b) njihov vnos je vnaprej dovolil pristojni organ države članice, kjer naj bi se razstavni predmeti uporabljali;

(c) po veterinarskih pregledih, določenih v Direktivi 97/78/ES, je treba razstavne predmete poslati neposredno pooblaščenemu uporabniku.

2. Vsaka pošiljka mora biti zapakirana v enoto pakiranja, ki preprečuje vsakršno puščanje, spremljati pa jo mora komercialni dokument, v katerem mora biti navedeno naslednje:

(a) opis snovi in živalske vrste izvora;

(b) kategorija snovi;

(c) količina snovi;

(d) kraj odpreme snovi;

(e) ime in naslov pošiljatelja;

(f) ime in naslov prejemnika ter

(g) podrobni podatki, ki omogočajo identifikacijo odobritve pristojnega organa v namembnem kraju.

3. Razstavni predmeti se po opravljeni razstavi ali umetniški dejavnosti:

(a) ponovno odpremijo v tretjo državo izvora;

(b) odpremijo v drugo državo članico ali tretjo državo, če tako odpremo vnaprej odobri pristojni organ namembne države članice ali tretje države, ali

(c) odstranijo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

POGLAVJE IV

POSEBNE ZAHTEVE ZA NEKATERE PREMIKE ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV

Oddelek 1

Uvoz nekaterih snovi kategorije 1

Snovi iz člena 26 se uvažajo pod naslednjimi pogoji:

1. Med uvozom snovi morajo biti enote pakiranja, kontejnerji ali prevozna sredstva opremljeni z nalepkami z navedbo „Prepovedano v hrani, krmi, gnojilih, kozmetičnih izdelkih, zdravilih in medicinskih pripomočkih“.

2. Snovi se dostavijo neposredno v odobreni ali registrirani obrat ali objekt za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, razen proizvodov iz točke 1.

3. Neuporabljene ali odvečne snovi se uporabijo ali odstranijo v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 2

Uvoz nekaterih snovi za namene, ki niso krmljenje rejnih kopenskih živali

1. Pristojni organ lahko dovoli uvoz naslednjih snovi za namene, ki niso krmljenje rejnih kopenskih živali, razen krmljenja kožuharjev, če ni nobenih nesprejemljivih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali:

(a) živalski stranski proizvodi iz vodnih živali in pridobljeni proizvodi iz vodnih živali;

(b) vodni nevretenčarji in pridobljeni proizvodi iz vodnih nevretenčarjev;

(c) kopenski nevretenčarji, vključno s kakršnimi koli oblikami preobrazbe, kot so ličinke, in iz njih pridobljeni proizvodi;

(d) proizvodi, ki jih proizvajajo živali, navedene v točkah (a), (b) in (c), kot so ribja jajčeca;

(e) snovi kategorije 3, ki vsebujejo živali in dele živali iz živalske vrste Rodentia in Lagomorpha.

2. Za uvoz pošiljk snovi iz točke 1 veljajo zahteve izdajanja veterinarskih spričeval v skladu z nacionalnimi pravili.

▼M10

POGLAVJE V

PRAVILA ZA IZVOZ NEKATERIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

Pravila, ki veljajo za izvoz pridobljenih proizvodov s seznama v nadaljevanju, kot so navedeni v členu 25(4):



 

Pridobljeni proizvodi

Pravila za izvoz

1

Predelan gnoj in organska gnojila, kompost ali presnovni ostanki iz predelave v bioplin, ki ne vsebujejo drugih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, razen predelanega gnoja.

Predelan gnoj in organska gnojila, kompost ali presnovni ostanki iz predelave v bioplin, ki ne vsebujejo drugih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, razen predelanega gnoja, morajo izpolnjevati vsaj pogoje iz točk (a), (b), (d) in (e) oddelka 2 poglavja I Priloge XI.

▼B




PRILOGA XV

VZORCI VETERINARSKIH SPRIČEVAL

Vzorci veterinarskih spričeval iz te priloge se uporabljajo za uvoz iz tretjih držav in tranzit skozi Evropsko unijo stranskih živalskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz ustreznih vzorcev veterinarskih spričeval.

Opombe

(a) Veterinarska spričevala pripravi tretja država izvoznica na podlagi vzorcev spričeval iz te priloge v skladu z obliko vzorca spričevala za zadevne stranske živalske proizvode ali pridobljene proizvode. Spričevala v istem zaporedju kot v vzorcu vsebujejo potrdila, ki se zahtevajo za vse tretje države, in po potrebi posebna jamstva, ki se zahtevajo za tretjo državo izvoznico ali njen del.

(b) Kadar je v vzorcu veterinarskega spričevala navedeno, da se nekatere navedbe uporabljajo, če je to primerno, se neustrezne navedbe lahko prečrtajo, kar parafira in ožigosa pooblaščena oseba, ali pa se popolnoma črtajo iz spričevala.

(c) Izvirnik vsakega spričevala vsebuje en sam dvostranski list papirja, pri daljšem besedilu pa so vse potrebne strani povezane v nedeljivo celoto.

(d) Sestavi se v najmanj enem od uradnih jezikov države članice EU, v kateri se opravi pregled na mejni kontrolni točki, in namembne države članice EU. Vendar lahko ti državi članici dovolita uporabo drugih jezikov, po potrebi z uradnim prevodom.

(e) Če so zaradi identifikacije kosov pošiljke spričevalu priloženi dodatni listi, se dodatni listi prav tako štejejo za del izvirnika, če jih na vsaki strani podpiše in ožigosa uradni veterinar, ki izvaja certificiranje.

(f) Če spričevalo, vključno z dodatnimi seznami iz točke (e), vsebuje več kot eno stran, se na dnu strani vsaka stran oštevilči s (številka strani) od (skupno število strani), na vrhu strani pa se navede kodna številka spričevala, ki jo je določil pristojni organ.

(g) Izvirnik spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar. Pri tem pristojni organi države izvoznice zagotovijo, da se upoštevajo načela certificiranja, enakovredna tistim iz Direktive Sveta 96/93/ES.

(h) Barva podpisa se razlikuje od barve tiska. To pravilo velja tudi za žige, razen reliefnih ali vodnih žigov.

(i) Izvirnik spričevala mora spremljati pošiljko na mejni kontrolni točki EU.

(j) Če se zdravstvena spričevala uporabijo za pošiljke v tranzitu, se v rubriko št. I.5 („Prejemnik“) ustreznega veterinarskega spričevala vpiše ime in naslov mejne kontrolne točke, prek katere namerava pošiljka zapustiti Evropsko unijo.

POGLAVJE 1

Veterinarsko spričevalo

Za predelane živalske beljakovine, ki niso namenjene za prehrano ljudi, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebujejo takšne beljakovine, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu (2) skozi njo

image

image

image

image

POGLAVJE 2(A)

Veterinarsko spričevalo

Za mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit skozi (2) njo

image

image

image

image

POGLAVJE 2(B)

Veterinarsko spričevalo

Za kolostrum in proizvode s kolostrumom iz goveda, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit (2) skozi njo

image

image

image

image

POGLAVJE 3(A)

Veterinarsko spričevalo

Za konzervirano hrano za hišne živali za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit (2) skozi njo

image

image

image

image

▼M4

POGLAVJE 3(B)

Veterinarsko spričevalo

Za predelano hrano za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali, za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit skozi (2) njo

image

image

image

image

image

image

▼B

POGLAVJE 3(C)

Veterinarsko spričevalo

Za pasje žvečilke za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit (2) skozi njo

image

image

image

image

▼M6

POGLAVJE 3(D)

Veterinarsko spričevalo

za surovo hrano za hišne živali za neposredno prodajo ali za živalske stranske proizvode, namenjene krmljenju kožuharjev, za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit skozi (2) njo

image

image

image

image

image

▼B

POGLAVJE 3(E)

Veterinarsko spričevalo

Za aromatično drobovino, namenjeno uporabi pri proizvodnji hrane za hišne živali, za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit (2) skozi njo

image

image

image

image

image

▼M6

POGLAVJE 3(F)

Veterinarsko spričevalo

za živalske stranske proizvode (3), namenjene za proizvodnjo hrane za hišne živali, za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit (2) skozi njo

image

image

image

image

image

image

▼M4

POGLAVJE 4(A)

Veterinarsko spričevalo

Za uvoz krvi in krvnih proizvodov enoprstih kopitarjev, namenjenih za uporabo zunaj krmne verige, za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit skozi (2) njo

image

image

image

image

▼M9

POGLAVJE 4(B)

Veterinarsko spričevalo

Za proizvode iz krvi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, vendar bi se lahko uporabili kot posamična krmila, ki so namenjena odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi njo (2)

image

image

image

image

▼M4

POGLAVJE 4(C)

Veterinarsko spričevalo

Za neobdelane krvne proizvode, razen proizvodov enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za namene zunaj krmne verige za gojene živali, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

image

POGLAVJE 4(D)

Veterinarsko spričevalo

Za obdelane krvne proizvode, razen proizvodov enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za namene zunaj krmne verige za gojene živali, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

image

▼B

POGLAVJE 5(A)

Veterinarsko spričevalo

Za sveže ali hlajene kože kopitarjev, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

POGLAVJE 5(B)

Veterinarsko spričevalo

Za obdelane kože kopitarjev, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

POGLAVJE 5(C)

Uradna izjava

Za obdelane kože prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev, ki so namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (1) njo in so se ločeno skladiščile 21 dni ali pa bo njihov prevoz potekal neprekinjeno 21 dni pred uvozom

image

image

image

▼M4

POGLAVJE 6(A)

Veterinarsko spričevalo

Za obdelane lovske trofeje in druge preparate ptic in kopitarjev, ki vsebujejo samo kosti, rogove, spodnje dele okončin, kremplje, rogovje, zobovje, kože, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

▼B

POGLAVJE 6(B)

Veterinarsko spričevalo

Za lovske trofeje in druge preparate ptic in kopitarjev iz celih delov, ki niso bili obdelani, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

POGLAVJE 7(A)

Veterinarsko spričevalo

Za prašičje ščetine iz tretjih držav ali njihovih regij, ki so proste afriške prašičje kuge, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

POGLAVJE 7(B)

Veterinarsko spričevalo

Za prašičje ščetine iz tretjih držav ali njihovih regij, ki niso proste afriške prašičje kuge, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

▼M6

POGLAVJE 8

Veterinarsko spričevalo

za živalske stranske proizvode za uporabo v namene zunaj krmne verige ali za trgovske vzorce (2), namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

image

image

image

▼B

POGLAVJE 9

Veterinarsko spričevalo

Za ribje olje, ki ni namenjeno za prehrano ljudi, za uporabo kot posamično krmilo ali za namene zunaj krmne verige, namenjeno odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

POGLAVJE 10(A)

Veterinarsko spričevalo

Za topljene maščobe, ki niso namenjene za prehrano ljudi, za uporabo kot posamično krmilo, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

image

image

▼M4

POGLAVJE 10(B)

Veterinarsko spričevalo

Za topljene maščobe, ki niso namenjene za prehrano ljudi, za uporabo za nekatere namene zunaj krmne verige, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

image

POGLAVJE 11

Veterinarsko spričevalo

Za želatino in kolagen, ki nista namenjena za prehrano ljudi, za uporabo kot posamično krmilo ali za namene zunaj krmne verige, namenjena odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

image

▼B

POGLAVJE 12

Veterinarsko spričevalo

Za hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat in trikalcijev fosfat, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, za uporabo kot posamično krmilo ali za uporabe zunaj krmne verige, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

image

image

POGLAVJE 13

Veterinarsko spričevalo

Za stranske proizvode čebelarstva, namenjene izključno uporabi v čebelarstvu, za odpremo v Evropsko unijo ali tranzit (2) skozi njo

image

image

▼M4

POGLAVJE 14(A)

Veterinarsko spričevalo

Za maščobne derivate, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, za uporabo zunaj krmne verige, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

image

▼B

POGLAVJE 14(B)

Veterinarsko spričevalo

Za maščobne derivate, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, za uporabo kot krma ali v namene zunaj krmne verige, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

▼M4

POGLAVJE 15

Veterinarsko spričevalo

Za jajčne proizvode, ki niso namenjeni za prehrano ljudi in se lahko uporabljajo kot posamično krmilo, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

▼B

POGLAVJE 16

Vzorčna izjava

image

POGLAVJE 17

Veterinarsko spričevalo

Za predelani gnoj, proizvode iz predelanega gnoja in gvano netopirjev, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

image

image

image

POGLAVJE 18

Veterinarsko spričevalo

Za rogove in proizvode iz rogov, razen moke iz rogov, ter spodnje dele okončin in proizvode iz spodnjih delov okončin, razen moke iz spodnjih delov okončin, za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu (2) skozi njo

image

image

image

POGLAVJE 19

Veterinarsko spričevalo

Za želatino, ki ni namenjena za prehrano ljudi, za uporabo v fotografski industriji, namenjeno odpremi v Evropsko Unijo

image

image

image

▼M9

POGLAVJE 20

Vzorec izjave

Izjava za uvoz iz tretjih držav in tranzit čez Evropsko unijo vmesnih proizvodov za uporabo v proizvodnji zdravil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, medicinskih pripomočkov za medicinske in veterinarske namene, aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za medicinske in veterinarske namene, laboratorijskih reagentov in kozmetičnih izdelkov

image

image

image

image

image

▼M2

POGLAVJE 21

Vzorec izjave

Izjava uvoznika neobdelane volne in dlake iz člena 25(2)(e) za uvoz v Evropsko unijo

image

image

▼B




PRILOGA XVI

URADNI NADZOR

POGLAVJE I

URADNI NADZOR V PREDELOVALNIH OBRATIH

Oddelek 1

Nadzor proizvodnje

1. Pristojni organ nadzira predelovalne obrate zaradi zagotovitve skladnosti z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 in te uredbe.

Pristojni organ zlasti:

(a) preverja:

(i) splošne higienske pogoje za prostore, opremo in osebje;

(ii) učinkovitost notranje kontrole, ki jo izvaja upravljavec predelovalnega obrata v skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 1069/2009, takšni pregledi pa morajo vključevati preverjanje rezultatov navedenih pregledov in po potrebi odvzem vzorcev;

(iii) učinkovitost izvajanja stalnega pisnega postopka, ki temelji na načelih HACCP v skladu s členom 29(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, takšni pregledi pa morajo vključevati preverjanje rezultatov tega izvajanja in po potrebi odvzem vzorcev;

(iv) standarde proizvodov po predelavi; analize in teste je treba izvajati v skladu z znanstveno priznanimi metodami, zlasti tistimi iz zakonodaje Unije ali, če takšne metode niso določene v zakonodaji Unije, s priznanimi mednarodnimi standardi ali, če ne obstajajo, nacionalnimi standardi; in

(v) pogoje skladiščenja;

(b) odvzame kakršne koli vzorce, potrebne za laboratorijske teste; ter

(c) opravlja kakršne koli druge preglede, ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

2. Da pristojni organ lahko opravlja svoje naloge iz točke 1, mora imeti vedno prost dostop do vseh delov predelovalnega obrata ter evidenc, komercialnih dokumentov in veterinarskih spričeval.

Oddelek 2

Postopki validacije

1. Pristojni organ mora pred izdajo odobritve predelovalnemu obratu, kot je določeno v členu 44(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, preveriti, ali je bila opravljena validacija predelovalnega obrata, ki jo opravi upravljavec v skladu z naslednjimi postopki in kazalniki:

(a) opis procesa z diagramom poteka procesa;

(b) določitev kritičnih kontrolnih točk (CCP), vključno s stopnjo predelave snovi za neprekinjene sisteme;

(c) skladnost s posebnimi zahtevami procesa iz te uredbe; ter

(d) izpolnjevanje naslednjih zahtev:

(i) velikost delcev za procese v prekinjenem tlačnem sistemu (sistemu serij) ter neprekinjene procese, opredeljena z velikostjo odprtine mlevne priprave ali velikostjo reže drobilne priprave;

(ii) temperatura, tlak, čas predelave in v primeru neprekinjenih sistemov stopnja predelave snovi, kot je opredeljeno v točkah 2 in 3.

2. V primeru prekinjenega tlačnega sistema se:

(a) temperatura spremlja po stalnem termočlenu in izrisuje glede na dejanski čas;

(b) stopnja tlaka spremlja po stalnem merilcu tlaka; tlak se izrisuje glede na dejanski čas;

(c) čas predelave prikazuje na podlagi diagramov čas/temperatura in čas/tlak.

Termočlen in merilec tlaka je treba umeriti najmanj enkrat na leto.

3. V primeru neprekinjenega tlačnega sistema:

(a) se temperatura in tlak spremljata po termočlenih ali z infrardečo temperaturno pištolo, merilci tlaka pa se morajo uporabljati na opredeljenih točkah v celotnem sistemu procesa tako, da sta temperatura in tlak skladna z zahtevanimi pogoji znotraj celotnega neprekinjenega sistema ali v posameznih delih sistema; temperatura in tlak se izrisujeta glede na dejanski čas;

(b) je treba meritve najmanjšega prehodnega časa znotraj celotnega zadevnega dela v neprekinjenem sistemu, kjer sta temperatura in tlak skladna z zahtevanimi pogoji, predložiti na vpogled pristojnim organom, in v ta namen uporabiti netopne sledilne snovi, kot je manganov dioksid, ali pa metodo, ki zagotavlja enakovredno jamstvo.

Bistvenega pomena so natančne meritve ter nadzor stopnje predelave snovi, meriti pa jih je treba med celotnim validacijskim testom glede na kritično kontrolno točko (CCP), ki jo je mogoče neprekinjeno spremljati, kakor na primer:

(i) obrati dovajalnega polža na minuto (obr./min.);

(ii) električna moč (amperi pri dani električni napetosti);

(iii) stopnja izparevanja/kondenzacije ali

(iv) število obratov črpalke na časovno enoto.

Vso merilno opremo in opremo za spremljanje je treba umeriti najmanj enkrat na leto.

4. Pristojni organ mora ponavljati preverjanja postopkov validacije, če meni, da je to potrebno, in v vsakem primeru vsakokrat ob izvedbi kakršnih koli pomembnih sprememb v procesu, kot sta zamenjava strojne opreme ali uvedba novih surovin.

POGLAVJE II

SEZNAMI REGISTRIRANIH IN ODOBRENIH OBRATOV, OBJEKTOV IN UPRAVLJAVCEV

1. Dostop do seznamov registriranih in odobrenih obratov, objektov in upravljavcev

Da bi Komisija pomagala državam članicam pri sestavljanju posodobljenih seznamov registriranih in odobrenih obratov, objektov in upravljavcev, ki bodo na voljo drugim državam članicam in javnosti, jim zagotovi spletno stran s povezavami na nacionalne spletne strani, za katere poskrbi vsaka država članica, kot je navedeno v točki 2(a).

2. Oblika nacionalnih spletnih strani

(a) Vsaka država članica pošlje Komisiji povezavo do nacionalne spletne strani z glavnim seznamom, ki zajema vse registrirane in odobrene obrate, objekte in upravljavce na njenem ozemlju („glavni seznam“).

(b) Vsak glavni seznam je sestavljen iz enega lista in je izpolnjen v enem ali več uradnih jezikih Unije.

3. Razporeditev glavnega seznama, vključno z ustreznimi informacijami in oznakami, upošteva tehnične specifikacije, ki jih Komisija objavi na svoji spletni strani.

POGLAVJE III

POSEBNE ZAHTEVE ZA URADNI NADZOR

Oddelek 1

Uradni nadzor glede označevanja pridobljenih proizvodov

Pristojni organ opravi pregled izvajanja sistema spremljanja in evidentiranja iz točke 2 poglavja V Priloge VIII k tej uredbi, da se zagotovi skladnost s to uredbo, ter lahko po potrebi zahteva testiranje dodatnih vzorcev v skladu z metodo iz drugega odstavka iste točke.

Oddelek 2

Uradni nadzor v sežigalnicah majhne kapacitete

Pristojni organ pred odobritvijo pregleda sežigalnico majhne kapacitete za sežiganje snovi s posebnim tveganjem ter jo nato pregleda najmanj enkrat na leto, da spremlja skladnost z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

Oddelek 3

Uradni nadzor na oddaljenih območjih

Pri odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih iz člena 19(1)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009 pristojni organ redno spremlja območja, kategorizirana kot oddaljena območja, da zagotovi, da so navedena območja in odstranjevanje primerno nadzirana.

Oddelek 4

Uradni nadzor registriranih kmetij za krmljenje kožuharjev

1. Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za nadzor:

(a) primerne sestave, predelave in uporabe krme, ki vsebuje mesno-kostno moko ali druge proizvode, ki so bili predelani v skladu z metodami predelave iz poglavja III Priloge IV in ki so bili pridobljeni iz trupov ali delov trupov živali iste vrste;

(b) da so živali krmljene s krmo iz točke (a), vključno s:

(i) strogim nadzorom zdravstvenega statusa navedenih živali in

(ii) primernim nadzorom TSE, kar vključuje redno vzorčenje in laboratorijsko preverjanje za TSE.

2. Vzorci iz točke 1(b)(ii) vključujejo vzorce, odvzete živalim, ki kažejo nevrološke simptome, in starejšim plemenskim živalim.

Oddelek 5

Uradni nadzor glede zbirnih centrov

1. Pristojni organ:

(a) vključi zbirne centre v seznam, pripravljen v skladu s členom 47(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) vsakemu zbirnemu centru dodeli uradno številko; in

(c) posodobi seznam zbirnih centrov ter ga da na voljo skupaj s seznamom, pripravljenim v skladu s členom 47(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2. Pristojni organ izvaja uradni nadzor v zbirnih centrih za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.

▼M4

Oddelek 6

Uradni nadzor krmljenja prosto živečih živali in nekaterih živali iz živalskih vrtov s snovmi kategorije 1

Pristojni organ nadzira zdravstveni status gojenih živali v regiji, v kateri krmljenje poteka v skladu z oddelki 2, 3 in 4 poglavja II Priloge VI, ter opravlja primeren nadzor TSE, kar vključuje redno vzorčenje in laboratorijsko preverjanje za TSE.

Navedeni vzorci vključujejo vzorce, odvzete živalim, za katere obstaja sum okužbe, in starejšim plemenskim živalim.

▼B

Oddelek 7

Uradni nadzor glede uporabe nekaterih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal

Pristojni organ opravlja nadzor celotne verige proizvodnje in uporabe organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, za katere veljajo omejitve iz poglavja II Priloge II.

Navedeni nadzor vključuje preverjanja o mešanju z delom iz točke 2 oddelka 1 poglavja II Priloge XI in preverjanja zalog takšnih proizvodov na kmetijah ter evidenc, vodenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

Oddelek 8

Uradni nadzor glede odobrenih fotografskih industrijskih obratov

Pristojni organ izvaja preglede dokumentov v odobrenih fotografskih industrijskih obratih iz preglednice 3 v točki 1 oddelka 11 poglavja II Priloge XIV o usmerjevalni verigi od mejnih kontrolnih točk prvega vstopa do odobrenih fotografskih industrijskih obratov za usklajevanje količine proizvodov, ki so uvoženi, uporabljeni in odstranjeni.

Oddelek 9

Uradni nadzor glede nekaterih uvoženih topljenih maščob

Pristojni organ izvaja preglede dokumentov v odobrenih obratih ali objektih, ki prejmejo topljene maščobe, uvožene v skladu z oddelkom 9 poglavja II Priloge XIV o usmerjevalni verigi od mejnih kontrolnih točk prvega vstopa do odobrenega obrata ali objekta za usklajevanje količine proizvodov, ki so uvoženi, uporabljeni in odstranjeni.

▼M3

Oddelek 10

Standardna oblika za vloge za nekatere odobritve za trgovino znotraj Unije

Nosilci dejavnosti pri pristojnem organu namembne države članice vložijo vloge za odobritev odpreme živalskih stranskih proizvodov iz člena 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 v skladu z naslednjo obliko:

image

image

▼M9

Oddelek 11

Uradni nadzor v zvezi s hidrolizo z naknadnim odstranjevanjem

Pristojni organ izvaja nadzor na kraju, kjer se opravlja hidroliza z naknadnim odstranjevanjem v skladu s točko B oddelka 2 poglavja V Priloge IX.

Takšen nadzor za namen usklajevanja količin poslanih in odstranjenih hidroliziranih snovi vključuje preglede naslednjih dokumentov:

(a) o količini snovi, ki so hidrolizirane na kraju samem;

(b) v obratih ali objektih, kjer se hidrolizirane snovi odstranjujejo.

Nadzor se izvaja redno na podlagi ocene tveganja.

V prvih dvanajstih mesecih delovanja se vsakič, ko se hidrolizirane snovi zbirajo iz kontejnerja, opravi nadzorni pregled kraja, kjer je kontejner.

Po prvih dvanajstih mesecih delovanja se nadzorni pregled takšnega kraja opravi vsakič, ko se kontejner izprazni, in preveri, ali ni sledi rje ali uhajanja snovi iz zabojnika v skladu s točko B(3)(j) oddelka 2 poglavja V Priloge IX.

▼M8

Oddelek 12

Uradni pregledi v zvezi z odobrenimi obrati za zgorevanje živalske maščobe in perutninskega gnoja kot goriva

Pristojni organ opravi pregled dokumentov v odobrenih obratih za zgorevanje živalske maščobe in perutninskega gnoja kot goriva iz poglavja V Priloge III v skladu s postopki iz členov 6(7) in 8.



( 1 ) BS EN 12880:2000, Opredelitev blata. Določanje suhega ostanka in vsebnosti vode. Evropski odbor za standardizacijo.

( 2 ) CEN EN 459-2:2002 metoda CEN/TC 51 – Cement in gradbeno apno. Evropski odbor za standardizacijo.

( 3 ) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.

( 4 ) CEN TC/102 – Sterilizatorji za uporabo v medicini – EN 285:2006 + A2:2009 – Sterilizacija – Parni sterilizatorji – Veliki sterilizatorji, sklic objavljen v UL C 293, 2.12.2009, str. 39.

( *1 ) F0 je izračunani učinek uničevanja spor bakterij. Vrednost F0 3,00 pomeni, da je bila najhladnejša točka proizvoda dovolj segreta, da se doseže enak uničevalni učinek kot pri 121 °C (250 °F) v treh minutah trenutnega segrevanja in ohlajanja.

( *2 ) UVT = obdelava pri ultra visoki temperaturi 132 °C vsaj eno sekundo.

( *3 ) HTST = pasterizacija pri visoki temperaturi za kratek čas, pri 72 °C vsaj 15 sekund, ali drug postopek z enakovrednim pasterizacijskim učinkom, ki zagotavlja negativno reakcijo na preskus s fosfatazo.

Top