ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je, IŠD ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov o dolžni skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov, državo članico ali države članice in morebitno drugo jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je, ter IŠD Subjekta in ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa);

ime in morebitno identifikacijsko številko Poročevalske finančne institucije;

stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, in

v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku A(5) ali (6), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem.

ga mora Poročevalska finančna institucija tudi sicer na podlagi notranjega prava pridobiti in sporočiti, ali če ga mora oziroma ga je morala Poročevalska finančna institucija tudi sicer pridobiti in sporočiti na podlagi katerega koli pravnega instrumenta Unije, ki je v veljavi ali je bil v veljavi 5. januarja 2015, ter

je na voljo med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri Poročevalski finančni instituciji.

Naslov prebivališča. Če je v evidencah Poročevalske finančne institucije naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin, lahko Poročevalska finančna institucija posameznega Imetnika računa za davčne namene obravnava kot rezidenta države članice ali druge jurisdikcije, kjer ima naslov, da lahko tako določi, ali je takšen posamezni Imetnik računa Oseba, o kateri se poroča.

Iskanje po elektronski evidenci. Če se Poročevalska finančna institucija ne more zanesti na naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin iz pododstavka B(1), mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od naslednjih indicev, ter uporabiti pododstavke B(3) do (6):

Če se z elektronskim iskanjem ne odkrije nobeden od indicev, ki so našteti v pododstavku B(2), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, ali dokler račun ne postane Račun visoke vrednosti.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavku B(2)(a) do (e), ali če se spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija Imetnika računa za davčne namene obravnavati kot rezidenta vsake države članice, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije naslov „poštno ležeče“ ali „v skrbi drugega“ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavku B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija po vrstnem redu, ki najbolj ustreza okoliščinam, uporabiti iskanje po papirni evidenci, opisano v pododstavku C(2), ali od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja rezidentstva tega Imetnika računa za davčne namene. Če z iskanjem po papirni evidenci ni mogoče odkriti indica in so prizadevanja za pridobitev samopotrdila ali Dokaznih listin neuspešna, mora Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu v svoji državi članici račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

Ne glede na odkritje indicev iz pododstavka B(2) Poročevalski finančni instituciji Imetnika računa ni treba obravnavati kot rezidenta države članice, če:

Iskanje po elektronski evidenci. V zvezi z Računi visoke vrednosti mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2).

Iskanje po papirni evidenci. Če zbirke podatkov Poročevalske finančne institucije, ki se lahko pregledujejo elektronsko, vsebujejo razpredelke za vse podatke, opisane v pododstavku C(3), in te podatke tudi zajemajo, nadaljnje iskanje po papirnih evidencah ni potrebno. Če elektronske zbirke podatkov ne zajemajo vseh teh podatkov, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti pregledati tudi trenutno glavno datoteko stranke, ali obstaja kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2), in če v trenutni glavni datoteki stranke ni teh podatkov, še naslednje dokumente, povezane z računom, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zadnjih petih letih:

Izjema, ko zbirke podatkov vsebujejo zadostne podatke. Poročevalski finančni instituciji ni treba opraviti iskanja po papirni evidenci, opisanega v pododstavku C(2), kadar njeni podatki, ki se lahko iščejo elektronsko, vključujejo:

Poizvedba pri uslužbencu za poslovanje s strankami glede dejanske seznanjenosti. Poleg iskanja po elektronski in papirni evidenci, opisanega v pododstavkih C(1) in (2), mora Poročevalska finančna institucija kateri koli Račun visoke vrednosti, dodeljen uslužbencu za poslovanje s strankami (vključno s katerimi koli Finančnimi računi, ki se seštevajo s tem Računom visoke vrednosti), obravnavati kot račun, o katerem se poroča, če je uslužbenec za poslovanje s strankami dejansko seznanjen s tem, da je Imetnik računa oseba, o kateri se poroča.

Posledica odkritja indicev.

Če Že obstoječi račun posameznika na dan 31. decembra 2015 ni Račun visoke vrednosti, postane pa Račun visoke vrednosti na zadnji dan naslednjega koledarskega leta, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi s tem računom dokončati postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, v koledarskem letu po letu, v katerem je račun postal Račun visoke vrednosti. Če se na podlagi tega pregleda takšen račun identificira kot Račun, o katerem se poroča, mora Poročevalska finančna institucija zahtevane podatke o takem računu za leto, v katerem je identificiran kot Račun, o katerem se poroča, in vsako naslednje leto sporočiti vsako leto, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

Ko Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti opravi postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, ji teh postopkov razen poizvedbe pri uslužbencu za poslovanje s strankami, opisane v pododstavku C(4), za isti Račun visoke vrednosti v naslednjih letih ni treba ponovno opraviti, razen če je račun nedokumentiran račun, pri katerem bi morala Poročevalska finančna institucija te postopke vsako leto ponovno opraviti, dokler takšen račun ne bi bil več nedokumentiran.

Če se v zvezi z Računom visoke vrednosti spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, opisanih v pododstavku B(2) in povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako državo članico, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

Poročevalska finančna institucija mora vzpostaviti postopke, ki uslužbencu za poslovanje s strankami omogočajo, da ugotovi morebitno spremembo okoliščin v zvezi z računom. Če je na primer uslužbenec za poslovanje s strankami obveščen o novem poštnem naslovu Imetnika računa v državi članici, mora Poročevalska finančna institucija novi naslov obravnavati kot spremembo okoliščin in mora, če se odloči za uporabo pododstavka B(6), od Imetnika računa pridobiti ustrezno dokumentacijo.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Že obstoječega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov D(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 presega v domači valuti posamezne države članice izražen znesek, ki ustreza 250 000 USD, se mora dokončati do 31. decembra 2017.

Pregled Že obstoječih računov Subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 250 000 USD, vendar na dan 31. decembra naslednjega leta presega ta znesek, se mora dokončati v koledarskem letu po letu, v katerem skupno stanje na računu ali vrednost preseže takšen znesek.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Že obstoječim računom Subjekta, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je samopotrdilo ali druga dokumentacija v zvezi z računom nepravilna ali nezanesljiva, mora Poročevalska finančna institucija ponovno določiti status računa v skladu s postopki iz odstavka D.

Poročevalska finančna institucija mora pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank. Če Subjekt predloži potrdilo, da ni nikjer rezident za davčne namene, lahko Poročevalska finančna institucija pri ugotavljanju, kje je rezident Imetnik računa, upošteva naslov sedeža Subjekta.

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa rezident v državi članici, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa v tej državi članici ni Oseba, o kateri se poroča.

Ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni NFS. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni NFS, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati samopotrdilo Imetnika računa, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni NFS ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

Ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se lahko Poročevalska finančna institucija opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, se lahko Poročevalska finančna institucija opre na samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe.

Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Skupinska pogodba rentnega zavarovanja se izda delodajalcu in krije najmanj 25 zaposlenih/imetnikov potrdila;

zaposleni/imetniki potrdila imajo pravico, da prejmejo izplačilo kakršne koli pogodbene vrednosti glede na svoje deleže in imenujejo upravičence prejemkov, ki se izplačajo v primeru smrti zaposlenega, ter

skupni znesek, ki se izplača kateremu koli zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 1 000 000 USD.

Seštevanje računov posameznika. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima posameznik, mora Poročevalska finančna institucija sešteti vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

Seštevanje računov subjekta. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima Subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

Posebno pravilo o seštevanju, ki velja za uslužbence za poslovanja s strankami. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima oseba, da se ugotovi, ali gre za Finančni račun visoke vrednosti, mora Poročevalska finančna institucija v primeru Finančnih računov, glede katerih uslužbenec za poslovanja s strankami ve ali utemeljeno domneva, da jih ima v neposredni ali posredni lasti oziroma jih nadzoruje ali odpre (razen kot fiduciar) ista oseba, sešteti tudi vse takšne račune.

Razumevanje, da zneski vključujejo protivrednost v drugih valutah. Za vse v domači valuti posamezne države članice izražene zneske se razume, da vključujejo enakovredne zneske v drugih valutah v skladu z notranjim pravom.

katerega osrednji posel je, da za stranke ali v njihovem imenu opravlja eno ali več od naslednjih dejavnosti ali operacij:

ali

katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug subjekt, ki je depozitna institucija, skrbniška institucija, določena zavarovalna družba ali investicijski subjekt iz točke A(6)(a).

Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka, razen v zvezi s plačilom, ki izhaja iz obveznosti v zvezi z vrsto komercialne finančne dejavnosti, ki jo opravlja Določena zavarovalna družba, Skrbniška institucija ali Depozitna institucija;

Pokojninski sklad z veliko udeležbo, Pokojninski sklad z majhno udeležbo, Pokojninski sklad državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke ali Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic;

kateri koli drugi Subjekt, pri katerem je tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, nizko ter ki ima zelo podobne značilnosti kot Subjekti iz pododstavkov B(1)(a) in (b) in je na seznamu Neporočevalskih finančnih institucij iz člena 8(7a) te direktive, če status takšnega Subjekta kot Neporočevalske finančne institucije ni v nasprotju s cilji te direktive;

Opravičeni kolektivni naložbeni nosilec ali

skrbniški sklad, če je njegov skrbnik Poročevalska finančna institucija, ki v zvezi z vsemi Računi sklada, o katerih se poroča, sporoča vse zahtevane podatke v skladu z oddelkom I.

„Sestavni del“ države članice ali druge jurisdikcije pomeni osebo, organizacijo, agencijo, urad, sklad, javni organ ali kakor koli imenovano drugo telo, ki je organ oblasti države članice ali druge jurisdikcije. Čisti dobiček organa oblasti se mora pripisati na njegov račun ali druge račune države članice ali druge jurisdikcije, pri čemer noben del ne gre v korist katere koli zasebne osebe. Sestavni del ne vključuje posameznika, ki je vladar, uradnik ali upravljavec in nastopa zasebno ali v osebnem svojstvu.

Nadzorovani subjekt pomeni Subjekt, ki je po obliki ločen od države članice ali druge jurisdikcije ali je drugače ločen pravni subjekt, če:

Dohodek ne gre v korist zasebnih oseb, če so take osebe predvideni upravičenci vladnega programa in se dejavnosti programa izvajajo za širšo javnost v zvezi s splošno blaginjo ali se nanašajo na izvajanje posameznih nalog države. Ne glede na to pa se šteje, da gre dohodek v korist zasebnih oseb, če je dosežen prek Državnega subjekta, ki se uporablja za opravljanje komercialne dejavnosti, kot je komercialna bančna dejavnost, s katero se zagotavljajo finančne storitve zasebnim osebam.

sklad nima niti enega upravičenca s pravico do več kot 5 % sredstev sklada;

za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sporoča podatke davčnim organom, ter

sklad izpolnjuje vsaj eno od naslednjih zahtev:

ima sklad manj kot 50 udeležencev;

sklad financira en ali več delodajalcev, ki niso Investicijski subjekti ali Pasivni NFS;

prispevki zaposlenih in delodajalcev v sklad (razen prenosov sredstev s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) so omejeni glede na zasluženi dohodek oziroma nadomestila zaposlenega;

udeleženci, ki niso rezidenti države članice, v kateri je sklad ustanovljen, niso upravičeni do več kot 20 % sredstev sklada in

za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sklad sporoča podatke davčnim organom.

je Finančna institucija le zato, ker je izdajatelj kreditnih kartic, ki sprejema depozite samo, ko stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kartici, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

s 1. januarjem 2016 ali pred njim Finančna institucija izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice, ki ustreza 50 000 USD, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

kolektivni naložbeni nosilec ni izdal in ne izda prinosniških delnic v fizični obliki po 31. decembru 2015;

kolektivni naložbeni nosilec prekliče vse takšne delnice po vrnitvi;

kolektivni naložbeni nosilec izvaja postopke dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII in sporoča vse zahtevane podatke v zvezi s takšnimi delnicami, kadar se te predložijo v odkup ali drugo izplačilo, in

kolektivni naložbeni nosilec izvaja politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se takšne delnice čim prej, v vsakem primeru pa pred 1. januarjem 2018, odkupijo ali imobilizirajo.

v primeru Investicijskega subjekta kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji. Ne glede na navedeno izraz „Finančni račun“ ne vključuje nobenega lastniškega ali dolžniškega deleža v Subjektu, ki je investicijski subjekt izključno zato, ker (i) stranki svetuje glede naložb in deluje zanjo ali (ii) zanjo upravlja portfelje in deluje zanjo pri vlaganju, upravljanju ali vodenju Finančnih sredstev, deponiranih v imenu stranke pri Finančni instituciji, ki ni takšen Subjekt;

v primeru Finančne institucije, ki ni opisana v pododstavku C(1)(a), kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji, če je bila vrsta deležev uvedena zaradi izognitve poročanju v skladu z oddelkom I, in

katero koli Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo in Pogodbo rentnega zavarovanja, ki jo izda ali izvršuje Finančna institucija, razen neprenosljive takojšnje vseživljenjske rente, nevezane na naložbe, ki se izda posamezniku in v denarju izraža pokojninski ali invalidski prejemek, zagotovljen na podlagi Izključenega računa.

izključno v primeru smrti posameznika, zavarovanega s pogodbo o življenjskem zavarovanju;

kot prejemek zaradi telesne poškodbe ali bolezni ali drug prejemek, ki je nadomestilo za ekonomsko izgubo, nastalo ob zavarovalnem dogodku;

kot povračilo predhodno plačane premije (od katere se odštejejo stroški zavarovanja, ne glede na to, ali so bili dejansko zaračunani) po Zavarovalni pogodbi (razen po pogodbi o naložbenem življenjskem zavarovanju ali rentnem zavarovanju) zaradi odpovedi ali prenehanja pogodbe, zmanjšanja izpostavljenosti tveganju med veljavnostjo pogodbe ali na podlagi popravka pri knjiženju ali druge podobne napake v zvezi s premijo pogodbe;

kot dividenda imetnika police (razen dividende, ki se izplača ob prenehanju pogodbe), če je dividenda povezana z Zavarovalno pogodbo, v skladu s katero se izplačajo le prejemki, opisani v pododstavku C(8)(b), ali

kot vračilo vnaprej plačane ali deponirane premije za Zavarovalno pogodbo, pri kateri se premija plača vsaj letno, če znesek vnaprej plačane ali delno plačane premije ne presega naslednje letne premije, ki jo bo treba plačati v skladu s pogodbo.

Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra 2015;

kakršen koli Finančni račun Imetnika računa ne glede na datum njegovega odprtja, če:

pokojninski račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(a)(v), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(b)(iv), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

pogodbo o življenjskem zavarovanju z dobo kritja, ki se bo končala, preden zavarovanec doseže starost 90 let, če pogodba izpolnjuje naslednje zahteve:

račun, ki ga ima samo zapuščina, če dokumentacija za tak račun vključuje kopijo oporoke ali potrdila o smrti zapustnika;

račun, ki se odpre v zvezi z naslednjim:

Depozitni račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

kateri koli drugi račun, pri katerem je tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, nizko ter ki ima zelo podobne značilnosti kot računi iz pododstavkov C(17)(a) do (f) in je na seznamu izključenih računov iz člena 8(7a) te direktive, če status takšnega računa kot izključenega računa ni v nasprotju s cilji te direktive.

katero koli drugo državo članico;

katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima zadevna država članica sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala informacije iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga ta država članica objavi in sporoči Evropski komisiji;

katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima Unija sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala informacije iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga objavi Evropska komisija.

manj kot 50 % bruto dohodka NFS v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalnem obdobju je pasivni dohodek in manj kot 50 % sredstev, ki jih je imel NFS v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalnem obdobju, so sredstva, ki ustvarjajo pasivni dohodek ali se z njimi lahko ustvarja pasivni dohodek;

z delnicami NFS se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je NFS Povezani subjekt Subjekta, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;

NFS je Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka oziroma Subjekt, ki je v celotni lasti enega ali več od navedenih;

pretežen del dejavnosti NFS je imetništvo (v celoti ali delno) izdanih delnic v eni ali več hčerinskih družbah, ki ne trgujejo ali poslujejo kot Finančne institucije, ali zagotavljanje financiranja in storitev tem družbam, pri čemer Subjekt ne more pridobiti statusa NFS, če deluje (ali se predstavlja) kot investicijski sklad, na primer zasebni lastniški sklad, sklad tveganega kapitala, sklad za odkupe z zadolžitvijo ali kateri koli naložbeni nosilec, katerega namen je pridobivanje ali financiranje družb in nato imetništvo deležev v teh družbah kot kapitalskih sredstev za vlaganje;

NFS še ne opravlja dejavnosti in je ni opravljal v preteklosti, vendar vlaga premoženje v sredstva z namenom opravljati dejavnost, ki ni dejavnost finančne institucije, pod pogojem, da za NFS ta izjema ne velja po 24-mesečnem obdobju od dneva, ko je bil NFS prvotno organiziran;

NFS v preteklih petih letih ni bil Finančna institucija in je v postopku unovčenja svojih sredstev ali reorganizacije z namenom nadaljevati ali ponovno vzpostaviti poslovanje, ki ni poslovanje Finančne institucije;

NFS se ukvarja predvsem s transakcijami financiranja in varovanja pred tveganji s Povezanimi subjekti, ki niso Finančne institucije, ali zanje in ne zagotavlja finančnih storitev ali storitev varovanja pred tveganji Subjektu, ki ni Povezani subjekt, pod pogojem, da se skupina katerih koli tako Povezanih subjektov ukvarja predvsem s poslovanjem, ki ni poslovanje Finančne institucije, ali

NFS izpolnjuje vse naslednje zahteve:

potrdilo o rezidentstvu, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) države članice ali druge jurisdikcije, za katero prejemnik plačila zatrjuje, da je njen rezident;

glede posameznika kateri koli veljaven identifikacijski dokument, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime in priimek posameznika ter se praviloma uporablja za ugotavljanje istovetnosti;

glede Subjekta katero koli uradno dokumentacijo, ki jo izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime Subjekta ter bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran;

kateri koli revidirani finančni izkaz, poročilo tretje osebe o kreditni sposobnosti, vlogo za stečaj ali poročilo regulativnega organa za vrednostne papirje.

vsaka samostojna enota poslovanja Mednarodne skupine podjetij, ki je vključena v Konsolidirane računovodske izkaze Mednarodne skupine podjetij za namene finančnega poročanja ali bi bila vanje vključena, če bi se z lastniškimi deleži v takšni samostojni enoti poslovanja Mednarodne skupine podjetij trgovalo na trgu vrednostnih papirjev;

vsaka samostojna enota poslovanja, ki je izključena iz Konsolidiranih računovodskih izkazov Mednarodne skupine podjetij izključno zaradi velikosti ali načela bistvenosti;

vsaka stalna poslovna enota samostojne enote poslovanja Mednarodne skupine podjetij, ki je vključena pod točko (a) ali (b), če samostojna enota poslovanja pripravi ločeni računovodski izkaz za tako stalno poslovno enoto za namene finančnega ali davčnega poročanja, regulativne namene ali namene notranjega nadzora upravljanja.

neposredno ali posredno ima zadosten delež v enem ali več Subjektih v sestavi takšne Mednarodne skupine podjetij, tako da mora pripraviti Konsolidirane računovodske izkaze v skladu z računovodskimi načeli, ki se na splošno uporabljajo v njegovi jurisdikciji davčnega rezidentstva, ali bi jih moral pripraviti, če bi se z njegovimi lastniškimi deleži trgovalo na trgu vrednostnih papirjev v njegovi jurisdikciji davčnega rezidentstva;

v takšni Mednarodni skupini podjetij ni nobenega drugega Subjekta v sestavi, ki ima neposreden ali posreden delež iz točke (a) v prvo omenjenem Subjektu v sestavi.

Krovni matični subjekt Mednarodne skupine podjetij ni obvezan predložiti poročila po državah v svoji jurisdikciji davčnega rezidentstva;

jurisdikcija, v kateri je Krovni matični subjekt rezident za davčne namene, ima sklenjen Mednarodni sporazum, katerega pogodbenica je država članica, nima pa sklenjenega Kvalificiranega sporazuma med pristojnimi organi, katerega država članica je pogodbenica, do roka, določenega v členu 8aa(1) za predložitev poročila po državah članicah za Poslovno leto poročanja;

prišlo je do Sistemske odpovedi v jurisdikciji davčnega rezidentstva Krovnega matičnega subjekta, ki jo je država članica sporočila Subjektu v sestavi, ki je rezident za davčne namene v tej državi članici.

ne nalaga nobenega davka od dohodkov pravnih oseb ali pa nalaga davek od dohodkov pravnih oseb po ničelni ali skoraj ničelni stopnji ali

je uvrščena na seznam jurisdikcij tretjih držav, za katere so države članice skupaj ali v okviru OECD ocenile, da niso pripravljene sodelovati;

‚Platforma‘ pomeni katero koli programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom in aplikacijami, tudi mobilnimi, ki je dostopna uporabnikom in Prodajalcem omogoča, da so povezani z drugimi uporabniki, da zanje posredno ali neposredno izvajajo Zadevno dejavnost. Vključuje tudi kakršno koli ureditev za zbiranje in plačilo Nadomestila v zvezi z Zadevno dejavnostjo.

Izraz ‚Platforma‘ ne vključuje programske opreme, ki brez nadaljnjega posredovanja pri izvajanju Zadevne dejavnosti izključno dovoljuje kar koli od naslednjega:

‚Operater platforme‘ pomeni Subjekt, ki sklene pogodbe s Prodajalci, da jim da na voljo celo Platformo ali njen del.

‚Izključeni operater platforme‘ pomeni Operaterja platforme, ki vnaprej in vsako leto pristojnemu organu države članice, ki bi mu moral Upravljavec platforme v skladu s pravili iz pododstavkov A(1) do A(3) oddelka III sicer poročati, zadovoljivo dokaže, da je celoten poslovni model Platforme tak, da nima Prodajalcev, o katerih se poroča.

‚Poročevalski operater platforme‘ pomeni Operaterja platforme, razen Izključenega operaterja platforme, za katerega velja kateri koli od naslednjih primerov:

‚Kvalificirani operater platforme zunaj Unije‘ pomeni Operaterja platforme, za katerega so vse Zadevne dejavnosti, ki jih omogoča, tudi Kvalificirane zadevne dejavnosti, in ki je rezident za davčne namene v Kvalificirani jurisdikciji zunaj Unije ali, če tak Operater platforme nima rezidentstva za davčne namene v Kvalificirani jurisdikciji zunaj Unije, izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

‚Kvalificirana jurisdikcija zunaj Unije‘ pomeni jurisdikcijo zunaj Unije, ki ima s pristojnimi organi vseh držav članic, ki so na seznamu, ki ga objavi jurisdikcija zunaj Unije, opredeljene kot jurisdikcije, o katerih se poroča, sklenjen Veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi.

‚Veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi‘ pomeni sporazum med pristojnimi organi države članice in jurisdikcijo zunaj Unije, s katerim se zahteva avtomatična izmenjava podatkov, enakovrstnih tistim iz odstavka B oddelka III te priloge, kot je potrjeno z izvedbenim aktom v skladu s členom 8ac(7).

‚Zadevna dejavnost‘ pomeni dejavnost, ki se izvede za Nadomestilo in je kar koli od naslednjega:

Izraz ‚Zadevna dejavnost‘ ne vključuje dejavnosti Prodajalca, ki deluje kot zaposleni pri Operaterju platforme ali povezanem Subjektu Operaterja platforme.

‚Kvalificirane zadevne dejavnosti‘ pomenijo vse Zadevne dejavnosti, za katere velja avtomatična izmenjava na podlagi Veljavnega kvalificiranega sporazuma med pristojnimi organi.

‚Nadomestilo‘ pomeni nadomestilo v kakršni koli obliki, brez kakršnih koli pristojbin, provizij ali davkov, ki ga Poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna in ki je plačano ali pripisano Prodajalcu v zvezi z Zadevno dejavnostjo ter katerega znesek je Operaterju platforme znan oziroma se razumno pričakuje, da mu je znan.

‚Osebna storitev‘ pomeni storitev, ki vključuje delo na podlagi časa ali nalog, ki ga opravi en ali več posameznikov, ki delujejo neodvisno ali v imenu Subjekta, in se izvede na zahtevo uporabnika bodisi prek spleta bodisi v fizični obliki izven spleta po tem, ko je bila omogočena prek platforme.

‚Prodajalec‘ pomeni uporabnika Platforme, bodisi posameznika bodisi Subjekt, ki je kadar koli v Poročevalnem obdobju registriran na Platformi in izvaja Zadevno dejavnost.

‚Aktivni prodajalec‘ pomeni katerega koli Prodajalca, ki v Poročevalnem obdobju bodisi zagotavlja Zadevno dejavnost bodisi se mu v Poročevalnem obdobju v zvezi z Zadevno dejavnostjo plača ali pripiše Nadomestilo.

‚Prodajalec, o katerem se poroča‘ pomeni katerega koli Aktivnega prodajalca, razen Izključenega prodajalca, ki je rezident v državi članici ali je dal v najem nepremičnino, ki se nahaja v državi članici.

‚Izključeni prodajalec‘ pomeni katerega koli prodajalca:

‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija. Subjekt je povezan Subjekt drugega Subjekta, če en Subjekt nadzoruje drugega ali pa sta oba pod skupnim nadzorom. V ta namen nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta. Pri posredni udeležbi se izpolnjevanje zahteve glede več kot 50-odstotnega deleža lastninske pravice pri kapitalu drugega Subjekta določi tako, da se pomnožijo deleži po zaporednih stopnjah. Za osebo z več kot 50 % glasovalnih pravic se šteje, da jih ima 100 %.

‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice ali druge jurisdikcije (kar vključuje zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v popolni lasti države članice ali druge jurisdikcije oziroma enega ali več navedenih subjektov (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘).

‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davčnega zavezanca, ki jo izda država članica, ali enakovredno oznako, če identifikacijska številka davčnega zavezanca ne obstaja.

‚Identifikacijska številka za DDV‘ pomeni edinstveno številko za identifikacijo davčnega zavezanca ali pravnega subjekta, ki ni davčni zavezanec, registriranega za namene davka na dodano vrednost.

‚Primarni naslov‘ pomeni naslov, ki je primarno prebivališče Prodajalca, ki je posameznik, in naslov, ki je registrirani sedež Prodajalca, ki je Subjekt.

‚Poročevalno obdobje‘ pomeni koledarsko leto, za katero je poročanje zaključeno v skladu z oddelkom III.

‚Oglaševana nepremičnina‘ pomeni vse nepremičninske enote na isti ulici in številki, ki so v lasti istega lastnika in jih na Platformi ponuja v najem isti Prodajalec.

‚Identifikator finančnega računa‘ pomeni Operaterju platforme razpoložljivo edinstveno identifikacijsko številko ali sklic bančnega računa ali drugega podobnega računa plačilnih storitev, na katerega se Nadomestilo plača ali pripiše.

‚Blago‘ pomeni vsako premoženje v stvareh.

Poročevalski operater platforme za vsakega Prodajalca, ki je posameznik, vendar ni Izključeni prodajalec, zbere vse naslednje informacije:

Poročevalski operater platforme za vsakega Prodajalca, ki je Subjekt, vendar ni Izključeni prodajalec, zbere vse naslednje informacije:

Ne glede na pododstavka B(1) in (2) Poročevalskemu operaterju platforme ni treba zbrati informacij iz točk (b) do (e) pododstavka B(1) in točk (b) do (f) pododstavka B(2), kadar se za ugotavljanje identitete in davčnega rezidentstva Prodajalca opira na neposredno potrditev identitete in rezidentstva Prodajalca s strani identifikacijske storitve, ki jo je dala na voljo država članica ali Unija.

Ne glede na točko (c) pododstavka B(1) ter točki (c) in (e) pododstavka B(2) Poročevalskemu operaterju platforme ni treba zbrati IŠD oziroma matične številke podjetja, odvisno od primera, v katerem koli od naslednjih primerov:

Poročevalski operater platforme z uporabo vseh informacij in dokumentov, ki so mu na voljo v njegovih evidencah, ter elektronskega vmesnika, ki ga država članica ali Unija da na voljo brezplačno za preverjanje veljavnosti IŠD in/ali Identifikacijske številke za DDV, ugotovi, ali so informacije, zbrane v skladu z odstavkom A, pododstavkom B(1), točkami (a) do (e) pododstavka B(2) in odstavkom E, zanesljive.

Ne glede na pododstavek C(1) lahko Poročevalski operater platforme za dokončanje postopkov dolžne skrbnosti v skladu s pododstavkom F(2) z uporabo informacij in dokumentov, ki so mu na voljo v njegovih evidencah, po katerih je omogočeno elektronsko iskanje, ugotovi, ali so informacije, zbrane v skladu z odstavkom A, pododstavkom B(1), točkami (a) do (e) pododstavka B(2) in odstavkom E, zanesljive.

Pri uporabi točke (b) pododstavka F(3) in ne glede na pododstavka C(1) in C(2) Poročevalski operater platforme v primerih, kadar utemeljeno domneva, da je katera koli od informacij, opisanih v odstavku B ali E, morda netočna na podlagi informacij, ki jih je predložil pristojni organ države članice v zaprosilu, ki se nanaša na določenega Prodajalca, od Prodajalca zahteva, da popravi informacije, za katere je bilo ugotovljeno, da so netočne, in predloži zanesljiva in od neodvisnih virov pridobljena dokazila, podatke ali informacije, na primer:

Poročevalski operater platforme šteje, da je Prodajalec rezident v državi članici, v kateri ima Primarni naslov. Če država članica rezidentstva Prodajalca ni država članica, v kateri ima Prodajalec Primarni naslov, Poročevalski operater platforme šteje, da je Prodajalec rezident tudi v državi članici izdajateljici IŠD. Če je Prodajalec predložil informacije v zvezi z obstojem stalne poslovne enote v skladu s točko (f) pododstavka B(2), Poročevalski operater platforme šteje, da je Prodajalec rezident tudi v zadevni državi članici, ki jo je navedel Prodajalec.

Ne glede na pododstavek D(1) Poročevalski operater platforme šteje, da je Prodajalec rezident v vsaki državi članici, ki je bila potrjena s storitvijo elektronske identifikacije, ki jo je v skladu s pododstavkom B(3) dala na voljo država članica ali Unija.

Poročevalski operater platforme zaključi postopke dolžne skrbnosti iz odstavkov A do E do 31. decembra Poročevalnega obdobja.

Ne glede na pododstavek F(1) morajo biti za Prodajalce, ki so že bili registrirani na Platformi 1. januarja 2023 ali na datum, ko Subjekt postane Poročevalski operater platforme, postopki dolžne skrbnosti iz odstavkov A do E zaključeni do 31. decembra drugega Poročevalnega obdobja za Poročevalskega operaterja platforme.

Ne glede na pododstavek F(1) se lahko Poročevalski operater platforme opira na postopke dolžne skrbnosti, izvedene v zvezi s prejšnjimi Poročevalnimi obdobji, če:

Poročevalski operater platforme se lahko pri izpolnitvi obveznosti dolžne skrbnosti iz tega oddelka opira na tretjega ponudnika storitev, vendar je za take obveznosti še naprej odgovoren Poročevalski operater platforme.

Kadar Operater platforme izpolni obveznosti dolžne skrbnosti za Poročevalskega operaterja platforme v zvezi z isto Platformo na podlagi pododstavka H(1), ta Operater platforme izvede postopke dolžne skrbnosti na podlagi pravil iz tega oddelka. Za obveznosti dolžne skrbnosti je še naprej odgovoren Poročevalski operater platforme.

Poročevalski operater platforme v smislu točke (a) pododstavka A(4) oddelka I pristojnemu organu države članice, določene v skladu s točko (a) pododstavka A(4) oddelka I, sporoči informacije iz odstavka B tega oddelka v zvezi s Poročevalnim obdobjem najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je Prodajalec identificiran kot Prodajalec, o katerem se poroča. Če je Poročevalskih operaterjev platform več, je vsak izmed njih oproščen poročanja o informacijah, če ima v skladu z nacionalnim pravom dokaz, da je o istih informacijah poročal drug Poročevalski operater platforme.

Če Poročevalski operater platforme v smislu točke (a) pododstavka A(4) oddelka I izpolnjuje katerega koli od tam navedenih pogojev v več kot eni državi članici, za izpolnitev zahtev glede poročanja iz tega oddelka izbere eno od teh držav članic. Tak Poročevalski operater platforme sporoči informacije iz odstavka B tega oddelka v zvezi s Poročevalnim obdobjem pristojnemu organu izbrane države članice, določene v skladu s pododstavkom E oddelka IV, najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je Prodajalec identificiran kot Prodajalec, o katerem se poroča. Če je Poročevalskih operaterjev platform več, je vsak izmed njih oproščen poročanja o informacijah, če ima v skladu z nacionalnim pravom dokaz, da je o istih informacijah poročal drug Poročevalski operater platforme v drugi državi članici.

Poročevalski operater platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I sporoči informacije iz odstavka B tega oddelka v zvezi s Poročevalnim obdobjem pristojnemu organu države članice registracije, določene v skladu s pododstavkom F(1) oddelka IV, najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je Prodajalec identificiran kot Prodajalec, o katerem se poroča.

Ne glede na pododstavek A(3) tega oddelka Poročevalskemu operaterju platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I ni treba predložiti informacij iz odstavka B tega oddelka v zvezi s Kvalificiranimi zadevnimi dejavnostmi, ki jih zajema Veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi, v katerem je že predvidena avtomatična izmenjava enakovrstnih informacij z državo članico o Prodajalcih, o katerih se poroča in ki so rezidenti v tej državi članici.

Poročevalski operater platforme tudi Prodajalcu, o katerem se poroča in na katerega se informacije nanašajo, zagotovi informacije iz pododstavkov B(2) in B(3) najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je Prodajalec identificiran kot Prodajalec, o katerem se poroča.

Informacije o Nadomestilu, plačanem ali pripisanem v fiat valuti, se sporočijo v valuti, v kateri je bilo Nadomestilo plačano ali pripisano. Če je bilo Nadomestilo plačano ali pripisano v obliki, ki ni fiat valuta, se o njem poroča v lokalni valuti, preračunani ali vrednoteni na način, ki ga dosledno določi Poročevalski operater platforme.

Informacije o Nadomestilu in drugih zneskih se sporočijo za četrtletje Poročevalnega obdobja, v katerem je bilo Nadomestilo plačano ali pripisano.

ime, naslov registriranega sedeža, IŠD in po potrebi individualno identifikacijsko številko, dodeljeno na podlagi pododstavka F(4) oddelka IV, Poročevalskega operaterja platforme ter poslovno ime ali imena Platforme ali Platform, v zvezi s katerimi Poročevalski operater platforme poroča;

za vsakega Prodajalca, o katerem se poroča, ki je izvajal Zadevno dejavnost, razen najema nepremičnin:

za vsakega Prodajalca, o katerem se poroča, ki je izvajal Zadevno dejavnost najema nepremičnin:

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od Poročevalskih operaterjev platform zahtevajo, da v zvezi s svojimi Prodajalci izvršujejo zahteve glede zbiranja in preverjanja iz oddelka II.

Če Prodajalec po dveh opominih Poročevalskega operaterja platforme, ki sledita prvotnemu zaprosilu, vendar ne pred iztekom 60 dni, poročevalski operater platforme ne predloži informacij, zahtevanih v skladu z oddelkom II, Poročevalski operater platforme zapre račun Prodajalca in mu prepreči, da bi se ponovno registriral na Platformi, ali zadrži plačilo Nadomestila Prodajalcu, dokler Prodajalec ne zagotovi zahtevanih informacij.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od Poročevalskih operaterjev platform zahtevajo, da vodijo evidenco izvedenih ukrepov in vseh informacij, na katere se oprejo pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja iz oddelkov II in III. Take evidence morajo biti na voljo dovolj dolgo in v vsakem primeru najmanj 5 let, vendar največ 10 let po koncu Poročevalnega obdobja, na katerega se nanašajo.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z možnostjo naslovitve naloga za poročanje na Poročevalske operaterje platform, da se zagotovi, da se vse potrebne informacije sporočijo pristojnemu organu, da lahko ta izpolni obveznost sporočanja informacij v skladu s členom 8ac(2).

Poročevalski operater platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I te priloge se registrira pri pristojnem organu katere koli države članice na podlagi člena 8ac(4), ko začne izvajati dejavnost kot Operater platforme.

Poročevalski operater platforme državi članici enkratne registracije sporoči naslednje informacije:

Poročevalski operater platforme uradno obvesti državo članico enkratne registracije o vseh spremembah sporočenih informacij iz pododstavka F(2).

Država članica enkratne registracije dodeli Poročevalskemu operaterju platforme individualno identifikacijsko številko in jo sporoči pristojnim organom držav članic z elektronskimi sredstvi.

Država članica enkratne registracije zaprosi Komisijo za izbris Poročevalskega operaterja platforme iz centralnega registra v naslednjih primerih:

Vsaka država članica takoj uradno obvesti Komisijo o vsakem Operaterju platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I, ki začne izvajati dejavnost kot Operater platforme, vendar se ne registrira na podlagi tega odstavka.

Če Poročevalski operater platforme ne izpolni obveznosti registracije ali če je bila registracija preklicana v skladu s pododstavkom F(7) tega oddelka, države članice brez poseganja v člen 25a sprejmejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne ukrepe za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti v njihovi jurisdikciji. Izbira takih ukrepov ostaja v pristojnosti držav članic. Države članice si prizadevajo tudi za usklajevanje ukrepov za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti, vključno s tem, da v skrajnem primeru preprečijo, da bi Poročevalski operater platforme lahko deloval v Uniji.

Če Poročevalski operater platforme po dveh opominih države članice enkratne registracije ne izpolni obveznosti poročanja v skladu s pododstavkom A(3) oddelka III te priloge, država članica brez poseganja v člen 25a sprejme potrebne ukrepe za preklic registracije Poročevalskega operaterja platforme, opravljene na podlagi člena 8ac(4). Registracija se prekliče najpozneje po izteku 90 dni, vendar ne pred iztekom 30 dni po drugem opominu.