Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02009R1224-20170101

Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1224/2017-01-01

02009R1224 — SL — 01.01.2017 — 004.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA SVETA (ES) št. 1224/2009

z dne 20. novembra 2009

o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006

(UL L 343 22.12.2009, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) št. 1379/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2013

  L 354

1

28.12.2013

 M2

UREDBA (EU) št. 1380/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2013

  L 354

22

28.12.2013

►M3

UREDBA SVETA (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013

  L 354

86

28.12.2013

►M4

UREDBA (EU) št. 508/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014

  L 149

1

20.5.2014

►M5

UREDBA (EU) 2015/812 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2015

  L 133

1

29.5.2015


popravljena z:

 C1

Popravek, UL L 355, 31.12.2013, str.  93 (1224/2009)

►C2

Popravek, UL L 302, 22.10.2014, str.  62 (1224/2009)

►C3

Popravek, UL L 149, 16.6.2015, str.  23 (1224/2009)

 C4

Popravek, UL L 319, 4.12.2015, str.  21 (2015/812)




▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 1224/2009

z dne 20. novembra 2009

o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006



NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

S to uredbo se vzpostavlja sistem ►M5  Unije ◄ za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: nadzorni sistem ►M5  Unije ◄ ), da se zagotovi skladnost s pravili skupne ribiške politike.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za vse dejavnosti, zajete v skupni ribiški politiki, ki se izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah ►M5  Unije ◄  ali jih izvajajo ribiška plovila ►M5  Unije ◄  ali državljani držav članic, ne da bi to vplivalo na primarno odgovornost države članice zastave.

2.  Dejavnosti v morskih vodah čezmorskih ozemelj in držav iz Priloge II Pogodbe se obravnavajo kot dejavnosti, ki se izvajajo v morskih vodah tretjih držav.

▼M3

Člen 2a

Uporaba nadzornega sistema Unije za nekatere segmente flote Mayotta kot najbolj oddaljene regije

1.  Do 31. decembra 2021 se člen 5(3) ter členi 6, 8, 41, 56, 58 do 62, 66, 68 in 109 ne uporabljajo za Francijo v zvezi z ribiškimi plovili, katerih celotna dolžina je krajša od 10 metrov in ki opravljajo dejavnost na Mayottu, najbolj oddaljeni regiji v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Mayotte), in v zvezi z dejavnostmi in ulovom takih ribiških plovil.

2.  Francija do 30. septembra 2014 vzpostavi poenostavljen in začasen nadzorni sistem za ribiška plovila, katerih celotna dolžina je krajša od 10 metrov in ki opravljajo dejavnost na Mayottu. Ta sistem obravnava naslednja vprašanja:

a) poznavanje ribolovne zmogljivosti;

b) dostop do voda Mayotta;

c) izpolnjevanje obveznosti v zvezi z deklaracijami;

d) imenovanje organov, odgovornih za izvajanje nadzornih dejavnosti;

e) ukrepi, ki zagotavljajo nediskriminacijsko izvajanje nadzora nad plovili, daljšimi od 10 metrov.

Francija do 30. septembra 2020 Komisiji predloži akcijski načrt z ukrepi, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev doslednega izvajanja Uredbe (ES) št. 1224/2009 od 1. januarja 2022 glede ribiških plovil, katerih celotna dolžina je krajša od 10 metrov in ki opravljajo dejavnost na Mayottu. Ta akcijski načrt je predmet dialoga med Francijo in Komisijo. Francija sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo tega akcijskega načrta.

▼B

Člen 3

Razmerje do mednarodnih in nacionalnih določb

1.  Ta uredba se uporablja brez poseganja v posebne določbe iz sporazumov o ribolovu, ki so bili sklenjeni med ►M5  Unijo ◄ in tretjimi državami ali se uporabljajo v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, ali iz podobnih sporazumov, pri katerem je ►M5  Unija ◄ pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica.

2.  Ta uredba se uporablja brez poseganja v kakršne koli nacionalne nadzorne ukrepe, ki presegajo njene minimalne zahteve, če so skladni z zakonodajo ►M5  Unije ◄  in skupno ribiško politiko. Države članice Komisijo na zahtevo obvestijo o teh nadzornih ukrepih.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (ES) št. 2371/2002. Uporabljajo pa se tudi naslednje opredelitve:

1. ribolovna dejavnost“ pomeni iskanje rib, metanje, namestitev, vlečenje in izvleko ribolovnega orodja, prenos ulova na krov, pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelavo na krovu, premestitev, rejo v mrežastih kletkah, pitanje in iztovarjanje rib in ribiških proizvodov;

2. pravila skupne ribiške politike“ pomenijo zakonodajo ►M5  Unije ◄ o ohranjanju, upravljanju in izkoriščanju živih vodnih virov, o ribogojstvu ter predelavi, prevozu in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

3. nadzor“ pomeni spremljanje in nadzorovanje;

4. inšpekcijski pregled“ pomeni vsak pregled, ki ga opravijo uradniki, da preverijo skladnost s pravili skupne ribiške politike, in ki se zabeleži v poročilo o inšpekcijskem pregledu;

5. nadzorovanje“ pomeni opazovanje ribolovnih dejavnosti na podlagi opažanj inšpekcijskih plovil ali uradnih letal ter uporabe tehničnih metod zaznavanja in prepoznavanja;

6. uradnik“ pomeni osebo, ki jo za izvajanje inšpekcijskega pregleda pooblasti nacionalni organ, Komisija ali Agencija Skupnosti za nadzor ribištva;

7. inšpektorji ►M5  Unije ◄ “ pomeni uradnike države članice, Komisije ali organa, ki ga ta imenuje, katerih imena so vključena na seznam, vzpostavljen v skladu s členom 79;

8. nadzorni opazovalec“ pomeni osebo, ki jo nacionalni organ pooblasti za spremljanje izvajanja pravil skupne ribiške politike;

9. dovoljenje za gospodarski ribolov“ pomeni uradni dokument, ki imetniku v skladu z nacionalnimi pravili podeljuje pravico do uporabe določenih ribolovnih zmogljivosti za komercialno izkoriščanje živih vodnih virov. Vsebuje minimalne zahteve glede prepoznavanja, tehničnih lastnosti in opremljenosti ribiškega plovila ►M5  Unije ◄ ;

10. dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje za ribolov, ki se izda za ribiško plovilo ►M5  Unije ◄ poleg njegovega dovoljenja za gospodarski ribolov in na podlagi katerega lahko to opravlja določene ribolovne dejavnosti v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov pod posebnimi pogoji;

11. sistem samodejnega prepoznavanja“ pomeni neodvisen in neprekinjen sistem prepoznavanja in spremljanja plovil, ki ladjam omogoča, da si z drugimi ladjami v bližini in organi na kopnem elektronsko izmenjujejo podatke o ladjah, vključno s prepoznavanjem, položajem, smerjo in hitrostjo;

12. podatki iz sistema za spremljanje plovil“ pomeni podatke o prepoznavanju ribiškega plovila, geografskem položaju, datumu, času, smeri in hitrosti, ki se prek satelitskih sledilnih naprav, nameščenih na krovu ribiških plovil, prenašajo v center za spremljanje ribištva države članice zastave;

13. sistem za zaznavanje plovil“ pomeni tehnologijo daljinskega zaznavanja s pomočjo satelita, ki lahko prepozna plovila in zazna njihov položaj na morju;

14. območje z omejenim ribolovom“ pomeni vsako morsko območje pod jurisdikcijo določene države članice, ki ga opredeli Svet in na katerem so ribolovne dejavnosti bodisi omejene bodisi prepovedane;

15. center za spremljanje ribištva“ pomeni operativni center, ki ga ustanovi država članica zastave, opremljen z računalniško strojno in programsko opremo, ki omogoča samodejno sprejemanje, obdelavo in elektronski prenos podatkov;

16. pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje vseh ali katerih koli ribiških proizvodov ali proizvodov iz ribogojstva s krova plovila na drugo plovilo;

17. tveganje“ pomeni verjetnost dogodka, ki se lahko zgodi in bi pomenil kršitev pravil skupne ribiške politike;

18. obvladovanje tveganja“ pomeni sistematično prepoznavanje tveganja in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev uresničitve tega tveganja. To vključuje dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje tveganja, priprava in izvajanje ukrepov ter redno spremljanje in pregledovanje postopka in njegovih izidov na podlagi mednarodnih in nacionalnih virov in strategij ter virov in strategij ►M5  Unije ◄ ;

19. gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki vodi ali ima podjetje, ki izvaja katero koli od dejavnosti, povezanih s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave, trženja, distribucije in maloprodaje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

20. pošiljka“ pomeni količino ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva določene vrste iste predstavitve, ki izhajajo z istega ustreznega geografskega območja in istega ribiškega plovila oziroma skupine ribiških plovil ali iste ribogojske proizvodne enote;

21. predelava“ pomeni postopek, s katerim je bila pripravljena predstavitev proizvoda. Vključuje filetiranje, pakiranje, konzerviranje, zamrzovanje, dimljenje, soljenje, kuhanje, vlaganje, sušenje ali kakršno koli drugo pripravo rib za trg;

22. iztovarjanje“ pomeni prvo raztovarjanje kakršne koli količine ribiških proizvodov s krova ribiškega plovila na kopno;

23. prodaja na drobno“ pomeni ravnanje s proizvodi iz živih vodnih virov in/ali njihovo predelavo ter shranjevanje na kraju prodaje ali dostave končnemu potrošniku in vključuje distribucijo;

24. večletni načrti“ pomeni načrte obnovitve, kot so navedeni v členu 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002, načrte upravljanja, kot so navedeni v členu 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002, ter druge določbe ►M5  Unije ◄ , ki so sprejete na podlagi člena 37 Pogodbe ES in ki za več let določajo posebne ukrepe upravljanja za določene staleže rib;

25. obalna država“ pomeni državo, v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo katere ali v pristaniščih katere poteka dejavnost;

26. izvrševanje“ pomeni vsak ukrep, sprejet zaradi zagotavljanja skladnosti s pravili skupne ribiške politike;

27. potrjena moč motorja“ pomeni največjo trajno moč motorja, ki se lahko doseže pri izhodni prirobnici motorja v skladu s spričevalom, ki ga izdajo organi države članice ali klasifikacijske družbe ali drugi gospodarski subjekti, ki jih ti določijo;

28. rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske žive vodne vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;

29. premestitev“ pomeni ribolovne operacije, pri katerih se ulov v celoti ali delno prenese ali prestavi iz skupnega ribolovnega orodja na plovilo ali iz podpalubja ribiškega plovila ali njegovega ribolovnega orodja v mrežo za zadrževanje, zabojnik ali kletko zunaj plovila, v kateri se živi ulov hrani do iztovarjanja;

30. ustrezno geografsko območje“ pomeni morsko območje, ki se šteje kot ena enota za namene geografske razvrstitve na ribolovna območja in je izraženo z navedbo podobmočja, razdelka ali podrazdelka FAO, ali kadar je to ustrezno, statističnega območja ICES, cone ribolovnega napora, ekonomske cone ali območja, omejenega z geografskimi koordinatami;

31. ribiško plovilo“ pomeni vsako plovilo, opremljeno za gospodarsko izkoriščanje živih vodnih virov;

32. ribolovna možnost“ pomeni v količini izraženo zakonito pravico do ribolova, izraženo v ulovu in/ali ribolovnem naporu.



NASLOV II

SPLOŠNA NAČELA

Člen 5

Splošna načela

1.  Države članice nadzorujejo dejavnosti, ki jih na podlagi skupne ribiške politike na njihovem ozemlju ali v vodah, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, opravlja katera koli fizična ali pravna oseba, zlasti ribolovne dejavnosti, pretovarjanje, prenos rib v mrežaste kletke ali ribogojniške objekte, vključno z objekti za pitanje, iztovarjanje, uvoz, prevoz, predelavo, trženje in skladiščenje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

2.  Države članice nadzirajo tudi dostop do voda in virov ter dejavnosti zunaj voda ►M5  Unije ◄ , ki jih izvajajo ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , ki plujejo pod njihovo zastavo, in – brez poseganja v primarno odgovornost države članice zastave – njihovi državljani.

3.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, dodelijo ustrezna finančna sredstva, človeške in tehnične vire ter vzpostavijo upravno in tehnično strukturo, potrebno za zagotavljanje nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja dejavnosti na podlagi skupne ribiške politike. Svojim pristojnim organom in uradnikom dajo na voljo vsa ustrezna sredstva, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog.

4.  Vsaka država članica zagotovi, da se nadzor, inšpekcijski pregledi in izvrševanje izvajajo na nediskriminatorni podlagi, kar zadeva sektorje, plovila ali osebe, in na podlagi obvladovanja tveganja.

5.  V vsaki državi članici dejavnosti nadzora vseh nacionalnih nadzornih organov usklajuje en organ. Ta organ je odgovoren tudi za usklajevanje zbiranja, obdelave in potrjevanja informacij o ribolovnih dejavnostih ter za poročanje in zagotavljanje pošiljanja informacij Komisiji, Agenciji Skupnosti za nadzor ribištva, ustanovljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 768/2005 ( 1 ), drugim državam članicam in po potrebi tretjim državam, in za sodelovanje z njimi.

6.  V skladu s postopkom iz člena 103 je plačilo prispevkov iz Evropskega sklada za ribištvo v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006 in finančnih prispevkov ►M5  Unije ◄ za ukrepe iz člena 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006 odvisno od tega, kako države članice izpolnjujejo svojo obveznost, da zagotovijo spoštovanje in izvajanje pravil skupne ribiške politike, ki so povezana s financiranimi ukrepi ali vplivajo na njihovo učinkovitost, ter kako v ta namen uporabljajo in vzdržujejo učinkovit sistem nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja.

7.  Komisija in države članice v skladu s svojo pristojnostjo zagotovijo, da so cilji te uredbe pri upravljanju in nadzoru finančne pomoči ►M5  Unije ◄ izpolnjeni.



NASLOV III

SPLOŠNI POGOJI ZA DOSTOP DO VODA IN VIROV

Člen 6

Dovoljenje za gospodarski ribolov

1.  Ribiško plovilo ►M5  Unije ◄ se lahko uporablja za komercialno izkoriščanje živih vodnih virov samo, če ima veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov.

2.  Država članica zastave zagotovi, da so podatki v dovoljenju za gospodarski ribolov točni in v skladu s podatki iz evidence ribiškega ladjevja Skupnosti iz člena 15 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

3.  Država članica zastave začasno prekliče dovoljenje za gospodarski ribolov plovila, za katero velja začasna onesposobitev gibanja, o kateri je odločila ta država članica, ali katerega dovoljenje za ribolov je bilo začasno preklicano v skladu s členom 45(4) Uredbe (ES) št. 1005/2008.

4.  Država članica zastave dokončno odvzame dovoljenje za gospodarski ribolov plovilu, za katero velja ukrep prilagoditve zmogljivosti iz člena 11(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ali ki mu je bilo v skladu s členom 45(4) Uredbe (ES) št. 1005/2008 odvzeto dovoljenje za ribolov.

5.  Država članica zastave izda, upravlja in odvzame dovoljenje za gospodarski ribolov v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 7

Dovoljenje za ribolov

1.  Ribiško plovilo ►M5  Unije ◄ , ki deluje v vodah ►M5  Unije ◄ , sme opravljati določene ribolovne dejavnosti samo, če so navedene v njegovem veljavnem dovoljenju za ribolov, kadar za ribolov ali ribolovna območja, na katerih so dejavnosti dovoljene, veljajo:

(a) ureditev ribolovnega napora;

(b) večletni načrt;

(c) območje z omejenim ribolovom;

(d) ribolov v znanstvene namene;

(e) drugi primeri, določeni v zakonodaji ►M5  Unije ◄ .

2.  Če ima država članica poseben nacionalni sistem dovoljenj za ribolov, Komisiji na njeno zahtevo pošlje povzetek podatkov iz izdanih dovoljenj in z njimi povezane zbrane številke o ribolovnem naporu.

3.  Če je država članica zastave sprejela nacionalne določbe v obliki nacionalnega sistema dovoljenj za ribolov za dodelitev ribolovnih možnosti, ki jih ima na voljo, posameznim plovilom, Komisiji na njeno zahtevo pošlje podatke o ribiških plovilih, ki imajo dovoljenje za opravljanje ribolovne dejavnosti na določenem ribolovnem območju, zlasti zunanjo identifikacijsko številko, imena zadevnih ribiških plovil in posamezne ribolovne možnosti, ki so jim bile dodeljene.

4.  Dovoljenje za ribolov se ne izda, če zadevno ribiško plovilo nima dovoljenja za gospodarski ribolov, izdanega v skladu s členom 6, ali če je bilo njegovo dovoljenje za gospodarski ribolov začasno preklicano ali odvzeto. Dovoljenje za ribolov se samodejno odvzame, če je bilo dovoljenje za gospodarski ribolov plovilu dokončno odvzeto. Začasno pa se prekliče, če je bilo dovoljenje za gospodarski ribolov začasno preklicano.

5.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 8

Označevanje ribolovnega orodja

1.  Kapitan ribiškega plovila upošteva pogoje in omejitve glede označevanja in prepoznavanja ribiških plovil in njihovega ribolovnega orodja.

2.  Podrobna pravila za označevanje in prepoznavanje ribiških plovil in njihovega ribolovnega orodja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 9

Sistem za spremljanje plovil

1.  Države članice uporabljajo satelitski sistem za spremljanje plovil za učinkovito spremljanje ribolovnih dejavnosti ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, kjer koli se ta plovila nahajajo, in ribolovnih dejavnosti v vodah držav članic.

2.  Brez poseganja v posebne določbe iz večletnih načrtov imajo ribiška plovila, katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več, na krovu nameščeno v celoti delujočo napravo, ki s prenosom podatkov o položaju v rednih presledkih omogoča samodejno določanje položaja tega plovila in njegovo prepoznavanje prek sistema za spremljanje plovil. Centru za spremljanje ribištva države članice zastave omogoča tudi pridobitev informacij o ribiškem plovilu. Za ribiška plovila, katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več in katerih skupna dolžina je manj kot 15 metrov, se ta člena uporablja od 1. januarja 2012.

3.  Kadar je ribiško plovilo v vodah druge države članice, država članica zastave da na voljo podatke tega plovila iz sistema za spremljanje plovil s samodejnim prenosom centru za spremljanje ribištva obalnih držav članic. Podatki iz sistema za spremljanje plovil se na zahtevo dajo na voljo tudi državi članici, v pristaniščih katere bo ribiško plovilo verjetno iztovorilo svoj ulov ali v vodah katere bo ribiško plovilo verjetno nadaljevalo svoje ribolovne dejavnosti.

4.  Če ribiško plovilo ►M5  Unije ◄ deluje v vodah tretje države ali na območjih odprtega morja, na katerih ribolovne vire upravlja mednarodna organizacija, in če tako določa sporazum s to tretjo državo ali veljavna pravila te mednarodne organizacije, se ti podatki dajo na voljo tudi tej državi ali organizaciji.

5.  Država članica lahko ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je manj kot 15 metrov in ki plujejo pod njeno zastavo, izvzame iz zahteve, da morajo biti plovila opremljena s sistemom za spremljanje plovil, če:

(a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali

(b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.

6.  V vodah ►M5  Unije ◄ delujoča ribiška plovila tretje države, katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več, in pomožna ribiška plovila tretje države, ki izvajajo dopolnilne ribolovne dejavnosti, imajo tako kot ribiška plovila ►M5  Unije ◄ na krovu nameščeno v celoti delujočo napravo, ki s prenosom podatkov o položaju v rednih presledkih omogoča samodejno določanje položaja tega plovila in njegovo prepoznavanje prek sistema za spremljanje plovil.

7.  Države članice ustanovijo in vodijo centre za spremljanje ribištva, ki spremljajo ribolovne dejavnosti in ribolovni napor. Center za spremljanje ribištva posamezne države članice spremlja ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ne glede na to, v katerih vodah delujejo ali v katerem pristanišču so, in tudi ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , ki plujejo pod zastavo drugih držav članic, ter ribiška plovila tretjih držav, ki delujejo v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo te države članice in za katera se uporablja sistem za spremljanje plovil.

8.  Vsaka država članica zastave imenuje organe, pristojne za center za spremljanje ribištva, in sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da ima njen center za spremljanje ribištva ustrezne kadrovske vire in je opremljen z računalniško strojno in programsko opremo, ki omogoča samodejno obdelavo in elektronski prenos podatkov. Države članice zagotovijo varnostne in obnovitvene postopke za primer napake v sistemu. Države članice lahko vodijo skupni center za spremljanje ribištva.

9.  Država članica lahko ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, obveže ali pooblasti, da so plovila opremljena s sistemom za spremljanje plovil.

10.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 10

Sistem samodejnega prepoznavanja

1.  V skladu s točko 3 dela I Priloge II Direktive 2002/59/ES je ribiško plovilo, katerega skupna dolžina presega 15 metrov, opremljeno s sistemom samodejnega prepoznavanja, ki mora vedno delovati in ki izpolnjuje izvedbene standarde Mednarodne pomorske organizacije v skladu s poglavjem V, pravilom 19, oddelkom 2.4.5 Konvencije SOLAS iz leta 1974.

2.  Odstavek 1 se uporablja:

(a) od 31. maja 2014 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 15 metrov ali več in manj kot 18 metrov;

(b) od 31. maja 2013 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 18 metrov ali več in manj kot 24 metrov;

(c) od 31. maja 2012 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 24 metrov ali več in manj kot45 metrov.

3.  Države članice lahko uporabljajo podatke iz sistema samodejnega prepoznavanja, ko so ti podatki na voljo, za navzkrižno preverjanje z drugimi razpoložljivimi podatki v skladu s členoma 109 in 110. Države članice zato zagotovijo, da so podatki iz sistema samodejnega prepoznavanja za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, na voljo njihovim nacionalnim organom za nadzor ribištva.

Člen 11

Sistem za zaznavanje plovil

Če imajo države članice nedvoumne dokaze o večji stroškovni učinkovitosti glede na tradicionalne načine zaznavanja ribiških plovil, uporabljajo sistem za zaznavanje plovil, ki jim omogoča primerjanje položajev, izhajajočih iz daljinsko zaznanih slik, poslanih na zemljo prek satelitov ali drugih enakovrednih sistemov, s podatki, prejetimi prek sistema za spremljanje plovil ali sistema samodejnega prepoznavanja, da bi ocenile prisotnost ribiških plovil na določenem območju. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi centri za spremljanje ribištva tehnične zmogljivosti za uporabo sistema za zaznavanje plovil.

Člen 12

Pošiljanje podatkov za postopke nadzorovanja

Podatki iz sistema za spremljanje plovil, sistema samodejnega prepoznavanja in sistema za zaznavanje plovil, zbrani na podlagi te uredbe, se lahko posredujejo agencijam ►M5  Unije ◄  in pristojnim organom držav članic, vključenim v postopke nadzorovanja, za namen pomorske varnosti, nadzora meje, varstva morskega okolja in izvrševanja veljavnih predpisov.

Člen 13

Nove tehnologije

1.  Svet lahko na podlagi člena 37 Pogodbe odloči o obveznosti, da se uporabljajo elektronske naprave za spremljanje in orodja za sledljivost, kot je genska analiza. Države članice lahko na lastno pobudo ali v sodelovanju s Komisijo ali organom, ki ga ta imenuje, pred 1. junijem 2013 izvedejo pilotne projekte o orodjih za sledljivost, kot je genska analiza, da bi ocenile tehnologijo, ki se bo uporabljala.

2.  Svet lahko na podlagi člena 37 Pogodbe odloči o uvedbi drugih novih tehnologij za nadzor ribištva, kadar te tehnologije stroškovno učinkovito vodijo k boljši skladnosti s pravili skupne ribiške politike.



NASLOV IV

NADZOR RIBOLOVA



POGLAVJE I

Nadzor uporabe ribolovnih možnosti



Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 14

Izpolnjevanje in predložitev ribolovnih ladijskih dnevnikov

▼M5

1.  Brez poseganja v posebne določbe iz večletnih načrtov kapitan vsakega ribiškega plovila Unije, katerega skupna dolžina je 10 metrov ali več, vodi ribolovni ladijski dnevnik o dejavnostih, v katerem za vsako ribolovno potovanje specifično navede vse količine vsake vrste, ki so jo ujeli in jo hranijo na krovu nad 50 kg v ekvivalentu žive teže. Mejna vrednost 50 kg se uporabi takoj, ko ulov vrste preseže 50 kg.

▼B

2.  Ribolovni ladijski dnevnik iz odstavka 1 vsebuje zlasti naslednje podatke:

(a) zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila;

(b) 3-črkovno kodo FAO posamezne vrste in ustrezno geografsko območje, na katerem je bil ulov opravljen;

(c) datum ulovov;

(d) datum odhoda in prihoda v pristanišče ter trajanje ribolovnega potovanja;

(e) vrsto orodja, velikost mrežnega očesa in dimenzije;

▼M5

(f) ocenjene količine posameznih vrst v kilogramih žive teže ali po potrebi število kosov, vključno s količinami ali kosi pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za te vrste, kot ločen vnos;

▼B

(g) število ribolovnih operacij.

3.  Dopustno odstopanje pri ocenah količin rib v kilogramih, ki so na krovu plovila, zabeleženih v ribolovnem ladijskem dnevniku, je 10 % za vse vrste.

▼M5

4.  Kapitani ribiških plovil Unije v svoj ribolovni ladijski dnevnik zabeležijo vse ocenjene zavržke nad 50 kg v ekvivalentu žive teže za vse vrste, za katere ne velja obveznost iztovarjanja.

Kapitani ribiških plovil Unije v svoj ribolovni ladijski dnevnik zabeležijo tudi vse ocenjene zavržke za vse vrste, za katere ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(4) in (5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

▼B

5.  Na ribolovnih območjih, na katerih velja ureditev ribolovnega napora ►M5  Unije ◄ , kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ v svoj ribolovni ladijski dnevnik zabeležijo in obračunajo čas, ki so ga preživeli na določenem območju, na naslednji način:

(a) v zvezi z vlečnim orodjem:

(i) prihod v pristanišče na tem območju in odhod iz njega;

(ii) vsak vstop na morska območja in izstop z morskih območij, na katerih se uporabljajo posebna pravila o dostopu do voda in virov;

(iii) ulov, obdržan na krovu, po vrstah v kilogramih žive teže ob izstopu s tega območja ali pred prihodom v pristanišče na tem območju;

(b) v zvezi z mirujočim orodjem:

(i) prihod v pristanišče na tem območju in odhod iz njega;

(ii) vsak vstop na morska območja in izstop z morskih območij, na katerih se uporabljajo posebna pravila o dostopu do voda in virov;

(iii) datum in čas namestitve ali ponovne namestitve mirujočega orodja na teh območjih;

(iv) datum in čas zaključka ribolovne operacije z uporabo mirujočega orodja;

(v) ulov, obdržan na krovu, po vrstah v kilogramih žive teže ob izstopu s tega območja ali pred prihodom v pristanišče na tem območju.

6.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ predložijo podatke iz ribolovnega ladijskega dnevnika čimprej, najpozneje pa 48 ur po iztovarjanju:

(a) svoji državi članici zastave in

(b) če je bilo iztovarjanje opravljeno v pristanišču druge države članice, pristojnim organom zadevne države članice pristanišča.

7.  Za pretvorbo teže skladiščenih ali predelanih rib v živo težo rib kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ uporabijo pretvorbeni količnik, določen v skladu s postopkom iz člena 119.

8.  Kapitani ribiških plovil tretjih držav, ki delujejo v vodah ►M5  Unije ◄ , zabeležijo podatke iz tega člena enako kot kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ .

9.  Za točnost podatkov v ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren kapitan.

10.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 15

Elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz ribolovnih ladijskih dnevnikov

1.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več, elektronsko beležijo podatke iz člena 14 in jih v elektronski obliki vsaj enkrat dnevno pošljejo pristojnemu organu države članice zastave.

2.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več, pošljejo podatke iz člena 14 tudi na zahtevo pristojnega organa države članice zastave in v vsakem primeru ustrezne podatke iz ribolovnega ladijskega dnevnika sporočijo po zaključku zadnje ribolovne operacije in pred vstopom v pristanišče.

3.  Odstavek 1 se uporablja:

(a) od 1. januarja 2012 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več in manj kot 15 metrov;

(b) od 1. julija 2011 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 15 metrov ali več in manj kot 24 metrov, in

(c) od 1. januarja 2010 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 24 metrov ali več.

4.  Država članica lahko kapitane ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je manj kot 15 metrov in ki plujejo pod njeno zastavo, izvzame iz določb iz odstavka 1, če:

(a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali

(b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.

5.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , ki podatke o svojih ribolovnih dejavnostih beležijo in sporočajo z elektronskimi sredstvi, so izvzeti iz obveznosti izpolnjevanja ribolovnih ladijskih dnevnikov, deklaracij o iztovarjanju in pretovarjanju v papirni obliki.

6.  Države članice lahko sklenejo dvostranske sporazume o uporabi sistemov za elektronsko poročanje na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo. Plovila, ki sodijo v področje uporabe takšnih sporazumov, so izvzeta iz izpolnjevanja papirnatih ribolovnih ladijskih dnevnikov v teh vodah.

7.  Država članica lahko kapitane ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, obveže ali pooblasti, da od 1. januarja 2010 podatke iz člena 14 beležijo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi.

8.  Pristojni organi obalne države članice sprejmejo elektronska poročila države članice zastave, ki vsebujejo podatke z ribiških plovil iz odstavkov 1 in 2.

9.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 16

Ribiška plovila, za katera ne veljajo zahteve v zvezi z ribolovnimi ladijskimi dnevniki

1.  Vsaka država članica na podlagi vzorčenja spremlja dejavnosti ribiških plovil, za katera ne veljajo zahteve iz členov 14 in 15, da zagotovi, da ta plovila spoštujejo pravila skupne ribiške politike.

2.  Vsaka država članica za namene spremljanja iz odstavka 1 oblikuje načrt vzorčenja, temelječ na metodologiji, ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 119, ter ga vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji in navede metode, ki jih je uporabila pri njegovem oblikovanju. Načrti vzorčenja se, kolikor je mogoče, ne spreminjajo skozi čas in so v ustreznih geografskih območjih poenoteni.

3.  Za države članice, ki od ribiških plovil, katerih skupna dolžina je manj kot 10 metrov, ki plujejo pod njihovo zastavo, v skladu z nacionalno zakonodajo zahtevajo predložitev ribolovnih ladijskih dnevnikov iz člena 14, obveznost iz odstavkov 1 in 2 tega člena ne velja.

4.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena se obvestila o prodaji, predložena v skladu s členoma 62 in 63, sprejmejo kot alternativni ukrep načrtom vzorčenja.

Člen 17

Predhodno obveščanje

1.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več in ki izvajajo ribolov na staleže v okviru večletnih načrtov, za katere velja obveznost elektronskega beleženja podatkov iz ribolovnega ladijskega dnevnika v skladu s členom 15, sporočijo pristojnim organom svoje države članice zastave vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče naslednje podatke:

(a) zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila;

(b) ime namembnega pristanišča in namen pristanka, kot so iztovarjanje, pretovarjanje ali dostop do storitev;

(c) datume ribolovnega potovanja in ustrezna geografska območja, na katerih je bil ulov opravljen;

(d) predvideni datum in čas prihoda v pristanišče;

▼M5

(e) količine posamezne vrste, zabeležene v ribolovnem ladijskem dnevniku, vključno s količinami pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za te vrste, kot ločen vnos;

(f) količine posamezne vrste, ki bodo iztovorjene ali pretovorjene, vključno s tistimi pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za te vrste, kot ločen vnos.

▼B

2.  Kadar namerava ribiško plovilo ►M5  Unije ◄ vpluti v pristanišče države članice, ki ni država članica zastave, pristojni organi države članice zastave elektronsko predhodno obvestilo takoj po njegovem prejemu posredujejo pristojnim organom obalne države članice.

3.  Pristojni organi obalne države članice lahko dovolijo zgodnejši prihod v pristanišče.

4.  Elektronski podatki iz ribolovnega ladijskega dnevnika iz člena 15 in elektronsko predhodno obvestilo se lahko pošljeta z enim samim elektronskim prenosom.

5.  Za točnost podatkov v elektronskem predhodnem obvestilu je odgovoren kapitan.

6.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 119 določene kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti iz odstavka 1 za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva vrsto ribiških proizvodov ter oddaljenost med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.

Člen 18

Predhodno obveščanje o iztovarjanju v drugi državi članici

1.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , za katere ne velja obveznost elektronskega beleženja podatkov iz ribolovnega ladijskega dnevnika pred začetkom veljavnosti določb iz člena 15(3) in ki nameravajo uporabiti pristanišče ali objekte za iztovarjanje v obalni državi članici, ki ni njihova država članica zastave, sporočijo pristojnim organom obalne države članice vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče podatke iz člena 17(1).

2.  Pristojni organi obalne države članice lahko dovolijo zgodnejši prihod v pristanišče.

Člen 19

Dovoljenje za dostop do pristanišča

Pristojni organi obalne države članice lahko ribiškim plovilom zavrnejo dostop do pristanišča, če podatki iz členov 17 in 18 niso popolni, razen v primerih višje sile.

Člen 20

Postopki pretovarjanja

1.  V vodah ►M5  Unije ◄ so pretovarjanja na morju prepovedana. Dovoljena so samo na podlagi dovoljenja in pod pogoji iz te uredbe v pristaniščih ali krajih blizu obale držav članic, ki so določeni za ta namen, in v skladu s pogoji iz člena 43(5) te uredbe.

2.  Če je postopek pretovarjanja prekinjen, je za nadaljevanje postopka pretovarjanja morda potrebno novo dovoljenje.

3.  Za namene tega člena se dejavnosti premeščanja in ribolova z vlečnimi mrežami za vleko v paru ter ribolovne operacije, pri katerih ribolov skupaj izvajata dve ali več ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , ne štejejo za pretovarjanje.

Člen 21

Izpolnjevanje in predložitev deklaracij o pretovarjanju

1.  Brez poseganja v posebne določbe iz večletnih načrtov kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 10 metrov ali več, ki izvajajo pretovarjanje, izpolnijo deklaracijo o pretovarjanju, v kateri so zlasti navedene vse količine vsake pretovorjene ali prejete vrste nad 50 kg v ekvivalentu žive teže.

2.  Deklaracija o pretovarjanju iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a) zunanjo identifikacijsko številko ter ime ribiškega plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje, in ime prejemnega plovila;

(b) 3-črkovno kodo FAO posamezne vrste in ustrezno geografsko območje, na katerem je bil ulov opravljen;

▼M5

(c) ocenjene količine posameznih vrst v kilogramih teže proizvoda, razčlenjene glede na vrsto predstavitve proizvoda, ali po potrebi število kosov, vključno s količinami ali kosi pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za te vrste, kot ločen vnos;

▼B

(d) namembno pristanišče prejemnega ribiškega plovila;

(e) določeno pristanišče pretovarjanja.

3.  Dopustno odstopanje pri ocenah količin pretovorjenih ali prejetih rib v kilogramih, zabeleženih v deklaraciji o pretovarjanju, je 10 % za vse vrste.

4.  Kapitan ribiškega plovila, s katerega poteka pretovarjanje, in kapitan prejemnega plovila čim prej in najpozneje 48 ur po pretovarjanju predložita deklaraciji o pretovarjanju:

(a) svoji državi članici zastave in

(b) če je bilo pretovarjanje opravljeno v pristanišču druge države članice, pristojnim organom zadevne države članice pristanišča.

5.  Kapitan ribiškega plovila, s katerega poteka pretovarjanje, in kapitan prejemnega ribiškega plovila sta oba odgovorna za točnost podatkov, zabeleženih v njunih deklaracijah o pretovarjanju.

6.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 119 določene kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti iz odstavka 1 za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva vrsto ribiških proizvodov ter oddaljenost med ribolovnimi območji, kraji pretovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.

7.  Postopki in obrazci v zvezi z deklaracijo o pretovarjanju se določijo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 22

Elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz deklaracij o pretovarjanju

1.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več, elektronsko beležijo podatke iz člena 21 in jih v elektronski obliki pošljejo pristojnemu organu države članice zastave v 24 urah po zaključku postopka pretovarjanja.

2.  Odstavek 1 se uporablja:

(a) od 1. januarja 2012 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več in manj kot 15 metrov;

(b) od 1. julija 2011 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 15 metrov ali več in manj kot 24 metrov, in

(c) od 1. januarja 2010 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 24 metrov ali več.

3.  Država članica lahko kapitane ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je manj kot 15 metrov in ki plujejo pod njeno zastavo, izvzame iz odstavka 1, če:

(a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali

(b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.

4.  Pristojni organi obalne države članice sprejmejo elektronska poročila države članice zastave, ki vsebujejo podatke z ribiških plovil iz odstavkov 1 in 2.

5.  Kadar ribiško plovilo ►M5  Unije ◄ pretovori svoj ulov v državi članici, ki ni država članica zastave, pristojni organi države članice zastave takoj po prejemu deklaracije o pretovarjanju v elektronski obliki pošljejo podatke iz te deklaracije pristojnim organom države članice, v kateri je bil ulov pretovorjen in v katero je ulov namenjen.

6.  Država članica lahko kapitane ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, obveže ali pooblasti, da od 1. januarja 2010 podatke iz člena 21 beležijo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi.

7.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 23

Izpolnjevanje in predložitev deklaracij o iztovarjanju

1.  Brez poseganja v posebne določbe iz večletnih načrtov kapitan ribiškega plovila ►M5  Unije ◄ , katerega skupna dolžina je 10 metrov ali več, ali njegov zastopnik izpolni deklaracijo o iztovarjanju, v kateri so zlasti navedene vse količine vsake iztovorjene vrste.

2.  Deklaracija o iztovarjanju iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a) zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila;

(b) 3-črkovno kodo FAO posamezne vrste in ustrezno geografsko območje, na katerem je bil ulov opravljen;

▼M5

(c) količine posameznih vrst v kilogramih teže proizvoda, razčlenjene glede na vrsto predstavitve proizvoda, ali po potrebi število kosov, vključno s količinami ali kosi pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za te vrste, kot ločen vnos;

▼B

(d) pristanišče iztovarjanja.

3.  Kapitan ribiškega plovila ►M5  Unije ◄  ali njegov zastopnik predloži deklaracijo o iztovarjanju čimprej, najpozneje pa 48 ur po koncu iztovarjanja:

(a) svoji državi članici zastave in

(b) če je bilo iztovarjanje opravljeno v pristanišču druge države članice, pristojnim organom zadevne države članice pristanišča.

4.  Za točnost podatkov v deklaraciji o iztovarjanju je odgovoren kapitan.

5.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 24

Elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz deklaracij o iztovarjanju

1.  Kapitan ribiškega plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več, ali njegov zastopnik elektronsko beleži podatke iz člena 23 in jih v elektronski obliki pošlje pristojnemu organu države članice zastave v 24 urah po zaključku postopka iztovarjanja.

2.  Odstavek 1 se uporablja:

(a) od 1. januarja 2012 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več in manj kot 15 metrov;

(b) od 1. julija 2011 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 15 metrov ali več in manj kot 24 metrov, in

(c) od 1. januarja 2010 za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je 24 metrov ali več.

3.  Država članica lahko kapitane ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je manj kot 15 metrov in ki plujejo pod njeno zastavo, izvzame iz odstavka 1, če:

(a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali

(b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.

4.  Kadar ribiško plovilo ►M5  Unije ◄ iztovori svoj ulov v državi članici, ki ni država članica zastave, pristojni organi države članice zastave takoj po prejemu deklaracije o iztovarjanju v elektronski obliki pošljejo podatke iz te deklaracije pristojnim organom države članice, v kateri je bil ulov iztovorjen.

5.  Kapitan ribiškega plovila ►M5  Unije ◄  ali njegov zastopnik, ki elektronsko beleži podatke iz člena 23 in ki iztovori svoj ulov v državi članici, ki ni država članica zastave, je izvzet iz zahteve po predložitvi deklaracije o iztovarjanju obalni državi članici v papirni obliki.

6.  Država članica lahko kapitane ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, obveže ali pooblasti, da od 1. januarja 2010 podatke iz člena 23 beležijo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi.

7.  Pristojni organi obalne države članice sprejmejo elektronska poročila države članice zastave, ki vsebujejo podatke z ribiških plovil iz odstavkov 1 in 2.

8.  Postopki in obrazci v zvezi z deklaracijo o iztovarjanju se določijo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 25

Plovila, za katera ne veljajo zahteve v zvezi z deklaracijo o iztovarjanju

1.  Vsaka država članica na podlagi vzorčenja spremlja dejavnosti ribiških plovil, za katera ne veljajo zahteve v zvezi z deklaracijo o iztovarjanju iz členov 23 in 24, da zagotovi, da ta plovila spoštujejo pravila skupne ribiške politike.

2.  Vsaka država članica za namene spremljanja iz odstavka 1 oblikuje načrt vzorčenja, temelječ na metodologiji, ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 119, ter ga vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji in navede metode, ki jih je uporabila pri njegovem oblikovanju. Načrti vzorčenja se, kolikor je mogoče, ne spreminjajo skozi čas in so v ustreznih geografskih območjih poenoteni.

3.  Za države članice, ki od ribiških plovil, katerih skupna dolžina je manj kot 10 metrov, ki plujejo pod njihovo zastavo, v skladu z nacionalno zakonodajo zahtevajo predložitev deklaracij o iztovarjanju iz člena 23, obveznost iz odstavkov 1 in 2 tega člena ne velja.

4.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena se obvestila o prodaji, predložena v skladu s členoma 62 in 63, sprejmejo kot alternativni ukrep načrtom vzorčenja.



Oddelek 2

Nadzor ribolovnega napora

Člen 26

Spremljanje ribolovnega napora

1.  Države članice nadzorujejo skladnost z ureditvami ribolovnega napora na geografskih območjih, na katerih velja največji dovoljeni ribolovni napor. Zagotovijo, da so ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, prisotna na geografskem območju, na katerem velja ureditev ribolovnega napora, le, kadar imajo na krovu ali, če je to ustrezno, uporabljajo ribolovno orodje ali orodja, za katera velja ta ureditev ribolovnega napora, ali, če je to ustrezno, opravljajo ribolov, za katerega velja ta ureditev ribolovnega napora, če največji dovoljeni ribolovni napor, določen za zadevno državo članico, še ni bil dosežen in če zadevno ribiško plovilo še ni izčrpalo njemu dodeljenega ribolovnega napora.

2.  Brez poseganja v posebna pravila se ribolovni napor plovila, ki ima na krovu ali, če je to ustrezno, uporablja ribolovno orodje ali orodja, za katera velja ureditev ribolovnega napora, ali opravlja ribolov, za katerega velja ureditev ribolovnega napora, in v istem dnevu pluje skozi dve ali več geografskih območij, na katerih velja ta ureditev ribolovnega napora, odšteje od največjega dovoljenega ribolovnega napora za to ribolovno orodje ali ta ribolov in za geografsko območje, na katerem je bilo tisti dan plovilo navzoče večino časa.

3.  Če je država članica v skladu s členom 27(2) dovolila ribiškemu plovilu, da na določenem ribolovnem potovanju na geografskem območju, na katerem velja ureditev ribolovnega napora, uporablja več kot eno ribolovno orodje ali orodja, ki pripadajo več kot eni skupini ribolovnih orodij, za katera velja ta ureditev ribolovnega napora, se ribolovni napor, opravljen na tem potovanju, sočasno odšteje od največjega dovoljenega ribolovnega napora, dodeljenega tej državi članici za vsako od teh orodij ali skupin ribolovnih orodij ter za to geografsko območje.

4.  Če ribolovna orodja pripadajo isti skupini ribolovnih orodij, za katera velja ureditev ribolovnega napora, se ribolovni napor ribiških plovil, ki imajo na krovu ta orodja, na posameznem geografskem območju samo enkrat odšteje od največjega dovoljenega ribolovnega napora za to skupino ribolovnih orodij in to geografsko območje.

5.  Države članice na geografskih območjih, na katerih velja ureditev ribolovnega napora, uravnavajo ribolovni napor svojih flot, ki imajo na krovu ali, če je to ustrezno, uporabljajo ribolovno orodje ali orodja, za katera velja ta ureditev ribolovnega napora, ali opravljajo ribolov, za katerega velja ta ureditev ribolovnega napora, s sprejetjem ustreznih ukrepov, če se približajo največjemu dovoljenemu ribolovnemu naporu, ki je na voljo, da zagotovijo, da opravljeni ribolovni napor ne preseže določenih omejitev.

6.  Dan prisotnosti na posameznem območju je katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur ali del tega obdobja, med katerim je ribiško plovilo prisotno na geografskem območju in odsotno iz pristanišča ali, če je to ustrezno, uporablja svoje ribolovno orodje. Čas, od katerega se meri neprekinjeno obdobje dneva prisotnosti na posameznem območju, določi država članica, pod katere zastavo pluje zadevno ribiško plovilo. Dan odsotnosti iz pristanišča je neprekinjeno obdobje 24 ur ali njegov del, med katerim je ribiško plovilo odsotno iz pristanišča.

Člen 27

Obveščanje o ribolovnem orodju

1.  Brez poseganja v posebna pravila kapitan ribiškega plovila ali njegov zastopnik na zadevnih geografskih območjih, na katerih velja ureditev ribolovnega napora in se uporabljajo omejitve glede orodja ali je bil določen največji dovoljeni ribolovni napor za različna ribolovna orodja ali skupine ribolovnih orodij, obvesti pristojne organe države članice zastave pred obdobjem, za katero velja največji dovoljeni ribolovni napor, o ribolovnem orodju ali po potrebi o ribolovnih orodjih, ki jih namerava uporabljati v prihodnjem obdobju. Dokler takšno obvestilo ni poslano, ribiško plovilo ni upravičeno do ribolova na geografskih območjih, na katerih velja ureditev ribolovnega napora.

2.  Če ureditev ribolovnega napora na posameznem geografskem območju dovoljuje uporabo orodij, ki pripadajo več kot eni skupini ribolovnih orodij, mora uporabo več kot enega ribolovnega orodja na tem ribolovnem potovanju predhodno odobriti država članica zastave.

Člen 28

Poročilo o ribolovnem naporu

1.  Če tako odloči Svet za ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , ki niso opremljena z delujočim sistemom za spremljanje plovil iz člena 9 ali podatkov iz ribolovnega ladijskega dnevnika ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi, kot je navedeno v členu 15, in za katera velja ureditev ribolovnega napora, kapitani takih ribiških plovil pristojnim organom svoje države članice zastave in po potrebi obalni državi članici tik pred vsakim vstopom na geografsko območje, na katerem velja ta ureditev ribolovnega napora, in izstopom z njega v obliki poročila o ribolovnem naporu sporočijo naslednje informacije po teleksu, telefaksu, telefonu ali elektronski pošti, ki jih prejemnik ustrezno zabeleži, ali po radiu prek radijske postaje, odobrene na podlagi zakonodaje ►M5  Unije ◄ :

(a) ime, zunanjo identifikacijsko oznako, radijski klicni znak in ime kapitana ribiškega plovila;

(b) geografsko lokacijo ribiškega plovila, na katero se nanaša sporočilo;

(c) datum in čas vsakega vstopa na območje in izstop z njega ter po potrebi datum in čas vstopa na posamezne dele teh območij in izstop z njih;

(d) ulov, obdržan na krovu, po vrstah v kilogramih žive teže.

2.  Države članice lahko v skladu z državami članicami, ki jih zadevajo ribolovne dejavnosti njihovih plovil, izvajajo alternativne nadzorne ukrepe, da se zagotovi skladnost z obveznostmi poročanja o naporu. Ti ukrepi so učinkoviti in pregledni kot obveznosti poročanja iz odstavka 1 in se sporočijo Komisiji pred njihovim izvajanjem.

Člen 29

Izjeme

1.  Ribiško plovilo, ki ima na krovu ribolovna orodja, za katera velja ureditev ribolovnega napora, lahko pluje skozi geografsko območje, na katerem velja ta ureditev ribolovnega napora, če za delovanje na tem geografskem območju nima dovoljenja za ribolov ali je svoje pristojne organe prej obvestilo, da namerava pluti skozi zadevno območje. Ko je ribiško plovilo na tem geografskem območju, je vsako ribolovno orodje, za katero velja ta ureditev ribolovnega napora in ki je na krovu, pripeto in shranjeno v skladu s pogoji iz člena 47.

2.  Država članica se lahko odloči, da v največji dovoljeni ribolovni napor ne šteje dejavnosti ribiškega plovila, ki na geografskem območju, na katerem velja ureditev ribolovnega napora, opravlja dejavnosti, ki niso povezane z ribolovom, pod pogojem, da ribiško plovilo predhodno obvesti državo članico zastave o svojem namenu in o vrsti svojih dejavnosti ter se za ta čas odpove svojemu dovoljenju za ribolov. Taka ribiška plovila v tem obdobju na krovu nimajo ribolovnega orodja ali rib.

3.  Država članica se lahko odloči, da v največji dovoljeni ribolovni napor ne šteje dejavnosti ribiškega plovila, ki je bilo prisotno na geografskem območju, na katerem velja ureditev ribolovnega napora, vendar tam ni moglo opravljati ribolovne dejavnosti, ker je pomagalo drugemu ribiškemu plovilu v težavah ali je opravljalo prevoz ranjenih oseb v nujno zdravstveno oskrbo. Država članica zastave v enem mesecu od sprejetja take odločitve o tem obvesti Komisijo in predloži dokaze o zagotavljanju nujne pomoči.

Člen 30

Izčrpanje ribolovnega napora

1.  Brez poseganja v člena 29 in 31 na geografskem območju, na katerem za ribolovna orodja velja ureditev ribolovnega napora, ribiško plovilo, ki ima na krovu takšno ribolovno orodje ali orodja, za preostanek obdobja, v katerem se uporablja ta ureditev ribolovnega napora, ostane v pristanišču ali zunaj tega geografskega območja, če:

(a) je izčrpalo del največjega dovoljenega ribolovnega napora, ki mu je bil dodeljen za to geografsko območje in ribolovno orodje ali orodja, ali

(b) je bil izčrpan največji dovoljeni ribolovni napor, ki je bil za to geografsko območje in to ribolovno orodje ali orodja dodeljen njegovi državi članici zastave.

2.  Brez poseganja v člen 29 ribiško plovilo na geografskem območju, kjer za ribolov velja ureditev ribolovnega napora, ne opravlja ribolova na tem območju, če:

(a) je izčrpalo del največjega dovoljenega ribolovnega napora, ki mu je bil dodeljen za to geografsko območje in ta ribolov, ali

(b) je bil izčrpan največji dovoljeni ribolovni napor, ki je bil za to geografsko območje in ta ribolov dodeljen njegovi državi članici zastave.

Člen 31

Ribiška plovila, izvzeta iz uporabe ureditve ribolovnega napora

Ta oddelek ne velja za ribiška plovila, če so izvzeta iz uporabe ureditve ribolovnega napora.

Člen 32

Podrobna pravila

Podrobna pravila za uporabo tega oddelka se lahko sprejmejo po postopku iz člena 119.



Oddelek 3

Evidentiranje in izmenjava podatkov s strani držav članic

Člen 33

Evidentiranje ulova in ribolovnega napora

1.  Vsaka država članica zastave evidentira vse ustrezne podatke, zlasti podatke iz členov 14, 21, 23, 28 in 62 te uredbe, o ribolovnih možnostih iz tega poglavja, izražene v iztovarjanjih in po potrebi ribolovnem naporu, ter hrani izvirnike teh podatkov tri leta ali več v skladu z nacionalnimi pravili.

2.  Brez poseganja v posebna pravila iz zakonodaje ►M5  Unije ◄ vsaka država članica zastave do 15. dne vsakega meseca z računalniškim prenosom Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje, sporoči zbirne podatke o:

▼M5

(a) količinah vsakega staleža ali skupine staležev, za katere je določen TAC ali kvota, ki so bile iztovorjene v preteklem mesecu, vključno s količinami pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za te vrste, kot ločen vnos, in

▼B

(b) ribolovnem naporu, opravljenem v preteklem mesecu, za vsako ribolovno območje, za katerega velja ureditev ribolovnega napora, ali po potrebi za vsak ribolov, za katerega velja ureditev ribolovnega napora.

3.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 države članice pri količinah, iztovorjenih od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010, zabeležijo količine, ki jih iztovorijo ribiška plovila drugih držav članic v njihovem pristanišču, in jih sporočijo Komisiji v skladu s postopki iz tega člena.

4.  Vsaka država članica zastave Komisijo do konca prvega meseca vsakega koledarskega četrtletja v elektronski obliki in v zbirni obliki obvesti o količinah drugih staležev poleg tistih iz odstavka 2, ki so bili iztovorjeni v prejšnjem četrtletju.

5.  Vsak ulov staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota in ga opravijo ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , se ne glede na kraj iztovarjanja odšteje od kvot, ki so na voljo državi članici zastave za zadevni stalež ali skupino staležev.

▼M5

6.  Ulovi v okviru znanstvenih raziskav, ki se tržijo in prodajajo, po potrebi vključno s tistimi pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za te vrste, se odštejejo od kvote, ki se uporablja za državo članico zastave, če presegajo 2 % zadevnih kvot. Člen 12(2) Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 ( 3 ) se ne uporablja za znanstvenoraziskovalna potovanja, na katerih se ti ulovi opravijo.

▼B

7.  Brez poseganja v naslov XII lahko države članice do 30. junija 2011 s Komisijo in organom, ki ga ta imenuje, izvajajo pilotne projekte v zvezi z dostopom na daljavo v realnem času do podatkov držav članic, ki so evidentirani in potrjeni v skladu s to uredbo. Oblika in postopki dostopa do podatkov se preučijo in preizkusijo. Države članice do 1. januarja 2011 obvestijo Komisijo, ali nameravajo izvesti pilotne projekte. Svet lahko od 1. januarja 2012 odloči o drugačnem načinu in pogostosti prenosa podatkov, ki jih države članice pošiljajo Komisiji.

8.  Razen ribolovnega napora ribiških plovil, ki so izvzeta iz uporabe ureditve ribolovnega napora, se ves ribolovni napor, ki ga na geografskem območju, na katerem velja ta ureditev ribolovnega napora, opravijo ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , ki imajo na krovu ribolovno orodje ali orodja, za katera velja ureditev ribolovnega napora, ali ta orodja uporabljajo, ali ki opravljajo ribolov, za katerega velja ureditev ribolovnega napora, odšteje od največjega dovoljenega ribolovnega napora, dodeljenega državi članici zastave za to geografsko območje in to ribolovno orodje ali ta ribolov.

9.  Ribolovni napor, ki ga na geografskem območju, na katerem velja ureditev ribolovnega napora, v okviru znanstvenih raziskav opravi ribiško plovilo, ki ima na krovu ribolovno orodje ali orodja, za katera velja ureditev ribolovnega napora, ali ki opravlja ribolov, za katerega velja ureditev ribolovnega napora, se odšteje od največjega dovoljenega ribolovnega napora, dodeljenega državi članici zastave plovila za to ribolovno orodje ali orodja ali ta ribolov in to geografsko območje, če se ulovi, opravljeni med uporabo tega napora, tržijo in prodajo in če presegajo 2 % dodeljenega ribolovnega napora. Člen 12(2) Uredbe (ES) št. 199/2008 se ne uporablja za znanstvenoraziskovalna potovanja, na katerih se ti ulovi opravijo.

10.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 119 sprejme oblike za pošiljanje podatkov iz tega člena.

Člen 34

Podatki o izčrpanju ribolovnih možnosti

Država članica nemudoma obvesti Komisijo, ko ugotovi, da

(a) velja, da je bilo z ulovi staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki so jih opravila ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, izčrpanih 80 % te kvote, ali

(b) velja, da je bilo doseženih 80 % največjega ribolovnega napora za določeno ribolovno orodje ali ribolov in za določeno geografsko območje in ki velja za vsa ribiška plovila ali skupino ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo.

V takem primeru Komisiji na njeno zahtevo zagotovi podrobnejše in pogostejše podatke, kot so določeni v členu 33.



Oddelek 4

Zaprtje ribolova

Člen 35

Zaprtje ribolova s strani držav članic

1.  Vsaka država članica določi datum, od katerega velja, da:

(a) je bila z ulovom staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki so ga opravila ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, ta kvota izčrpana;

(b) je bil dosežen največji dovoljeni ribolovni napor za določeno ribolovno orodje ali ribolov in določeno geografsko območje in ki velja za vsa ribiška plovila ali skupino ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo.

2.  Zadevna država članica od datuma iz odstavka 1 vsem ribiškim plovilom ali delu plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, prepove ribolov tega staleža ali skupine staležev, katerih kvota je bila izčrpana, v okviru zadevnega ribolova bodisi ko imajo na geografskem območju na krovu zadevno ribolovno orodje, kadar je bil dosežen največji dovoljeni ribolovni napor, ter zlasti prepove obdržanje na krovu, pretovarjanje, premestitev in iztovarjanje rib, ulovljenih po tem datumu, in določi datum, do katerega so dovoljena pretovarjanja, prenosi in iztovarjanja ali zadnje prijave ulovov.

3.  Zadevna država članica objavi odločitev iz odstavka 2 in jo nemudoma sporoči Komisiji. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije (seriji C) in na javno dostopnem delu spletnega mesta Komisije. Od datuma, ko je zadevna država članica javno objavila odločitev, države članice zagotovijo, da se v njihovih vodah ali na njihovem ozemlju zadevne ribe ne obdržijo na krovu, se ne pretovarjajo, premeščajo ali iztovarjajo ali da nobene od teh dejavnosti ne opravljajo ribiška plovila ali skupina plovil, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice in imajo na ustreznih geografskih območjih na krovu zadevna ribolovna orodja.

4.  Komisija da državam članicam v elektronski obliki na voljo obvestila, prejeta v skladu s tem členom.

Člen 36

Zaprtje ribolova s strani Komisije

1.  Kadar Komisija ugotovi, da država članica ni ravnala v skladu z obveznostjo sporočanja mesečnih podatkov o ribolovnih možnostih, kot je določena v členu 33(2), lahko določi datum, od katerega velja, da je bilo 80 % ribolovnih možnosti navedene države članice izčrpanih, in lahko določi predvideni datum, od katerega velja, da so bile ribolovne možnosti izčrpane.

2.  Komisija na podlagi podatkov v skladu s členom 35 ali na lastno pobudo, kadar ugotovi, da za ribolovne možnosti, ki so na voljo ►M5  Uniji ◄ , državi članici ali skupini držav članic, velja, da so bile izčrpane, Komisija o tem obvesti zadevne države članice in prepove ribolovne dejavnosti za zadevno območje, orodje, stalež ali skupino staležev ali ladjevje, vključeno v te posebne ribolovne dejavnosti.

Člen 37

Korektivni ukrepi

1.  Kadar Komisija prepove ribolov zaradi domnevnega izčrpanja ribolovnih možnosti, ki so na voljo državi članici, skupini držav članic ali ►M5  Uniji ◄ , in se izkaže, da država članica v resnici še ni izčrpala svojih ribolovnih možnosti, se uporablja ta člen.

2.  Če škoda, ki jo je utrpela država članica, ki ji je bil ribolov prepovedan, preden je izčrpala svoje ribolovne možnosti, ni bila odpravljena, se v skladu s postopkom iz člena 119 sprejmejo ukrepi, da bi se povzročena škoda ustrezno odpravila. Ti ukrepi lahko vključujejo odbitke od ribolovnih možnosti katere koli države članice, ki je presegla dovoljeno količino ulova, tako odbite količine pa se ustrezno dodelijo državam članicam, katerih ribolovne dejavnosti so bile prepovedane, preden so izčrpale svoje ribolovne možnosti.

3.  Odbitki iz odstavka 2 in poznejše dodelitve se izvedejo ob prednostnem upoštevanju vrst in ustreznih geografskih območij, za katere so bile ribolovne možnosti določene. Izvedejo se lahko med letom, v katerem je bila škoda povzročena, ali v enem od naslednjih let.

4.  Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti za določitev zadevnih količin, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.



POGLAVJE II

Nadzor upravljanja ladjevja



Oddelek 1

Ribolovna zmogljivost

Člen 38

Ribolovna zmogljivost

1.  Države članice so pristojne za izvajanje potrebnih preverjanj, s katerimi zagotovijo, da celotna zmogljivost, izražena v BT in kW ter navedena v dovoljenjih za gospodarski ribolov, ki jih je izdala država članica, v nobenem trenutku ne presega najvišjih ravni zmogljivosti za to državo članico, ki so določene v skladu:

(a) s členom 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) z Uredbo (ES) št. 639/2004;

(c) z Uredbo (ES) št. 1438/2003 in

(d) z Uredbo (ES) št. 2104/2004.

2.  Podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti glede:

(a) registracije ribiških plovil;

(b) preverjanja moči motorja ribiških plovil;

(c) preverjanja tonaže ribiških plovil;

(d) preverjanja vrste, števila in lastnosti ribolovnega orodja,

se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

3.  Države članice v okviru poročila iz člena 118 obvestijo Komisijo o uporabljenih metodah preverjanj ter o imenih in naslovih organov, pristojnih za izvajanje preverjanj iz odstavka 2 tega člena.



Oddelek 2

Moč motorja

Člen 39

Spremljanje moči motorja

1.  Prepovedan je ribolov z ribiškim plovilom, opremljenim z motorjem, katerega moč presega vrednost iz dovoljenja za gospodarski ribolov.

2.  Države članice zagotovijo, da potrjena moč motorja ne bo presežena. Države članice v okviru poročila iz člena 118 obvestijo Komisijo o sprejetih nadzornih ukrepih, s katerimi zagotovijo, da potrjena moč motorja ne bo presežena.

3.  Države članice lahko stroške, ki izhajajo iz potrjevanja moči motorja, delno ali v celoti zaračunajo upravljavcem plovil.

Člen 40

Potrjevanje moči motorja

1.  Države članice so pristojne za potrjevanje moči motorja in izdajo spričeval motorjev ribiškim plovilom ►M5  Unije ◄ , katerih pogonska moč motorja presega 120 kilovatov (kW), razen plovila, ki uporabljajo izključno mirujoče orodje ali strgače, pomožna plovila in plovila, ki se uporabljajo izključno v ribogojstvu.

2.  Pristojni organi držav članic za nov pogonski motor, nadomestni pogonski motor in tehnično spremenjeni pogonski motor ribiških plovil iz odstavka 1 uradno potrdijo, da ne more razviti višje največje trajne moči motorja, kot je navedena v spričevalu motorja. To potrdilo se izda le, če motor ne more preseči navedene največje trajne moči motorja.

3.  Pristojni organi držav članic lahko potrjevanje moči motorja dodelijo klasifikacijskim družbam ali drugim gospodarskim subjektom, ki imajo potrebno strokovno znanje in izkušnje za tehnično preverjanje moči motorja. Te klasifikacijske družbe ali drugi gospodarski subjekti potrdijo, da pogonski motor ne more preseči uradno navedene moči, le, če ni možnosti za povečanje zmogljivosti pogonskega motorja nad potrjeno moč.

4.  Prepove se uporaba novega pogonskega motorja, nadomestnega pogonskega motorja ali tehnično spremenjenega pogonskega motorja, ki ga zadevna država članica ni uradno potrdila.

5.  Ta člen se za ribiška plovila, za katera velja ureditev ribolovnega napora, uporablja od 1. januarja 2012. Za druga ribiška plovila se uporablja od 1. januarja 2013.

6.  Podrobna pravila za uporabo tega oddelka se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 41

Preverjanje moči motorja

1.  Po opravljeni analizi tveganja države članice na podlagi načrta vzorčenja, temelječega na metodologiji, ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 119, preverijo podatke glede skladnosti moči motorja, pri čemer uporabijo vse informacije v zvezi s tehničnimi lastnostmi zadevnega plovila, ki so na voljo upravi. Zlasti preverijo podatke v

(a) zapisih sistema za spremljanje plovil;

(b) ribolovnem ladijskem dnevniku;

(c) mednarodnemu spričevalu o preprečevanju onesnaževanja zraka (spričevalo EIAPP), izdanem za motor v skladu s Prilogo VI h Konvenciji MARPOL 73/78;

(d) klasifikacijskem spričevalu, ki ga izda organizacija, pooblaščena za inšpekcijski pregled in nadzor ladij v smislu Direktive 94/57/ES;

(e) potrdilu o preskusu plovil na morju;

(f) evidenci ribiškega ladjevja Skupnosti in

(g) katerih koli drugih dokumentih, ki zagotavljajo ustrezne informacije o moči plovila ali kakršnih koli s tem povezanih tehničnih lastnostih.

2.  Če po analizi podatkov iz odstavka 1 obstajajo znaki, da je moč motorja ribiškega plovila večja od moči, navedene v njegovem dovoljenju za gospodarski ribolov, države članice fizično pregledajo moč motorja.



POGLAVJE III

Nadzor večletnih načrtov

Člen 42

Pretovarjanje v pristanišču

1.  Ribiška plovila, ki opravljajo ribolov, za katerega velja večletni načrt, svojega ulova ne pretovarjajo na krov drugega plovila v določenem pristanišču ali na krajih blizu obale, razen če je bil stehtan v skladu z določbami iz člena 60.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko ribiška plovila v določenih pristaniščih ali na krajih blizu obale pretovarjajo pelagične ulove, za katere velja večletni načrt in niso bili stehtani, če je na krovu prejemnega plovila navzoč nadzorni opazovalec ali uradnik ali če se inšpekcijski pregled opravi pred odhodom prejemnega plovila po opravljenem pretovarjanju. Kapitan prejemnega plovila je odgovoren, da 24 ur pred predvidenim odhodom prejemnega plovila obvesti pristojne organe obalne države članice. Nadzornega opazovalca ali uradnika imenujejo pristojni organi države članice zastave prejemnega plovila. Če prejemno plovilo opravlja ribolovne dejavnosti pred ali po prejetju teh ulovov, nadzorni opazovalec ali uradnik ostane na krovu do iztovarjanja prejetih ulovov. Prejemno plovilo iztovori prejete ulove v pristanišču države članice, določenem za ta namen v skladu s pogoji iz člena 43(4), v katerem se ulov stehta v skladu s členoma 60 in 61.

Člen 43

Določena pristanišča

1.  Svet lahko pri sprejemanju večletnega načrta določi prag za živo težo vrst, za katere velja večletni načrt, nad katero mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale.

2.  Kadar je treba iztovoriti količino, ki presega količino rib iz odstavka 1, kapitan ribiškega plovila ►M5  Unije ◄ zagotovi, da se tako iztovarjanje izvede le v določenem pristanišču ali kraju blizu obale v  ►M5  Uniji ◄ .

3.  Kadar se večletni načrt uporablja v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, se iztovarjanje ali pretovarjanje lahko opravi v pristaniščih pogodbenice ali sodelujoče nepogodbenice te organizacije v skladu s pravili te regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

4.  Vsaka država članica določi pristanišča ali kraje blizu obale, kjer se izvajajo iztovarjanja iz odstavka 2.

5.  Pristanišče ali kraj blizu obale se šteje kot določeno pristanišče, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) določena obdobja iztovarjanja ali pretovarjanja;

(b) določeni kraji iztovarjanja ali pretovarjanja;

(c) določeni postopki inšpekcijskih pregledov in nadzorovanja.

6.  Kadar je pristanišče ali kraj blizu obale določen kot določeno pristanišče za iztovarjanje določene vrste, za katero velja večletni načrt, se lahko uporabi za iztovarjanje katerih koli drugih vrst.

7.  Države članice so izvzete iz točke (c) odstavka 5, če njihov nacionalni program nadzora, sprejet v skladu s členom 46, vsebuje načrt za izvajanje nadzora v določenih pristaniščih, pri čemer pristojni organi zagotavljajo enako raven nadzora. Načrt se šteje za zadovoljivega, če ga v skladu s postopkom iz člena 119 odobri Komisija.

Člen 44

Ločeno natovarjanje pridnenih ulovov, za katere veljajo večletni načrti

1.  Vsi ulovi pridnenih staležev, za katere velja večletni načrt in so obdržani na krovu ribiškega plovila ►M5  Unije ◄ , katerega skupna dolžina je 12 metrov ali več, se ločeno za vsak stalež posebej shranijo v škatle, predelke ali zabojnike tako, da so prepoznavni od drugih škatel, predelkov ali zabojnikov.

2.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ hranijo ulove pridnenih staležev, za katere velja večletni načrt, v skladu z načrtom za natovarjanje, v katerem je navedena lokacija različnih vrst v skladiščih.

3.  Na krovu ribiškega plovila ►M5  Unije ◄ je prepovedano v kakršni koli škatli, predelku ali zabojniku skupaj hraniti kakršno koli količino ulovov pridnenih staležev, za katere velja večletni načrt, in kateri koli drug ribiški proizvod.

Člen 45

Poraba kvot v realnem času

1.  Ko skupni ulovi staležev, za katere velja večletni načrt, dosežejo določen prag nacionalne kvote, se podatki o ulovih Komisiji pošiljajo pogosteje.

2.  Svet odloči o ustreznem pragu, ki se uporablja, in pogostosti sporočanja podatkov iz odstavka 1.

Člen 46

Nacionalni programi nadzora

1.  Države članice določijo nacionalne programe nadzora, ki se uporabljajo za vsak večletni načrt. Vsi nacionalni programi nadzora se sporočijo Komisiji ali pa se v skladu s točko (a) člena 115 objavijo na varnem delu spletnega mesta države članice.

2.  Države članice določijo posebna referenčna merila za inšpekcijske preglede v skladu s Prilogo I. Taka referenčna merila se opredelijo v skladu z obvladovanjem tveganja in se redno preverjajo po opravljeni analizi doseženih rezultatov. Referenčna merila za inšpekcijske preglede se izdelajo postopoma, dokler niso dosežena ciljna referenčna merila, opredeljena v Prilogi I.



POGLAVJE IV

Nadzor tehničnih ukrepov



Oddelek 1

Uporaba ribolovnega orodja

Člen 47

Ribolovno orodje

Pri ribolovu, pri katerem ni dovoljeno uporabljati več kot ene vrste orodja, je vsako drugo orodje pripeto in spravljeno tako, da ga ni mogoče takoj uporabiti, v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) mreže, obtežilniki in podobna oprema niso povezani s širilkami in vrvmi za vlečenje;

(b) mreže na palubi ali nad njo so varno pripete in shranjene;

(c) parangali so shranjeni na spodnjih krovih.

Člen 48

Izvlek izgubljenega orodja

1.  Ribiško plovilo ►M5  Unije ◄ ima na krovu opremo za izvlek izgubljenega orodja.

2.  Kapitan ribiškega plovila ►M5  Unije ◄ , ki je izgubilo orodje ali del orodja, poskuša tega čim prej izvleči.

3.  Če se izgubljenega orodja ne da izvleči, kapitan plovila to sporoči pristojnemu organu svoje države članice zastave, ta pa pristojnemu organu obalne države članice v 24 urah sporoči naslednje:

(a) zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila;

(b) vrsto izgubljenega orodja;

(c) čas izgube orodja;

(d) položaj izgube orodja;

(e) ukrepe, izvedene za izvlek orodja.

4.  Če pristojni organi držav članic izvlečejo orodje, ki ni bilo prijavljeno kot izgubljeno, lahko od kapitana ribiškega plovila, ki je izgubilo orodje, zahtevajo povrnitev stroškov.

5.  Država članica lahko ribiška plovila ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je manj kot 12 metrov, ki plujejo pod njeno zastavo, izvzame iz zahteve, določene v odstavku 1:

(a) če delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali

(b) če od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.

Člen 49

Sestava ulova

1.  Če je bil ulov, ki se obdrži na krovu ribiškega plovila ►M5  Unije ◄ , med eno samo plovbo ulovljen z mrežami, ki so imele najmanjša mrežna očesa različnih velikosti, se sestava ulova po posameznih vrstah izračuna za vsak del ulova, opravljenega pod različnimi pogoji. V ta namen se v ribolovni ladijski dnevnik vpišejo vse spremembe velikosti predhodno uporabljenih mrežnih očes in sestava ulova na krovu ob takšni spremembi.

2.  Brez poseganja v člen 44 se lahko po postopku iz člena 119 sprejmejo podrobna pravila za skladiščenje predelanih proizvodov na krovu po načrtu za natovarjanje po vrstah, pri čemer se navede, kje v ladijskem skladišču se hranijo.

▼M5

Člen 49a

Ločeno skladiščenje ulova pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja

1.  Celotni ulov pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za te vrste, ki se obdrži na krovu ribiškega plovila Unije, se shrani v škatle, predelke ali zabojnike tako, da je prepoznaven od drugih škatel, predelkov ali zabojnikov. Ta ulov se ne meša z nobenim drugim ribiškim proizvodom.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja:

(a) kadar je ulov sestavljen iz več kot 80 % ene ali več malih pelagičnih ali industrijskih vrst, navedenih v točki (a) člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b) za ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov, če je bil ulov pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja sortiran, ocenjen in zabeležen v skladu s členom 14 te uredbe.

3.  V primerih iz odstavka 2 države članice spremljajo sestavo ulova z vzorčenjem.

Člen 49b

Pravilo de minimis

Države članice zagotovijo, da ulov, za katerega velja izjema de minimis iz točke (c) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ne presega odstotka izjeme, določenega v ustreznem ukrepu Unije.

Člen 49c

Iztovarjanje ulova pod najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja

Kadar se iztovori ulov pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja, se ta ulov shrani ločeno in z njim se ravna tako, da je prepoznaven od ribiških proizvodov, namenjenih za neposredno človeško uporabo. Države članice nadzirajo spoštovanje te obveznosti v skladu s členom 5.

▼B



Oddelek 2

Nadzor območij z omejenim ribolovom

Člen 50

Nadzor območij z omejenim ribolovom

1.  Ribolovne dejavnosti ribiških plovil ►M5  Unije ◄  in ribiških plovil tretjih držav v ribolovnih conah, v katerih je Svet določil območje z omejenim ribolovom, nadzoruje center za spremljanje ribištva obalne države članice, ki ima sistem za zaznavanje in beleženje vstopa plovil na območja z omejenim ribolovom, plutje teh plovil skozi ta območja in njihov izstop s teh območij.

2.  Poleg odstavka 1 Svet določi rok, do katerega morajo ribiška plovila na krov namestiti operativni sistem, ki kapitana opozori na vstop na območje z omejenim ribolovom in izstop z njega.

3.  Pogostost prenosa podatkov, ko ribiško plovilo vstopi na območje z omejenim ribolovom, je vsaj enkrat na 30 minut.

4.  Plutje skozi območje z omejenim ribolovom se dovoli vsem ribiškim plovilom, ki nimajo dovoljenja za ribolov na teh območjih, pod naslednjimi pogoji:

(a) vse ribolovno orodje na krovu je med plutjem skozi to območje pripeto in shranjeno in

(b) hitrost med plutjem skozi to območje ni manjša kot šest vozlov, razen v primeru višje sile ali neugodnih pogojev. V takih primerih kapitan nemudoma obvesti center za spremljanje ribištva države članice zastave, ta pa nato obvesti pristojni organ obalne države članice.

5.  Ta člen se uporablja za ribiška plovila ►M5  Unije ◄  in ribiška plovila tretjih držav, katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več.



Oddelek 3

Zaprtje ribolova v realnem času

Člen 51

Splošne določbe

1.  Kadar je dosežena sprožitvena raven ulova določene vrste ali skupine vrst, opredeljena v skladu s postopkom iz člena 119, se zadevno območje začasno zapre za zadevni ribolov v skladu s tem oddelkom.

2.  Sprožitvena raven ulova se izračuna na podlagi metodologije vzorčenja, ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 119, kot odstotni ali utežni delež določene vrste ali skupine vrst v primerjavi s celotnim ulovom v posameznem izvleku zadevne ribe.

3.  Podrobna pravila za uporabo tega oddelka se lahko sprejmejo po postopku iz člena 119.

Člen 52

Sprožitveni ulov v dveh izvlekih

1.  Kadar količina ulovov v dveh zaporednih izvlekih presega sprožitveno raven ulova, ribiško plovilo spremeni ribolovno območje za najmanj pet navtičnih milj ali dve navtični milji za ribiška plovila, katerih skupna dolžina je manj kot 12 metrov, od položaja prejšnjega izvleka, preden nadaljuje ribolov, in o tem nemudoma obvesti pristojne organe obalne države članice.

2.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 119 na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice spremeni razdalje iz odstavka 1.

Člen 53

Zaprtje v realnem času s strani držav članic

1.  Kadar uradnik, nadzorni opazovalec ali raziskovalna platforma ugotovi, da je dosežena sprožitvena raven ulova, uradnik ali nadzorni opazovalec obalne države članice ali oseba, ki sodeluje v skupni operaciji na podlagi načrta skupne uporabe, o tem nemudoma obvesti pristojne organe obalne države članice.

2.  Na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1, se obalna država članica odloči za takojšnje zaprtje zadevnega območja v realnem času. Za to odločitev lahko uporabi tudi informacije, prejete v skladu s členom 52, ali vse druge razpoložljive informacije. V odločitvi o zaprtju v realnem času je jasno določeno geografsko območje prizadetega ribolovnega območja, trajanje zaprtja in pogoji za ribolov na tem območju v času zaprtja.

3.  Če območje iz odstavka 2 spada pod več jurisdikcij, zadevna država članica sosednjo obalno državo članico nemudoma obvesti o ugotovitvah in odločitvi za zaprtje. Sosednja obalna država članica nemudoma zapre svoj del območja.

4.  Zaprtje v realnem času iz odstavka 2 je nediskriminatorno in se uporablja le za ribiška plovila, ki so opremljena za ribolov zadevnih vrst in/ali ki imajo dovoljenje za ribolov na zadevnih ribolovnih območjih.

5.  O uvedbi zaprtja v realnem času obalna država članica nemudoma obvesti Komisijo, vse države članice in tretje države, katerih ribiška plovila lahko na zadevnem območju opravljajo ribolov.

6.  Komisija lahko od države članice kadar koli zahteva, da s takojšnjim učinkom prekliče ali spremeni zaprtje v realnem času, če zadevna država članica ni predložila zadostnih informacij, da je bila dosežena sprožitvena raven ulova v skladu s členom 51.

7.  Ribolovne dejavnosti na območju iz odstavka 2 so prepovedane v skladu z odločitvijo o zaprtju v realnem času.

Člen 54

Zaprtje v realnem času s strani Komisije

1.  Komisija lahko na podlagi informacij, ki kažejo, da je bila dosežena sprožitvena raven ulova, odloči, da se območje začasno zapre, če takega zaprtja ni uvedla sama obalna država članica.

2.  Komisija o tem nemudoma obvesti vse države članice in tretje države, katerih ribiška plovila lahko na zaprtem območju opravljajo ribolov, ter na svojem uradnem spletnem mestu nemudoma objavi zemljevid s koordinatami začasno zaprtega območja ter navede trajanje zaprtja in pogoje za ribolov na zadevnem zaprtem območju.



POGLAVJE V

Nadzor rekreacijskega ribolova

Člen 55

Rekreacijski ribolov

1.  Države članice zagotovijo, da rekreacijski ribolov na njihovem ozemlju in v vodah ►M5  Unije ◄ poteka v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike.

2.  Trženje ulovov iz rekreacijskega ribolova je prepovedano.

3.  Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 199/2008 države članice na podlagi načrta vzorčenja spremljajo ulove staležev, za katere velja načrt obnovitve, pri rekreacijskem ribolovu, ki ga izvajajo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, in plovila tretjih držav v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo. Ribolov z obale ni vključen.

4.  Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) oceni biološki vpliv rekreacijskega ribolova iz odstavka 3. Če ima rekreacijski ribolov znaten vpliv, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe odloči, da za rekreacijski ribolov iz odstavka 3 določi posebne ukrepe upravljanja, kot so dovoljenje za ribolov in deklaracije o ulovu.

5.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.



NASLOV V

NADZOR TRŽENJA



POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 56

Načela nadzora trženja

▼M5

1.  Vsaka država članica je odgovorna za nadziranje uporabe pravil skupne ribiške politike na svojem ozemlju na vseh stopnjah trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva od prve prodaje do prodaje na drobno, vključno s prevozom. Države članice zlasti zagotovijo, da je uporaba ribiških proizvodov pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, omejena na namene, ki ne zajemajo neposredne človeške uporabe.

▼B

2.  Kadar je v zakonodaji ►M5  Unije ◄ določena minimalna velikost dane vrste, morajo biti gospodarski subjekti, odgovorni za nakup, prodajo, skladiščenje ali prevoz, zmožni dokazati geografsko poreklo proizvodov.

3.  Države članice zagotovijo, da se vsi ulovljeni ali nabrani ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva pred prvo prodajo shranijo v pošiljke.

4.  Količine pod 30 kg na posamezno vrsto, ki prihajajo z istega območja upravljanja od več ribiških plovil, lahko organizacija proizvajalcev, katere član je upravljavec ribiškega plovila, ali registrirani kupec pred prvo prodajo razdeli na pošiljke. Organizacija proizvajalcev in registrirani kupec najmanj tri leta vodita evidenco o izvoru vsebine pošiljk, v katere so bili razdeljeni ulovi več ribiških plovil.

▼M5

5.  Količine ribiških proizvodov iz več vrst, ki jih sestavljajo kosi pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja zanje, ki prihajajo iz istega zadevnega zemljepisnega območja in istega ribiškega plovila ali skupine ribiških plovil, se lahko pred prvo prodajo shranijo v pošiljke.

▼B

Člen 57

Skupni tržni standardi

1.  Države članice zagotovijo, da se proizvodi, za katere veljajo skupni tržni standardi, razstavljajo za prvo prodajo, ponudijo za prvo prodajo, prodajajo ali drugače tržijo le, če izpolnjujejo te standarde. ►M1  Države članice zaradi zagotavljanja skladnosti opravljajo kontrole. Kontrole se lahko opravijo v kateri koli fazi trženja proizvodov in med prevozom.) ◄

2.  Proizvodi, ki so umaknjeni s trga v skladu z Uredbo (ES) št. 104/2000, izpolnjujejo skupne tržne standarde, zlasti glede kategorije svežosti.

3.  Gospodarski subjekti, odgotvorni za nakup, prodajo, skladiščenje ali prevažanje pošiljk ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, so zmožni dokazati, da proizvodi na vseh stopnjah izpolnjujejo minimalne tržne standarde.

Člen 58

Sledljivost

1.  Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 178/2002 so vse pošiljke ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva sledljive v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, od takrat, ko so ulovljeni ali nabrani, do maloprodaje.

2.  Ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva, ki se dajejo v promet ali se bodo verjetno dali v promet v  ►M5  Uniji ◄ , se ustrezno označijo, da se zagotovi sledljivost vsake pošiljke.

3.  Pošiljke ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva se lahko po prvi prodaji združijo ali razdelijo le, če jim je možno slediti do faze ulova ali nabiranja.

4.  Države članice zagotovijo, da gospodarski subjekti razpolagajo s sistemi in postopki za identificiranje katerih koli drugih gospodarskih subjektov, ki so jim dobavili pošiljke ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter katerim so bili ti proizvodi dobavljeni. Te informacije dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.

5.  Na vseh pošiljkah ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva je treba označiti in navesti vsaj:

(a) identifikacijsko številko vsake pošiljke;

(b) zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila ali ime ribogojske proizvodne enote;

(c) 3-črkovno kodo FAO posamezne vrste;

(d) datum ulovov ali datum proizvodnje;

(e) količine posameznih vrst v kilogramih neto teže ali po potrebi število kosov;

▼M5

(ea) v primerih, ko so ribe pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za zadevno vrsto, prisotne v količinah iz točke (e), ločene informacije o količinah posameznih vrst v kilogramih neto teže, ali številu kosov;

▼B

(f) ime in naslov dobaviteljev;

▼M1

(g) informacije za potrošnike, kot jih določa člen 35 Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

▼M1 —————

▼B

►C3  6.  Države članice zagotovijo, da so informacije iz točke (g) odstavka 5 potrošnikom ◄ na voljo v fazi maloprodaje.

7.  Informacije iz točk (a) do (f) odstavka 5 se ne uporabljajo za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so v  ►M5  Unijo ◄ uvoženi s potrdili o ulovu, predloženimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008.

8.  Države članice lahko iz zahtev tega člena izvzamejo majhne količine proizvodov, ki se potrošnikom prodajajo neposredno z ribiških plovil, če te ne presegajo vrednosti 50 EUR na dan. Spremembe tega praga se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

9.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo po postopku iz člena 119.



POGLAVJE II

Dejavnosti po iztovarjanju

Člen 59

Prva prodaja ribiških proizvodov

1.  Države članice zagotovijo, da prvo trženje ali registracija vseh ribiških proizvodov poteka v dražbenem centru ali za registrirane kupce ali organizacije proizvajalcev.

2.  Kupec, ki pridobi ribiške proizvode z ribiškega plovila v prvi prodaji, mora biti registriran pri pristojnih organih države članice, v kateri poteka prva prodaja. Za registracijo se v nacionalnih zbirkah podatkov vsak kupec izkaže s številko DDV, davčno identifikacijsko številko ali drugo posebno identifikacijsko oznako.

3.  Kupec, ki kupi ribiške proizvode do skupne teže 30 kg, ki se nato ne dajo na trg, temveč so namenjeni za lastno uporabo, je izvzet iz tega člena. Spremembe tega praga se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 60

Tehtanje ribiških proizvodov

1.  Država članica zagotovi, da so vsi ribiški proizvodi stehtani na napravah, ki jih odobrijo pristojni organi, razen če ni sprejela načrta vzorčenja, ki ga je odobrila Komisija in temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja in ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 119.

2.  Brez poseganja v posebne določbe tehtanje poteka ob iztovarjanju, preden se ribiški proizvodi skladiščijo, prevažajo ali prodajo.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice dovolijo, da se ribiški proizvodi stehtajo na krovu ribiškega plovila, če velja načrt vzorčenja iz odstavka 1.

4.  Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, ki so odgovorne za prvo trženje ribiških proizvodov v državi članici, so odgovorne za točnost tehtanja, razen če se v skladu z odstavkom 3 tehtanje ne opravi na krovu ribiškega plovila – v tem primeru je odgovoren kapitan.

5.  Rezultat tehtanja se vpiše v deklaracijo o iztovarjanju, prevozni dokument, obvestilo o prodaji in deklaracijo o prevzemu.

6.  Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se kakršna koli količina ribiških proizvodov, prvič iztovorjenih v tej državi članici, stehta v prisotnosti uradnikov, preden se s kraja iztovarjanja odpelje drugam.

7.  Podrobna pravila o metodologiji, ki temelji na oceni tveganja, in postopku tehtanja se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 61

Tehtanje ribiških proizvodov po prevozu s kraja iztovarjanja

1.  Z odstopanjem od člena 60(2) lahko države članice dovolijo, da se ribiški proizvodi stehtajo po prevozu s kraja iztovarjanja, če se prevažajo v namembni kraj na ozemlju zadevne države članice in če je ta država članica sprejela nadzorni načrt, ki ga je odobrila Komisija in temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja in ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 119.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi države članice, v kateri se ribiški proizvodi iztovorijo, dovolijo, da se ti proizvodi pred tehtanjem odpeljejo k registriranim kupcem, registriranim dražbam ali drugim organom ali osebam, ki so odgovorne za prvo trženje ribiških proizvodov v drugi državi članici. To dovoljenje je odvisno od tega, če sta zadevni državi članici vzpostavili skupni program nadzora, kot je navedeno v členu 94, ki ga je odobrila Komisija in temelji na metodologiji, ki temelji na oceni tveganja in ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 62

Izpolnjevanje in predložitev obvestil o prodaji

1.  Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, ki so jih pooblastile države članice, katerih letni promet pri prvi prodaji ribiških proizvodov ne presega 200 000  EUR, ki so odgovorne za prvo trženje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, pristojnim organom države članice, na ozemlju katere poteka prva prodaja, v 48 urah po prvi prodaji predložijo obvestilo o prodaji, po možnosti v elektronski obliki. Za točnost obvestila o prodaji odgovarjajo navedeni kupci, dražbe, organi ali osebe.

2.  Država članica lahko registrirane kupce, registrirane dražbe ali druge organe ali osebe, ki so jih pooblastile države članice, katerih letni promet pri prvi prodaji ribiških proizvodov ne presega 200 000  EUR, obveže ali pooblasti, da elektronsko beležijo in pošiljajo podatke iz člena 64(1).

3.  Če država članica, na ozemlju katere poteka prva prodaja, ni država članica zastave ribiškega plovila, ki je iztovorilo ribe, zagotovi, da se po prejemu zadevnih informacij izvod obvestila o prodaji predloži pristojnim organom države članice zastave, po možnosti v elektronski obliki.

4.  Če prvo trženje ribiških proizvodov ne poteka v državi članici, v kateri so bili proizvodi iztovorjeni, država članica, ki je odgovorna za nadzor prvega trženja, zagotovi, da se pristojnim organom, odgovornim za nadzor iztovarjanja zadevnih proizvodov, in pristojnim organom države članice, pod katere zastavo ribiško plovilo pluje, po prejemu obvestila o prodaji predloži izvod obvestila o prodaji, po možnosti v elektronski obliki.

5.  Kadar poteka iztovarjanje zunaj ►M5  Unije ◄  in prva prodaja v tretji državi, kapitan ribiškega plovila ali njegov zastopnik v 48 urah po prvi prodaji pristojnemu organu države članice zastave pošlje, po možnosti v elektronski obliki, izvod obvestila o prodaji ali drug enakovreden dokument, ki vsebuje enako raven podatkov.

6.  Če obvestilo o prodaji ni skladno z računom ali dokumentom, ki ga nadomešča, v smislu členov 218 in 219 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ( 5 ), zadevna država članica sprejme potrebne določbe, s katerimi zagotovi, da se podatki o ceni brez davka za dobavo blaga kupcu ujemajo s podatki na računu. Države članice sprejmejo potrebne določbe, s katerimi zagotovijo, da se podatki o ceni brez davka za dobavo blaga kupcu ujemajo s podatki na računu.

Člen 63

Elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz obvestil o prodaji

1.  Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, ki so jih pooblastile države članice, katerih letni promet pri prvi prodaji ribiških proizvodov znaša 200 000  EUR ali več, elektronsko beležijo podatke iz člena 64(1) in jih v elektronski obliki v 24 urah po zaključku prve prodaje pošljejo pristojnim organom države članice, na ozemlju katere poteka prva prodaja.

2.  Države članice na enak način v elektronski obliki predložijo informacije o obvestilih o prodaji iz člena 62(3) in (4).

Člen 64

Vsebina obvestil o prodaji

1.  Obvestila o prodaji iz členov 62 in 63 vsebujejo naslednje podatke:

(a) zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila, ki je iztovorilo zadevni proizvod;

(b) pristanišče in datum iztovarjanja;

(c) ime upravljavca ali kapitana ribiškega plovila in ime prodajalca, če ta ni upravljavec ali kapitan plovila;

(d) ime kupca in njegovo številko DDV, njegovo davčno identifikacijsko številko ali drugo posebno identifikacijsko oznako;

(e) 3-črkovno kodo FAO posamezne vrste in ustrezno geografsko območje, na katerem je bil ulov opravljen;

(f) količine posameznih vrst v kilogramih teže proizvoda, razčlenjene glede na vrsto predstavitve proizvoda, ali po potrebi število kosov;

(g) za vse proizvode, za katere veljajo tržni standardi, posamezno velikost ali težo, razred, predstavitev in svežost, kar je ustrezno;

▼M5

(h) po potrebi namen proizvodov, umaknjenih s trga za skladiščenje ribiških proizvodov v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(ha) po potrebi namen in količine v kilogramih neto teže ali številu kosov pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja, in njihov namen;

▼B

(i) kraj in datum prodaje;

(j) kadar je mogoče, referenčno številko in datum računa, po potrebi pa tudi prodajno pogodbo;

(k) po potrebi sklic na deklaracijo o prevzemu iz člena 66 ali prevozni dokument iz člena 68;

(l) ceno.

2.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 65

Izvzetja iz zahtev za obvestila o prodaji

1.  Komisija lahko po postopku iz člena 119 odobri izvzetje iz obveznosti za predložitev obvestila o prodaji pristojnim organom ali drugim pooblaščenim organom države članice za ribiške proizvode, iztovorjene z določenih ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , katerih skupna dolžina je manj kot 10 metrov, ali za iztovorjene količine ribiških proizvodov, ki ne presegajo 50 kg v ekvivalentu žive teže po vrstah. Taka izvzetja se lahko odobrijo le v primerih, ko je zadevna država članica vzpostavila sprejemljiv sistem vzorčenja v skladu s členoma 16 in 25.

2.  Kupec, ki kupi proizvode do skupne teže 30 kg, ki se nato ne dajo na trg, temveč so namenjeni le za lastno uporabo, je izvzet iz določb členov 62, 63 in 64. Spremembe tega praga se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 66

Deklaracija o prevzemu

1.  Kadar so ribiški proizvodi namenjeni za prodajo v kasnejši fazi, registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, katerih letni promet pri prvi prodaji ribiških proizvodov ne presega 200 000  EUR in ki so odgovorne za prvo trženje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, pristojnim organom države članice, v kateri se opravi prevzem, brez poseganja v posebne določbe iz večletnih načrtov v 48 urah po koncu iztovarjanja predložijo deklaracijo o prevzemu. Za predložitev deklaracije o prevzemu in njeno točnost so odgovorni ti kupci, dražbe ali drugi organi ali osebe.

2.  Če država članica, v kateri se opravi prevzem, ni država članica zastave ribiškega plovila, ki je iztovorilo ribe, zagotovi, da se po prejemu zadevnih informacij izvod deklaracije o prevzemu predloži pristojnim organom države članice zastave, po možnosti v elektronski obliki.

3.  Deklaracija o prevzemu iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a) zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila, ki je iztovorilo proizvode;

(b) pristanišče in datum iztovarjanja;

(c) ime upravljavca ali kapitana plovila;

(d) 3-črkovno kodo FAO posamezne vrste in ustrezno geografsko območje, na katerem je bil ulov opravljen;

(e) količine posameznih skladiščenih vrst v kilogramih teže proizvoda, razčlenjene glede na vrsto predstavitve proizvoda, ali po potrebi število kosov;

(f) ime in naslov objektov, v katerih se proizvodi skladiščijo;

(g) po potrebi sklic na prevozni dokument iz člena 68;

▼M5

(h) po potrebi količine v kilogramih neto teže ali številu kosov pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja.

▼B

Člen 67

Elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz deklaracij o prevzemu

1.  Kadar so ribiški proizvodi namenjeni za prodajo v kasnejši fazi, registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, katerih letni promet pri prvi prodaji ribiških proizvodov znaša 200 000  EUR ali več in ki so odgovorne za prvo trženje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, brez poseganja v posebne določbe iz večletnih načrtov elektronsko beležijo podatke iz člena 66 in jih v 24 urah v elektronski obliki pošljejo pristojnim organom države članice, v kateri se opravi prevzem.

2.  Države članice v elektronski obliki pošljejo informacije o deklaracijah o prevzemu iz člena 66(2).

Člen 68

Izpolnjevanje in predložitev prevoznega dokumenta

1.  Ribiškim proizvodom, ki so bili iztovorjeni v  ►M5  Uniji ◄ bodisi nepredelani ali predelani na krovu in za katere nista bila v skladu s členi 62, 63, 66 in 67 predložena niti obvestilo o prodaji niti deklaracija o prevzemu ter se prevažajo v kraj, ki ni kraj iztovarjanja, se do prve prodaje priloži dokument, ki ga sestavi prevoznik. Prevoznik v 48 urah po iztovarjanju prevozni dokument predloži pristojnim organom države članice, na ozemlju katere je bilo opravljeno iztovarjanje, ali drugim organom, ki so jih ti pooblastili.

2.  Prevoznik je oproščen obveznosti po prevoznem dokumentu, priloženemu ribiškim proizvodom, če je bil prevozni dokument pred začetkom prevoza elektronsko poslan pristojnim organom države članice zastave, ki v primeru, če se proizvodi prevažajo v državo članico, ki ni država članica iztovarjanja, prevozni dokument nemudoma po prejemu pošljejo pristojnim organom države članice, na ozemlju katere je prijavljeno prvo trženje.

3.  Če se proizvodi prevažajo v državo članico, ki ni država članica iztovarjanja, prevoznik prav tako v 48 urah po iztovarjanju ribiških proizvodov predloži izvod prevoznega dokumenta pristojnim organom države članice, na ozemlju katere je prijavljeno prvo trženje. Država članica prvega trženja lahko od države članice iztovarjanja v zvezi s tem zahteva dodatne informacije.

4.  Za točnost prevoznega dokumenta je odgovoren prevoznik.

5.  Prevozni dokument vsebuje:

(a) namembni kraj pošiljk(-e) in identifikacijo prevoznega sredstva;

(b) zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila, ki je iztovorilo proizvode;

(c) 3-črkovno kodo FAO posamezne vrste in ustrezno geografsko območje, na katerem je bil ulov opravljen;

(d) količine posameznih vrst, ki se prevažajo, izražene v kilogramih teže proizvoda in razčlenjene glede na vrsto predstavitve proizvoda, ali po potrebi število kosov;

(e) ime(-na) in naslov(-e) prejemnika(-ov);

(f) kraj in datum natovarjanja;

▼M5

(g) po potrebi količine v kilogramih neto teže ali številu kosov pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja.

▼B

6.  Pristojni organi držav članic lahko dovolijo izvzetje iz obveznosti, določenih v odstavku 1, če se ribiški proizvodi prevažajo znotraj pristaniškega območja ali ne več kot 20 km od kraja iztovarjanja.

7.  Če se ribiški proizvodi, ki so v obvestilu o prodaji prijavljeni kot prodani, prevažajo v kraj, ki ni kraj iztovarjanja, je prevoznik zmožen z dokumentom dokazati, da je bila prodaja opravljena.

8.  Prevoznik je oproščen obveznosti iz tega člena, če se prevozni dokument nadomesti z izvodom deklaracije o iztovarjanju iz člena 23, ki se nanaša na prepeljane količine, ali drugim enakovrednim dokumentom, ki vsebuje enako raven podatkov.



POGLAVJE III

Organizacije proizvajalcev ter ureditev v zvezi s cenami in intervencijami

Člen 69

Spremljanje organizacij proizvajalcev

1.  Države članice v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 v rednih časovnih presledkih izvajajo kontrole, da zagotovijo, da:

(a) organizacije proizvajalcev delujejo v skladu s pogoji priznanja;

(b) se priznanje lahko prekliče, če organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev iz člena 5 Uredbe (ES) št. 104/2000 ali če je bila priznana na podlagi neresničnih informacij;

(c) se priznanje takoj odvzame retroaktivno, če organizacija doseže priznanje ali ima koristi od priznanja, ki ga je pridobila z goljufijo.

2.  Komisija izvaja kontrole, da bi zagotovila upoštevanje pravil, ki veljajo za organizacije proizvajalcev, ki so določena v členu 5 in členu 6(1)(b) Uredbe (ES) št. 104/2000, ter lahko na podlagi takšnih kontrol od držav članic po potrebi zahteva, da odvzamejo priznanje.

3.  Vsaka država članica izvaja ustrezne kontrole, s katerimi zagotovi, da vsaka organizacija proizvajalcev izpolnjuje obveznosti, določene v operativnem programu za zadevno ribolovno leto v skladu z Uredbo (ES) št. 2508/2000, če te obveznosti niso izpolnjene, pa uporabi kazni iz člena 9(3) Uredbe (ES) št. 104/2000.

Člen 70

Spremljanje ureditve v zvezi s cenami in intervencijami

Države članice izvajajo vse kontrole glede ureditve v zvezi s cenami in intervencijami, zlasti kar zadeva:

(a) umik proizvodov s trga iz drugih razlogov kot zaradi prehrane ljudi;

(b) prenos za stabilizacijo, skladiščenje in/ali predelavo proizvodov, umaknjenih s trga;

(c) zasebno skladiščenje proizvodov, zamrznjenih na morju;

(d) kompenzacijsko nadomestilo za tuna, namenjenega za predelavo.



NASLOV VI

NADZOROVANJE

Člen 71

Opazovanje na morju in zaznavanje s strani držav članic

1.  Države članice izvajajo nadzorovanje v vodah ►M5  Unije ◄ , ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, na podlagi:

(a) opazovanja ribiških plovil z inšpekcijskimi plovili ali letali za nadzorovanje;

(b) sistema za spremljanje plovil iz člena 9 ali

(c) drugih metod zaznavanja in prepoznavanja.

2.  Če informacije, pridobljene z opazovanjem ali zaznavanjem ne ustrezajo drugim informacijam, ki so na voljo državi članici, ta opravi vse potrebne preiskave, da določi ustrezne nadaljnje ukrepe.

3.  Če se opažanja ali zaznavanja nanašajo na ribiško plovilo druge države članice ali tretje države in informacije ne ustrezajo nobenim drugim informacijam, ki so na voljo obalni državi članici, in če ta obalna država članica ne more sprejeti nadaljnjih ukrepov, svoje ugotovitve zabeleži v poročilu o nadzorovanju, to poročilo pa nemudoma, po možnosti v elektronski obliki, pošlje državi članici zastave ali zadevni tretji državi. Pri plovilu tretje države se poročilo o nadzorovanju pošlje tudi Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje.

4.  Če uradnik države članice opazi ali zazna ribiško plovilo, ki izvaja dejavnosti, ki bi lahko pomenile kršitev pravil skupne ribiške politike, nemudoma pripravi poročilo o nadzorovanju in ga pošlje svojim pristojnim organom.

5.  Vsebina poročila o nadzorovanju se določi po postopku iz člena 119.

Člen 72

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi informacij o opažanjih in zaznavanjih

1.  Država članica zastave po prejemu poročila o nadzorovanju od druge države članice na podlagi tega poročila takoj ukrepa in opravi nadaljnje potrebne preiskave za določitev ustreznih nadaljnjih ukrepov.

2.  Države članice, ki niso zadevna država članice zastave, po potrebi preverijo, ali je opaženo plovilo, na katero se poročilo nanaša, opravljalo dejavnosti v vodah pod njihovo jurisdikcijo ali suverenostjo in ali so bili ribiški proizvodi s tega plovila iztovorjeni ali uvoženi na njihovo ozemlje, ter preučijo njegovo dosedanje spoštovanje ustreznih ohranitvenih in upravljalnih ukrepov.

3.  Komisija ali organ, ki ga ta imenuje, ali po potrebi država članica zastave in druge države članice preučijo tudi ustrezno dokumentirane informacije o opaženih plovilih, ki jih predložijo posamezni državljani, organizacije civilne družbe, vključno z okoljevarstvenimi organizacijami, ter predstavniki s področja ribištva ali trgovine z ribami.

Člen 73

Nadzorni opazovalci

1.  Če Svet vzpostavi program ►M5  Unije ◄ o nadzornem opazovanju, nadzorni opazovalci na krovu ribiških plovil preverjajo, ali ribiška plovila spoštujejo pravila skupne ribiške politike. Opravljajo vse naloge iz programa opazovanja, zlasti pa preverjajo in beležijo ribolovne dejavnosti plovila in ustrezne dokumente.

2.  Nadzorni opazovalci so usposobljeni za opravljanje svojih nalog. Morajo biti neodvisni od lastnika in kapitana ribiškega plovila ter vseh članov posadke. Ne smejo imeti nikakršnih gospodarskih vezi z gospodarskim subjektom.

3.  Nadzorni opazovalci po možnosti zagotovijo, da s svojo prisotnostjo na krovu ribiškega plovila ne motijo ali ovirajo ribolovnih dejavnosti in običajnega delovanja plovila.

4.  Če nadzorni opazovalec opazi hudo kršitev, o tem nemudoma obvesti pristojne organe države članice zastave.

5.  Nadzorni opazovalci po možnosti v elektronski obliki sestavijo poročilo opazovalca in ga nemudoma pošljejo svojim pristojnim organom in pristojnim organom države zastave, če se jim zdi potrebno z uporabo elektronskih sredstev prenosa na krovu ribiškega plovila. Države članice poročilo vključijo v zbirko podatkov iz člena 78.

6.  Če je iz poročila opazovalca razvidno, da je opazovano plovilo opravljalo ribolovne dejavnosti, ki so v nasprotju s pravili skupne ribiške politike, pristojni organi iz odstavka 4 sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zadevo preiščejo.

7.  Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ dodeljenim nadzornim opazovalcem zagotovijo ustrezno nastanitev, jim olajšajo delo in ne ovirajo opravljanja njihovih nalog. Kapitani ribiških plovil ►M5  Unije ◄ nadzornim opazovalcem prav tako zagotovijo dostop do ustreznih delov plovila, med drugim tudi do ulova, in do dokumentov plovila, vključno z elektronskimi datotekami.

8.  Vse stroške, ki nastanejo zaradi dejavnosti nadzornih opazovalcev v skladu s tem členom, krijejo države članice zastave. Države članice lahko te stroške delno ali v celoti zaračunajo upravljavcem ribiških plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami in opravljajo zadevni ribolov.

9.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo po postopku iz člena 119.

▼M5

Člen 73a

Nadzorni opazovalci za spremljanje obveznosti iztovarjanja

Brez poseganja v člen 73(1) te uredbe lahko države članice na krovu ribiških plovil, ki plovejo pod njihovo zastavo, namestijo nadzorne opazovalce za spremljanje ribolova, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Za navedene nadzorne opazovalce se uporablja člen 73(2) do (9) te uredbe.

▼B



NASLOV VII

INŠPEKCIJSKI PREGLEDI IN POSTOPKI



POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 74

Izvajanje inšpekcijskih pregledov

1.  Države članice sestavijo in posodabljajo seznam uradnikov, ki so pristojni za izvajanje inšpekcijskih pregledov.

2.  Uradniki opravljajo svoje naloge v skladu z zakonodajo ►M5  Unije ◄ . Inšpekcijske preglede izvajajo na nediskriminatoren način na morju, v pristaniščih, med prevozom, v predelovalnih obratih in med trženjem ribiških proizvodov.

3.  Uradniki zlasti preverijo:

(a) zakonitost ulova, ki se hrani na krovu, skladišči, prevaža, predeluje ali trži, in točnost dokumentov ali elektronskih prenosov v zvezi s tem ulovom;

(b) zakonitost ribolovnega orodja, ki se uporablja za ciljne vrste in za ulove, ki se hranijo na krovu;

(c) po potrebi načrt za natovarjanje in ločeno natovarjanje vrst;

(d) označevanje orodja in

(e) podatke o motorju iz člena 40.

4.  Uradniki lahko pregledajo vse zadevne površine, krove in prostore. Pregledajo lahko tudi predelane ali nepredelane ulove, mreže ali drugo orodje, opremo, zabojnike in embalažo z ribami ali ribiškimi proizvodi ter vse zadevne dokumente ali elektronske prenose, za katere menijo, da jih je treba preveriti z vidika skladnosti s pravili skupne ribiške politike. Zaslišijo lahko tudi osebe, ki bi lahko imele informacije o zadevah, ki so predmet inšpekcijskega pregleda.

5.  Uradniki izvajajo inšpekcijske preglede tako, da čim manj ovirajo ali povzročajo čim manj neprijetnosti za plovilo ali prevozno sredstvo in njegove dejavnosti ter za skladiščenje, predelavo in trženje ulova. Če je mogoče, preprečijo kakršno koli poslabšanje kakovosti ulova med inšpekcijskim pregledom.

6.  Podrobna pravila za uporabo tega člena ter zlasti za metodologijo in izvajanje inšpekcijskih pregledov se sprejmejo po postopku iz člena 119.

Člen 75

Naloge upravljavca

1.  Upravljavec omogoči varen dostop do plovila, prevoznega sredstva ali prostora, v katerem se ribiški proizvodi skladiščijo, predelujejo ali tržijo. Zagotovi varnost uradnikov in jih ne ovira, ustrahuje ali se vmešava v opravljanje njihovih nalog.

2.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo po postopku iz člena 119.

Člen 76

Poročilo o inšpekcijskem pregledu

1.  Uradniki po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu in ga pošljejo svojim pristojnim organom. To poročilo se po možnosti zabeleži in pošlje v elektronski obliki. Če je bil opravljen inšpekcijski pregled ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo druge države članice, in če je bila med inšpekcijskim pregledom odkrita kršitev, se izvod poročila o inšpekcijskem pregledu nemudoma pošlje zadevni državi članici zastave. Če je bil opravljen inšpekcijski pregled ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo tretje države, in če je bila med inšpekcijskim pregledom odkrita kršitev, se izvod poročila o inšpekcijskem pregledu nemudoma pošlje pristojnim organom zadevne tretje države. Če je bil inšpekcijski pregled opravljen v vodah pod jurisdikcijo druge države članice, se izvod poročila o inšpekcijskem pregledu nemudoma pošlje tej državi članici.

2.  Uradniki sporočijo ugotovitve inšpekcijskega pregleda upravljavcu, ki ima možnost predložiti pripombe k inšpekcijskemu pregledu in njegovim ugotovitvam. Pripombe upravljavca so upoštevane v poročilu o inšpekcijskem pregledu. Uradniki v ribolovni ladijski dnevnik navedejo, da je bil opravljen inšpekcijski pregled.

3.  Izvod poročila o inšpekcijskem pregledu se nemudoma pošlje upravljavcu, v vsakem primeru pa najpozneje v 15 delovnih dneh po zaključku inšpekcijskega pregleda.

4.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 77

Dopustnost poročil o inšpekcijskem pregledu in nadzorovanju

Poročila o inšpekcijskem pregledu in nadzorovanju, ki jih sestavijo inšpektorji ►M5  Unije ◄  ali uradniki druge države članice ali uradniki Komisije, veljajo za dopustne dokaze v upravnem ali kazenskem postopku katere koli države članice. Pri ugotavljanju dejstev se obravnavajo kot enakovredna poročilom držav članic o inšpekcijskem pregledu in nadzorovanju.

Člen 78

Elektronska zbirka podatkov

1.  Države članice vzpostavijo in posodabljajo elektronsko zbirko podatkov, v katero nalagajo vsa poročila o inšpekcijskih pregledih in nadzorovanjih, ki jih sestavijo njihovi uradniki.

2.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 79

Inšpektorji Skupnosti

1.  Komisija določi seznam inšpektorjev ►M5  Unije ◄ po postopku iz člena 119.

2.  Brez poseganja v primarno odgovornost obalnih držav članic lahko inšpektorji ►M5  Unije ◄ v skladu s to uredbo izvajajo inšpekcijske preglede v vodah ►M5  Unije ◄  in na ribiških plovilih ►M5  Unije ◄ zunaj voda ►M5  Unije ◄ .

3.  Inšpektorji ►M5  Unije ◄ so lahko imenovani za:

(a) izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, sprejetih v skladu s členom 95;

(b) mednarodne programe za nadzor ribištva, za katere mora ►M5  Unija ◄ zagotoviti nadzor.

4.  Za izpolnjevanje svojih nalog imajo inšpektorji ►M5  Unije ◄ ob upoštevanju dostavka 5 takojšen dostop do:

(a) vseh območij na krovu ribiških plovil ►M5  Unije ◄  in vseh drugih plovil, ki izvajajo ribolovne dejavnosti, javnih prostorov ali krajev in prevoznih sredstev ter

(b) vseh informacij in dokumentov, ki so potrebni za izpolnjevanje njihovih nalog, zlasti do ribolovnega ladijskega dnevnika, deklaracij o iztovarjanju, potrdil o ulovu, deklaracij o pretovarjanju, obvestil o prodaji in drugih zadevnih dokumentov,

in sicer v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot uradniki države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled.

5.  Inšpektorji ►M5  Unije ◄ nimajo policijskih in izvršilnih pooblastil zunaj ozemlja njihove države članice izvora ali voda ►M5  Unije ◄ pod suverenostjo in jurisdikcijo njihove države članice izvora.

6.  Uradniki Komisije ali organa, ki ga ta imenuje, imenovani za inšpektorje ►M5  Unije ◄ , nimajo policijskih in izvršilnih pooblastil.

7.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.



POGLAVJE II

Inšpekcijski pregledi zunaj voda države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled

Člen 80

Inšpekcijski pregledi ribiških plovil zunaj voda države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled

1.  Brez poseganja v primarno odgovornost obalne države članice lahko država članica opravi inšpekcijski pregled ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, v vseh vodah ►M5  Unije ◄ zunaj voda pod suverenostjo druge države članice.

2.  Država članica lahko izvaja inšpekcijske preglede v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi na ribiških plovilih druge države članice v skladu s to uredbo v vseh vodah ►M5  Unije ◄ zunaj voda pod suverenostjo druge države članice:

(a) na podlagi dovoljenja zadevne obalne države članice ali

(b) kadar je bil sprejet poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 96.

3.  Država članica je pooblaščena za inšpekcijski pregled ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , ki v mednarodnih vodah plujejo pod zastavo druge države članice.

4.  Država članica lahko v vodah tretjih držav v skladu z mednarodnimi sporazumi opravi inšpekcijski pregled ribiških plovil ►M5  Unije ◄ , ki plujejo pod njeno zastavo ali zastavo druge države članice.

5.  Države članice določijo pristojni organ, ki deluje kot kontaktna točka za namene tega člena. Kontaktna točka držav članic je na voljo 24 ur na dan.

Člen 81

Prošnje za dovoljenje

1.  O prošnjah za dovoljenje državi članici, da izvaja inšpekcijske preglede na ribiških plovilih v vodah ►M5  Unije ◄ zunaj voda pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo, kakor je navedeno v členu 80(2)(a), odloči zadevna obalna država članica v 12 urah od prejema prošnje ali v ustreznem obdobju, če je razlog za prošnjo zasledovanje, začeto v vodah države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled.

2.  Država članica prosilka je nemudoma obveščena o odločitvi. Odločitve se sporočijo tudi Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje.

3.  Prošnje za dovoljenje se v celoti ali delno zavrnejo le, če je to potrebno zaradi nujnih razlogov. Zavrnitev in razlogi zanjo se nemudoma sporočijo državi članici prosilki in Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje.



POGLAVJE III

Kršitve, ugotovljene med inšpekcijskimi pregledi

Člen 82

Postopek v primeru kršitve

Če uradnik na podlagi informacij, zbranih med inšpekcijskim pregledom, ali na podlagi drugih ustreznih podatkov meni, da so bila kršena pravila skupne ribiške politike:

(a) domnevno kršitev zabeleži v poročilo o inšpekcijskem pregledu;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe, da zavaruje dokaze v zvezi s takšno domnevno kršitvijo;

(c) poročilo o inšpekcijskem pregledu nemudoma pošlje svojemu pristojnemu organu;

(d) fizično ali pravno osebo, za katero se domneva, da je kršila pravila, ali ki je bila zalotena med kršenjem pravil, obvesti, da se za kršitev lahko dodelijo ustrezno število točk v skladu s členom 92. Te informacije se zabeležijo v poročilo o inšpekcijskem pregledu.

Člen 83

Kršitve, ugotovljene zunaj voda države članice, ki opravlja inšpekcijski pregled

1.  Če je kršitev ugotovljena na podlagi inšpekcijskega pregleda, opravljenega v skladu s členom 80, država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, nemudoma predloži povzetek poročila o inšpekcijskem pregledu obalni državi članici, v primeru inšpekcijskega pregleda zunaj voda ►M5  Unije ◄ pa državi članici zastave zadevnega ribiškega plovila. Celotno poročilo o inšpekcijskem pregledu se predloži obalni državi članici in državi članice zastave v 15 dneh po inšpekcijskem pregledu.

2.  Obalna država članica ali – v primeru inšpekcijskega pregleda zunaj voda ►M5  Unije ◄ – država članica zastave zadevnega ribiškega plovila sprejme vse ustrezne ukrepe glede kršitve iz odstavka 1.

Člen 84

Okrepljeno spremljanje v zvezi z nekaterimi hudimi kršitvami

1.  Država članica zastave ali obalna država članica, v vodah katere se domneva, da je ribiško plovilo:

(a) napačno zabeležilo ulove staležev, za katere velja večletni načrt, za več kot 500 kg ali 10 %, izračunano kot odstotek glede na številke v ribolovnem ladijskem dnevniku, odvisno od tega, katero število je večje, ali

(b) storilo katero koli izmed hudih kršitev iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 ali iz člena 90(1) te uredbe v enem letu od storitve prve takšne hude kršitve,

lahko poleg ukrepov iz poglavja IX Uredbe (ES) št. 1005/2008 zahteva, da se ribiško plovilo nemudoma napoti v pristanišče, v katerem se opravi popolna preiskava.

2.  Obalna država članica nemudoma in v skladu s postopki, določenimi v svoji nacionalni zakonodaji, uradno obvesti državo članico zastave o preiskavi iz odstavka 1.

3.  Uradniki lahko ostanejo na krovu ribiškega plovila, dokler ni opravljena popolna preiskava iz odstavka 1.

4.  Kapitan ribiškega plovila iz odstavka 1 ustavi vse ribolovne dejavnosti in se napoti v pristanišče, če se to zahteva.



POGLAVJE IV

Postopek v zvezi s kršitvami, ugotovljenimi med inšpekcijskimi pregledi

Člen 85

Postopek

Kadar pristojni organi med inšpekcijskim pregledom ali po njem ugotovijo kršitev pravil skupne ribiške politike, pristojni organi države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled, brez poseganja v člen 83(2) in člen 86 sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu z naslovom VIII zoper kapitana zadevnega plovila ali zoper katero koli drugo pravno ali fizično osebo, odgovorno za kršitev.

Člen 86

Prenos postopka

1.  Država članica, na ozemlju ali v vodah katere je bila ugotovljena kršitev, lahko postopek v zvezi s kršitvijo prenese na pristojne organe države članice zastave ali države članice, katere državljan je storilec, v dogovoru z zadevno državo članico in pod pogojem, da bo s prenosom lažje doseči rezultate iz člena 89(2).

2.  Država članica zastave lahko postopek v zvezi s kršitvijo prenese na pristojne organe države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled, v dogovoru z zadevno državo članico in pod pogojem, da bo s prenosom lažje doseči rezultate iz člena 89(2).

Člen 87

Kršitev, ki jo ugotovijo inšpektorji ►M5  Unije ◄

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe v zvezi s kršitvijo, ki jo inšpektor ►M5  Unije ◄ ugotovi v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo ali na ribiškem plovilu, ki pluje pod njihovo zastavo.

Člen 88

Korektivni ukrepi, če država članica iztovarjanja ali pretovarjanja ne začne postopka

1.  Če država članica iztovarjanja ali pretovarjanja ni država članica zastave in njeni pristojni organi ne sprejmejo ustreznih ukrepov zoper odgovorne fizične ali pravne osebe ali ne prenesejo postopka v skladu s členom 86, se lahko nezakonito iztovorjene ali pretovorjene količine odštejejo od kvote, dodeljene državi članici iztovarjanja ali pretovarjanja.

2.  Količine rib, ki se odštejejo od kvote države članice iztovarjanja ali pretovarjanja, se določijo v skladu s postopkom iz člena 119 po posvetu Komisije z obema zadevnima državama članicama.

3.  Če država članica iztovarjanja ali pretovarjanja nima več na voljo ustrezne kvote, se uporablja člen 37. V ta namen so količine nezakonito iztovorjenih ali pretovorjenih rib enakovredne škodi, ki jo je v skladu z navedenim členom utrpela država članica zastave.



NASLOV VIII

IZVRŠEVANJE

Člen 89

Ukrepi za zagotovitev spoštovanja pravil

1.  Države članice zagotovijo, da se zoper fizične ali pravne osebe, za katere obstaja sum kršitve pravil skupne ribiške politike, sistematično sprejmejo ustrezni ukrepi, med katerimi so tudi ukrepi za začetek upravnega ali kazenskega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.  Skupna višina sankcij in spremljevalnih sankcij se izračuna v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje na način, s katerim se zagotovi, da se odgovornim osebam učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvijo, in sicer brez poseganja v legitimno pravico do opravljanja njihovega poklica. S temi sankcijami bi moralo biti tudi možno doseči učinek, ki je sorazmeren resnosti takšnih kršitev in učinkovito odvrača od nadaljnjih prekrškov iste vrste.

3.  Države članice lahko uporabijo sistem, po katerem je višina kazni sorazmerna s prihodkom pravne osebe ali finančno prednostjo, doseženo ali predvideno s storitvijo kršitve.

4.  Pristojni organi države članice, ki so pristojni v primeru kršitve, nemudoma in v skladu s svojimi postopki iz nacionalne zakonodaje uradno obvestijo države članice zastave, državo članico, katere državljan je kršitelj, ali katero koli drugo državo članico, ki se zanima za nadaljnje upravne ukrepe, o kazenskem postopku ali drugih sprejetih ukrepih ter o vseh dokončnih odločitvah v zvezi s kršitvijo, vključno s številom dodeljenih točk v skladu s členom 92.

Člen 90

Sankcije zoper hude kršitve

1.  Poleg ravnanj iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 veljajo za hudo kršitev za namene te uredbe tudi naslednje dejavnosti glede na resnost zadevne kršitve, ki jo določi pristojni organ države članice, pri tem pa upošteva merila, kot so vrsta škode, vrednost škode, gospodarski položaj kršitelja in obseg kršitve ali njena ponovitev:

(a) nepredložitev deklaracije o iztovarjanju ali obvestila o prodaji, če je bilo iztovarjanje ulova opravljeno v pristanišču tretje države;

(b) predelava motorja zaradi povečanja njegove moči nad največjo trajno moč motorja, navedeno v spričevalu motorja;

▼M5

(c) kršitve obveznosti, da se prenese na krov ribiškega plovila in na njem obdrži ter iztovori vsak ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, razen če bi bila obveznost, da se prenese na krov, na njem obdrži in iztovori tak ulov, v nasprotju z obveznostmi ali bi zanjo veljale izjeme, določene s pravili skupne ribiške politike za vrste ribolova ali ribolovna območja, za katera se takšna pravila uporabljajo.

▼B

2.  Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila hudo kršitev, ali pravna oseba, ki se šteje za odgovorno pri hudi kršitvi, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi sankcijami v skladu z naborom sankcij in ukrepov, določenih v poglavju IX Uredbe (ES) št. 1005/2008.

3.  Brez poseganja v člen 44(2) Uredbe (ES) št. 1005/2008 države članice naložijo sankcijo, ki je učinkovito odvračilna in po potrebi izračunana v višini vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih s storitvijo hude kršitve.

4.  Pri določanju višine sankcije države članice upoštevajo tudi vrednost škode za zadevne ribolovne vire in morsko okolje.

5.  Države članice lahko poleg tega ali kot drugo možnost uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije.

6.  Poleg sankcij, določenih v tem poglavju, se lahko sprejmejo tudi druge sankcije ali ukrepi, zlasti tisti, ki so opisani v členu 45 Uredbe (ES) št. 1005/2008.

Člen 91

Ukrepi za takojšno izvršitev

Države članice sprejmejo takojšnje ukrepe, da bi kapitanom ribiških plovil ali drugim fizičnim osebam in pravnim osebam, ki jih zalotijo pri dejanju, preprečile nadaljnjo hudo kršitev, kot je opredeljena v členu 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008.

Člen 92

Sistem točk za hude kršitve

▼M5

1.  Države članice uporabijo sistem točk za hude kršitve iz točke (a) člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 in za kršitve obveznosti iztovarjanja iz točke (c) člena 90(1) te uredbe, na podlagi katerega imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov prejme ustrezno število točk zaradi kršitve pravil skupne ribiške politike.

▼B

2.  Kadar fizična oseba hudo krši pravila skupne ribiške politike ali če se pri hudi kršitvi teh pravil za odgovorno šteje pravna oseba, se imetniku dovoljenja za gospodarski ribolov zaradi kršitve dodeli ustrezno število točk. Dodeljene točke bodo prenesene na katerega koli prihodnjega imetnika dovoljenja za gospodarski ribolov za zadevno ribiško plovilo, kadar se plovilo proda, prenese ali kako drugače spremeni lastništvo po datumu kršitve. Imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov ima pravico do revizije postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

3.  Če je skupno število točk enako ali večje kot določeno število točk, se dovoljenje za gospodarski ribolov samodejno začasno prekliče za najmanj dva meseca. Ko se imetniku dovoljenja zaradi dodelitve določenega števila kazenskih točk dovoljenje za gospodarski ribolov začasno prekliče drugič, to obdobje znaša štiri mesece, osem mesecev, če se prekliče tretjič, in eno leto, če se prekliče četrtič. Ko imetnik dovoljenja petič doseže določeno število kazenskih točk, se dovoljenje za gospodarski ribolov dokončno odvzame.

4.  Če imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov v treh letih od datuma zadnje hude kršitve ne stori druge hude kršitve, se z dovoljenja za gospodarski ribolov zbrišejo vse kazenske točke.

5.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

6.  Države članice določijo tudi sistem točk, na podlagi katerega kapitan plovila prejme ustrezne število točk zaradi hude kršitve pravil skupne ribiške politike.

Člen 93

Nacionalni register kršitev

1.  Države članice v nacionalni register vnesejo vse kršitve pravil skupne ribiške politike, ki jih storijo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovi državljani, vključno z naloženimi sankcijami in številom dodeljenih točk. Države članice v svojem registru kršitev beležijo tudi kršitve, ki jih storijo ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovi državljani, zoper katere je bil uveden postopek v drugih državah članicah, in sicer po prejemu uradnega obvestila v skladu s členom 90 o dokončni odločitvi pristojne države članice.

2.  Država članica v postopku zaradi kršitve pravil skupne ribiške politike lahko zaprosi druge države članice za informacije iz njihovih nacionalnih registrov o ribiških plovilih in osebah, za katere obstaja sum, da so storile zadevno kršitev, ali ki so bile zalotene pri dejanju zadevne kršitve.

3.  Kadar država članica zaprosi drugo državo članico za informacije v zvezi z ukrepi, sprejetimi zaradi kršitve, ta druga država članica lahko zagotovi ustrezne informacije o zadevnih ribiških plovilih in osebah.

4.  Podatki iz nacionalnega registra kršitev so shranjeni le tako dolgo, kot je potrebno za namene te uredbe, vendar vedno najmanj tri koledarska leta od leta, ki sledi letu, v katerem so bile informacije evidentirane.



NASLOV IX

PROGRAMI NADZORA

Člen 94

Skupni programi nadzora

Države članice lahko med seboj na lastno pobudo izvajajo programe nadzora, inšpekcijskih pregledov in nadzorovanja v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi.

Člen 95

Posebni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov

1.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 119 in v dogovoru z zadevno državo članico določi, za kateri ribolov veljajo posebni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov.

2.  V posebnih programih nadzora in inšpekcijskih pregledov iz odstavka 1 so določeni cilji, prednostne naloge, postopki in referenčna merila za inšpekcijske dejavnosti. Taka referenčna merila se oblikujejo na podlagi obvladovanja tveganja in se redno preverjajo po opravljeni analizi doseženih rezultatov.

3.  Ko začne veljati večletni načrt in preden se začne uporabljati poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov, vsaka država članica določi na obvladovanju tveganja temelječa ciljna referenčna merila za inšpekcijske dejavnosti.

4.  Zadevne države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, zlasti kar zadeva potrebne človeške in materialne vire ter obdobja in območja njihove razmestitve.



NASLOV X

OCENJEVANJE IN NADZOR S STRANI KOMISIJE

Člen 96

Splošna načela

1.  Komisija nadzoruje in ocenjuje, kako države članice uporabljajo pravila skupne ribiške politike, s pregledovanjem informacij in dokumentov ter z izvajanjem preverjanj, neodvisnih inšpekcijskih pregledov in revizij, ter omogoča lažje usklajevanje in sodelovanje med njimi. V ta namen lahko Komisija na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi začne izvajati in izvaja poizvedbe, preverjanja, inšpekcijske preglede in revizije. Zlasti lahko preverja:

(a) izvajanje in uporabo pravil skupne ribiške politike s strani držav članic in njihovih pristojnih organov;

(b) izvajanje in uporabo pravil skupne ribiške politike v vodah tretje države v skladu z mednarodnim sporazumom s to državo;

(c) skladnost nacionalne upravne prakse ter inšpekcijskih in nadzorovalnih dejavnosti s pravili skupne ribiške politike;

(d) obstoj zahtevanih dokumentov in njihovo skladnost z veljavnimi pravili;

(e) okoliščine, v katerih države članice izvajajo nadzor;

(f) odkrivanje kršitev in postopke v zvezi s kršitvami;

(g) sodelovanje med državami članicami.

2.  Države članice sodelujejo s Komisijo in ji pomagajo pri izpolnjevanju njenih nalog. Države članice zagotovijo, da misije preverjanja, neodvisnih inšpekcijskih pregledov in revizij, izvedenih v skladu s tem naslovom, ne bi bile ovirane s predhodnim obveščanjem, ki bi škodilo misijam na kraju samem. Kadar koli se uradniki Komisije srečajo s težavami pri izvajanju svojih nalog, zadevne države članice Komisiji zagotovijo sredstva za izvajanje njene naloge, uradnikom Komisije pa omogočijo, da ocenijo posebne nadzorne in inšpekcijske ukrepe.

Države članice nudijo Komisiji pomoč, ki jo potrebuje za izpolnitev svojih nalog.

Člen 97

Pristojnosti uradnikov Komisije

1.  Uradniki Komisije lahko izvajajo preverjanja in inšpekcijske preglede na ribiških plovilih, v prostorih podjetij in drugih ustanov, ki izvajajo dejavnosti, povezane s skupno ribiško politiko, in imajo dostop do vseh informacij in dokumentov, potrebnih za opravljanje njihovih nalog, in sicer v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot uradniki države članice, v kateri se izvajata preverjanje in inšpekcijski pregled.

2.  Uradniki Komisije imajo pravico, da pridobijo izvod zadevnih dokumentov in potrebne vzorce, če utemeljeno sumijo, da se pravila skupne ribiške politike ne spoštujejo. Od vsake osebe, ki jo srečajo v prostorih, kjer izvajajo inšpekcijski pregled, lahko zahtevajo, da se identificira.

3.  Uradniki Komisije nimajo pooblastil, ki bi presegala pooblastila nacionalnih inšpektorjev, in nimajo policijskih in izvršilnih pooblastil.

4.  Uradniki Komisije predložijo pisno pooblastilo, v katerem sta navedena njihova identiteta in položaj.

5.  Komisija izda svojim uradnikom pisna navodila, v katerih so opisani njihova pooblastila in cilji njihovih nalog.

Člen 98

Preverjanja

1.  Uradniki Komisije lahko prisostvujejo dejavnostim nadzora, ki jih izvajajo nacionalni nadzorni organi, kadar koli Komisija meni, da je to potrebno. V okviru teh misij preverjanja Komisija vzpostavi ustrezne stike z državami članicami, da se oblikuje, kadar je to mogoče, vzajemno sprejemljiv program preverjanja.

2.  Zadevna država članica zagotovi, da zadevni organi ali osebe dovolijo, da se pri njih opravijo preverjanja iz odstavka 1.

3.  Če dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov, predvidenih v okviru prvotnega programa preverjanja, ni mogoče izvajati zaradi dejanskih razlogov, uradniki Komisije skupaj in v dogovoru s pristojnimi organi zadevne države članice spremenijo prvotni program preverjanja.

4.  V primeru nadzora in inšpekcijskih pregledov na morju ali iz zraka je poveljnik plovila ali zrakoplova sam odgovoren za izvajanje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov. Pri poveljevanju mora upoštevati program preverjanja iz odstavka 1.

5.  Komisija lahko uredi, da njene uradnike, ki obiščejo državo članico, kot opazovalci spremljajo eden ali več uradnikov iz druge države članice. Na zahtevo Komisije lahko država članica, ki pošilja uradnike, po hitrem postopku imenuje nacionalne uradnike, izbrane za opazovalce. Države članice lahko tudi sestavijo seznam nacionalnih uradnikov, ki jih lahko Komisija povabi, da prisostvujejo takim nadzorom in inšpekcijskim pregledom. Komisija lahko po lastni presoji povabi nacionalne uradnike s tega seznama ali tiste uradnike, o katerih je bila obveščena. Če je to ustrezno, da Komisija seznam na voljo vsem državam članicam.

6.  Če se jim zdi potrebno, uradniki Komisije lahko sprejmejo odločitev o izvedbi misij preverjanja iz tega člena brez vnaprejšnjega obvestila.

Člen 99

Neodvisni inšpekcijski pregledi

1.  Če obstaja razlog za sum, da so se pojavile nepravilnosti pri uporabi pravil skupne ribiške politike, lahko Komisija opravi neodvisne inšpekcijske preglede. Tovrstne inšpekcijske preglede Komisija izvede sama od sebe in brez prisotnosti uradnikov zadevne države članice.

2.  Neodvisni inšpekcijski pregledi se lahko opravijo pri vseh gospodarskih subjektih, kadar se to zdi potrebno.

3.  V okviru neodvisnih inšpekcijskih pregledov na ozemlju ali v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice se uporabljajo postopkovna pravila te države članice.

4.  Če uradniki Komisije na ozemlju ali v vodah, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice, odkrijejo hudo kršitev določb te uredbe, o tem nemudoma obvestijo pristojne organe zadevne države članice, ki sprejmejo vse ustrezne ukrepe v zvezi s takšno kršitvijo.

Člen 100

Revizije

Komisija lahko izvaja revizije sistemov nadzora držav članic. Revizije lahko vključujejo zlasti ocenjevanje:

(a) sistema za upravljanje kvot in ribolovnega napora;

(b) sistemov za potrjevanje podatkov, vključno s sistemi navzkrižnega preverjanja sistemov za spremljanje plovil, podatki o ulovu, naporu in trženju ter podatki, povezanimi z evidenco ribiškega ladjevja Skupnosti, in preverjanjem dovoljenj za gospodarski ribolov in dovoljenj za ribolov;

(c) upravne organizacije, vključno z ustreznostjo razpoložljivega osebja in razpoložljivih sredstev, usposabljanjem osebja, razmejevanjem nalog vseh organov, vključenih v nadzor, ter mehanizmov za usklajevanje dela in skupno vrednotenje rezultatov teh organov;

(d) operativnih sistemov, vključno s postopki za nadzor določenih pristanišč;

(e) nacionalnih programov nadzora, vključno z določitvijo ravni inšpekcijskih pregledov in njihovim izvajanjem;

(f) nacionalnega sistema sankcij, vključno z ustreznostjo naloženih sankcij, trajanjem postopkov, gospodarskimi koristmi, ugotovljenimi pri storilcu, in odvračalno naravo takega sistema sankcij.

Člen 101

Poročila o preverjanjih, neodvisnih inšpekcijskih pregledih in revizijah

1.  Komisija obvesti zadevne države članice o predhodnih ugotovitvah preverjanj in neodvisnih inšpekcijskih pregledov v enem dnevu po njihovi izvedbi.

2.  Uradniki Komisije sestavijo po vsakem preverjanju, neodvisnem inšpekcijskem pregledu ali reviziji poročilo o preverjanju, neodvisnem inšpekcijskem pregledu ali reviziji. Poročilo je na voljo zadevni državi članici v enem mesecu po zaključku preverjanja, neodvisnega inšpekcijskega pregleda ali revizije. Države članice lahko v enem mesecu predložijo pripombe k ugotovitvam v poročilu.

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe na podlagi poročila iz odstavka 2.

4.  Komisija objavi končna poročila o preverjanju, neodvisnem inšpekcijskem pregledu in reviziji skupaj s pripombami zadevne države članice na varnem delu svojega uradnega spletnega mesta.

Člen 102

Nadaljnji ukrepi v zvezi s poročili o preverjanjih, neodvisnih inšpekcijskih pregledih in revizijah

1.  Države članice Komisiji predložijo vse ustrezne zahtevane informacije o izvajanju te uredbe. Komisija v zahtevi za predložitev informacij določi sprejemljiv rok za njihovo predložitev.

2.  Če Komisija meni, da je pri izvajanju pravil skupne ribiške politike prišlo do nepravilnosti ali da veljavne določbe o nadzoru in metode nadzora v posameznih državah članicah niso učinkovite, o tem obvesti zadevne države članice, ki nato izvedejo administrativno poizvedbo, v kateri lahko sodelujejo uradniki Komisije.

3.  Zadevne države članice obvestijo Komisijo o izsledkih poizvedbe in ji pošljejo poročilo najpozneje v treh mesecih po prejemu njene zahteve. Na ustrezno utemeljeno prošnjo države članice lahko Komisija ta rok podaljša za razumno obdobje.

4.  Če administrativna poizvedba iz odstavka 2 ne omogoči odprave nepravilnosti ali če Komisija med preverjanji in neodvisnimi inšpekcijskimi pregledi iz členov 98 in 99 ali med revizijo iz člena 100 ugotovi pomanjkljivosti v sistemu nadzora države članice, Komisija skupaj s to državo članico pripravi akcijski načrt. Država članica sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo tega akcijskega načrta.



NASLOV XI

UKREPI, S KATERIMI SE ZAGOTOVI, DA DRŽAVE ČLANICE IZPOLNJUJEJO CILJE SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE



POGLAVJE I

Finančni ukrepi

▼M4 —————

▼B



POGLAVJE II

Zaprtje ribolova

Člen 104

Zaprtje ribolova zaradi neizpolnjevanja ciljev skupne ribiške politike

1.  Če država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti glede izvajanja večletnega načrta in če ima Komisija dokaz, da neizpolnjevanje teh obveznosti resno ogroža ohranitev zadevnega staleža, lahko Komisija za zadevno državo članico začasno zapre ribolov, na katerega vpliva takšno neizpolnjevanje.

2.  Komisija zadevno državo članico pisno obvesti o svojih ugotovitvah in ustrezni dokumentaciji ter določi rok, ki ni daljši od desetih delovnih dni in v katerem država članica dokaže, da se ribolov lahko varno nadaljuje.

3.  Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo le, če država članica ne odgovori na zahtevo Komisije v roku, določenem v odstavku 2, ali če se odgovor šteje za nezadovoljivega ali jasno kaže na to, da potrebni ukrepi niso bili izvedeni.

4.  Komisija odpravi zaprtje, ko je država članica zagotovila ustrezne pisne dokaze, da se ribolov lahko varno nadaljuje.



POGLAVJE III

Odbitki in prenosi kvot in ribiškega napora

Člen 105

Odbitki kvot

1.  Ko Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, Komisija izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

2.  Kadar država članica preseže svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ki so ji na voljo v določenem letu, Komisija v naslednjem letu ali letih izvede odbitek od letne kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeni obseg ribolova, z uporabo množilnega količnika v skladu z naslednjo tabelo:

▼M5



Obseg prelova glede na dovoljene iztovore

Množilni količnik

Do 10 %

Prelov * 1,0

Nad 10 % do 20 %

Prelov * 1,2

Nad 20 % do 40 %

Prelov * 1,4

Nad 40 % do 50 %

Prelov * 1,8

Vsak nadaljnji prelov nad 50 %

Prelov * 2,0

▼B

Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, pa se uporablja v vseh primerih prelova glede na dovoljeni iztovor, ki je enak 100 tonam ali manjši.

▼M5

3.  Poleg množilnega količnika iz odstavka 2 in v primeru, da obseg prelova glede na dovoljene iztovore presega 10 %, se uporabi množilni količnik 1,5, če:

(a) je država članica v predhodnih dveh letih večkrat zapored presegla svojo kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, taki prelovi pa so bili predmet odbitka iz odstavka 2;

(b) je v razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenjih ter zlasti poročilih, ki jih sestavi STECF, ugotovljeno, da prelov resno ogroža ohranjanje zadevnega staleža, ali

(c) se za stalež uporablja večletni načrt.

▼M5 —————

▼B

4.  V primeru presežene ribolovne kvote, dodelitve ali deleža staleža oziroma skupine staležev, ki so na voljo državi članici v prejšnjih letih, lahko Komisija na podlagi posvetovanj z zadevno državo članico v skladu s postopkom iz člena 119 odšteje kvote iz prihodnjih kvot te države članice, da bi upoštevala raven prelova.

5.  Če odbitka iz odstavkov 1 in 2 ni mogoče izvesti za preseženo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev ker ribolovna kvota, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev ni oziroma ni v zadostni meri na voljo zadevni državi članici, lahko Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico v naslednjem letu ali letih odšteje kvote za druge staleže ali skupine staležev, ki so tej državi članici na voljo na istem geografskem območju ali imajo enako komercialno vrednost, v skladu z odstavkom 1.

6.  Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti za določitev zadevnih količin, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 106

Odbitki ribolovnega napora

1.  Če Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovni napor, ki ji je bil dodeljen, Komisija izvede odbitke od prihodnjega ribolovnega napora navedene države članice.

2.  Če je ribolovni napor, določen za državo članico, na geografskem ali ribolovnem območju presežen, Komisija v naslednjem letu ali letih izvede odbitke od ribolovnega napora, določenega za to državo članico na zadevnem geografskem ali ribolovnem območju, z uporabo množilnega količnika v skladu z naslednjo tabelo:

▼M5



Obseg presežka razpoložljivega ribolovnega napora

Množilni količnik

Do 10 %

Presežek * 1,0

Nad 10 % do 20 %

Presežek * 1,2

Nad 20 % do 40 %

Presežek * 1,4

Nad 40 % do 50 %

Presežek * 1,8

Vsak nadaljnji presežek nad 50 %

Presežek * 2,0

▼B

3.  Če odbitka iz odstavka 2 od največjega dovoljenega ribolovnega napora, ki je bil kot tak presežen, ni mogoče izvesti, ker največji dovoljeni ribolovni napor ni oziroma ni v zadostni meri na voljo zadevni državi članici, lahko Komisija v skladu z odstavkom 2 v naslednjem letu ali letih odbije ribolovni napor, določen za to državo članico na istem geografskem območju.

4.  Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti za določitev zadevnega ribolovnega napora, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 107

Odbitki kvot zaradi neizpolnjevanja pravil skupne ribiške politike

1.  Če obstajajo dokazi, da država članica ne upošteva pravil o staležih, za katere velja večletni načrt, in lahko to resno ogroža ohranjanje teh staležev, lahko Komisija v naslednjem letu ali naslednjih letih izvede odbitek od letnih kvot, dodelitev ali deležev staleža oziroma skupine staležev, ki so na voljo tej državi članici, z uporabo načela sorazmernosti ob upoštevanju škode, povzročene staležem.

2.  Komisija zadevno državo članico pisno obvesti o svojih ugotovitvah in določi rok, ki ni daljši od 15 delovnih dni, v katerem država članica dokaže, da se lahko ribolov varno nadaljuje.

3.  Ukrepi iz odstavka 1 se uporabijo le, če država članica ne odgovori na zahtevo Komisije v roku, določenem v odstavku 2, ali če se odgovor šteje za nezadovoljivega ali jasno kaže na to, da potrebni ukrepi niso bili izvedeni.

4.  Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti za določitev zadevnih količin, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.



POGLAVJE IV

Nujni ukrepi

Člen 108

Nujni ukrepi

1.  Če obstajajo dokazi, vključno s tistimi, ki temeljijo na izsledkih vzorčenja, ki ga opravi Komisija, da ribolovne dejavnosti in/ali ukrepi države članice ali držav članic slabijo ukrepe za ohranjanje in upravljanje, sprejete v okviru večletnih načrtov, ali ogrožajo morski ekosistem in to zahteva takojšnje ukrepanje, se lahko Komisija na utemeljeno zahtevo katere koli države članice ali na lastno pobudo odloči sprejeti nujne ukrepe, ki trajajo največ pol leta. Komisija lahko sprejme novo odločitev za podaljšanje nujnih ukrepov za največ šest mesecev.

2.  Nujni ukrepi iz odstavka 1 so sorazmerni z grožnjo in lahko med drugim zajemajo:

(a) začasno prekinitev ribolovnih dejavnosti plovil, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic;

(b) zaprtje ribolova;

(c) prepoved za gospodarske subjekte ►M5  Unije ◄ , da sprejmejo iztovarjanje, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje ter pretovarjanje rib in ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic;

(d) prepoved dajanja rib in ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic, na trg ali njihove uporabe za druge komercialne namene;

(e) prepoved dobavljanja živih rib za ribogojstvo v vodah pod jurisdikcijo zadevnih držav članic;

(f) prepoved sprejemanja živih rib, ki jih ulovi plovilo, ki pluje pod zastavo zadevne države članice, zaradi ribogojstva v vodah pod jurisdikcijo drugih držav članic;

(g) prepoved ribolova za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice, v vodah pod jurisdikcijo drugih držav članic;

(h) ustrezno spremembo podatkov o ribolovu, ki jih predložijo države članice.

3.  Država članica sporoči zahtevo iz odstavka 1 istočasno Komisiji in zadevnim državam članicam. Druge države članice lahko Komisiji predložijo pisne pripombe v petih delovnih dneh od prejema zahteve. Komisija sprejme odločitev v 15 delovnih dneh od prejema zahteve.

4.  Nujni ukrepi začnejo veljati takoj. Sporočijo se zadevnim državam članicam in objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

5.  Zadevne države članice lahko v petnajstih delovnih dneh od prejema uradnega obvestila odločitev Komisije predajo Svetu.

6.  Svet lahko v enem mesecu od datuma, ko mu je bila predana odločitev Komisije, s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev.



NASLOV XII

PODATKI IN OBVEŠČANJE



POGLAVJE I

Analiza in revizija podatkov

Člen 109

Splošna načela analize podatkov

1.  Države članice za namene potrjevanja podatkov, evidentiranih v skladu s to uredbo, najpozneje do 31. decembra 2013 vzpostavijo računalniško zbirko podatkov in sistem potrjevanja.

2.  Države članice zagotovijo, da so vsi podatki, evidentirani v skladu s to uredbo, točni in popolni ter predloženi v skladu z roki, določenimi s skupno ribiško politiko. Zlasti:

(a) države članice izvedejo navzkrižno preverjanje, analize in preverjanja naslednjih podatkov z uporabo samodejnih računalniških algoritmov in mehanizmov:

(i) podatkov iz sistema za spremljanje plovil;

(ii) podatki o ribolovnih dejavnostih, zlasti iz ladijskega ribolovnega dnevnika, deklaracije o iztovarjanju, deklaracije o pretovarjanju in predhodnemu obveščanju;

(iii) podatkov iz deklaracij o prevzemu, prevoznih dokumentov in obvestil o prodaji;

(iv) podatkov iz dovoljenj za gospodarski ribolov in dovoljenj za ribolov;

(v) podatkov iz inšpekcijskih poročil;

(vi) podatkov o moči motorja;

(b) po potrebi se navzkrižno preverijo, analizirajo in preverijo tudi naslednji podatki:

(i) podatki iz sistema za zaznavanje plovil;

(ii) podatkov o opažanjih;

(iii) podatki glede mednarodnih sporazumov o ribolovu;

(iv) podatki o vstopih in izstopih z ribolovnih območij, morskih območij, na katerih se uporabljajo posebna pravila o dostopu do voda in virov, z ureditvenih območij regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in podobnih organizacij ter iz voda tretje države;

(v) podatki iz sistema samodejnega prepoznavanja.

3.  Sistem potrjevanja omogoča takojšnjo identifikacijo neskladnosti, napak in manjkajočih informacij v podatkih.

4.  Države članice zagotovijo, da so v zbirki podatkov jasno prikazane vse neskladnosti, ki jih je odkril sistem potrjevanja. V zbirki podatkov so označeni tudi vsi podatki, ki so bili popravljeni, in navedeni razlogi za te popravke.

5.  Če je ugotovljena neskladnost podatkov, država članica opravi potrebne preiskave, in sprejme potrebne ukrepe, če obstajajo razlogi za sum, da je bila storjena kršitev.

6.  Države članice zagotovijo, da so datumi za prejem podatkov, njihov vnos in potrjevanje ter datumi za nadaljnje ukrepanje po ugotovljenih neskladnostih jasno vidni v zbirki podatkov.

7.  Če se podatki iz odstavka 2 ne pošiljajo v elektronski obliki, države članice zagotovijo, da se nemudoma ročno vnesejo v zbirko podatkov.

8.  Države članice oblikujejo nacionalni načrt za izvajanje sistema potrjevanja, ki zajema podatke iz točk (a) in (b) odstavka 2, in spremljanje neskladnosti. Načrt omogoča državam članicam, da na podlagi obvladovanja tveganja določijo prednostne naloge za potrjevanje in navzkrižna preverjanja ter za posledično spremljanje neskladnosti. Načrt se Komisiji predloži v odobritev do 31. decembra 2011. Komisija načrte odobri pred 1. julijem 2012, potem ko državam članicam omogoči izvedbo popravkov. Spremembe načrta se vsako leto predložijo Komisiji v odobritev.

9.  Če Komisija na podlagi svojih preiskav ugotovi neskladnosti pri podatkih, vnesenih v zbirko podatkov države članice, lahko po predložitvi dokumentacije in posvetovanju s to državo članico od nje zahteva, da razišče razloge za neskladnost in popravi podatke, če je to potrebno.

10.  Zbirke podatkov, ki jih v skladu s to uredbo vzpostavijo države članice, in podatki, ki jih zberejo, se štejejo za verodostojne pod pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja.

Člen 110

Dostop do podatkov

1.  Države članice zagotovijo, da ima Komisija ali organ, ki ga ta imenuje, vedno in brez predhodnega obvestila dostop na daljavo do vseh podatkov iz člena 115. Komisija ima tudi možnost, da ročno in avtomatsko prenese te podatke za vsako obdobje ali vsako število ribiških plovil.

2.  Države članice odobrijo dostop uradnikom Komisije na podlagi elektronskih potrdil, ki jih izda Komisija ali organ, ki ga ta imenuje.

Dostop se omogoči na varnem delu spletnega mesta držav članic iz člena 115.

3.  Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 lahko države članice do 30. junija 2012 s Komisijo in organom, ki ga ta imenuje, izvajajo pilotne projekte, da se zagotovi dostop na daljavo v realnem času do podatkov držav članic o ribolovnih možnostih, ki se beležijo in potrjujejo v skladu s to uredbo. Če sta Komisija in zadevna država članica zadovoljni z rezultatom pilotnega projekta in dokler dostop na daljavo deluje v skladu z dogovorom, za zadevno državo članico preneha veljati obveznost poročanja o ribolovnih možnostih iz člena 33(2) in (8). Oblika in postopki dostopa do podatkov se preučijo in preskusijo. Države članice do 1. januarja 2012 obvestijo Komisijo, ali nameravajo izvesti pilotne projekte. Svet se lahko od 1. januarja 2013 naprej odloči za drugačen način in pogostost prenosa podatkov, ki jih države članice pošiljajo Komisiji.

Člen 111

Izmenjava podatkov

1.  Vsaka država članica zastave zagotovi neposredno elektronsko izmenjavo ustreznih informacij z drugo državo članico ter po potrebi Komisijo ali organom, ki ga je ta imenovala, zlasti:

(a) podatkov iz sistema za spremljanje plovil, kadar se njena plovila nahajajo v vodah drugih držav članic;

(b) informacij iz ladijskega ribolovnega dnevnika, kadar njena plovila opravljajo ribolov v vodah drugih držav članic;

(c) deklaracij o iztovarjanju in deklaracij o pretovarjanju, kadar se tovrstne dejavnosti izvajajo v pristaniščih drugih držav članic;

(d) predhodnega obvestila, kadar je namembno pristanišče v drugi državi članici.

2.  Vsaka obalna država članica zagotovi neposredno elektronsko izmenjavo ustreznih informacij z drugo državo članico ter po potrebi Komisijo ali organom, ki ga je ta imenovala, zlasti s posredovanjem:

▼C2

(a) informacij iz obvestil o prodaji državi članici zastave, kadar je prva prodaja izvedena iz ribiškega plovila druge države članice;

▼B

(b) informacij iz deklaracij o prevzemu, kadar se ribe skladiščijo v državi članici, ki ni država članica zastave ali država članica iztovarjanja;

(c) informacij iz obvestil o prodaji in deklaracij o prevzemu državi članici, v kateri je bil tovor iztovorjen.

3.  Podrobnejša pravila za uporabo tega člena, zlasti za preverjanje kakovosti podatkov, upoštevanja rokov za njihovo predložitev, navzkrižno preverjanje, analizo in preverjanje podatkov ter za vzpostavitev standardizirane oblike za prenos in izmenjavo podatkov, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.



POGLAVJE II

Zaupnost podatkov

Člen 112

Varstvo osebnih podatkov

1.  Ta uredba ne posega in nikakor ne vpliva na raven varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z določbami zakonodaje ►M5  Unije ◄  in nacionalnim pravom, zlasti ne spreminja obveznosti držav članic pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES niti obveznosti institucij in organov ►M5  Unije ◄ pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

2.  Pravice oseb v zvezi z njihovimi podatki o registraciji, ki se obdelujejo v nacionalnih sistemih, se uveljavljajo v skladu s pravom države članice, ki je shranila njihove osebne podatke, in zlasti v skladu z določbami o izvajanju Direktive 95/46/ES, kar zadeva njihove podatke o registraciji, ki se obdelujejo v sistemih ►M5  Unije ◄ , pa v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 113

Zaupnost poklicne in poslovne skrivnosti

1.  Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se podatki, zbrani in prejeti na podlagi te uredbe, obravnavajo v skladu z veljavnimi pravili o poklicni in poslovni skrivnosti podatkov.

2.  Podatki, ki jih izmenjajo države članice in Komisija, se pošljejo samo osebam v državah članicah ali institucijah ►M5  Unije ◄ , katerih funkcije zahtevajo, da imajo dostop do takih podatkov, ne pa tudi drugim osebam, razen če države članice, ki pošljejo podatke, to izrecno odobrijo.

3.  Podatki iz odstavka 1 se ne smejo uporabiti za drugačne namene kakor za tiste, ki jih določa ta uredba, razen če organi, ki jih pošljejo, izrecno odobrijo uporabo podatkov za druge namene, in pod pogojem, da veljavni predpisi v državi članici organa, ki prejema podatke, take uporabe podatkov ne prepovedujejo.

4.  Sporočanje podatkov na podlagi te uredbe osebam, ki delajo za pristojne organe, sodišča, druge javne organe in Komisijo ali organ, ki ga ta imenuje, in katerih razkritje bi škodilo:

(a) varovanju zasebnosti in integritete posameznika v skladu z zakonodajo ►M5  Unije ◄ o varstvu osebnih podatkov;

(b) poslovnim interesom fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino;

(c) poteku sodnih postopkov in pravnemu svetovanju ali

(d) namenu inšpekcijskih pregledov ali preiskav,

urejajo veljavna pravila o zaupnosti. Informacije se lahko vedno razkrijejo, če je to potrebno za prenehanje ali prepoved kršitve pravil skupne ribiške politike.

5.  Za podatke iz odstavka 1 velja enaka stopnja varovanja kot jo za podobne podatke zagotavljajo nacionalna zakonodaja države članice, ki prejema podatke, in ustrezne določbe, ki se uporabljajo za institucije ►M5  Unije ◄ .

6.  Ta člen se ne razume kot ovira za uporabo podatkov, pridobljenih v skladu s to uredbo, v pravnih sporih ali postopkih, ki so bili sproženi naknadno zaradi neupoštevanja pravil skupne ribiške politike. Pristojni organi države članice, ki pošilja podatke, se obvestijo o vseh primerih, v katerih se navedeni podatki uporabljajo v te namene.

7.  Ta člen ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah.



POGLAVJE III

Uradna spletna mesta

Člen 114

Uradna spletna mesta

1.  Za namene te uredbe vsaka država članica najpozneje do 1. januarja 2012 vzpostavi uradno spletno mesto, ki je dostopno prek interneta in vsebuje informacije, navedene v členih 115 in 116. Države članice Komisiji sporočijo internetne naslove svojega uradnega spletnega mesta. Komisija se lahko odloči oblikovati skupne standarde in postopke, da bi zagotovila pregledno komuniciranje med samimi državami članicami ter med državami članicami, Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva in Komisijo, vključno s pošiljanjem redno posodobljenih evidenc ribolovnih dejavnostih v povezavi z ribolovnimi možnostmi.

2.  Uradno spletno mesto vsake države članice vsebuje javno dostopni del in varni del. Na uradnem spletnem mestu vsaka država članica vnaša, vzdržuje in posodablja podatke, potrebne za nadzor v skladu s to uredbo.

Člen 115

Javno dostopni del spletnega mesta

Države članice na javno dostopnem delu svojega spletnega mesta nemudoma objavijo ali zagotovijo neposredno povezavo na:

(a) imena in naslove pristojnih organov, odgovornih za izdajanje dovoljenj za gospodarski ribolov in dovoljenj za ribolov iz člena 7;

(b) seznam določenih pristanišč za pretovarjanje iz člena 20 z navedbo njihovega obratovalnega časa;

(c) en mesec po začetku veljavnosti večletnega načrta in po odobritvi Komisije, seznam določenih pristanišč iz člena 43 z navedbo njihovega obratovalnega časa, in 30 dni kasneje s tem povezane pogoje za beleženje in sporočanje količin vrst, za katere velja večletni načrt, za vsako iztovarjanje;

(d) odločitev o zaprtju v realnem času in o jasni določitvi geografskega območja prizadetega ribolovnega območja, trajanju zaprtja in pogojih za ribolov na tem območju v času zaprtja, kakor je navedeno v členu 53(2);

(e) podatke o kontaktni točki za pošiljanje ali predložitev ladijskih ribolovnih dnevnikov, predhodnih obvestil, deklaracij o pretovarjanju, deklaracij o iztovarjanju, obvestil o prodaji, deklaracij o prevzemu in prevoznih dokumentov iz členov 14, 17, 20, 23, 62, 66 in 68;

(f) zemljevid s koordinatami začasno zaprtega območja v realnem času iz člena 54 z navedbo trajanja zaprtja in pogojev za ribolov na zadevnem zaprtem območju;

(g) odločitev o zaprtju ribolovnega območja iz člena 35 in vse potrebne podrobnosti.

Člen 116

Varni del spletnega mesta

1.  Na varnem delu svojega spletnega mesta vsaka država članica vnaša, vzdržuje in posodablja povezave na naslednje sezname in zbirke podatkov:

(a) sezname uradnikov, odgovornih za inšpekcijske preglede iz člena 74;

(b) elektronsko zbirko podatkov za obdelavo poročil o inšpekcijskih pregledih in nadzorovanju, ki jih sestavijo uradniki, kot je določeno v členu 78;

(c) računalniške datoteke sistema za spremljanje plovil, ki jih evidentira njihov center za spremljanje ribištva, kot je določeno v členu 9;

(d) elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje seznam vseh dovoljenj za gospodarski ribolov in vseh dovoljenj za ribolov, ki se izdajo in upravljajo v skladu s to uredbo, z jasno navedbo veljavnih pogojev in informacij o vseh začasno ukinjenih in preklicanih dovoljenjih za gospodarski ribolov in dovoljenjih za ribolov;

(e) način merjenja neprekinjenega obdobja 24 ur iz člena 26(6);

(f) elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje vse pomembne podatke o ribolovnih možnostih, kot je določeno v členu 33;

(g) nacionalne programe nadzora iz člena 46;

(h) elektronsko zbirko podatkov, namenjeno preverjanju popolnosti in kakovosti zbranih podatkov, v skladu s členom 109.

2.  Vsaka država članica zagotovi:

(a) Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje, dostop na daljavo do vseh podatkov iz tega člena prek varne internetne povezave 24 ur dnevno vseh sedem dni v tednu;

(b) neposredno elektronsko izmenjavo ustreznih informacij z drugimi državami članicami in Komisijo ali organom, ki ga ta imenuje.

3.  Država članica odobri dostop uradnikom Komisije na podlagi elektronskih potrdil, ki jih izda Komisija ali organ, ki ga ta imenuje.

4.  Podatki na varnem delu spletnih mest so dostopni le posebnim uporabnikom, ki jih v ta namen pooblastijo zadevne države članice ali Komisija oziroma organ, ki ga ta imenuje. Podatki, ki so dostopni tem osebam, so omejeni na tiste podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog in dejavnosti pri zagotavljanju skladnosti s pravili skupne ribiške politike, zato zanje veljajo pravila o zaupnosti uporabe takih podatkov.

5.  Podatki na varnem delu spletnega mesta so shranjeni le tako dolgo, kot je potrebno za namene te uredbe, vendar vedno najmanj tri koledarska leta od leta, ki sledi letu, v katerem so bile informacije evidentirane. Osebni podatki, ki se v skladu s to uredbo izmenjajo za zgodovinsko, statistično ali znanstveno uporabo, se izmenjajo samo v anonimni obliki, ali če to ni mogoče, samo z zakodirano identiteto posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

6.  Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.



NASLOV XIII

IZVAJANJE

Člen 117

Upravno sodelovanje

1.  Organi, odgovorni za izvajanje te uredbe v državah članicah, sodelujejo med seboj, s pristojnimi organi tretjih držav, Komisijo in organom, ki ga ta imenuje, da zagotovijo skladnost s to uredbo.

2.  Za namene iz odstavka 1 se vzpostavi sistem medsebojne pomoči, ki vsebuje pravila o izmenjavi informacij bodisi na predhodno zahtevo bodisi spontano.

3.  Država članica, v kateri so potekale ribolovne dejavnosti, Komisiji na njeno zahtevo in državi članici zastave ribiškega plovila v elektronski obliki istočasno pošlje vse ustrezne informacije.

4.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 118

Obveznosti poročanja

1.  Države članice vsakih pet let Komisiji pošljejo poročilo o uporabi te uredbe.

2.  Komisija na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice, in lastnih ugotovitev vsakih pet let sestavi poročilo ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.  Komisija pet let po začetku veljavnosti te uredbe oceni vpliv te uredbe na skupno ribiško politiko.

4.  Države članice Komisiji predložijo poročilo in v njem navedejo uporabljena pravila za pripravo poročil na podlagi osnovnih podatkov.

5.  Podrobna pravila o vsebini in obliki poročil držav članic za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 119.

Člen 119

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2.  Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.



NASLOV XIV

SPREMEMBE IN RAZVELJAVITVE

Člen 120

Spremembe Uredbe (ES) št. 768/2005

Uredba (ES) št. 768/2005 se spremeni:

1. v členu 3 se doda naslednja točka:

„(i) olajšati enotno izvajanje sistema nadzora skupne ribiške politike, ki vključuje zlasti:

 organizacijo operativnega usklajevanja nadzornih dejavnosti držav članic za izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, programov nadzora nad nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom (‚IUU‘) ter mednarodnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov,

 inšpekcijske preglede, potrebne za izpolnjevanje nalog Agencije v skladu z določbami iz člena 17a.“;

2. v členu 5

(a) se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  Operativno usklajevanje Agencije zajema nadzor vseh dejavnosti, zajetih v skupni ribiški politiki.“;

(b) se doda naslednji odstavek:

„3.  Za okrepljeno operativno usklajevanje med državami članicami lahko Agencija izdela operativne načrte z zadevnimi državami članicami in usklajuje njihovo izvajanje.“;

3. člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Pomoč Komisiji in državam članicam

Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri zagotavljanju doslednega, enotnega in učinkovitega izpolnjevanja obveznosti v skladu s pravili skupne ribiške politike, vključno z bojem proti ribolovu IUU ter sodelovanjem s tretjimi državami. Agencija zlasti:

(a) izdela in razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inštruktorjev ribiških inšpektoratov držav članic in zagotovi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje za te uradnike in drugo osebje, ki je vključeno v dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(b) izdela in razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inšpektorjev Skupnosti pred njihovo prvo razporeditvijo ter tem uradnikom redno zagotavlja dodatne izpopolnjevalne tečaje in seminarje;

(c) na zahtevo držav članic opravi skupno nabavo blaga in storitev, povezanih z dejavnostmi nadzora in inšpekcijskih pregledov držav članic, ter priprave za izvajanje skupnih pilotnih projektov držav članic in njihovo usklajevanje;

(d) pripravi skupne operativne postopke v zvezi s skupnimi dejavnostmi nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajata dve ali več držav članic;

(e) izdela merila za izmenjavo sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami ter za zagotavljanje teh sredstev s strani držav članic;

(f) izvede analizo tveganja na podlagi podatkov o ulovu, iztovarjanju in ribolovnem naporu ter analizo tveganja v zvezi z neprijavljenim iztovarjanjem, ki med drugim vključuje primerjavo podatkov o ulovu in uvozu s podatki o izvozu in nacionalni porabi;

(g) na zahtevo Komisije ali držav članic razvije skupne metodologije in postopke inšpekcijskih pregledov;

(h) pomaga državam članicam na njihovo zahtevo izpolnjevati njihove lastne obveznosti, obveznosti Skupnosti in njihove druge mednarodne obveznosti, vključno z bojem proti ribolovu IUU ter obveznostmi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

(i) spodbuja in usklajuje pripravo enotnih metodologij obvladovanja tveganja na področju svoje pristojnosti;

(j) usklajuje in spodbuja sodelovanje med državami članicami in skupne standarde za pripravo načrtov vzorčenja, opredeljenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnost za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ( *1 ).

4. člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Izpolnjevanje obveznosti Skupnosti v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi

1.  Agencija na zahtevo Komisije usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov držav članic na podlagi mednarodnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov z izdelavo načrtov skupne uporabe.

2.  Agencija lahko nabavi, najame ali zakupi opremo, ki je potrebna za izvajanje načrtov skupne uporabe iz odstavka 1.“;

5. člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov

1.  Agencija na podlagi načrtov skupne uporabe usklajuje izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, vzpostavljenih v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.  Agencija lahko nabavi, najame ali zakupi opremo, ki je potrebna za izvajanje načrtov skupne uporabe iz odstavka 1.“;

6. za poglavjem III se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE IIIA

PRISTOJNOSTI AGENCIJE

Člen 17a

Določitev uradnikov Agencije za inšpektorje Skupnosti

Uradniki Agencije se lahko v skladu s členom 79 Uredbe (ES) št. 1224/2009 določijo za inšpektorje Skupnosti v mednarodnih vodah.

Člen 17b

Ukrepi Agencije

Kadar je to ustrezno, Agencija:

(a) izdaja priročnike o usklajenih standardih za inšpekcijske preglede;

(b) pripravlja navodila, ki odražajo najboljše prakse na področju nadzora skupne ribiške politike, vključno z usposabljanjem nadzornih uradnikov, in jih redno posodablja;

(c) Komisiji zagotavlja potrebno tehnično in upravno podporo za izvajanje njenih nalog.

Člen 17c

Sodelovanje

1.  Države članice in Komisija sodelujejo z Agencijo in ji zagotavljajo potrebno pomoč pri izvajanju njenih nalog.

2.  Agencija z ustreznim upoštevanjem različnih pravnih sistemov v posameznih državah članicah spodbuja sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Komisijo pri razvijanju usklajenih standardov za nadzor v skladu z zakonodajo Skupnosti ter ob upoštevanju najboljših praks v državah članicah in dogovorjenih mednarodnih standardov.

Člen 17d

Enota za izjemne razmere

1.  Kadar Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj dveh držav članic ugotovi, da gre za razmere z resnim neposrednim, posrednim ali morebitnim tveganjem za skupno ribiško politiko, in tveganja ni mogoče preprečiti, odpraviti ali zmanjšati z obstoječimi sredstvi ali ga ni mogoče ustrezno obvladati, o tem takoj obvesti Agencijo.

2.  Agencija na podlagi takega obvestila Komisije ali na lastno pobudo takoj ustanovi enoto za izjemne razmere in o tem obvesti Komisijo.

Člen 17e

Naloge enote za izjemne razmere

1.  Enota za izjemne razmere, ki jo ustanovi Agencija, je odgovorna za zbiranje in vrednotenje vseh ustreznih informacij ter ugotavljanje razpoložljivih možnosti za čim učinkovitejše in hitrejše preprečevanje, odpravo ali zmanjšanje tveganja za skupno ribiško politiko.

2.  Enota za izjemne razmere lahko zaprosi za pomoč kateri koli javni organ ali posameznika, za katerega meni, da ima potrebno strokovno znanje in izkušnje za učinkovito obvladovanje izjemnih razmer.

3.  Agencija zagotovi potrebno usklajevanje za primeren in pravočasen odziv na izjemne razmere.

4.  Enota za izjemne razmere, kadar je to ustrezno, obvešča javnost o možnih tveganjih in sprejetih ukrepih.

Člen 17f

Večletni delovni program

1.  V večletnem delovnem programu Agencije so določeni njeni splošni cilji, pristojnosti, naloge, kazalniki uspešnosti in prednostne naloge za vsak ukrep Agencije v petletnem obdobju. Večletni delovni program vključuje predstavitev načrta kadrovske politike in oceno dodeljenih proračunskih sredstev za doseganje ciljev navedenega petletnega obdobja.

2.  Večletni delovni program je oblikovan v skladu s sistemom in metodologijo upravljanja po dejavnosti, ki ju je razvila Komisija. Sprejme ga upravni odbor.

3.  Letni delovni program iz člena 23(2)(c) se nanaša na večletni delovni program. V njem so jasno navedeni dodatki, spremembe ali izbrisi v primerjavi z delovnim programom za preteklo leto ter napredek pri doseganju splošnih ciljev in izpolnjevanju prednostnih nalog večletnega delovnega programa.

Člen 17g

Sodelovanje v pomorskih zadevah

Agencija prispeva k izvajanju integrirane pomorske politike EU in zlasti sklepa upravne sporazume z drugimi organi v zadevah iz te uredbe po odobritvi s strani upravnega odbora. Izvršni direktor v zgodnji fazi takih pogajanj o tem obvesti Komisijo in države članice.

Člen 17h

Podrobna pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Ta pravila lahko zlasti zajemajo oblikovanje načrtov za obvladovanje izjemnih razmer, ustanovitev enote za izjemne razmere in praktične postopke, ki jih je treba izvajati.“.

Člen 121

Spremembe drugih uredb

1.  V Uredbi (ES) št. 847/96 se črta člen 5.

2.  Uredba (ES) št. 2371/2002 se spremeni:

(a) člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Sistem Skupnosti za nadzor in izvrševanje

Nadzorujeta se dostop do voda in virov ter izvajanje dejavnosti iz člena 1, zagotovi pa se tudi skladnost s pravili skupne ribiške politike. V ta namen se vzpostavi sistem Skupnosti za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje pravil skupne ribiške politike.“;

(b) členi 22 do 28 se črtajo.

3.  V Uredbi Sveta (ES) št. 811/2004 z dne 21. aprila 2004 o določitvi ukrepov za obnovitev staleža severnega osliča ( 6 ) se črtajo členi 7, 8, 10, 11, 12 in 13.

4.  V Uredbi Sveta (ES) št. 2115/2005 z dne 20. decembra 2005 o obnovitvenih načrtih za grenlandsko morsko ploščo v okviru Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika ( 7 ) se črta člen 7.

5.  V Uredbi Sveta (ES) št. 2166/2005 z dne 20. decembra 2005 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka ( 8 ) se črta poglavje IV.

6.  V Uredbi Sveta (ES) št. 388/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v Biskajskem zalivu ( 9 ) se črta poglavje IV.

7.  V Uredbi Sveta (ES) št. 509/2007 z dne 7. maja 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu ( 10 ) se črta poglavje IV.

8.  V Uredbi Sveta (ES) št. 676/2007 z dne 11. junija 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju ( 11 ), se črta poglavje IV.

9.  V Uredbi Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže ( 12 ), se črtajo člen 10(3) in (4), člen 11(2) in (3), členi 12, 13, 15, člen 18(2) in (3), člena 19 in 20, drugi odstavek člena 22 ter členi 23, 24 in 25.

10.  V Uredbi Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež ( 13 ), se črtata člena 5 in 6.

11.  V Uredbi Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže ( 14 ), se črtajo členi 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28 in 29.

Člen 122

Razveljavitve

1.  Razveljavi se Uredba (EGS) št. 2847/93, razen členov 6, 8 in 11, ki se razveljavijo z dnem začetka veljavnosti izvedbenih pravil za člene 14, 21 in 23 te uredbe, in člena 5, člena 9(5) in členov 13, 21 in 34, ki se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2011.

2.  Uredba (ES) št. 1627/94 se razveljavi z dnem začetka veljavnosti izvedbenih pravil za člen 7 te uredbe.

3.  Uredba (ES) št. 1966/2006 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.

Člen 123

Sklicevanje

Sklicevanja na razveljavljene uredbe in določbe, črtane v skladu s členom 121, se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.



NASLOV XIV

KONČNE DOLOČBE

Člen 124

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Vendar pa:

(a) člen 33(6) in (9), členi 37, 43, 58, 60, 61, 63, 67, 68, 73, 78 in 84, člen 90(2), (3) in (4), člena 93 in 117 ter člen 121(3) do (11) se uporabljajo od 1. januarja 2011;

(b) členi 6, 7, 14, 21 in 23 se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti njihovih izvedbenih pravil;

(c) člen 92 se začne uporabljati šest mesecev po začetku veljavnosti njegovega izvedbenega pravila.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

POSEBNA REFERENČNA MERILA ZA INŠPEKCIJSKE PREGLEDE, KI SE UPORABLJAJO PRI VEČLETNIH NAČRTIH

Cilj

1.

Vsaka država članica določi posebna referenčna merila za inšpekcijske preglede v skladu s to prilogo.

Strategija

2.

Inšpekcijski pregledi in nadzorovanje ribolovnih dejavnosti so usmerjeni predvsem na ribiška plovila, za katera je verjetno, da lovijo vrste, za katere velja večletni načrt. Naključni inšpekcijski pregledi pri prevozu in trženju vrst, za katere velja večletni načrt, se uporabljajo kot dopolnilni mehanizem navzkrižnega preverjanja za preskus učinkovitosti inšpekcijskega pregleda in nadzorovanja.

Prednostna razvrstitev

3.

Različne vrste ribolovnega orodja se prednostno razvrstijo na različne ravni, odvisno od obsega omejitev ribolovnih možnosti, ki veljajo za ladjevje. Zato vsaka država članica določi posebno prednostno razvrstitev.

Ciljna referenčna merila

4.

Države članice začnejo najpozneje en mesec od začetka veljavnosti uredbe o določitvi večletnega načrta izvajati svoj načrt inšpekcijskih pregledov, pri čemer upoštevajo spodaj navedene cilje.

Države članice navedejo in opišejo, katera strategija vzorčenja bo uporabljena.

Komisija ima na zahtevo dostop do načrta vzorčenja, ki ga uporablja država članica.

(a) Obseg inšpekcijskih pregledov v pristaniščih

Točnost, ki jo je treba doseči, bi morala biti praviloma najmanj takšna kot pri uporabi enostavne metode naključnega vzorčenja, pri kateri se v državi članici inšpekcijsko pregleda 20 % vseh iztovorjenih vrst (po teži), za katere velja večletni načrt.

(b) Obseg inšpekcijskih pregledov pri trženju

Pregleda se 5 % količin vrst, za katere velja večletni načrt in ki so na voljo za prodajo na dražbi.

(c) Obseg inšpekcijskih pregledov na morju

Prilagodljivo referenčno merilo, ki se določi po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju. Referenčna merila za inšpekcijske preglede na morju se izrazijo kot število obhodnih dni na morju na območjih upravljanja, po možnosti skupaj s posebnim referenčnim merilom za obhodne dni na posameznih območjih.

(d) Obseg zračnega nadzorovanja

Prilagodljivo referenčno merilo, ki se določi po podrobni analizi ribolovne dejavnosti na vsakem območju ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, ki so na voljo državi članici.




PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA



Uredba (EGS) št. 2847/93

Ta uredba

Člen 1(1)

Člena 1 in 2

Člen 1(2)

Člen 5(3)

Člen 1(3)

Člen 2

Člen2

Člen 5

Člen3

Člen 9

Člen 4(1)

Člen 5

Člen 4(2)

Člen 75

Člen 5(a) in (b)

Člen 74

Člen 5(c)

Člen 8

Člen 6

Členi 14, 15 in 16

Člen 7

Člena 17 in 18

Člen 8

Člena 23, 24 in 25

Člen 9(1), (2), (3), (4), (4a), (5), (6), (7), (8) in (9)

Členi 62, 63, 64, 65 in 68

Člen 9(4b) in (5)

Členi 66 in 67

Člen 11

Členi 20, 21 in 22

Člen 13

Člen 68

Člen 14

Člen 59

Člen 15(1), (2) in (4)

Člena 33 in 34

Člen 15(3)

Člen 36

Člen 16

Člen 117

Člen 17

Člen 5

Člen 19

Člena 112 in 113

Naslov IIA

Naslov IV, poglavje I, oddelek 2

Člen 20(1)

Člen 47

Člen 20(2)

Člen 49

Člen 21(1)

Člen 33

Člen 21(2)

Člen 35

Člen 21(3)

Člen 36

Člen 21(4)

Člen 37

Člen 21a

Člen 35

Člen 21b

Člen 34

Člen 21c

Člen 36

Člen 23

Člen 105

Naslov V

Naslov IV, poglavje II, in člen 109

Člen 28(1)

Člen 56

Člen 28(2)

Člena 57 in 70

Člen 28(2a)

Člen 56

Člen 29

Členi 96, 97, 98 in 99

Člen 30

Člen 102

Člen 31(1) in (2)

Člena 89 in 90

Člen 31(4)

Člen 86

Člen 32(1)

Člen 85

Člen 32(2)

Člen 88

Člen 33

Člen 86

Člen 34

Člen 117

Člen 34a

Člen 117

Člen 34b

Člen 98

Člen 34c

Člen 95

Člen 35

Člen 118

Člen 36

Člen 119

Člen 37

Člena 112 in 113

Člen 38

Člen 3

Člen 39

Člen 122

Člen 40

Člen 124

Uredba (ES) št. 1627/94

Ta uredba

Cela uredba

Člen 7

Uredba (ES) št. 847/96

Ta uredba

Člen 5

Člen 106

Uredba (ES) št. 2371/2002

Ta uredba

Člen 21

Člena 1 in 2

Člen 22(1)

Členi 6, 7, 8, 9, 14 in 75

Člen 22(2)

Členi 58, 59, 62, 68 in 75

Člen 23(3)

Člen 5(3), člen 5(5) in člen 11

Člen 23(4)

Člena 105 in 106

Člen 24

Člen 5, naslov VII in člena 71 in 91

Člen 25

Poglavji III in IV naslova VII in člen 89

Člen 26(1)

Člen 96

Člen 26(2)

Člen 108

Člen 26(4)

Člen 36

Člen 27(1)

Členi 96 do 99

Člen 27(2)

Člena 101 in 102

Člen 28(1)

Člen 117

Člen 28(3)

Členi 80, 81 in 83

Člen 28(4)

Člen 79

Člen 28(5)

Člen 74

Uredba (ES) št. 811/2004

Ta uredba

Člen 7

Člen 14(2)

Člen 8

Člen 17

Člen 10

Člen 14(3)

Člen 11

Člen 44

Člen 12

Člen 60(6)

Uredba (ES) št. 2166/2005

Ta uredba

Člen 9

Člen 14(3)

Člen 10

Člen 60(1)

Člen 12

Člen 44

Člen 13

Člen 60(6)

Uredba (ES) št. 2115/2005

Ta uredba

Člen 7

Člen 14(3)

Uredba (ES) št. 388/2006

Ta uredba

Člen 7

Člen 14(3)

Člen 8

Člen 60(1)

Člen 10

Člen 44

Člen 11

Člen 60(6)

Uredba (ES) št. 509/2007

Ta uredba

Člen 6

Člen 14(3)

Člen 8

Člen 44

Člen 9

Člen 60(6)

Uredba (ES) št. 676/2007

Ta uredba

Člen 10

Člen 14(2)

Člen 11

Člen 14(3)

Člen 12

Člen 60(1)

Člen 14

Člen 44

Člen 15

Člen 60(6)

Uredba (ES) št. 1098/2007

Ta uredba

Člen 15

Člen 14(3)

Člen 19

Člen 60(1)

Člen 24

Člen 46

Uredba (ES) št. 1342/2008

Ta uredba

Člen 19(1)

Člen 109(2)

Člen 19(2)

Člen 115

Člen 20

Člen 60

Člen 22

Člen 42

Člen 23

Člen 46

Člen 24

Člen 17

Člen 25

Člen 43

Člen 26

Člen 14(2)

Člen 27

Člen 44

Člen 28

Člen 60(6)



( 1 ) UL L 128, 21.5.2005, str. 1.

( 2 ) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

( 3 ) Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 60, 5.3.2008, str. 1).

( 4 ) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

( 5 ) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

( *1 ) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.“;

( 6 ) UL L 150, 30.4.2004, str. 1.

( 7 ) UL L 340, 23.12.2005, str. 3.

( 8 ) UL L 345, 28.12.2005, str. 5.

( 9 ) UL L 65, 7.3.2006, str. 1.

( 10 ) UL L 122, 11.5.2007, str. 7.

( 11 ) UL L 157, 19.6.2007, str. 1.

( 12 ) UL L 248, 22.9.2007, str. 1.

( 13 ) UL L 344, 20.12.2008, str. 6.

( 14 ) UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

Top