This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02009R0428-20161116
Council Regulation (EC) No 428/2009 of 5 May 2009 setting up a Community regime for the control of exports, transfer, brokering and transit of dual-use items (Recast)
Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev)
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev)
02009R0428 — SL — 16.11.2016 — 006.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA SVETA (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134 29.5.2009, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU) št. 1232/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. novembra 2011 |
L 326 |
26 |
8.12.2011 |
|
UREDBA (EU) št. 388/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. aprila 2012 |
L 129 |
12 |
16.5.2012 |
|
UREDBA (EU) št. 599/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014 |
L 173 |
79 |
12.6.2014 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1382/2014 z dne 22. oktobra 2014 |
L 371 |
1 |
30.12.2014 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2420 z dne 12. oktobra 2015 |
L 340 |
1 |
24.12.2015 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1969 z dne 12. septembra 2016 |
L 307 |
1 |
15.11.2016 |
popravljena z:
UREDBA SVETA (ES) št. 428/2009
z dne 5. maja 2009
o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo
(prenovitev)
POGLAVJE I
PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Ta uredba vzpostavlja režim Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo.
Člen 2
Za namene te uredbe:
1. „blago z dvojno rabo“ pomeni blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje pa tudi vse blago, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;
2. „izvoz“ pomeni:
(i) izvozni postopek v smislu člena 161 Uredbe (EGS) št. 2913/92 (carinskega zakonika Skupnosti);
(ii) ponovni izvoz v smislu člena 182 tega zakonika, ki pa ne zajema blaga v tranzitu; ter
(iii) prenos programske opreme ali tehnologije po elektronskih medijih, vključno s telefaksom, telefonom, elektronsko pošto ali kakršnimi koli drugimi elektronskimi sredstvi na območje zunaj Evropske skupnosti; vključuje tudi programsko opremo in tehnologijo, ki sta v elektronski obliki na voljo pravnim in fizičnim osebam ter mešanim družbam zunaj Skupnosti. Izvoz se uporablja tudi za ustni prenos tehnologije, če je ta tehnologija opisana po telefonu;
3. „izvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali mešano družbo:
(i) v imenu katere se izpolni izvozna deklaracija, to pomeni osebo, ki ima ob sprejemu deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in ima moč odločanja o pošiljanju izdelka zunaj carinskega območja Skupnosti. Če ni bila sklenjena nobena izvozna pogodba ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, ki ima moč odločanja o pošiljanju izdelka zunaj carinskega območja Skupnosti;
(ii) ki se odloči za prenašanje ali nudenje programske opreme ali tehnologije po elektronskih medijih, vključno s telefaksom, telefonom, elektronsko pošto ali kakršnimi koli drugimi elektronskimi sredstvi na območje zunaj Skupnosti.
Če ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja z blagom z dvojno rabo oseba s sedežem zunaj Skupnosti, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka s sedežem v Skupnosti;
4. „izvozna deklaracija“ pomeni listino, s katero oseba v predpisani obliki in na predpisan način napove, da želi začeti izvozni postopek za blago z dvojno rabo;
5. „posredniške storitve“ pomenijo:
— pogajanje v zvezi s posli ali urejanje poslov, ki zadevajo nakup, prodajo ali dobavo blaga z dvojno rabo iz ene tretje države v drugo, ali
— prodajo ali kupovanje blaga z dvojno rabo, ki je v tretjih državah, za prenos v drugo tretjo državo.
Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene pomožne storitve. Pomožne storitve so prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija;
6. „posrednik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali mešano družbo s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici Skupnosti, ki opravlja dejavnosti iz točke 5 iz Skupnosti na ozemlje tretje države;
7. „tranzit“ pomeni prevoz neskupnostnega blaga z dvojno rabo, ki vstopa in se prevaža prek carinskega ozemlja Skupnosti, namembni kraj pa je zunaj Skupnosti;
8. „individualno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo;
9. „splošno izvozno dovoljenje Unije“ pomeni izvozno dovoljenje za izvoz v določene namembne države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo njegove pogoje uporabe, kakor so navedeni v prilogah IIa do IIf;
10. „globalno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za neko vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom in/ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah;
11. „nacionalno splošno izvozno dovoljenje“ pomeni izvozno dovoljenje, izdano v skladu s členom 9(2), kakor ga določi nacionalna zakonodaja v skladu s členom 9 in Prilogo IIIc;
12. „carinsko območje Evropske unije“ pomeni območje v smislu člena 3 carinskega zakonika Skupnosti;
13. „neskupnostno blago z dvojno rabo“ pomeni blago, ki ima status neskupnostnega blaga v smislu člena 4(8) carinskega zakonika Skupnosti.
POGLAVJE II
PODROČJE UPORABE
Člen 3
1. Za izvoz blaga z dvojno rabo iz Priloge I je potrebno dovoljenje.
2. V skladu s členom 4 ali členom 8 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni vsebovano v Prilogi I, v vsa ali le nekatere namembne kraje.
Člen 4
1. Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če so pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež, obvestili izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje.
2. Dovoljenje je potrebno tudi za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima država nakupa oziroma namembna država embargo na orožje, ►M1 uveden s sklepom ali skupnim stališčem ◄ , ki ga sprejme Svet, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, in če so organi iz odstavka 1 obvestili izvoznika, da so ali bi lahko bili ti izdelki kot celota ali po delih namenjeni za končno vojaško uporabo. Za namene tega odstavka „vojaška uporaba“ pomeni:
(a) vključitev v vojaške izdelke s seznama vojaškega blaga držav članic;
(b) uporabo proizvodnih, testnih ali analiznih naprav in njihovih delov za razvoj, proizvodnjo ali vzdrževanje vojaških izdelkov s prej omenjenega seznama;
(c) uporabo kakršnih koli nedokončanih izdelkov v obratu za proizvodnjo vojaških izdelkov, navedenih v prej omenjenem seznamu.
3. Dovoljenje je potrebno tudi za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če so organi iz odstavka 1 obvestili izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo za dele ali sestavine vojaških izdelkov, navedenih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja te države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice.
4. Če je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti in ki ni navedeno v Prilogi I, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavkov 1, 2 in 3, mora o tem obvestiti organe iz odstavka 1, ki bodo odločili, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.
5. Države članice lahko sprejmejo ali obdržijo svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1.
6. Država članica, ki pri izvajanju določb iz odstavkov 1 do 5 naloži obveznost dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, po potrebi o tem obvesti druge države članice in Komisijo. Druge države članice to informacijo ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe.
7. Določbe člena 13(1), (2) in (5) do (7) se uporabljajo v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
8. Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 11 Uredbe (EGS) št. 2603/69.
Člen 5
1. Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo iz Priloge I je potrebno dovoljenje, če so pristojni organi države članice, v kateri je posrednikovo prebivališče ali sedež, posrednika obvestili, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1). Če je posrednik seznanjen, da je blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1), mora o tem obvestiti pristojne organe, ki bodo odločili, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.
2. Država članica lahko uporabo odstavka 1 razširi na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) in na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne kraje iz člena 4(2).
3. Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki določa, da je dovoljenje potrebno za posredništvo pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali je lahko to blago namenjeno eni od uporab iz člena 4(1).
4. Določbe člena 8(2), (3) in (4) se uporabljajo za nacionalne ukrepe iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
Člen 6
1. Pristojni organi države članice, preko katere poteka tranzit, lahko prepovejo tranzit neskupnostnega blaga z dvojno rabo iz Priloge I, če je ali je lahko to blago kot celota ali po delih namenjeno uporabam iz člena 4(1). Države članice pri odločanju o takšni prepovedi upoštevajo obveznosti in zaveze, ki so jih sprejele kot pogodbenice mednarodnih pogodb ali kot članice mednarodnih režimov neširjenja orožja.
2. Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko država članica določi, da lahko njeni pristojni organi v posameznih primerih zahtevajo dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo iz Priloge I, če je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno uporabam iz člena 4(1).
3. Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) in blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne kraje iz člena 4(2).
4. Določbe člena 8(2), (3) in (4) se uporabljajo za nacionalne ukrepe iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
Člen 7
Ta uredba se ne uporablja za opravljanje storitev ali prenos tehnologije, če to vključuje prehod oseb prek državne meje.
Člen 8
1. Država članica zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma uvede obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
2. Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu z odstavkom 1, takoj po sprejetju in navedejo natančne razloge zanje.
3. Države članice Komisijo takoj obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1.
4. Komisija ukrepe, o katerih je obveščena v skladu z odstavkoma 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
POGLAVJE III
IZVOZNO DOVOLJENJE IN DOVOLJENJE ZA POSREDNIŠKE STORITVE
Člen 9
1. Ta uredba uveljavlja splošna izvozna dovoljenja Unije za določen izvoz, naveden v prilogah IIa do IIf.
Pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik sedež, lahko izvozniku prepovejo uporabo teh dovoljenj, če obstaja upravičen sum glede njegove zmožnosti za upoštevanje dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.
Pristojni organi držav članic si izmenjajo informacije o izvoznikih, katerim je bila odvzeta pravica do uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, razen če presodijo, da izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga z dvojno rabo prek druge države članice. V ta namen bo uporabljen sistem iz člena 19(4).
Da se zagotovi, da splošna izvozna dovoljenja Unije iz prilog IIa do IIf zajemajo le transakcije z nizkim tveganjem, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a zaradi črtanja namembnih krajev iz področja uporabe navedenih splošnih izvoznih dovoljenj Unije, če za take namembne kraje začne veljati embargo na orožje iz člena 4(2).
Kadar v primerih tovrstnega embarga na orožje izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih krajev iz področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek iz člena 23b.
2. Dovoljenje za vsak drug izvoz, ki je potrebno v skladu s to uredbo, izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež. To dovoljenje je ob upoštevanju omejitev iz odstavka 4 lahko individualno, globalno ali splošno.
Vsa dovoljenja veljajo po vsej Skupnosti.
Izvozniki predložijo pristojnim organom vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnega in globalnega izvoznega dovoljenja, in s tem pristojnim nacionalnim organom zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga. Po potrebi je dovoljenje lahko pogojeno z izjavo o končni uporabi.
3. Države članice zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
4. Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:
(a) ne veljajo za blago iz Priloge IIg;
(b) se opredelijo z nacionalnim pravom ali prakso. Uporabljajo jih lahko vsi izvozniki s sedežem ali prebivališčem v državi članici izdaje teh dovoljenj, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in dopolnilne nacionalne zakonodaje. Izdajo se v skladu z navedbami iz Priloge IIIc ter v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.
Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vseh izdanih ali spremenjenih nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih. Komisija ta obvestila objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije;
(c) se ne smejo uporabljati, če so organi obvestili izvoznika, da je ali je lahko zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz odstavkov 1 in 3 člena 4 ali iz odstavka 2 člena 4 v državi, ki ima embargo na orožje, ►M1 uveden s sklepom ali skupnim stališčem ◄ Sveta ali sklepom OVSE, oziroma ima embargo na orožje, uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ali če je izvoznik seznanjen, da je blago namenjeno navedenim uporabam.
5. Države članice v svojih nacionalnih predpisih obdržijo ali uvedejo možnost izdaje globalnega izvoznega dovoljenja.
6. Države članice predložijo Komisiji seznam državnih organov, pooblaščenih za:
(a) izdajo izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo;
(b) odločanje o prepovedi tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo v skladu s to uredbo.
Komisija objavi seznam teh organov v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Člen 10
1. Dovoljenja za posredniške storitve iz te uredbe izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima posrednik prebivališče ali sedež. Ta dovoljenja se izdajo za določeno količino določenega blaga, ki se giblje med dvema ali več tretjimi državami. Jasno je treba opredeliti lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in njegovo točno lokacijo. Dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.
2. Posredniki predložijo pristojnim organom vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja za posredniške storitve v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo v tretji državi porekla, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni tretji državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.
3. Države članice zahtevke za dovoljenja za posredniške storitve obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
4. Države članice predložijo Komisiji seznam organov, pooblaščenih za izdajanje dovoljenj za opravljanje posredniških storitev v skladu s to uredbo. Komisija seznam teh organov objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Člen 11
1. Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembni kraj, ki ni naveden v ►M1 Prilogi IIa ◄ , ali za kateri koli namembni kraj pri blagu z dvojno rabo iz Priloge IV, nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organi države članice, ki so prejeli zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetujejo s pristojnimi organi ustrezne države ali držav članic in jim zagotovijo ustrezne podatke. Pozvana država ali države članice v desetih delovnih dneh sporoči(-jo) vse pridržke, ki jih ima(-jo) ali bi jih lahko imela(-e) glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.
Če v desetih delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvana država ali države članice nima(-jo) pridržkov.
V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
2. Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v desetih delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 13(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.
Člen 12
1. Države članice pri odločanju o izdaji individualnega ali globalnega izvoznega dovoljenja ali izdaji dovoljenja za posredniške storitve v skladu s to uredbo upoštevajo vse s tem povezane dejavnike, ki vključujejo:
(a) obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;
(b) njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, ►M1 uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem ◄ , ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;
(c) vprašanja nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeta v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme ( 1 );
(d) vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve.
2. Države članice pri proučevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje poleg meril iz odstavka 1 upoštevajo tudi, ali je izvoznik pri vložitvi zahtevka za dovoljenje uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji za dovoljenje.
Člen 13
1. Pristojni organi držav članic lahko v skladu s to uredbo zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavijo, odložijo izvršitev, spremenijo ali prekličejo že izdano izvozno dovoljenje. Če izvozno dovoljenje zavrnejo, razveljavijo, odložijo izvršitev, bistveno omejijo ali prekličejo ali če so sklenili, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posredujejo ustrezne informacije. Če pristojni organi države članice odložijo izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznanijo države članice in Komisijo.
2. Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi uradnega obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Če se zavrnitev ne razveljavi, ostane veljavna.
3. Pristojni organi držav članic nemudoma obvestijo države članice in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo iz Priloge I, sprejetih v skladu s členom 6. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.
4. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za dovoljenja za posredniške storitve.
5. Preden pristojni organi države članice v skladu s to uredbo izdajo dovoljenje za izvoz ali posredniške storitve ali odločijo o tranzitu, preučijo vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo iz Priloge I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovijo, ali so pristojni organi druge države članice ali več drugih držav članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel (to je za blago s skoraj identičnimi parametri ali tehničnimi lastnostmi za istega končnega uporabnika ali prejemnika). Najprej se posvetujejo s pristojnimi organi države članice ali držav članic, ki so izdali takšno zavrnitev ali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določata odstavka 1 in 3. Če se pristojni organi države članice po takšnem posvetovanju odločijo izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazložijo z vsemi ustreznimi informacijami.
6. Vsa obvestila iz tega člena se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 19(4).
7. Vse informacije, izmenjane v skladu z določbami tega člena, so v skladu z določbami člena 19(3), (4) in (6) o zaupnosti takšnih informacij.
Člen 14
1. Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja in dovoljenja za posredniške storitve se izdajo v pisni obliki ali z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz prilog IIIa in IIIb in sicer v enakem vrstnem redu.
2. Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.
POGLAVJE IV
USKLAJEVANJE SEZNAMA BLAGA Z DVOJNO RABO
Člen 15
1. Seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I se uskladi z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in k dogovorom o nadzoru izvoza, ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.
2. Priloga IV, ki spada pod Prilogo I, se posodobi glede na člen 30 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer zaradi javnega reda in javnih varnostnih interesov držav članic.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a v zvezi s posodabljanjem seznama blaga z dvojno rabo iz Priloge I. Priloga I se posodablja v obsegu iz odstavka 1 tega člena. Kadar posodabljanje Priloge I zadeva blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v prilogah IIa do IIg oziroma IV, se te priloge ustrezno spremenijo.
POGLAVJE V
CARINSKI POSTOPKI
Člen 16
1. Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.
2. Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.
3. Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Skupnosti in v skladu z njim, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katero obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Skupnost prek njenega ozemlja, če ima razloge za sum, da:
(a) pri izdaji dovoljenja niso bili upoštevani vsi potrebni podatki, ali
(b) so se od izdaje dovoljenja materialne okoliščine bistveno spremenile.
4. V primeru iz odstavka 3 se takoj posvetuje s pristojnimi organi države članice, ki so izdali izvozno dovoljenje, da bi lahko ukrepala v skladu s členom 13(1). Če se ti pristojni organi odločijo, da dovoljenje ostane veljavno, odgovorijo v desetih delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahtevajo podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v desetih oziroma 30 dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Država članica, ki je izdala dovoljenje, obvesti druge države članice in Komisijo.
Člen 17
1. Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.
2. Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi podatke v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Člen 18
Določbe členov 843 in 912a do 912g Uredbe (EGS) št. 2454/93 veljajo za omejitve v zvezi z izvozom, ponovnim izvozom in izhodom s carinskega območja, ko gre za blago z dvojno rabo, za katero je po tej uredbi pri izvozu potrebno dovoljenje.
POGLAVJE VI
UPRAVNO SODELOVANJE
Člen 19
1. Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi, zlasti za preprečitev nevarnosti, da bi morebitna neskladja pri izvajanju nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo lahko vodila v preusmeritev trgovskih tokov, ki bi povzročila težave eni ali več državam članicam.
2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi, da bi izboljšali učinkovitost režima Skupnosti za nadzor izvoza. Take informacije lahko zajemajo:
(a) podrobne podatke o izvoznikih, ki so z nacionalnimi sankcijami izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali ►M1 splošnih izvoznih dovoljenj Unije ◄ ;
(b) podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza.
3. Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ( 2 ) ter zlasti določbe o zaupnosti podatkov se smiselno uporabljajo ne glede na člen 23 te uredbe.
4. Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno v skladu s členom 23, uvede varen in šifriran sistem za izmenjavo informacij med državami članicami in po potrebi s Komisijo. Evropski parlament je obveščen o proračunu sistema, njegovem razvoju, začasni in končni postavitvi, delovanju ter stroških omrežja.
5. Za pripravo smernic za izvoznike in posrednike bodo pristojne države članice, v katerih imajo ti prebivališče ali sedež. Tudi Komisija in Svet lahko subjektom iz te uredbe zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse.
6. Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 3 ) in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 4 ).
POGLAVJE VII
NADZORNI UKREPI
Člen 20
1. Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v posamezni državi članici. Ti registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kakršni so računi, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj podatkov, da se lahko razbere:
(a) opis blaga z dvojno rabo;
(b) količina blaga z dvojno rabo;
(c) ime in naslov izvoznika in prejemnika;
(d) če je znano, končna uporaba in končni uporabnik blaga z dvojno rabo.
2. V skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v posamezni državi članici, posredniki vodijo registre ali evidence posredniških storitev, ki spadajo v področje uporabe člena 5, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katerega so bile zagotovljene posredniške storitve, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, in njihov namembni kraj ter države, ki jih te posredniške storitve zadevajo.
3. Registri ali evidence in listine iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve. Na zahtevo se predložijo pristojnim organom države članice, v kateri ima izvoznik sedež ali v kateri ima posrednik sedež ali prebivališče.
Člen 21
Pravilna uporaba te uredbe se zagotovi tako, da vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko:
(a) zberejo podatke o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje blago z dvojno rabo;
(b) ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor izvoza, ki lahko vključujejo predvsem pravico do vstopa v prostore oseb, ki jih zanima neki izvozni posel, ali posrednikov, ki opravljajo posredniške storitve pod pogoji iz člena 5.
POGLAVJE VIII
DRUGE DOLOČBE
Člen 22
1. Za blago z dvojno rabo s seznama v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Skupnosti potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga iz dela 2 Priloge IV.
2. Država članica lahko uvede obvezno dovoljenje za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, če ob prenosu:
— izvajalec ve, da je to blago namenjeno končnemu namembnemu kraju zunaj Skupnosti,
— je v državi članici, iz katere se to blago prenaša, potrebno dovoljenje v skladu s členi 3, 4 ali 8 za izvoz tega blaga na ta končni namembni kraj in za tak neposredni izvoz z njenega ozemlja ni splošnega ali globalnega dovoljenja,
— to blago v državi članici, v katero se prenaša, ne sme biti predelano ali obdelano, kakor določa člen 24 carinskega zakonika Skupnosti.
3. Zahtevek za dovoljenje za prenos je treba vložiti v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.
4. V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 11 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, če se okoliščine niso bistveno spremenile.
5. Država članica, ki sprejme predpise s tako zahtevo, obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija objavi ta podatek v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
6. Ukrepa iz odstavkov 1 in 2 ne vključujeta izvajanja nadzora na notranjih mejah Skupnosti, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem ozemlju Skupnosti.
7. Uporaba ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.
8. Listine in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo iz Priloge I znotraj Skupnosti se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnim organom države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.
9. Država članica lahko s svojimi predpisi za tisto blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih podatkov svojim pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Skupnosti.
10. V trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Skupnosti, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, je jasno navedeno, da se pri izvozu iz Skupnosti nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.
Člen 23
1. Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika.
Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.
2. Predsedujoči usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo ali usklajevalna skupina se vedno, če meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba.
3. Komisija Evropskemu parlamentu predloži letno poročilo o dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo, za katero velja člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ( 5 ).
Člen 23a
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(1) in člena15(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 2. julija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz člena 9(1) in člena 15(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9(1) in členom 15(3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 23b
1. Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.
2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 23a(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.
Člen 24
Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev vseh določb te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Člen 25
1. Vsaka država članica obvesti Komisijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno z ukrepi iz člena 24. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam.
2. Vsaka tri leta Komisija pregleda izvajanje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži obsežno poročilo o izvajanju in oceni učinka, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila.
3. Posebni deli poročila obravnavajo:
(a) usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo in njene dejavnosti. Informacije, ki jih zagotovi Komisija o preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo, se obravnavajo kot zaupne v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001. Informacije se v vsakem primeru štejejo za zaupne, če je verjetno, da bi njihovo razkritje bistveno škodovalo posredovalcu ali viru takih informacij;
(b) izvajanje člena 19(4) in poročanje o doseženi fazi pri vzpostavljanju varnega in šifriranega sistema za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo;
(c) izvajanje člena 15(1);
(d) izvajanje člena 15(2);
(e) obsežne informacije o ukrepih, ki so jih sprejele države članice v skladu s členom 24 in o katerih je Komisija obveščena v skladu z odstavkom 1 tega člena.
4. Komisija najpozneje 31. decembra 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe s posebnim poudarkom na izvajanju Priloge IIb, splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU002, ki ga po potrebi spremlja zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, zlasti glede vprašanja pošiljk majhne vrednosti.
Člen 25a
Brez poseganja v določbe sporazumov o medsebojni upravni pomoči ali protokolov o carinskih zadevah, ki so jih sklenile Unija in tretje države, lahko Svet pooblasti Komisijo, da se s tretjimi državami pogaja o sporazumih za vzajemno priznavanje nadzorov izvoza blaga z dvojno rabo iz te uredbe ter zlasti za odpravo zahtev za dovoljenja za ponovni izvoz na ozemlju Unije. Ta pogajanja potekajo v skladu s postopki iz člena 207(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, če je to primerno.
Člen 26
Ta uredba ne vpliva na:
— uporabo člena 296 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
— uporabo Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
Člen 27
Uredba (ES) št. 1334/2000 se razveljavi z učinkom od 27. avgusta 2009.
Pri zahtevkih za izvozna dovoljenja, vloženih pred 27. avgustom 2009, se ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1334/2000 še uporabljajo.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.
Člen 28
Ta uredba začne veljati devetdeset dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Seznam iz člena 3 te uredbe
SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO
Ta seznam izvaja mednarodno dogovorjeno kontrolo blaga z dvojno rabo, vključno z Wassenaarskim sporazumom, Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Avstralsko skupino in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC).
VSEBINA |
|
Opombe |
|
Kratice in okrajšave |
|
Opredelitev pojmov |
|
Skupina 0 |
Jedrski materiali, objekti in oprema |
Skupina 1 |
Posebni materiali in z njimi povezana oprema |
Skupina 2 |
Obdelava materialov |
Skupina 3 |
Elektronika |
Skupina 4 |
Računalniki |
Skupina 5 |
Telekomunikacije in "informacijska varnost" |
Skupina 6 |
Senzorji in laserji |
Skupina 7 |
Navigacija in letalska elektronika |
Skupina 8 |
Pomorstvo |
Skupina 9 |
Zračna plovila in pogon |
SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I
1. Za kontrolo blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni(e) seznam(e) za nadzor vojaškega blaga, ki ga(jih) vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo "GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA" se nanašajo prav na te sezname.
2. Cilj nadzora iz te priloge se ne bi smel izničiti z izvozom kakršnega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obratom), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element tega blaga in jo je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.
Opomba: pri presojanju, ali naj se nadzorovana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati dejavnike količine, vrednosti in potrebnega tehnološkega vložka in druge posebne okoliščine, zaradi katerih bi bila ena ali več nadzorovanih komponent lahko osnovni element blaga, ki se nabavlja.
3. Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot na rabljeno blago.
4. V nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS. Seznam se uporablja za kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri opredelitvi neke kemikalije ali zmesi, ne glede na nomenklaturo. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvenih identifikatorjev, saj imajo nekatere oblike navedene kemikalije različne številke CAS, enako pa velja za zmesi, ki vsebujejo kemikalijo s seznama.
OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI (NTN)
(To je treba upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)
"Tehnologija", ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.
"Tehnologija" za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabljati za nenadzorovano blago.
Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko "tehnologije", kolikor je je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.
Nadzor nad prenosom "tehnologije" se ne uporablja za "splošno znane" informacije oziroma za "temeljne znanstvene raziskave".
SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN)
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)
Izvoz "tehnologije", ki je "potrebna" za "razvoj", "proizvodnjo" ali za "uporabo" blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzira v skladu z določbami skupin 1 do 9.
"Tehnologija", "potrebna" za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago.
Nadzor se ne nanaša na minimum "tehnologije", potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.
Opomba: to ne odvezuje "tehnologije", prikazane v točkah 1E002.e, 1E002.f, 8E002.a in 8E002.b.
Nadzor nad prenosom "tehnologije" se ne uporablja za "splošno znane" informacije, za "temeljne znanstvene raziskave" ali za informacije, nujno potrebne za patentno prijavo.
SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI (GTN)
(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 0 do 9.)
Blago iz skupin 0 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za "programsko opremo", ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. splošno dostopna javnosti, ker:
1. se brez omejitev prodaja iz zaloge na prodajnih mestih za prodajo na drobno v:
a. prosti prodaji;
b. prodaji po pošti;
c. elektronski prodaji ali
d. telefonski prodaji in
2. je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoči dobavitelja;
Opomba: točka (a) splošne opombe o programski opremi ne odvezuje "programske opreme" iz dela 2 skupine 5 ("Informacijska varnost").
b. "splošno znana" ali
c. predstavlja nujno "objektno kodo", potrebno za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen.
Opomba: točka (a) splošne opombe o programski opremi ne odvezuje "programske opreme" iz dela 2 skupine 5 ("Informacijska varnost").
SPLOŠNA OPOMBA O "INFORMACIJSKI VARNOSTI" (GISN)
Opremo ali funkcije za "informacijsko varnost" je treba obravnavati na podlagi določb v delu 2 – skupine 5, tudi če gre za komponente, "programsko opremo" ali funkcije druge opreme.
UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE
V skladu s pravili iz odstavka 6.5 na strani 108 Medinstitucionalnih pravil o objavah (izdaja 2015) se za besedila v angleščini, objavljena v Uradnem listu Evropske unije:
— za ločevanje celih števil od decimalnih števil uporablja vejica,
cela števila podajajo v sklopih treh števk, pri čemer je vsak sklop razmejen od drugega s presledkom. Besedilo, ponatisnjeno v tej prilogi, upošteva zgoraj navedeno prakso.
KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI
Kratico ali okrajšavo, uporabljeno kot opredeljeni pojem, je mogoče najti v besedilu "Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej prilogi".
KRATICA ALI OKRAJŠAVA POMENA |
|
ABEC |
Annular Bearing Engineers Committee; Inženirski odbor za kroglične ležaje |
AGMA |
American Gear Manufacturers' Association; Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov |
AHRS |
referenčni sistemi za lego in smer |
AISI |
American Iron and Steel Institute; Ameriški inštitut za železo in jeklo |
ALU |
aritmetična logična enota |
ANSI |
American National Standards Institute; Ameriški državni inštitut za standarde |
ASTM |
The American Society for Testing and Materials; Ameriško združenje za preizkušanje in materiale |
ATC |
vodenje zračnega prometa |
AVLIS |
lasersko ločevanje izotopov v atomski pari |
CAD |
računalniško podprto načrtovanje |
CAS |
Chemical Abstracts Service; Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov |
CDU |
krmilna in prikazovalna enota |
CEP |
verjetnost cirkularne napake |
CNTD |
termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo |
CPU |
centralna procesna enota, |
CVD |
nanašanje s kemičnim naparevanjem |
CW |
kemična bojna sredstva |
CW (pri laserjih) |
zvezni val |
DME |
oprema za merjenje razdalje |
DS |
smerno strjeni |
EB-PVD |
fizično nanašanje z naparjevanjem z uporabo elektronskega žarka |
EBU |
European Broadcasting Union; Evropska zveza za radiodifuzijo |
ECM |
elektrokemična strojna izdelava |
ECR |
elektronska ciklotronska resonanca |
EDM |
elektro-erozijski stroji |
EEPROM |
električno izbrisljiv in programirljiv bralni pomnilnik |
EIA |
Electronic Industries Association; Združenje elektronske industrije |
EMC |
elektromagnetna združljivost |
ETSI |
European Telecommunications Standards Institute; Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde |
FFT |
hitra Fouriereva transformacija |
GLONASS |
globalni navigacijski satelitski sistem |
GPS |
globalni sistem za določanje položaja |
HBT |
heterobipolarni tranzistorji |
HDDR |
digitalno snemanje z veliko gostoto |
HEMT |
tranzistorji z visoko mobilnostjo elektronov |
ICAO |
International Civil Aviation Organisation; Mednarodna organizacija civilnega letalstva |
IEC |
International Electro-technical Commission; Mednarodna komisija za elektrotehniko |
IEEE |
Institute of Electrical and Electronic Engineers; Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike |
IFOV |
trenutno polje opazovanja |
ILS |
sistem za slepo pristajanje |
IRIG |
skupina za medobmočno instrumentacijo |
ISA |
mednarodna standardna atmosfera |
ISAR |
nasprotno sintetično odprtinski radar |
ISO |
International Organisation for Standardisation; Mednarodna organizacija za standarde |
ITU |
International Telecommunication Union; Mednarodna telekomunikacijska zveza |
JIS |
japonski industrijski standard |
JT |
Joule-Thomson |
LIDAR |
zaznavanje in določevanje svetlobe |
LRU |
hitro zamenljiva enota |
MAC |
šifra za ugotavljanje avtentičnosti sporočila |
Mach |
razmerje med hitrostjo objekta in hitrostjo zvoka (po Ernstu Machu) |
MLIS |
lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari |
MLS |
mikrovalovni pristajalni sistemi |
MOCVD |
nanašanje kovin s kemičnim naparjevanjem |
MRI |
slikanje z uporabo magnetne resonance |
MTBF |
srednji čas med odpovedmi |
Mtops |
milijon teoretičnih operacij na sekundo |
MTTF |
srednji čas do odpovedi |
NBC |
jedrski, biološki in kemični |
NDT |
neporušitveni preizkus |
PAR |
radar za natančno približevanje |
PIN |
osebna identifikacijska številka |
ppm |
delov na milijon |
PSD |
moč spektralne gostote |
QAM |
kvadraturno-amplitudna modulacija |
RF |
radijska frekvenca |
SACMA |
Suppliers of Advanced Composite Materials Association; Zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov |
SAR |
sintetično odprtinski radar |
SC |
monokristal |
SLAR |
letalski stranski radar |
SMPTE |
Society of Motion Picture and Television Engineers; Društvo filmskih in televizijskih tehnikov |
SRA |
enostavno nadomestljivi sestav |
SRAM |
statični vpisovalno/bralni pomnilnik |
SRM |
postopki, ki jih priznava Zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov |
SSB |
enobočni pas |
SSR |
radar za sekundarni nadzor |
TCSEC |
merila za ocenjevanje stopnje zaupanja v računalniške sisteme |
TIR |
popolnoma enoznačno odbiranje |
UV |
ultravijolično |
UTS |
skrajna natezna trdnost |
VOR |
zelo visokofrekvenčno večsmerno območje |
YAG |
itrij-aluminijev granat |
OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI
Opredelitve pojmov med 'enojnimi narekovaji' so v tehnični opombi navedene za vsak zadevni predmet.
Opredelitve pojmov med "dvojnimi narekovaji" so naslednje:
Opomba: številka skupine je prikazana v oklepajih za opredeljenim predmetom.
"Točnost" (2 3 6 7 8), ki se navadno meri s pojmi netočnosti, pomeni največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.
"Aktivni sistemi za krmarjenje leta" (7) so sistemi, katerih naloga je preprečiti neželeno gibanje "zrakoplova", projektila ali strukturne obremenitve z avtonomno obdelavo izhodnih podatkov večvrstnih senzorjev in posledičnim zagotavljanjem potrebnih preventivnih ukazov za izvajanje avtomatičnega krmiljenja.
"Aktivna pika" (6 8) je najmanjši (posamezni) element polprevodniškega niza, ki ima fotoelektrično prenosno funkcijo, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetnemu) sevanju.
"Prilagojeno za uporabo v vojni" (1) pomeni vse spremembe ali izločanja (kakor so spremembe čistote, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovani za povečanje učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.
"Korigirana največja zmogljivost" (4) je korigirana največja zmogljivost, s katero izvajajo "digitalni računalniki" 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja, in je izražena v teraflopsih (WT) v enotah 1012 korigiranih operacij s plavajočo vejico na sekundo.
Opomba: glej skupino 4, tehnična opomba.
"Zrakoplov" (1 7 9) pomeni letečo napravo s fiksnimi krili, z gibljivimi krili, z rotacijskimi krili (helikopter), z nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili.
Opomba: glej tudi "civilne zrakoplove".
"Zračna ladja" (9) pomeni zrakoplov na motorni pogon, katerega vzgon zagotavlja plin (običajno helij, v preteklosti vodik) in ki je lažji od zraka.
"Z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami" (2) pomeni, da so bili upoštevani vsi mogoči ukrepi, ki so na voljo proizvajalcu za zmanjšanje vseh sistemskih napak pri pozicioniranju določenega modela obdelovalnega orodja ali napak merjenja za določen koordinatni merilni stroj.
"Dodeljeno po ITU" (3 5) pomeni dodelitev frekvenčnih pasov v skladu z zadnjo izdajo ITU Pravilnika o radiokomunikacijah za primarne, dovoljene in sekundarne radijske službe.
Opomba: dodatne in alternativne dodelitve niso vključene.
"Kotni pogrešek" (2) pomeni največjo razliko med kotnim položajem in dejanskim točno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja.
"Naključni hod kota" (7) pomeni kotni pogrešek, ki nastane s časom zaradi belega šuma hitrosti vrtenja. (IEEE STD 528–2001)
"APP" (4) je ekvivalent "korigirani največji zmogljivosti".
"Asimetrični algoritem" (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja različne matematične ključe za šifriranje (enkripcijo) in dešifriranje (dekripcijo).
Opomba: splošna raba "asimetričnih algoritmov" je ključno upravljanje.
"Avtomatsko sledenje cilju" (6) pomeni tehniko obdelave, ki samodejno (avtomatično) ugotavlja in v realnem času zagotavlja ekstrapolirano izhodno vrednost najverjetnejšega položaja cilja.
"Povprečna izhodna moč" (6) pomeni celotno "lasersko" izhodno energijo v džulih, deljeno z obdobjem, v katerem je oddan niz zaporednih impulzov, v sekundah. Pri nizu enakomerno razporejenih impulzov je enaka celotni "laserski" izhodni energiji v enem impulzu v džulih, pomnoženi z impulzno frekvenco "laserja" v hercih.
"Propagacijska zakasnitev osnovnih vrat" (3) pomeni vrednost zakasnitve propagacije, kakršno imajo osnovna vrata "monolitnega integriranega vezja". Za določeno "družino""monolitnih integriranih vezij" se lahko navaja kot propagacijska zakasnitev na tipična vrata dane 'družine' ali kot tipična zakasnitev na vrata dane 'družine.'
Opomba 1: "propagacijske zakasnitve osnovnih vrat" se ne sme zamenjevati z vhodno/izhodno zakasnitvijo kompleksnega "monolitnega integriranega vezja".
Opomba 2: 'družina' pomeni skupino integriranih vezij, za katere se, glede na proizvodno metodologijo in specifikacijo, uporablja vse naslednje:
a. ista programska in strojna oprema;
b. skupna tehnologija zasnove in procesiranja in
c. iste osnovne značilnosti.
"Temeljne znanstvene raziskave" (GTN, NTN) pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih principih pojavov ali dejstev, ki jih je mogoče opazovati, in ni usmerjeno predvsem v specifični praktični namen ali cilj.
"Prednapetost" (merilnik pospeška) (7) je povprečni izhodni podatek merilnika pospeška v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. "Prednapetost" je izražena v g ali v metrih na sekundo na kvadrat (g ali m/s2) (standardi IEEE 528-2001). (mikro g je enak 1 × 10– 6 g).
"Prednapetost" (žirometer) (7) je povprečni izhodni podatek žirometra v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. "Prednapetost" je tipično izražena v stopinjah na uro (stop/h). (standardi IEEE 528–2001).
"Aksialno opletanje" (2) pomeni aksialni premik pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na čelno stran vretena v bližini oboda čelne strani (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.63).
"Predoblike ogljikovih vlaken" (1) so urejene oblike neprevlečenih ali prevlečenih ogljikovih vlaken, ki tvorijo okvirni del pred vstavitvijo "matrik", da nastane "kompozit".
"Kemični laser" (6) je "laser", v katerem se za vzbujanje snovi uporablja energija, sproščena pri kemični reakciji.
"Mešanica kemikalij" (1) pomeni trd, tekoč ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali več komponent, ki pod pogoji, v katerih se mešanica hrani, med seboj ne reagirajo.
"Verjetna cirkularna napaka" ('CEP') (7) pri normalni krožni porazdelitvi pomeni polmer kroga, v katerem je bilo opravljenih 50 % posamičnih meritev, ali polmer kroga, v katerem je verjetnost obstoja 50 %.
"Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni sistemi za vodenje smeri" (7) so sistemi, ki izkoriščajo tok zraka prek aerodinamičnih površin za povečanje ali krmiljenje sil, ki jih ustvarijo te površine.
"Civilni zrakoplovi" (1 3 4 7) so "zrakoplovi", z oznakami navedeni v seznamih certifikatov letalnosti, ki jih objavljajo organi civilnega letalstva ene ali več držav članic EU ali držav članic Wassenaarskega sporazuma zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo.
Opomba: glej tudi "zrakoplov".
"Mešano vlakno" (1) pomeni prepletanje filamentov termoplastičnih vlaken in ojačitvenih vlaken, da se proizvede ojačitvena vlaknena mešanica "matrika".
"Kominucija" (1) je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem.
"Krmilnik komunikacijskega kanala" (4) je fizični vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.
"Kompenzacijski sistemi" (6) so sestavljeni iz primarnega skalarnega senzorja, enega ali več referenčnih senzorjev (npr. vektorskih magnometrov) in programske opreme, ki omogoča zmanjšanje rotacijskega hrupa platforme togega telesa.
"Kompozit" (1 2 6 8 9) pomeni "matriko" in dodatno ali dodatne faze iz delcev, laskov, vlaken ali katere koli njihove kombinacije, namenjene za specifičen namen ali namene.
"Sestavljena rotacijska miza" (2) je miza, ki omogoča vrtenje in nagibanje obdelovanca okoli dveh nevzporednih osi, ki ju je mogoče simultano koordinirati za "vodenje po konturi".
"III/V spojine" (3 6) so polkristalni ali binarni oziroma kompleksni monokristalni proizvodi, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemičnih elementov (npr. galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid).
"Vodenje po konturi" (2) je sestavljen iz dveh ali več "numerično krmiljenih" pogonov, delujočih v skladu z navodili, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da ustvarijo želeno konturo (sklic: ISO/DIS 2806-1980).
"Kritična temperatura" (1 3 5) (včasih navedena tudi kot temperatura prehoda) določene "superprevodne" snovi je temperatura, pri kateri ta snov izgubi vso upornost za pretok enosmernega električnega toka.
"Kriptografska aktivacija" (5) je vsaka tehnika, ki aktivira ali omogoči kriptografsko funkcijo proizvoda, in sicer prek varnega mehanizma, ki ga vpelje proizvajalec proizvoda, če je ta mehanizem vezan izključno na eno od naslednjega:
1. en primerek proizvoda ali
2. eno stranko, za več primerkov proizvoda.
Tehnični opombi
1. tehnike in mehanizmi "kriptografske aktivacije" lahko nastopajo kot strojna oprema, "programska oprema" ali "tehnologija";
2. mehanizem za "kriptografsko aktivacijo" je lahko na primer licenčni ključ na podlagi serijske številke ali instrument za avtentikacijo, kot je potrdilo z digitalnim podpisom.
"Kriptografija" (5) je disciplina načel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebine te informacije, zaščito pred njenim nezaznavnim spreminjanjem te ali pred njeno nepooblaščeno rabo. "Kriptografija" se omejuje na preoblikovanje informacij z uporabo enega ali več 'tajnih parametrov' (tj. kriptospremenljivk) ali upravljanje njihovega ključa.
Opomba: "kriptografija" ne vključuje "nespremenljivega" stiskanja podatkov ali tehnik kodiranja.
Tehnična opomba:
1. |
'tajni parameter' : konstanta ali ključ, ki ni znan drugim oziroma je znan le v okviru skupine. |
2. |
"Nespremenljiv" : kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (tkriptografskih ali ključnih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti. |
"CW-laser" (6) pomeni "laser", ki proizvaja nominalno konstantno izhodno energijo za več kot 0,25 sekunde.
Sistemi "navigacije na podlagi podatkovnih baz" ("DBRN") (7) so sistemi, ki za zagotavljanje točnih navigacijskih podatkov v dinamičnih pogojih uporabljajo različne vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov. Podatkovni viri obsegajo izobatne (batimetrične; globinske) zemljevide, zvezdne karte, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne tridimenzionalne (3D) zemljevide.
"Deformirljiva zrcala" (6) (znana tudi kot prilagodljiva optična zrcala) so zrcala, ki imajo:
a. eno enovito optično odbojno ploskev, ki je dinamično deformirana z uporabo posamičnih vrtilnih momentov ali sil, da se optično kompenzira dogodek pred zrcalom, ali
b. več optičnih odbojnih elementov, ki jih lahko vrtilni momenti ali sile posamično in dinamično premeščajo po površini, in tako kompenzirajo popačenja optičnega vala, ki vpada na zrcalo.
"Osiromašeni uran" (0) je uran z zmanjšano koncentracijo izotopa 235 pod njegovo naravno koncentracijo.
"Razvoj" (GTN, NTN, povsod) se nanaša na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kot so: snovanje, raziskovanje zasnov, analiza zasnov, koncepti zasnov, sestava in preizkušanje prototipov, sheme pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnova konfiguracije, zasnova integriranja, videz.
"Difuzijsko spajanje" (1 2 9) je hladna združitev najmanj dveh ločenih kosov kovine v en kos s trdnostjo spoja, ki je enaka trdnosti najšibkejšega materiala, pri čemer je glavni mehanizem medsebojna difuzija atomov prek vmesnika.
"Digitalni računalnik" (4 5) je naprava, ki lahko z eno ali več diskretnimi spremenljivkami:
a. sprejema podatke;
b. shranjuje podatke ali ukaze v bralnih (stalnih) ali spremenljivih (vpisljivih) pomnilnikih;
c. obdeluje podatke na podlagi shranjene ukazne sekvence, ki je spremenljiva, in
d. zagotavlja izhodne podatke.
Opomba: spremembe shranjene ukazne sekvence vključujejo zamenjavo bralnih (stalnih) pomnilnikov, vendar ne tudi fizične menjave ožičenja ali medsebojnih povezav.
"Digitna prenosna hitrost" (def) je skupna bitna hitrost informacije, ki se neposredno prenaša na katero koli vrsto medija.
Opomba: glej tudi "skupna digitna prenosna hitrost".
"Neposredno hidravlično stiskanje" (2) je postopek deformiranja z uporabo gibkega mehurja, napolnjenega s fluidom, ki deluje neposredno na obdelovanca.
"Stopnja zdrsa z delovne točke" (žiroskopi) (7) pomeni komponento žiroskopskega izhoda, ki je funkcionalno neodvisna od izhodne rotacije. Izražena je kot hitrost vrtenja. (IEEE STD 528–2001)
"Efektivni gram" (0 1) "posebno cepljivega materiala" pomeni:
a. pri plutonijevih izotopih in uranu 233 maso izotopa v gramih;
b. pri uranu, obogatenem za 1 odstotek ali več z izotopom urana 235, maso elementa v gramih, pomnoženo s kvadratom njegove bogatitve, izraženo kot decimalni masni delež;
c. pri uranu, obogatenem za manj kot 1 odstotek z izotopom urana 235, maso elementa v gramih, pomnoženo z 0,0001.
"Elektronski sestav" (2 3 4 5) pomeni več elektronskih komponent (tj. 'elementov vezja', 'diskretnih komponent', integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifično funkcijo oziroma specifične funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoče razstaviti.
Opomba 1: 'element vezja' : posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
Opomba 2: 'nepovezana komponenta' : ločeno pakirani 'element vezja' z lastnimi zunanjimi povezavami.
"Elektronsko krmiljen fazni antenski niz" (5 6) je antena, ki oblikuje žarek prek faznega sklapljanja tako, da smer žarka krmilijo kompleksni koeficienti vzbujanja sevalnih elementov in da se lahko smer tega žarka z uporabo električnega signala spreminja po azimutu ali elevaciji ali po obeh, pri oddajanju in sprejemanju.
"Energetski materiali" (1) pomeni snovi ali mešanice, ki kemično reagirajo, da sprostijo energijo, potrebno za njihovo namembno uporabo. "Eksplozivi", "pirotehnična sredstva" in "pogonske snovi" so podrazredi energetskih materialov.
"Končne enote" (2) vključujejo prijemala, 'aktivne orodne enote' in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke "robotskega" manipulatorja.
Opomba: 'aktivna orodna enota' je naprava za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca.
"Ekvivalentna gostota" (6) je masa optičnega elementa na enoto optične površine, projiciranega na optično ploskev.
"Eksplozivi" (1) so trde, tekoče ali plinaste snovi ali mešanice snovi, ki morajo eksplodirati pri uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah.
"Sistemi FADEC" (9) pomenijo sisteme popolnega digitalnega krmiljenja motorja – digitalni elektronski krmilni sistem za plinskoturbinski motor lahko samostojno krmili motor v celotnem obratovalnem območju od zahtevanega zagona motorja do zahtevane zaustavitve motorja, tako v normalnih pogojih kot ob napaki.
"Vlakneni ali nitasti materiali" (0 1 8) vključujejo:
a. kontinualne "monofilamente";
b. kontinualno "prejo" in "rovinge";
c. "trakove", tkanine, neurejene štrene in kite;
d. razcepljena vlakna, speta vlakna in koherentne vlaknene prevleke;
e. monokristalinske ali polikristalinske lase kakršne koli dolžine;
f. aromatske poliamid-imide.
"Integrirano vezje na filmu" (3) pomeni niz 'elementov vezja' in njihovih kovinskih medsebojnih povezav, narejenih z depozicijo debele ali tanke plasti na izolirno "podlago".
Opomba: 'element vezja' je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
"Niz optičnih senzorjev za krmarjenje leta" (7) je omrežje razpostavljenih optičnih senzorjev, ki z "laserskimi" žarki zagotavlja realnočasovne podatke kontrole letenja za potrebe njihove obdelave na krovu.
"Optimizacija poti leta" (7) je postopek minimiziranja odklonov od želene štiridimenzionalne (prostor in čas) trajektorije (krivulje leta), ki temelji na maksimiranju zmogljivosti ali učinkovitosti naloge misije.
"sistem krmarjenja leta z uporabo svetlobe" (7) pomeni primarni sistem digitalnega krmarjenja leta, ki deluje na podlagi povratne zveze za krmarjenje zrakoplova med letom, pri čemer so efektorji/aktuatorji optični signali.
"sistem krmarjenja leta z uporabo računalnika" (7) pomeni primarni sistem digitalnega krmarjenja leta, ki deluje na podlagi povratne zveze za krmarjenje zrakoplova med letom, pri čemer so efektorji/aktuatorji električni signali.
"Žariščnoravninski detektorski nizi" (6 8) so linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacija ravninskih plasti posamičnih detektorskih elementov, ki delujejo na žariščni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov.
Opomba: ta opredelitev ne vključuje plastne razporeditve posamičnih detektorskih elementov ali poljubnih detektorjev z dvema, tremi ali štirimi elementi, če ne delujejo po načelu časovne zakasnitve in integracije.
"Delna pasovna širina" (3 5) pomeni "trenutno pasovno širino", deljeno s središčno frekvenco, izraženo v odstotkih.
"Frekvenčni skoki" (5) pomenijo obliko "razpršenega spektra", kjer se oddajna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spreminja z naključnim ali psevdonaključnim zaporedjem diskretnih korakov.
"Sprožilec frekvenčne maske" (3) za "analizatorje signalov" je mehanizem, pri katerem je mogoče s funkcijo sprožilca izbrati frekvenčno območje, ki bo prikazano kot podsklop pasovne širine sprejema, in zanemariti druge signale, ki so tudi lahko v isti pasovni širini sprejema. "Sprožilec frekvenčne maske" lahko vsebuje več ko en samostojen sklop omejitev.
"Frekvenca preklopnega časa" (3) je čas (tj. zakasnitev), ki ga porabi signal, da po preklopu z določene začetne izhodne frekvence doseže eno od naslednjega:
a. ± 100 Hz za določeno končno izhodno frekvenco, manjšo od 1 GHz, ali
b. ± 0,1 del na milijon določene končne izhodne frekvence, enake ali večje od 1 GHz.
"Frekvenčni sintezator" (3) pomeni vsako vrsto frekvenčnega vira, ne glede na uporabljeno tehniko, ki proizvaja več simultanih ali alternativnih izhodnih frekvenc na enem ali več izhodih, krmiljenih, izvedenih ali urejenih iz manjšega števila standardnih (ali osnovnih) frekvenc.
"Gorivna celica" (8) je elektrokemična naprava, ki kemično energijo pretvori neposredno v enosmerni električni tok ob porabi goriva iz zunanjega vira.
"Taljiv" (1) pomeni, da ga je mogoče navzkrižno vezati ali nadalje polimerizirati (vulkanizirati) z uporabo toplote, sevanja, katalizatorjev itd. ali ga je mogoče staliti brez pirolize (pooglenitve).
"Plinska atomizacija" (1) je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo curka plina pod visokim tlakom.
"Geografsko razpršen" (6) pomeni, da so vse lokacije med seboj oddaljene več kot 1 500 m v vseh smereh. Za mobilna zaznavala (senzorje) se vedno šteje, da so "geografsko razpršena".
"Krmilni sistem" (7) je sistem, ki združuje postopek merjenja in izračunavanja položaja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom izračunavanja in pošiljanja ukazov sistemom kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta.
"Vroče izostatično zgoščevanje" (2) je postopek izpostavljanja odlitka pritisku pri temperaturah nad 375 K (102 °C) v zaprti kletki z uporabo različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.) za vzpostavitev enake sile v vseh smereh, da bi s tem zmanjšali ali odpravili poroznost v odlitku.
"Hibridno integrirano vezje" (3) pomeni vsako kombinacijo integriranega vezja oziroma vezij ali integriranega vezja in 'elementov vezja' ali 'diskretnih komponent', ki v medsebojni povezavi opravlja določeno(e) funkcijo(e) in ima vse naslednje značilnosti:
a. ima najmanj eno nezaprto napravo;
b. je povezana z uporabo tipičnih metod IC proizvodnje;
c. je zamenljiva kot celota in
d. je navadno ni mogoče razstaviti.
Opomba 1: 'element vezja' : posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
Opomba 2: 'nepovezana komponenta' : ločeno pakirani 'element vezja' z lastnimi zunanjimi povezavami.
"Izboljšava slike" (4) pomeni obdelavo dospele slike – nosilke informacij z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med področji (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vključuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kot so prevod, izvleček posamičnih znamenj, zajetje slike ali napačna koloracija.
"Imunotoksin" (1) je izpeljanka enoceličnega monoklonalnega protitelesa in "toksina" ali "podenote toksina", ki selektivno prizadene okužene celice.
"Splošno znano" (GTN, NTN, GSN) v smislu tega besedila pomeni "tehnologijo" ali "programsko opremo", ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (avtorske omejitve ne pomenijo, da ta "tehnologija" oziroma "programska oprema" ne bi bila "splošno znana").
"Informacijska varnost" (GSN GISN 5) pomeni vsa sredstva in funkcije, katerih namen je zagotoviti dostopnost, zaupnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in funkcij varovanja pred nepravilnim delovanjem. Sem spadajo "kriptografija", "kriptografska aktivacija", 'kriptoanaliza', zaščita pred odtekanjem podatkov in računalniška varnost.
Tehnična opomba:
'kriptoanaliza' : je analiza kriptografskega sistema ali njegovih vhodov in izhodov zaradi zakrivanja zaupnih spremenljivk ali občutljivih podatkov, vključno z odprtim besedilom.
"Trenutna pasovna širina" (3 5 7) je širina frekvenčnega pasu, kjer ostane izhodna moč konstantna v okviru 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov.
"Opravilno območje" (6) je določeno nedvoumno prikazovalno območje radarja.
"Izolacija" (9) se nanaša na komponente raketnega motorja, to je ohišje, dulec, vstopne odprtine, zapirala ohišja, in vključuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, v katerega je vložen izolacijski ali refrakcijski material. Lahko je tudi blažilec napetosti.
"Notranja obloga" (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali izolacijskim slojem. Navadno se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji.
"Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer" (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv element s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja.
Opomba: glej tudi "magnetni gradiometer".
"Zlonamerna programska oprema" (4) pomeni "programsko opremo", ki je posebej izdelana ali prirejena, da bi 'orodjem za spremljanje' preprečila odkrivanje ali izključila 'zaščitne protiukrepe' računalnika ali omrežne naprave in izvajala naslednja opravila:
a. pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali
b. spreminjanje standardnega delovanja programa ali procesa, da bi omogočila izvajanje zunanjih navodil.
Opombe:
1. "zlonamerna programska oprema" ne zajema:
a. hipervizorjev, razhroščevalnikov ali orodij za obratni inženiring programske opreme (SRE);
b. "programske opreme" za upravljanje digitalnih pravic (DRM) ali
c. "programske opreme", ki jo namestijo proizvajalci, skrbniki ali uporabniki za sledenje sredstvom ali njihovo obnovo;
2. omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce.
Technical Notes:
1. |
'sredstva za spremljanje' : naprave "programske opreme" ali strojne opreme, ki spremljajo sistemsko vedenje ali procese, ki se izvajajo v napravi. To vključuje protivirusne (AV) izdelke, izdelke za varnost končnih točk, izdelke za osebno varnost (PSP), sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za preprečevanje vdorov (IPS) ali požarne zidove; |
2. |
'zaščitni protiukrepi' : tehnologije, oblikovane za zagotavljanje varne izvršitve kode, kot so preprečevanje izvajanja podatkov (DEP), randomizacija postavitve naslovnega prostora (ASLR) ali peskovniki. |
"Izolirane žive kulture" (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v suhih preparatih.
"Izostatična stiskalnica" (2) je naprava, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.
"Laser" (0 1 2 3 5 6 7 8 9) je oprema, ki proizvaja prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ki se ojača z vzbujanim sevanjem.
Opomba: glej tudi: |
„kemični laser“; |
„CW laser“; |
|
„impulzni laser“; |
|
„visokozmogljivi laser“; |
|
„transferni laser“. |
"Knjižnica" (1) (parametrična tehnična zbirka podatkov) je zbirka tehničnih informacij, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost zadevnih sistemov, opreme ali komponent.
"Vozila, lažja od zraka" (9) pomeni balone in "zrakoplove", ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali druge pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik.
"Linearnost" (2) (navadno merjena kot nelinearnost) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da izravnava in minimizira maksimalne odklone.
"Lokalno omrežje" (4 5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:
a. omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih 'podatkovnih naprav' in
b. je omejen na zmerno veliko geografsko območje (npr. upravna zgradba, obrat, tabor, skladišče).
Opomba: 'podatkovna naprava' je naprava za posredovanje ali sprejemanje sekvenc digitalnih informacij.
"Magnetni gradiometri" (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnih sprememb v prostoru zaradi virov zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz več "magnetometrov" in pripadajoče elektronike, katerih izhodne vrednosti so merilo magnetnega poljskega gradienta.
Opomba: glej tudi "lastni magnetni gradiometer".
"Magnetometri" (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja.
"Glavni pomnilnik" (4) pomeni primarni pomnilnik podatkov ali ukazov, do katerih ima centralna procesna enota hitri dostop. Sestavljen je iz notranjega pomnilnika "digitalnega računalnika" in vsake njegove hierarhične razširitve, kot je na primer predpomnilnik ali razširjeni pomnilnik z nesekvenčnim dostopom.
"Materiali, odporni proti koroziji z UF6" (0) vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 mas. % niklja ali več in fluorirane ogljikovodikove polimere.
"Matrika" (1 2 8 9) je snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali vlakni.
"Merilna negotovost" (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (sklic ISO 10360-2).
"Mehansko zlitje" (1) pomeni postopek mešanja, ki poteka s mehanskim združevanjem, lomljenjem in ponovnim združevanjem elementov prahu in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoče zlitini dodati z dodatkom ustreznega prahu.
"Ekstrakcija iz taline" (1) je postopek 'hitrega strjevanja' in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrtečega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino.
Opomba: 'hitro strjevanje' : strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1 000 K/s.
"Predenje iz taline" (1) je postopek 'hitrega strjevanja', tako da se prek vrtečega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin, trakov ali palic.
Opomba: 'hitro strjevanje' : strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1 000 K/s.
"Mikroračunalniško mikrovezje" (3) pomeni "monolitno integrirano vezje" ali "vezje z več čipi", ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnilniku.
Opomba: notranji pomnilnik je lahko povečan z zunanjim pomnilnikom.
"Mikroprocesorsko mikrovezje" (3) pomeni "monolitno integrirano vezje" ali "veččipno vezje", ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zunanjega pomnilnika.
Opomba 1: "mikroprocesorsko mikrovezje" navadno nima integralnega pomnilnika, dostopnega uporabniku, čeprav se lahko pomnilnik na čipu uporablja za izvajanje njegovih logičnih funkcij.
Opomba 2: vključeni so tudi nizi čipov, namenjeni za skupno delovanje pri zagotavljanju funkcij "mikroprocesorskega mikrovezja".
"Mikroorganizmi" (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali gobe, naravne, gojene ali spremenjene, bodisi v obliki "izoliranih živih kultur" bodisi v obliki materiala, ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami.
"Projektili" (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg koristnega tovora in imajo doseg najmanj 300 km.
"Monofilament" (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je navadno nekaj mikrometrov.
"Monolitno integrirano vezje" (3) je kombinacija pasivnih ali aktivnih 'elementov vezja' ali obojega, ki:
a. so izdelani s postopki difuzije, implantacije ali depozicije v en ali na en sam kos polprevodniškega materiala, tako imenovani 'čip';
b. jih je mogoče šteti za neločljivo sestavljene in
c. opravljajo funkcijo ali funkcije vezja.
Opomba: 'element vezja' je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
"Monospektralni slikovni senzorji" (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega spektralnega pasu.
"Veččipno integrirano vezje" (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več "monolitnih integriranih vezij", bondiranih na skupno "podlago".
"Multispektralni slikovni senzorji" (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot dvajset diskretnih spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji.
"Naravni uran" (0) pomeni uran, vsebujoč mešanice izotopov, ki se pojavljajo v naravi.
"Krmilnik za dostop do omrežja" (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto "hitrostjo digitalnega prenosa" in pri tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.
"Nevronski računalnik" (4) je računalniška naprava, namenjena ali oblikovana za oponašanje nevronov ali skupine nevronov, to je računalniška naprava, ki ji strojna oprema daje sposobnost modulacije teže in števila medpovezav in številnih računalniških komponent na podlagi poprejšnjih podatkov.
"Jedrski reaktor" (0) je popoln reaktor, zmožen vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo. "Jedrski reaktor" vključuje vse predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki navadno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.
"Numerično krmiljenje" (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, navadno vnesene med postopkom (v zvezi z ISO 2382).
"Objektna koda" (GSN) je strojno izvedljiva oblika primernega izraza za en proces ali več procesov ("izvorna koda" (izvorni jezik)), ki je bila sestavljena s sistemom za programiranje.
"Delovanje, upravljanje ali vzdrževanje" (OAM) (5) pomeni opravljanje ene ali več naslednjih nalog:
a. vzpostavljanje ali vodenje česar koli od naslednjega:
1. računov ali pooblastil uporabnikov ali skrbnikov;
2. nastavitev proizvoda ali
3. podatkov za prepoznavanje v podporo nalog, opisanih v odstavkih a.1 ali a.2;
b. spremljanje ali vodenje pogoja delovanja ali zmogljivosti proizvoda ali
c. vodenje dnevnikov ali revizijskih podatkov v podporo nalog, opisanih v odstavkih a. ali b.;
Opomba: "OAM" ne vključuje naslednjih nalog ali z njimi povezanih ključnih vodstvenih nalog:
a. oskrbe ali posodabljanja katere koli kriptografske funkcionalnosti, ki ni neposredno povezana z vzpostavljanjem ali upravljanjem podatkov za prepoznavanje v podporo nalog, opisanih v odstavkih a.1 ali a.2 zgoraj, ali
b. izvajanje katere koli kriptografske funkcionalnosti v zvezi s posredovalnim ali podatkovnim nivojem proizvoda.
"Optični računalnik" (4) pomeni računalnik, namenjen ali izdelan za izrabo svetlobe pri predstavitvi podatkov, katerega računalniški logični elementi temeljijo na neposredno sklopljenih optičnih napravah.
"Optično integrirano vezje" (3) je "monolitno integrirano vezje" ali "hibridno integrirano vezje", ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije.
"Optična komutacija" (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez pretvorbe v električne signale.
"Celotna tokovna gostota" (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave (vključno s superprevodniškimi filamenti, kovinsko matriko, v kateri so superprevodniški filamenti, zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.).
"Sodelujoča država" (7 9) je država članica Wassenaarskega sporazuma (glej www.wassenaar.org).
"Maksimalna moč" (6) pomeni največjo moč, doseženo pri "trajanju impulza".
"Zasebno omrežje" (5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:
a. omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih ali medsebojno povezanih 'podatkovnih naprav' in
b. je omejeno na komunikacijo v neposredni bližini posameznika ali upravljavca naprave (npr. posamezni prostor, pisarna ali avtomobil in prostori v njihovi bližini).
Tehnična opomba:
'podatkovna naprava' je naprava za posredovanje ali sprejemanje sekvenc digitalnih informacij.
"Plazemska atomizacija" (1) je postopek redukcije toka staljene ali trdne kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo plazemske razpršilke v okolju inertnega plina.
"Upravljanje moči" (7) pomeni spremembo posredovane moči višinomerovega signala, tako da je prejeta moč na višini "zrakoplova" vedno na minimumu, potrebnem za določanje višine.
"Poprej ločen" (0 1) se navezuje na uporabo katerega koli postopka, katerega namen je povečati koncentracijo nadzorovanega izotopa.
"Primarno krmarjenje letenja" (7) so krmilne enote za stabilizacijo ali manevriranje "zrakoplova", ki uporabljajo generatorje sile/momenta, to je aerodinamične krmilne površine ali vektorsko krmiljenje propulzivnega potiska.
"Osnovni element" (4), kot se uporablja v skupini 4, je "osnovni element", če je njegova nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave.
"Proizvodnja" (GTN, NTN, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kot so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preizkušanje, zagotavljanje kakovosti.
"Proizvodna oprema" (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrike, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preizkušalno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za "razvoj" ali za eno ali več faz "proizvodnje".
"Proizvodne zmogljivosti" (7 9) pomenijo "opremo za proizvodnjo" in posebej zanjo razvito programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za "razvoj" ali za eno ali več faz "proizvodnje".
"Program" (2 6) je sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.
"Kompresija impulzov" (6) je kodiranje in obdelava dolgega impulza radarskega signala v kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.
"Trajanje impulza" (6) je trajanje "laserskega" impulza in pomeni čas med točkami polovične jakosti na prednji in zadnji fronti posameznega impulza.
"Impulzni laser" (6) pomeni "laser", katerega trajanje impulza je 0,25 sekunde ali manj.
"Kvantna kriptografija" (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za "kriptografijo" z merjenjem kvanto-mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi fizičnimi lastnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna elektrodinamika).
"Agilnost radarske frekvence" (6) pomeni vsako tehniko, ki po psevdonaključnem zaporedju spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika med impulzi ali skupinami impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kot pasovna širina impulza.
"Radar z razpršenim spektrom" (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek veliko širšega frekvenčnega pasu z uporabo naključnega ali psevdonaključnega kodiranja.
"Sevalna občutljivost" (6) je opredeljena z naslednjo enačbo: sevalna občutljivost (mA/W) = 0,807 × (valovna dolžina v nm) × kvantna učinkovitost.
Tehnična opomba:
kvantna učinkovitost je navadno izražena v odstotkih, vendar je za namene te formule izražena v decimalnem številu, manjšem od ena, npr. 78 % je 0,78.
"Realnočasovna pasovna širina" (3) za "analizatorje signalov" je najširše frekvenčno območje, za katerega lahko analizator neprekinjeno preoblikuje časovne podatke v celoti v frekvenčne rezultate s Fourierevo ali drugo diskretno obliko transformacije, ki vsako dohodno časovno točko obdela brez vrzeli ali učinkov oken, ki zmanjšujejo izmerjeno amplitudo za več kot 3 dB pod dejansko amplitudo signala, hkrati pa iznaša ali prikazuje preoblikovane podatke.
"Realnočasovna obdelava" (2 6 7) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja zahtevano raven storitve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.
"Ponovljivost" (7) pomeni stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja neobratovanja (sklic: IEEE STD 528-2001 (ena sigma standardne deviacije)).
"Zahtevana" (GTN 1-9), kot se uporablja v zvezi s "tehnologijo", se nanaša samo na tisti delež "tehnologije", ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij, ki so predmet nadzora. Takšna "potrebna""tehnologija" je lahko skupna za različno blago.
"Razločljivost" (2) pomeni najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (sklic: ANSI B-89.1.12).
"Agens za obvladovanje nemirov" (1) je snov, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve.
Tehnična opomba:
Solzilni plini so podniz "agensov za obvladovanje nemirov".
"Robot" (2 8) je manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki:
a. je večfunkcionalen;
b. je sposoben nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru;
c. vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi stopenjske motorje, in
d. ima "uporabniku dostopno programljivost" z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, tj. ne potrebuje mehanskih posegov.
Opomba: zgornja opredelitev ne zajema naprav, kot so:
1. manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/s teleoperaterjem;
2. manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi;
3. manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Zaporedje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega programskega vzorca. Spremembe ali modifikacije programskega vzorca (npr. menjave zatičev ali naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le z mehanskimi operacijami;
4. manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih ustavitev;
5. skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in narejeni tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar ter za vstavljanje ali odnašanje te vsebine.
"Rotacijska atomizacija" (1) pomeni postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 500 mikrometrov ali manj z uporabo centrifugalne sile.
"Predpreja" (1) je snop (navadno 12–120) približno vzporednih 'pramenov'.
Opomba: 'pramen' je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.
"Opletanje" (2) (out-of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je predmet preizkušanja (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.61).
"Faktor lestvice" (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Faktor lestvice se navadno ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov.
"Čas umirjanja" (3) pomeni potreben čas, da pride izhodna vrednost v območje pol bita končne vrednosti, kadar gre za preklapljanje med katerima koli nivojema pretvornika.
"Analizatorji signalov" (3) so aparati za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov.
"Obdelava signala" (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, nosilcev informacij, z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija).
"Programska oprema" (GSN, povsod) je zbirka enega ali več "programov" ali "mikroprogramov", nameščenih na kateremkoli otipljivem izraznem mediju.
Opomba: 'mikroprogram' pomeni zaporedje osnovnih navodil, shranjenih v posebnem shranjevalniku, katerih izvrševanje povzroči vpis njihovega sklica v register navodil.
"Izvorna koda" (ali izvorni jezik) (6 7 9) je primeren izraz za en ali več postopkov, ki jih programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo ("objektna koda" (ali objektni jezik)).
"Vesoljsko plovilo" (7 9) so aktivni in pasivni sateliti in vesoljske sonde.
"Platforma vesoljskega plovila" (9) pomeni opremo, ki zagotavlja podporno infrastrukturo "vesoljskega plovila", na njej pa se nahaja tudi "koristni tovor vesoljskega plovila".
"koristni tovor vesoljskega plovila" (9) pomeni opremo, pritrjeno na "vesoljsko plovilo", namenjeno za izvedbo vesoljske misije (npr. komunikacije, opazovanje, znanost).
"Primeren za vesolje" (3 6 7) pomeni zasnovan, izdelan ali kvalificiran z uspešnim preizkušanjem za delovanje na višini, večji od 100 km nad površino Zemlje.
Opomba: določitev, da je neki proizvod "primeren za vesolje", s preizkušanjem ne pomeni, da so drugi proizvodi v isti proizvodni seriji ali istega modela "primerni za vesolje", če niso bili individualno preizkušeni.
"Posebno cepljivi materiali" (0) pomenijo: plutonij 239, uran 233, "uran, obogaten z izotopom urana 235 ali urana 233", in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi.
"Specifični modul" (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.
"Specifična natezna trdnost" (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.
"Žiroskopi z rotirajočo maso" (7) pomeni žiroskope, ki za zaznavanje premikov kota uporabljajo stalno rotirajočo maso.
"Hlajenje curka" (1) pomeni postopek 'hitrega strjevanja' curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri čemer nastane proizvod tipa luskin.
Opomba: 'hitro strjevanje' je strjevanje staljenega materiala s hitrostjo več kot 1 000 K/s.
"Razpršeni spekter" (5) je tehnika, pri kateri se energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra.
Radar "z razpršenim spektrom" (6) – glej "Radar z razpršenim spektrom".
"Stabilnost" (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija časa.
"Države, ki (ni)so članice Konvencije o kemičnem orožju" (1), so tiste države, za katere je (oziroma ni) Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja začela veljati. (Glej www.opcw.org)
"Podlaga" (3) je rezina osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v kateri so nameščene "diskretne komponente" ali integrirana vezja ali oboji.
Opomba 1: 'nepovezana komponenta' : ločeno pakirani 'element vezja' z lastnimi zunanjimi povezavami.
Opomba 2: 'element vezja' : posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
"Surovi substrati" (3 6) so monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih elementov, kot so ogledala ali optična okna.
"Podenota toksina" (1) je strukturno in funkcionalno posamična komponenta celotnega "toksina".
"Superzlitine" (2 9) so zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa, katerih trdnost presega katero koli zlitino iz serije AISI 300, in to pri temperaturah nad 922 K (649 °C) v zahtevnih okoljskih in delovnih pogojih.
"Superprevodni" (1 3 5 6 8) so materiali, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso električno upornost, to je, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem sledilo džulsko segrevanje.
Opomba: "superprevodno" stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s "kritično temperaturo", s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature.
"Visokozmogljivi laser" ("SHPL") (6) pomeni "laser", sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih količinskih delih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW moč več kot 20 kW.
"Superplastično oblikovanje" (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je navadno značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri prelomni točki, ugotovljeni pri sobni temperaturi z običajnim preizkušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja.
"Simetrični algoritem" (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in dekripcijo.
Opomba: običajna uporaba "simetričnih algoritmov" je zaupnost podatkov.
"Sistolični matrični računalnik" (4) je računalnik, pri katerem lahko uporabnik dinamično nadzoruje tok in modifikacijo podatkov na nivoju logičnih vrat.
"Trak" (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih "monofilamentov", 'pramenov', "predprej", "prediv" ali "prej" itn., navadno prevlečenih s smolo.
Opomba: 'pramen' je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.
"Tehnologija" (GTN, NTN, povsod) pomeni specifične informacije, potrebne za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga. Te informacije imajo obliko 'tehničnih podatkov' ali 'tehnične pomoči'.
Opomba 1: 'tehnična pomoč' lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja in lahko vključuje tudi prenos 'tehničnih podatkov'.
Opomba 2: 'tehnični podatki' so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.
"Tridimenzionalno tiskano vezje" (3) pomeni skupek medsebojno povezanih polprevodniških ploščic z vodom, ki v celoti poteka prek vsaj ene ploščice in vzpostavlja medsebojne povezave med ploščicami.
"Nihajno vreteno" (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni položaj svojega središča glede na druge osi.
"Časovna konstanta" (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1- do 1/e-krat končna vrednost (tj. 63 % končne vrednosti).
"Konica" (9) je stacionarna komponenta obroča (trdna ali razčlenjena), pritrjena na notranjo površino ohišja turbinskega motorja, ali vrh turbinske lopatice, katere funkcija je predvsem zračno tesnjenje med stacionarnimi in rotacijskimi komponentami.
"Celovito krmarjenje leta" (7) je avtomatizirano krmiljenje spremenljivk stanja "zrakoplova" in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo realnočasovnim spremembam podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih "zrakoplovov".
"Skupna digitalna prenosna hitrost" (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itd., v časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem sistemu.
Opomba: glej tudi "digitalna prenosna hitrost".
"Predivo" (1) je snop navadno približno vzporednih "monofilamentov".
"Toksini" (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali mešanic, ne glede na način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kot so na primer patološki vzorci, pridelki, živila ali semena "mikroorganizmov".
"Transferni laser" (6) pomeni "laser", pri katerem se oddajanje koherentne svetlobe (laseriranje) snovi vzbudi tako, da pride pri prenosu energije do kolizije atoma ali molekule, ki ne oddaja koherentne svetlobe (ne laserira) z atomom ali molekulo snovi, ki oddaja koherentno svetlobo (laserira).
"Nastavljiv" (6) pomeni zmožnost "laserja", da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek območja z več "laserskimi" prehodi. "Laser", ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne dolžine v enem "laserskem" prehodu, se ne pojmuje za "nastavljivega".
"Enosmerna ponovljivost pozicioniranja" (2) pomeni manjšo od vrednosti R↑ in R↓ (naprej in nazaj), določeno s točko 3.21 mednarodnega standarda ISO 230-2:2014 ali enakovrednim nacionalnim standardom, za posamezno uradno vrednost stroja.
"Zrakoplov brez posadke" ("UAV") (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema nadzorovano leteti in navigirati brez posadke na krovu.
"Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233" (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 večje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kot se pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71-odstotno).
"Uporaba" (GTN, NTN, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, tehnični pregled in obnavljanje.
"Uporabniku dostopna programirljivost" (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti, spremeniti ali nadomestiti "programe", razen če gre za:
a. fizične spremembe vezja ali medpovezav ali
b. namestitve funkcionalnih nadzorov, vključno z vnosom parametrov.
"Cepivo" (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinični preizkus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo.
"Vakuumska atomizacija" (1) je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo hitre sprostitve plina v vakuumu.
"Spremenljiva geometrija aerodinamičnega profila" (7) se nanaša na uporabo spuščanja in dvigovanja koničnih loput ali jezičkov ali vodenja koničnih reber ali nosnega stožera, katerih položaj je mogoče med letom krmiliti.
"Preja" (1) je snop posukanih 'pramenov'.
Opomba: 'pramen' je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.
SKUPINA 0 – JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA
0ASistemi, oprema in komponente
0A001"Jedrski reaktorji" in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:
a. "jedrski reaktorji";
b. kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško zasnovani deli, vključno z glavo reaktorske tlačne posode, ki so posebej izdelani ali pripravljeni tako, da lahko vsebujejo sredico "jedrskega reaktorja";
c. oprema, ki je izdelana ali pripravljena posebej za vstavljanje ali odstranjevanje goriva v "jedrskem reaktorju";
d. kontrolne palice, ki so izdelane ali pripravljene posebej za nadzor cepitvenega procesa v "jedrskem reaktorju", vključno s podpornimi in obesnimi deli ter pogonskimi mehanizmi in vodili za kontrolne palice;
e. tlačne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za vstavitev tako gorivnih elementov kot primarnega hladila v "jedrskem reaktorju";
f. kovinske cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin (ali sklopi cevi), ki so posebej izdelane ali pripravljene za uporabo kot zaščitna obloga za rezervoar za gorivo v "jedrskem reaktorju" in v količinah, ki presegajo 10 kg;
Opomba: za cirkonijeve tlačne cevi glej točko 0A001(e), za uparjalne cevi glej točko 0A001(h).
g. črpalke, ki so zasnovane ali pripravljene posebej za kroženje primarnega hladila v "jedrskih reaktorjih";
h. 'notranji deli jedrskega reaktorja', ki so izdelani ali pripravljeni posebej za uporabo v "jedrskem reaktorju", vključno z nosilnimi stebri za sredico, gorilnimi kanali, uparjalnimi cevmi, termičnimi ščiti, loputami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in mešalnimi ploščami;
Tehnična opomba:
v točki 0A001(h) pojem 'notranji deli jedrskega reaktorja' pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več pomožnih nalog, kot so podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.
i. toplotni izmenjevalniki:
1. uparjalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem ali vmesnem hladilnem sredstvu "jedrskega reaktorja";
2. drugi toplotni izmenjevalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem hladilnem sredstvu "jedrskega reaktorja";
Opomba: predmet nadzora v točki 0A001(i) niso toplotni izmenjevalniki za podporne sisteme reaktorja, npr. zasilni hladilni sistem ali sistem za hlajenje razpadne toplote.
j. detektorji nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za določanje nevtronskega toka v sredici "jedrskega reaktorja";
k. 'zunanji termični ščiti', ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v "jedrskih reaktorjih" za zmanjšanje izgube toplote in zaščito zadrževalnega hrama.
Tehnična opomba:
pojem 'zunanji termični ščiti' v točki 0A001(k) pomeni glavne strukture nad reaktorsko posodo, ki zmanjšujejo izgubo toplote iz reaktorja in znižujejo temperaturo v zadrževalnem hramu.
0BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
0B001Obrat za ločevanje izotopov "naravnega urana", "osiromašenega urana" ali "posebnih cepljivih materialov" in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:
a. obrati, ki so posebej izdelani ali izdelani za ločevanje izotopov "naravnega urana", "osiromašenega urana" ali "posebnih cepljivih materialov", so:
1. obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;
2. obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;
3. obrat za aerodinamično ločevanje;
4. obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;
5. obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;
6. obrat za "lasersko" ločevanje izotopov v atomski pari;
7. obrat za "lasersko" ločevanje izotopov v molekularni pari;
8. obrat za ločevanje s plazmo;
9. obrat za elektromagnetno ločevanje;
b. plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke ločevanja v plinskih centrifugah, so:
Tehnična opomba:
pojem 'materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto' v točki 0B001(b) pomeni katerega koli od naslednjih materialov:
1. maražno jeklo z mejno natezno trdnostjo najmanj 1,95 MPa ali več;
2. aluminijeve zlitine z mejno natezno trdnostjo najmanj 0,46 MPa ali več ali
3. "vlakneni ali nitasti materiali" s "specifičnim modulom", večjim od 3,18 × 106 m, in s "specifično natezno trdnostjo", večjo od 7,62 × 104 m.
1. plinske centrifuge;
2. celoviti sklopi rotorjev;
3. cevi za rotorje, ki so posebej izdelani tanko stenski valji debeline 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelani iz "materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto";
4. obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm in s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo več rotorskih cevi in so izdelani iz 'materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto';
5. lopute s premerom od 75 do 650 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so izdelane iz 'materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto';
6. končniki s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz 'materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto';
7. magnetni viseči ležaji:
a. sklopi ležajev iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer je ohišje zaščiteno ali izdelano iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;
b. aktivni magnetni ležaji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo s plinskimi centrifugami;
8. posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik;
9. molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;
10. obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju 600 Hz ali več in z razponom moči 40 VA ali več;
11. ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki so sestavljeni iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev, ki so med seboj vzporedni in pravokotni na vzdolžno os valja pod kotom 0,05 stopinj ali manj;
12. odvodne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi, ki deluje po principu Pitotove cevi, in ki jih je mogoče namestiti v osrednji sistem za odvajanje plina;
13. frekvenčni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej konstruirane ali izdelane naprave za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, in tudi sestavni deli takšnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. večfazna izhodna frekvenca najmanj 600 Hz in
b. visoka stabilnost (s frekvenčnim krmiljenjem, ki je boljše od 0,2 %);
14. zaporni in krmilni ventili:
a. zaporni ventili, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo na plinastih pretokih vstopnega, obogatenega ali osiromašenega plina UF6 posamezne plinske centrifuge;
b. zaporni ali regulacijski ventili, ki imajo meh kot tesnilo in so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6" ali so zaščiteni z njimi, z notranjim premerom od 10 do 160 mm, izdelani ali pripravljeni pa so posebej za uporabo v glavnih ali pomožnih sistemih obratov za obogatitev s plinskimi centrifugami;
c. oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:
1. pregrade za difuzijo plinov, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega "materiala, odpornega proti koroziji z UF6", in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike in s premerom največ 25 mm;
2. ohišja difuzorjev plina, izdelana iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";
3. kompresorji ali puhala s sesalno zmogljivostjo 1 m3/min UF6 ali več, izotopnim tlakom do 500 kPa, z razmerjem tlaka 10:1 ali manj in izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";
4. tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v točki 0B001(c)(3) in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000 cm3 vmesnega plina na minuto;
5. toplotni izmenjevalniki, izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali zaščiteni z njimi in zasnovani za razmerje tlaka, ki je zaradi puščanja manjše od 10 Pa/h pod tlačno razliko 100 kPa;
6. ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali zaščiteni z njimi;
d. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:
1. ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s krivinskim polmerom, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plin na dva tokova;
2. valjaste ali konične cevi (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali so zaščitene z njimi, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;
3. kompresorji ali puhala, ki so izdelana iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali zaščiteni z njimi, in osna tesnila;
4. toplotni izmenjevalniki, izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6" ali zaščiteni z njimi;
5. ohišja elementov za ločevanje, izdelana iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;
6. ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali zaščiteni z njimi, s premerom 40 mm ali več;
7. procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF6 na manj kot 1 ppm, ki vključujejo:
a. kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120°C) ali manj;
b. kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120°C) ali manj;
c. ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina;
d. hladne plasti UF6 za zamrzovanje UF6;
e. oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:
1. pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelane so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščitene z njimi);
2. centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelani so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščiteni z njimi);
3. celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;
4. oprema za preskrbovanje elektrokemičnih redukcijskih celic z U+4 iz organske faze, ki je izdelana ali zaščitena s primernim materialom (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit), in deli, ki prihajajo v stik z medijem;
5. sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke čistote, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu čiščenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+ 6 ali U+ 4 v U+ 3;
6. sistemi za oksidacijo urana iz U+ 3 v U+ 4;
f. oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:
1. visokoaktivne smole ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromrežaste smole, v katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na površino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni čas izmenjave manjši kot 10 sekund, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);
2. kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1 000 mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani solni kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali so zaščitene z njimi, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;
3. povratni sistemi osnovani na ionski izmenjavi (kemični ali elektrokemični oksidacijski ali redukcijski sistemi) za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;
g. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo laserskega ločevanja izotopov v atomski pari, in sicer:
1. sistemi za uparjevanje kovinskega urana, namenjeni oddajanju moči, ki znaša na tarči 1 kW ali več, za uporabo pri laserski obogatitvi;
2. sistemi za ravnanje s staljenim ali uparjenim kovinskim uranom, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ravnanje s staljenim uranom, staljenimi uranovimi zlitinami ali uparjenim kovinskim uranom za uporabo pri laserski obogatitvi, in posebej zanje izdelane komponente;
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2A225.
3. sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v staljeni ali trdni obliki, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;
4. ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana;
5. "laserji" ali "laserski" sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.
h. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo molekularnega laserskega ločevanja izotopov, in sicer:
1. nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (– 123 °C) ali manj ter so izdelane iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";
2. sestavni deli ali naprave, ki so posebej izdelane ali pripravljene za zbiranje obogatenih ali osiromašenih uranovih materialov po osvetlitvi z lasersko svetlobo ter ki so izdelane iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6";
3. kompresorji, ki so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali zaščiteni z njimi, in osna tesnila;
4. oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6;
5. sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (npr. dušik, argon ali drug plin), ki vključujejo:
a. kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;
b. kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;
c. hladne plasti UF6 za zamrzovanje UF6;
6. "laserji" ali "laserski" sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.
i. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje s plazmo:
1. generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov, z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;
2. radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povprečno močjo nad 40 kW;
3. sistemi za generiranje uranove plazme;
4. se ne uporabljajo;
5. sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;
6. ohišja ločevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana;
j. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:
1. enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;
2. zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih curkov obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);
3. vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;
4. poli čevlja magneta s premerom nad 2 m;
5. viri visoke napetosti za izvore ionov, ki izpolnjujejo vse naslednje lastnosti:
a. sposobnost neprekinjenega delovanja;
b. izhodna napetost najmanj 20 000 V;
c. jakost izhodnega toka najmanj 1 A in
d. regulacija napetosti, ki je boljša kot 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 3A227.
6. viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo) z vsemi naslednjimi lastnostmi:
a. neprekinjeno proizvajanje izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A, pri napetosti najmanj 100 V, in
b. regulacijo napetosti ali toka, boljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 3A226.
0B002Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6":
a. napajalni avtoklavi, peči ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF6;
b. desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;
c. postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike;
d. postaje za utekočinjenje ali strjevanje, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje;
e. cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za delo z UF6 v okviru plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;
f. vakuumski sistemi in črpalke:
1. vakuumski zbiralniki – razvodniki, vakuumske glave ali vakuumske črpalke s sesalnim pretokom 5 m3/min ali več;
2. vakuumske črpalke, posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6, in izdelane iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", ali zaščitene z njimi; ali
3. vakuumski sistemi, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov – razvodnikov, vakuumskih glav in vakuumskih črpalk ter izdelani za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6;
g. masni spektrometri/ionski izvori UF6, ki so zmožni neposrednega vzorčenja iz plinastega pretoka UF6 in imajo vse naslednje lastnosti::
1. zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;
2. ionski izvori, izdelani iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 mas. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;
3. ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja in
4. imajo zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.
0B003Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:
a. sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3;
b. sistemi za pretvorbo UO3 v UF6;
c. sistemi za pretvorbo UO3 v UO2;
d. sistemi za pretvorbo UO2 v UF4;
e. sistemi za pretvorbo UF4 v UF6;
f. sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;
g. sistemi za pretvorbo UF6 v UO2;
h. sistemi za pretvorbo UF6 v UF4;
i. sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4.
0B004Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:
a. obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:
1. obrat na principu izmenjave voda – vodikov sulfid;
2. obrat na principu izmenjave amonijak – vodik;
b. oprema in sestavni deli so:
1. stolpi za izmenjavo voda-vodikov sulfid s premerom 1,5 m ali več za obratovanje pri tlakih, ki so višji ali enaki 2 MPa;
2. nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2S), z zmogljivostjo pretoka, večjega ali enakega 56 m3/sekundo, pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2S;
3. stolpi za izmenjavo amonijak – vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;
4. notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi črpalkami, vključno s potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;
5. razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;
6. infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 %;
7. katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;
8. celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve težke vode na koncentracijo devterija, ki se uporablja v reaktorjih;
9. pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, ki so posebej izdelane ali pripravljene za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik.
0B005Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za "jedrske reaktorje" in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.
Tehnična opomba:
posebej izdelana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za "jedrske reaktorje" vključuje opremo, ki:
1. navadno prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskih snovi ali pa jih neposredno krmili;
2. nepredušno zatesni jedrske snovi v oblogo (srajčko);
3. preverja integriteto oblog (srajčk) zvara;
4. preverja končno stanje zatesnjenega goriva ali
5. se uporablja za sestavljanje elementov reaktorja.
0B006Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz "jedrskih reaktorjev" in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.
Opomba: točka 0B006 vključuje:
a. obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz "jedrskih reaktorjev", vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki navadno pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;
b. stroje za sekanje ali drobljenje gorivnih elementov, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje ali sekanje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz "jedrskih reaktorjev";
c. kritično varne posode za raztapljanje (npr. posode majhnega premera, okrogle ali ploščaste oblike), posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz "jedrskih reaktorjev", ki so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo;
d. solventne ekstraktorje, kot so polnjene ali pulzne kolone, mešalci-vsedalniki ali centrifugalni kontraktorji, odporni proti koroziji z dušikovo kislino in posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v obratih za predelavo obsevanega "naravnega urana", "osiromašenega urana" ali "posebnih cepljivih materialov";
e. posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in so odporne proti koroziji z dušikovo kislino.
Tehnična opomba:
posode za shranjevanje imajo lahko naslednje lastnosti:
1. stene ali notranje dele z najmanj dvema odstotkoma borovega ekvivalenta (računano na vse sestavne elemente, kot so opredeljeni v opombi k točki 0C004);
2. največji premer 175 mm za valjaste oblike ali
3. največja širina 75 mm za ploščate ali okrogle oblike.
f. sisteme za merjenje nevtronov, posebej izdelane ali pripravljene za vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanega "naravnega urana", "osiromašenega urana" ali "posebnih cepljivih materialov".
0B007Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:
a. sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;
b. sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.
0CMateriali
0C001"Naravni uran" ali "osiromašeni uran" ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov;
Opomba: predmet nadzora v točki 0C001 niso:
a. štirje grami ali manj "naravnega urana" ali "osiromašenega urana", ki je v senzorjih merilnih instrumentov;
b. "osiromašeni uran", proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:
1. zaščito pred sevanjem;
2. pakiranje;
3. obtežitev, pri čemer masa ni večja od 100 kg;
4. protiuteži, pri čemer masa ni večja od 100 kg;
c. zlitine, ki vsebujejo manj kot 5 % torija;
d. keramični proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.
0C002"Posebni cepljivi materiali"
Opomba: če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša štiri "efektivne grame" ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002.
0C003Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000 .
0C004Grafit s čistoto, boljšo od 5 ppm 'ekvivalentov bora', in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v "jedrskem reaktorju" v količinah nad 1 kg.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C107.
Opomba 1: za namen nadzora izvoza pristojni organi države članice, v kateri je izvoznik registriran, določijo, ali je izvoženi grafit, ki izpolnjuje zgornje specifikacije, namenjen za uporabo v "jedrskem reaktorju" ali ne.
Opomba 2: v točki 0C004 je določen 'ekvivalent bora' (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), pri čemer je:
BEZ (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm;
in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.
0C005Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine, z vsaj 60 mas. % niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistoto vsaj 99,9 mas. % in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 μm, merjeno v skladu z ASTM (American Society for Testing and Materials) standardom B330, in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.
0DProgramska oprema
0D001"Programska oprema", posebej zasnovana ali prirejena za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga iz te skupine.
0ETehnologija
0E001"Tehnologija" je v skladu z opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z "razvojem", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga iz te skupine.
SKUPINA 1 – POSEBNI MATERIALI IN SORODNA OPREMA
1ASistemi, oprema in komponente
1A001Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:
a. sifoni, tesnila, tesnilne mase ali opne za gorivo, posebej izdelani za "zrakoplove" ali vesoljsko rabo, izdelani iz več kot 50 % katerega koli od materialov, naštetih v točkah 1C009(b) ali 1C009(c);
b. se ne uporabljajo;
c. se ne uporabljajo;
1A002"Kompozitne" strukture ali laminati, s katero koli od naslednjih značilnosti:
Opomba: GLEJ TUDI 1A202, 9A010 IN 9A110;
a. imajo organsko "matriko" in so iz materialov, določenih v točki 1C010(c), 1C010(d) ali 1C010(e), ali
b. imajo kovinsko ali ogljikovo "matriko" in so iz:
1. ogljikovih "vlaknenih ali nitastih materialov" s:
a. "specifičnim modulom", večjim od 10,15 × 106 m, in
b. "specifično natezno trdnostjo", večjo od 17,7 × 104 m, ali
2. materialov, ki so določeni v točki 1C010(c).
Opomba 1: predmet nadzora v točki 1A002 niso "kompozitne" strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih "vlaknenih ali nitastih materialov", impregnirani z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravila delov "civilnih zrakoplovov" ali laminatov, katerih:
a. površina ne presega 1 m2
b. dolžina ne presega 2,5 m in
c. širina presega 15 mm.
Opomba 2: predmet nadzora v točki 1A002 niso polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo:
a. za športne izdelke;
b. za avtomobilsko industrijo;
c. za industrijo obdelovalnih strojev;
d. za uporabo v medicini.
Opomba 3: predmet nadzora v točki 1A002(b)(1) niso polizdelki, ki vsebujejo največ dve dimenziji prepletenih filamentov in so posebej izdelani za naslednjo uporabo:
a. peči za tempranje kovin;
b. oprema za izdelavo silikonskih kosov.
Opomba 4: predmet nadzora v točki 1A002 niso končni izdelki, ki so posebej izdelani za določeno aplikacijo.
1A003Proizvajalci "netaljivih" aromatskih poliamidov v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. debelina več kot 0,254 mm ali
b. prekriti ali laminirani so z ogljikom, grafitom, kovinami ali magnetnimi snovmi.
Opomba: predmet nadzora v točki 1A003 niso proizvodi, ki so prevlečeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo plošč elektronskih tiskanih vezij.
Opomba: za vse oblike "taljivih" aromatskih poliamidov glej točko 1C008(a)(3).
1A004Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, ki niso posebej izdelani za vojaške namene:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 2B351 IN 2B352.
a. obrazne maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaščito pred naslednjimi, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:
Opomba: točka 1A004(a) vključuje respiratorje s filtriranjem zraka (PAPR), ki so izdelani ali prirejeni za zaščito pred sredstvi ali materiali iz točke 1A004(a).
Tehnična opomba:
za namen točke 1A004(a):
1. vse obrazne maske so znane tudi kot plinske maske;
2. filtri vključujejo filtrirne vložke.
1. 'biološkimi agensi';
2. radioaktivnimi snovmi, "prilagojenimi za uporabo v vojni";
3. kemičnimi bojnimi sredstvi (CW) ali
4. "agensi za obvladovanje nemirov", vključno z:
a. α-bromobenzenacetonitril (bromobenzil cianid) (CA) (CAS 5798-79-8);
b. ((2-klorofenil) metilen) propanedinitrilom, (o-klorobenzilidenemalononitril (CS) (CAS 2698-41-1);
c. 2-kloro-1-feniletanon, fenilacil kloridom (ω-kloroacetofenon) (CN) (CAS 532-27-4);
d. dibenz-(b, f)-1,4-oksazefin, (CR) (CAS 257-07-8);
e. 10-kloro-5,10-dihidrofenarsazin (fenarsazin klorid), (adamsit), (DM) (CAS 578-94-9);
f. N-nonanoilmorfolin (MPA) (CAS 5299-64-9);
b. zaščitna oblačila, rokavice in čevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred:
1. 'biološkimi agensi';
2. radioaktivnimi snovmi, "prilagojenimi za uporabo v vojni", ali
3. kemičnimi bojnimi sredstvi (CW);
c. opozorilni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za odkrivanje ali prepoznavanje naslednjega, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:
1. 'biološkimi agensi';
2. radioaktivnimi snovmi, "prilagojenimi za uporabo v vojni", ali
3. kemičnih bojnih sredstev (CW).
d. elektronska oprema za avtomatsko odkrivanje ali določanje prisotnosti ostankov "eksplozivov" in uporabo tehnik "izsleditve delcev" (npr. površinske zvočnovalovne naprave, spektrometrija mobilnosti ionov, diferenčna spektrometrija mobilnosti, masna spektrometrija).
Tehnična opomba:
'izsleditev delcev' je opredeljena kot sposobnost izsleditev manj kot 1 ppm pare ali 1 mg trdne snovi ali tekočine.
Opomba 1: predmet nadzora v točki 1A004(d) ni oprema, izdelana posebej za laboratorijsko rabo.
Opomba 2: predmet nadzora v točki 1A004(d) ni prehod skozi varnostne kontrolne točke brez stika.
Opomba: predmet nadzora v točki 1A004 niso:
a. dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo;
b. oprema za zdravje in varnosti pri delu, katere funkcija ali konstrukcija jo omejuje na zaščito proti tveganjem, značilnim za varnost v stanovanjskih naseljih in civilno industrijo, vključno z:
1. rudarstvom,
2. kamnoseštvom,
3. kmetijstvom,
4. farmacevtsko industrijo,
5. medicino,
6. veterino,
7. okoljem,
8. ravnanjem z odpadki;
9. prehransko industrijo.
Tehnični opombi:
1. točka 1A004 zajema opremo in komponente, določene za odkrivanje radioaktivnih snovi, "prilagojenih za uporabo v vojni", 'bioloških agensov', kemičnih bojnih sredstev, 'simulantov', "agensov za obvladovanje nemirov" ali za zaščito proti tem snovem, oziroma so uspešno prestale testiranje glede na nacionalne standarde ali so se kako drugače izkazale za učinkovite, čeprav se takšna oprema in komponente uporabljajo v civilnih industrijskih panogah kot so rudarstvo, kamnolomi, kmetijstvo, farmacevtska industrija, medicina, veterinarstvo, okoljska industrija, ravnanje z odpadki ali v prehrambni industriji;
2. 'simulant' je snov ali material, ki se pri usposabljanju, raziskavah, testiranju ali vrednotenju uporablja namesto (kemičnega ali biološkega) toksičnega agensa.
3. za namene točke 1A004 so 'biološki agensi' patogeni ali toksini, izbrani ali prirejeni (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju) z namenom povzročitve žrtev med ljudmi in živalmi, poškodovanja naprav ali uničenja poljščin ali okolja.
1A005Neprebojni jopiči in njihovi sestavni deli:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
a. mehek neprebojni jopič, ki ne ustreza vojaškim standardom ali specifikacijam ali njim odgovarjajočim zahtevam, in posebej zanje izdelani sestavni deli;
b. trde zaščitne plošče za neprebojne jopiče, ki zagotavljajo balistično zaščito stopnje IIIA ali manj (NIJ 0101.06, julij 2008) ali enakovrednega nacionalnega standarda.
Opomba: za "vlaknene ali nitaste materiale", ki se uporabljajo za proizvodnjo neprebojnih jopičev, glej točko 1C010.
Opomba 1: predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.
Opomba 2: predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, namenjeni za frontalno zaščito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaškega izvora.
Opomba 3: predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, namenjeni samo za zaščito pred urezninami, vbodninami ter poškodbami z iglo ali topim predmetom.
1A006Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
a. vozila, ki so daljinsko upravljana;
b. 'motilci'.
Tehnična opomba:
'motilci' so naprave, posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.
Opomba: predmet nadzora v točki 1A006 ni oprema, kadar ta spremlja operaterja te opreme.
1A007Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo energetske materiale:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 IN 3A232.
a. vžigalniki za detonatorje, ki so izdelani za proženje eksplozivnih detonatorjev, določenih v točki 1A007(b).
b. električno proženi eksplozivni detonatorji:
1. eksplozivni mostič (EB);
2. eksplozivna mostična žica (EBW);
3. bliskoviti vžigalnik (slapper);
4. eksplozivni folijski vžigalnik (EFI).
Tehnični opombi:
1. namesto izraza "detonator" se včasih uporablja izraz "vžigalnik" (v angleškem jeziku: "initiator" oziroma "ignitor");
2. za namene točke 1A007(b) v njej navedeni detonatorji izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz "eksplozivni folijski vžigalnik" se lahko nanaša na mostični vžigalnik ali na bliskoviti vžigalnik.
1A008Naboji, naprave in komponente:
a. 'oblikovana polnila', ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. količina neto eksploziva nad 90 g in
2. zunanji premer ohišja je enak ali večji od 75 mm;
b. linearna oblikovana rezilna polnila, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej izdelani sestavni deli zanje:
1. eksplozivni naboj nad 40 g/m in
2. širino 10 mm ali več;
c. vžigalne vrvice z jedrom z eksplozivno polnitvijo nad 64 g/m;
d. rezila, razen rezil iz točke 1A008(b), in orodja za ločevanje s količino neto eksploziva nad 3,5 kg.
Tehnična opomba:
'oblikovano polnilo' je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije.
1A102Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.
1A202Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110.
a. imajo notranji premer od 75 do 400 mm in
b. izdelane so iz "vlaknenih ali nitastih materialov", ki so določeni v točki 1C010(a) ali (b) ali 1C210(a), ali iz z ogljikom ojačanih materialov, ki so določeni v točki 1C210(c).
1A225Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.
1A226Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:
a. izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti, in
b. izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.
1A227Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:
a. 'hladno površino', večjo od 0,09 m2;
b. gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3, in
c. debelino 100 mm ali več.
Tehnična opomba:
'hladna površina' iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.
1 BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
1B001Oprema za proizvodnjo ali pregledovanje "kompozitov" ali laminatov iz točke 1A002 ali "vlaknenih ali nitastih materialov" iz točke 1C010 in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kot so:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1B101 IN 1B201.
a. stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh 'primarnega servo pozicioniranja' in ki so posebej izdelani za proizvodnjo "kompozitnih" struktur ali laminatov iz "vlaknenih ali nitastih materialov";
b. 'stroji za polaganje trakov', katerih gibi pozicioniranja ali polaganja trakov so koordinirani in programirani v petih ali več oseh 'primarnega servo pozicioniranja' in ki so posebej izdelani za proizvodnjo "kompozitnih" struktur letalskih okvirjev ali 'projektilov';
Opomba: v točki 1B001(b) 'projektili' pomenijo kompletni raketni sistemi in zrakoplovni sistemi brez posadke.
Tehnična opomba:
za namen točke 1B001(b) so 'stroji za polaganje trakov' zmožni polaganja enega ali več 'filamentnih trakov' s širino, večjo od 25 mm in manjšo ali enako 305 mm, ter rezanja in ponovnega pozicioniranja posameznih potekov 'filamentnih trakov' med postopkom polaganja.
c. stroji za tkanje ali prepletanje v več smereh in dimenzijah, vključno z opremo za prilagajanje in spreminjanje, posebej izdelani ali prirejeni za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken za "kompozitne" strukture;
Tehnična opomba:
za namene točke 1B001(c) je pletenje vključeno v tehniko prepletanja.
d. oprema, posebej izdelana ali prirejena za proizvodnjo ojačanih vlaken:
1. oprema za spremembo polimernih vlaken (kot so poliakrilnitrilna, rejonska, smolna ali polikarbosilanska) v ogljikova ali silicijkarbidna vlakna, vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;
2. oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage za proizvodnjo silicijkarbidnih vlaken;
3. oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);
4. oprema za spreminjanje predoblik vlaken z vsebnostjo aluminija s toplotno obdelavo v vlakna aluminijevega oksida;
e. oprema za izdelavo prepregov iz točke 1C010(e) po termoplastičnem postopku;
f. oprema za nemoteno nadziranje, posebej izdelana za "kompozitne" materiale:
1. sistemi rentgenske tomografije za tridimenzionalno ugotavljanje napak;
2. numerično krmljene ultrazvočne testne naprave, katerih gibi pozicioniranja oddajnikov ali sprejemnikov so simultano nadzorovani in programirani v štirih ali več oseh, ki sledijo tridimenzionalnim konturam komponente, ki se nadzira;
g. stroji za nameščanje preje, katerih gibi pozicioniranja ali nameščanja preje so koordinirani in programirani v petih ali več oseh 'primarnega servo pozicioniranja' in ki so posebej izdelani za proizvodnjo "kompozitnih" struktur letalskih okvirjev ali 'projektilov'.
Tehnična opomba:
za namene točke 1B001(g) so 'stroji za nameščanje preje' zmožni polaganja enega ali več 'filamentnih trakov' s širino, manjšo ali enako 25 mm, ter rezanja in ponovnega pozicioniranja posameznih potekov 'filamentnih trakov' med postopkom polaganja.
Tehnična opomba:
1. za namene točke 1B001 osi 'primarnega servo pozicioniranja' na podlagi usmeritve računalniškega programa nadzorujejo položaj enote (tj. glave) v prostoru glede na obdelovanec v pravilni orientaciji in smeri, da se doseže želeni postopek;
2. za namene točke 1B001 je 'filamentni trak' ena neprekinjena širina traku, preje ali vlakna, ki je v celoti ali delno prevlečeno s smolo.
1B002Oprema za izdelovanje kovinskih zlitin, prahu kovinskih zlitin ali legiranih materialov, posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002(c)(2).
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B102.
1B003Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za "superplastično oblikovanje" ali za "difuzijsko spajanje" titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:
a. struktur za letalsko ali vesoljsko plovbo;
b. motorjev za "zrakoplove" ali vesoljska plovila ali
c. posebej izdelanih sestavnih delov za takšne strukture iz točke 1B003(a) ali za motorje iz točke 1B003(b).
1B101Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za "proizvodnjo" strukturnih kompozitov: in posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B201.
Opomba: sestavni deli in pribor iz točke 1B101 vključujejo kalupe, stružnice, matrike, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.
a. stroji za navijanje niti ali stroji na nameščanje vlaken, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov, in nadzor koordiniranja in programiranja;
b. stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in "projektilov";
c. oprema, izdelana ali prirejena za "proizvodnjo""vlaknenih ali nitastih materialov":
1. oprema za spreminjanje polimernih vlaken (kot npr. poliakrilonitrilnih, rejonskih ali polikarbosilanskih), vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;
2. oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage;
3. oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);
d. oprema, izdelana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz točke 9C110.
Opomba: oprema iz točke 1B101(d) vključuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in šablone za izrezovanje oblik.
1B102"Proizvodna oprema" kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B115(b).
a. "proizvodna oprema" kovinskega prahu, ki se uporablja za "proizvodnjo" sferičnih, sferoidnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111(a)1 in 1C111(a)2 ali iz okvira o Nadzoru vojaškega blaga;
b. posebej izdelani sestavni deli za "proizvodno opremo" iz točke 1B002 ali 1B102(a).
Opomba: točka 1B102 vključuje:
a. generatorje plazme (visokofrekvenčni reaktivni lok), ki so uporabni za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon – voda;
b. opremo za električno odcepljanje, ki se uporablja za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argona – vode;
c. opremo, uporabno za "proizvodnjo" sferičnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v dušiku).
1B115Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:
a. "proizvodna oprema", ki se uporablja pri "proizvodnji", ravnanju s tekočimi pogonskimi sredstvi ali njihovimi sestavinami ali preizkušanju njihove ustreznosti iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz okvira nadzora vojaškega blaga;
b. "proizvodna oprema", ki se uporablja pri "proizvodnji", ravnanju z, mešanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali preizkušanju ustreznosti trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali s seznama nadzora vojaškega blaga;
Opomba: predmet nadzora v točki 1B115(b) niso vsadni mešalniki, kontinualni mešalniki ali mešalniki na napajalno energijo. Glede nadzora nad vsadnimi mešalniki, kontinualnimi mešalniki in mešalniki na napajalno energijo glej točke 1B117, 1B118 in 1B119.
Opomba 1: glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga.
Opomba 2: predmet nadzora v točki 1B115 ni oprema za "proizvodnjo", ravnanje z borovim karbidom in preizkušanje njegove ustreznosti.
1B116Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.
1B117Vsadni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od nič do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani sestavni deli zanje:
a. skupno volumetrično zmogljivost 110 litrov ali več in in
b. najmanj eno mešalno/gnetno gred, vgrajeno zunaj centra.
Opomba: v točki 1B117(b) izraz "mešalna/gnetna gred" ne zajema deaglomeratorjev ali gredi z noži.
1B118Kontinuirni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od nič do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti ter posebej izdelani sestavni deli zanje:
a. dva ali več mešalnih/gnetnih gredi ali
b. eno oscilacijsko rotacijsko gred, ki ima gnetilne lopatice/igle tako na gredi kot tudi v ohišju mešalne komore.
1B119Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011(a), 1C011(b) in 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej izdelani sestavni deli zanje.
1B201Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:
a. stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;
2. posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz "vlaknenih ali nitastih materialov" in
3. primerni so za navijanje valjastih cevi z notranjim premerom od 75 do 650 mm in dolžine 300 mm ali več;
b. naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 1B201(a);
c. precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 1B201(a)
1B225Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro.
1B226Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več.
Opomba: točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:
a. lahko obogatijo stabilne izotope;
b. imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja.
1B228Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj;
b. izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;
c. izdelani so iz:
1. nerjavnega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, ali
2. enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi združljivi s H2, in
d. njihov notranji premer je najmanj 30 cm, 'efektivna dolžina' pa najmanj 4 m.
Tehnična opomba:
v točki 1B228 'efektivna dolžina' pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni.
1B229Stolpi s predeli za izmenjavo voda – vodikov sulfid in "notranji kontraktorji":
Opomba: za stolpe, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej točko 0B004.
a. stolpi s predeli za izmenjavo voda – vodikov sulfid, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. lahko delujejo pri tlakih najmanj 2 MPa;
2. izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, in
3. s premerom najmanj 1,8 m;
b. "notranji kontraktorji" v stolpih za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 1B229(a).
Tehnična opomba:
'notranji kontraktorji' v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer najmanj 1,8 m in so izdelani tako, da olajšajo protitočno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko.
1B230Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);
b. imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h. in
c. eno od naslednjih značilnosti:
1. pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa ali
2. pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 MPa.
1B231Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:
a. objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;
b. oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:
1. vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (-250 °C) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote več kot 150 W;
2. sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.
1B232Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj in in
b. izdelani so za pretok plinastega vodika 1 000 kg/uro ali več.
1B233Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:
a. objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;
b. oprema za ločevanje litijevih izotopov na podlagi amalgamskega postopka (litij – živo srebro):
1. posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;
2. črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;
3. celice za elektrolizo litijevega amalgama;
4. uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida;
c. sistemi, ki temeljijo na ionski izmenjavi in so posebej izdelani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej izdelani sestavni deli zanje;
d. sistemi, ki temeljijo na kemični izmenjavi (uporabljajo kronske etre, kriptande ali lariatne etre), ki so posebej izdelani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej izdelani sestavni deli zanje.
1B234Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močna eksploziva, ki so namenjeni preizkušanju močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe ti dve značilnosti:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
a. izdelani so za zadrževanje eksploziva v ekvivalentu 2 kg TNT ali več in
b. imajo elemente ali značilnosti, ki jim omogočajo realnočasovni ali zapozneli prenos diagnostičnih ali merilnih informacij.
1CMateriali
Tehnična opomba:
kovine in zlitine:
če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza 'kovine' in 'zlitine' v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:
surove oblike:
anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice;
napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):
a. kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica;
b. livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu.
Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.
1C001Materiali, izdelani posebej kot absorbenti elektromagnetskih valov, ali intrinsično prevodni polimeri:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C101.
a. materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 2 × 108 Hz, vendar manjših od 3 × 1012 Hz;
Opomba 1: predmet nadzora v točki 1C001(a) niso:
a. absorberji tipa las, ki so izdelani iz naravnih ali umetnih vlaken, pri katerih omogoča absorpcijo nemagnetni naboj;
b. absorberji brez izgube magnetnosti, katerih naključni videz je nedvodimenzionalna oblika, vključno s piramidasto, stožčasto, klinasto in gubasto;
c. dvodimenzionalni absorberji z vsemi naslednjimi značilnostmi:
1. izdelani so iz:
a. penastih plastičnih materialov (gibkih ali negibkih) z ogljikovim nabojem ali iz organskih materialov, vključno z vezivi, ki dajejo več kot 5 % odmeva v primerjavi s kovino prek frekvenčnega pasu, ki je za ± 15 % širši ali ožji od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 450 K (177 °C), ali
b. keramičnih materialov, ki dajejo več kot 20 % odmeva v primerjavi s kovino prek pasovne širine, ki je za ± 15 % širša ali ožja od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 800 K (527 °C).
Tehnična opomba:
Vzorci blaga za absorpcijo iz točke 1C001.a. Opomba: 1(c)1, morajo biti kvadrati s stranico najmanj petih valovnih dolžin osrednje frekvence in nameščeni v oddaljenem polju sevajočega elementa;
2. imajo natezno trdnost manj kot 7 × 106 N/m2 in
3. imajo tlačno trdnost manj kot 14 × 106 N/m2;
d. dvodimenzionalni absorberji, izdelani iz sintriranih feritov, z vsemi naslednjimi značilnostmi:
1. specifično težo več kakor 4,4 in
2. največjo delovno temperaturo 548 K (275 °C).
Opomba 2: napotilo 1 k točki 1C001(a) zajema tudi magnetne materiale, ki se uporabljajo za absorpcijo in jih vsebujejo barve;
b. materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 1,5 × 1014, vendar manjših od 3,7×1014 Hz in nepropustnih za vidno svetlobo;
Opomba: 1C001(b) predmet nadzora niso materiali, ki so posebej izdelani ali zasnovani za katerega koli od naslednjih namenov:
a. "lasersko" označevanje polimerov ali
b. "lasersko" varjenje polimerov.
c. intrinzično prevodni polimerni materiali s "skupno elektroprevodnostjo" prek 10 000 S/m (Siemensov na meter) ali s "površinsko upornostjo" manj kot 100 omov/kvadrat, katerih osnova so naslednji polimeri:
1. polianilin;
2. polipirol;
3. politiofen;
4. polifenilen-vinilen ali
5. politienilen-vinilen.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C001(c) niso materiali v staljeni obliki.
Tehnična opomba:
"skupna elektroprevodnost" in "površinska upornost" se določata z uporabo ASTM D-257 ali enakovrednih nacionalnih standardov.
1C002Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C202.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali, posebej pripravljenih za prevleke.
Tehnične opombe:
1. kovinske zlitine v točki 1C002 so tiste, ki vsebujejo večji utežnostni odstotek navedene kovine od katerega koli drugega elementa;
2. 'odpornost proti stalni temperaturi in tlaku' je treba meriti v skladu s standardom E-139 ASTM ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi;
3. 'odpornost proti občasni obremenitvi s temperaturo in tlakom' je treba meriti v skladu s standardom E-606 ASTM 'Recommended Practice for Constant-Amplitude Low-Cycle Fatigue Testing' ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. Preizkušanje mora biti osno s povprečnim razmerjem tlaka, enakim 1, in s faktorjem koncentracije tlaka (Kt), enakim 1. Povprečni tlak je določen kot razlika med največjim in najmanjšim tlakom, deljena z največjim tlakom.
a. Aluminid:
1. nikljev aluminid, v katerem je najmanj 15 mas. % aluminija, največ 38 mas. % aluminija in vsaj en dodaten legirni element;
2. titanov aluminid, v katerem je 10 mas. % ali več aluminija in vsaj en dodatni primešani element;
b. kovinske zlitine, izdelane iz prahu ali delcev iz točke 1C002(c):
1. nikljeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:
a. 'odpornost proti stalni temperaturi in tlaku' v obsegu 10 000 ur ali več pri 923 K (650 °C) pod tlakom 676 MPa ali
b. 'odpornost proti občasni temperaturi in tlaku' v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 823 K (550 °C) in pod maksimalnim tlakom 1 095 MPa;
2. niobijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:
a. 'odpornost proti stalni temperaturi in tlaku' v obsegu 10 000 ur ali več pri 1 073 K (800 °C) pod tlakom 400 MPa ali
b. 'odpornost proti občasni temperaturi in tlaku' v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 973 K (700 °C) in pod maksimalnim tlakom 700 MPa;
3. titanove zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:
a. 'odpornost proti stalni temperaturi in tlaku' v obsegu 10 000 ur ali več pri 723 K (450 °C) pod tlakom 200 MPa, ali
b. 'odpornost proti občasni temperaturi in tlaku' v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 723 K (450 °C) in pod maksimalnim tlakom 400 MPa;
4. aluminijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:
a. natezna trdnost 240 MPa ali več pri 473 K (200 °C) ali
b. natezna trdnost 415 MPa ali več pri 298 K (25 °C);
5. magnezijeve zlitine z vsemi naslednjimi značilnostmi:
a. natezna trdnost 345 MPa ali več in
b. korozijska stopnja, manjša od 1 mm/leto v 3-odstotni vodni raztopini natrijevega klorida, merjeno v skladu s standardom G-31 ASTM ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;
c. prah kovinskih zlitin ali drobci za material, ki ima vse naslednje značilnosti:
1. izdelani so iz katerega koli od naslednjih sestavnih sistemov:
Tehnična opomba:
v enačbah v nadaljevanju pomeni X enega ali več legirnih elementov.
a. nikljeve zlitine (Ni-Al-X, Ni-X-Al), namenjene za dele ali komponente turbinskih motorjev, to je z manj kot tremi nekovinskimi delci (ki se vnašajo med proizvodnim postopkom), večjimi od 100 μm v 109 delcih zlitine;
b. niobijeve zlitine (Nb-Al-X ali Nb-X-Al, Nb-Si-X ali Nb-X-Si, Nb-Ti-X ali Nb-X-Ti);
c. titanove zlitine (Ti-Al-X ali Ti-X-Al);
d. aluminijeve zlitine (Al-Mg-X aliAl-X-Mg, Al-Zn-X ali Al-X-Zn, Al-Fe-X ali Al-X-Fe) ali
e. magnezijeve zlitine (Mg-Al-X ali Mg-X-Al);
2. proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:
a. z "vakuumsko atomizacijo";
b. s "plinsko atomizacijo";
c. z "rotacijsko atomizacijo";
d. s "hlajenjem curka";
e. s "predenjem s taljenjem" in "kominucijo";
f. z "ekstrakcijo s taljenjem" in "kominucijo";
g. z "mehanskim zlitjem" ali
h. s "plazemsko atomizacijo" in
3. ki lahko tvorijo materiale iz točke 1C002(a) ali 1C002(b);
d. legirni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. izdelani iz katerega koli sestavnega sistema iz točke 1C002(c)1;
2. v obliki nezmletih lusk, trakov ali tankih palčk in
3. proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:
a. s "hlajenjem curka";
b. s "predenjem s taljenjem" ali
c. z "ekstrakcijo s taljenjem".
1C003Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. začetno relativno prepustnost 120 000 ali več in debelino 0,05 mm ali manj;
Tehnična opomba:
začetna relativna prepustnost mora biti izmerjena na popolnoma razbeljenih materialih.
b. so magnetostriktne zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:
1. magnetostrikcijo nasičenosti več kot 5 × 10– 4 ali
2. magnetomehanski vezni faktor (k) več kot 0,8 ali
c. so amorfni ali 'nanokristalinski' trakovi zlitin, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. vsebujejo najmanj 75 mas. % železa, kobalta ali niklja;
2. imajo nasičeno magnetno indukcijo (Bs) 1,6 T ali več in
3. katero koli od teh značilnosti:
a. debelina trakov je 0,02 mm ali manj ali
b. elektroupornost je 2 × 10– 4 om cm ali več.
Tehnična opomba:
'nanokristalinski' materiali iz točke 1C003(c) so tisti, ki imajo velikost kristalnih zrnc 50 nm ali manj, kot je določeno z uporabo rentgenske difrakcije.
1C004Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z "matriko" na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:
a. gostoto več kot 17,5 g/cm3;
b. mejo elastičnosti več kot 880 MPa;
c. skrajno natezno trdnost več kot 1 270 MPa in
d. elongacijo več kot 8 %.
1C005"Superprevodni""kompozitni" prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:
a. "superprevodni""kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več niobij-titanovih 'filamentov' in imajo vse naslednje značilnosti:
1. vstavljeni so v "matriko", razen v baker ali v mešano "matriko", na osnovi bakra in
2. imajo ploščino preseka manj kot 0,28 × 10– 4 mm2 (oziroma premera 6 μm v primeru krožnih 'filamentov');
b. "superprevodni" "kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več "superprevodnih" 'filamentov', razen niobij-titanovih, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. "kritično temperaturo" pri ničti magnetni indukciji, ki presega 9,85 K (– 263,31 °C), in
2. ostanejo v "superprevodnem" stanju pri temperaturi 4,2 K (– 268,96 °C), kadar so izpostavljeni magnetnemu polju, usmerjenemu v katero koli smer, ki je pravokotna na vzdolžno os prevodnika in ustreza stopnji magnetne indukcije 12 T, kritična tokovna gostota na celotnem preseku pa je višja od 1 750 A/mm2;
c. "superprevodni" "kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več "superprevodnih" 'filamentov', ki ostanejo "superprevodni" nad 115 K (– 158,16 °C).
Tehnična opomba:
za namen točke 1C005 so 'filamenti' lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov.
1C006Tekočine in maziva:
a. se ne uporabljajo;
b. maziva, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:
1. fenilenovi ali alkilfenilenovi estri ali tioetri ali njihove mešanice, ki vsebujejo več kot dve etrski ali tioetrski funkciji ali njune mešanice, ali
2. tekočine iz fluoriranih silikonov s kinematično viskoznostjo manj kot 5 000 mm2/s (5 000 centistokov), merjeno pri 298 K (25 °C);
c. tekočine za dušenje ali flotacijo, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. čistota večja od 99,8 %:
2. vsebujejo manj kot 25 delcev velikosti 200 μm ali več na 100 ml in
3. so sestavljeni iz najmanj 85 % katere koli od naslednjih snovi:
a. dibromotetrafluoretana (CAS 25497-30-7, 124-73-2, 27336-23-8);
b. poliklortrifluoretilena (samo oljnih ali voskastih modifikacij) ali
c. polibromtrifluoretilena;
d. fluoroogljikove elektronske hladilne tekočine, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. vsebujejo 85 mas. % ali več katere koli od naslednjih sestavin ali njihovih mešanic:
a. monomernih oblik polifluoro-poliakrileter-triazinov ali perfluoralifatskih etrov;
b. perfluoroalkiminov;
c. perfluorocikloalkanov ali
d. perfluoroalkanov;
2. njihova gostota pri 298 K (25 °C) je 1,5 g/ml ali več;
3. pri 273 K (0 °C) so v tekočem stanju in
4. vsebujejo 60 mas. % ali več fluora.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C006(d) niso materiali, določeni in pakirani kot medicinski proizvodi.
1C007Keramični prah, keramični materiali, ki niso "kompozitni", "kompozitni" materiali s keramično "matriko" in njihove predhodne sestavine:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C107.
a. keramični prah iz samostojnih ali kompleksnih boridov titana, katerih skupna nečistota (brez namenoma dodatnih dodatkov) je manjša od 5 000 ppm, povprečna velikost delcev enaka ali manjša od petih mikrometrov in pri katerih ni več kot 10 % delcev večjih od 10 μm;
b. keramični materiali, ki niso "kompozitni", v surovi ali polpredelani obliki, sestavljeni iz boridov titana z gostoto 98 % ali več teoretične gostote;
Opomba: predmet nadzora v točki 1C007(b) niso abrazivi.
c. keramično-keramični "kompozitni" materiali s stekleno ali oksidno "matriko" in ojačani z vlakni, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. izdelani so iz katerega koli od naslednjih materialov:
a. Si-N;
b. Si-C;
c. Si-Al-O-N ali
d. Si-O-N in
2. s "specifično natezno trdnostjo", večjo od 12,7 × 103 m;
d. keramično-keramični "kompozitni" materiali z nepretrgano kovinsko fazo ali brez nje, ki vsebujejo delce, laske ali vlakna, pri katerih tvorijo "matrika" silicijevi karbidi ali nitridi, cirkonij ali bor;
e. predhodniki materialov (tj. posebej zanje namenjeni polimerni ali kovinoorganski materiali) za proizvodnjo katere koli faze ali faz materialov, naštetih v točki 1C007(c):
1. polidiorganosilani (za proizvodnjo silicijevega karbida);
2. polisilazani (za proizvodnjo silicijevega nitrida);
3. polikarbosilani (za proizvodnjo keramike s silicijevimi, ogljikovimi in dušikovimi komponentami);
f. keramično-keramični "kompozitni" materiali s kisikovo ali stekleno "matriko", ki so ojačani s kontinuiranimi vlakni iz enega od naslednjih sistemov:
1. Al2O3 (CAS 1344-28-1) ali
2. Si-C-N.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C007(f) niso "kompoziti", v katerih imajo filamenti teh sistemov natezno trdnost manjšo od 700 MPa pri 1 273 K (1 000 °C) ali ki imajo trajno natezno trdnost večjo od 1 % razteza pri obremenitvi 100 MPa in pri temperaturi 1 273 K (1 000 °C) v časovnem obsegu 100 ur.
1C008Nefluorirane polimerne snovi:
a. imidi:
1. bis-maleimidi;
2. aromatski poliamid-imidi (PAI) s 'točko posteklenitve (Tg)', višjo od 563 K (290 °C);
3. aromatski poliamidi s 'točko posteklenitve' (Tg), višjo od 505 K (232 °C);
4. aromatski polieterimidi s 'točko posteklenitve (Tg)', višjo od 563 K (290 °C);
Opomba: predmet nadzora iz točke 1C008(a) so snovi v tekočem ali trdnem "taljivem" stanju, vključno s smolo, prahom, peleti, filmi, listi, trakovi ali pasovi;
Opomba: za "netaljive" aromatske poliamide v obliki filma, listov, trakov ali pasov glej točko 1A003.
b. se ne uporabljajo;
c. se ne uporabljajo;
d. poliarilen ketoni;
e. poliarilen sulfidi, pri katerih je arilenska skupina bifenil, trifenil ali njuna kombinacija;
f. polibifenileneter sulfoni s 'točko posteklenitve (Tg)', višjo od 563 K (290 °C).
Tehnična opomba:
1. 'točka posteklenitve (Tg)' pri termoplastičnih materialih iz točke 1C008(a)2, materialih iz točke 1C008(a)4 in materialov iz točke 1C008(f) se določa z uporabo metode, opisane v ISO 11357-2 (1999), ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;
2. 'točka posteklenitve (Tg)' pri duroplastičnih materialih iz točke 1C008(a)2 in materialov iz točke 1C008(a)(3) se določa s tritočkovnim upogibnim preizkusom, opisanim v ASTM D 7028-07 ali enakovrednem nacionalnem standardu. Preizkus je treba izvesti s suhim testnim vzorcem, ki je dosegel najmanj 90-odstotno stopnjo strjenosti, kot je določeno v ASTM E 2160-04 ali enakovrednem nacionalnem standardu, in ki je bil strjen s kombinacijo postopkov standardnega strjevanja in tempranja, ki prinašajo najvišjo točko Tg.
1C009Nepredelane fluorirane spojine:
a. se ne uporabljajo;
b. fluorirani poliamidi, ki vsebujejo 10 mas. % ali več kombiniranega fluora;
c. fluorirani elastomeri fosfazena, ki vsebujejo 30 mas. % ali več kombiniranega fluora.
1C010"Vlakneni ali nitasti materiali":
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1C210 IN 9C110.
Tehnične opombe:
1. za namen izračuna "specifične natezne trdnosti", "specifičnega modula" ali specifične mase "vlaknenih ali nitastih materialov" iz točk 1C010(a), 1C010(b), 1C010(c) ali 1C010(e)(1)(b) je treba natezno trdnost in modul določiti z metodo A po ISO 10618 (2004) ali enakovrednem nacionalnem standardu;
2. ocena "specifične natezne trdnosti", "specifičnega modula" ali specifične mase "vlaknenih ali nitastih materialov" (npr. tkanine, neurejene štrene ali kite) iz točke 1C010, ki niso usmerjeni v eno samo smer, mora temeljiti na mehanskih lastnostih sestavin monofilamentov, ki so usmerjeni v eno samo smer (npr. monofilamenti, preje, predpreje ali prediva) pred njihovo predelavo v "vlaknene ali nitaste materiale", ki niso usmerjeni v samo eno smer.
a. organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. "specifičnim modulom", večjim od 12,7 × 106 m, in
2. "specifično natezno trdnost", večjo od 23,5 × 104 m;
Opomba: polietilen ni predmet nadzora v točki 1C010(a).
b. organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. "specifičnim modulom", večjim od 14,65 × 106 m, in
2. "specifično natezno trdnost", večjo od 26,82 × 104 m;
Opomba: predmet nadzora v točki 1C010(b) niso:
a. "vlakneni ali nitasti materiali" za popravila delov "civilnih zrakoplovov" ali laminatov, katerih:
1. površina ne presega 1 m2
2. dolžina ne presega 2,5 m in
3. širina presega 15 mm.
b. mehansko sekani, rezkani ali rezani ogljikovi "vlakneni ali nitasti materiali", so dolgi največ 25,0 mm.
c. organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. "specifičnim modulom", večjim od 2,54 × 106 m, in
2. tališče, točko razgraditve ali sublimišče nad 1 922 K (1 649 °C) v inertnem okolju;
Opomba: predmet nadzora v točki 1C010(c) niso:
a. nekontinuirana, mnogofazna, polikristalinska aluminijeva vlakna, narezana ali v naključnem prepletu, ki vsebujejo 3 mas. % ali več silicija in katerih "specifični modul" je manjši od 10 × 106 m;
b. molibdenska vlakna ali vlakna njegovih zlitin;
c. borova vlakna;
d. nekontinuirana keramična vlakna s tališčem, točko razgraditve ali sublimiščem pod 2 043 K (1 770 °C) v inertnem okolju.
d. "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. sestavljeni so iz katerega koli od naslednjih materialov:
a. iz polieterimidov, naštetih v točki 1C008(a), ali
b. iz materialov, naštetih v točkah 1C008(d) do 1C008(f), ali
2. sestavljeni so iz materialov, naštetih v točki 1C010(d)(1)(a) ali 1C010(d)(1)(b), in "mešana vlakna" z drugimi vlakni, naštetimi v točkah 1C010(a), 1C010(b) ali 1C010(c);
e. "vlakneni ali nitasti materiali" (prepregi), ki so v celoti ali delno impregnirani z umetnimi ali naravnimi smolami, "vlakneni ali nitasti materiali", prevlečeni s kovino ali ogljikom (predoblike), ali "predoblike ogljikovih vlaken", ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. anorganske "vlaknene ali nitaste materiale" iz točke 1C010(c) ali
b. organske ali ogljikove "vlaknene ali nitaste materiale", ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. "specifičnim modulom", večjim od 10,15 × 106 m, in
2. "specifično natezno trdnost", večjo od 17,7 × 104 m, in
2. ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. umetno ali naravno smolo iz točke 1C008 ali 1C009(b);
b. 'točka posteklenitve pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)' je enaka ali večja od 453 K (180 °C) in ima fenolno naravno smolo ali
c. 'točka posteklenitve pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)' je enaka ali večja od 505 K (232 °C) in ima fenolno naravno ali umetno smolo, ki ni našteta v točki 1C008 ali 1C009(b) in ni fenolna naravna smola.
Opomba 1: "vlakneni ali nitasti materiali", prevlečeni s kovino ali ogljikom (predoblike), ali predoblike ogljikovih vlaken, ki niso impregnirane z umetnimi ali naravnimi smolami, so navedene kot "vlakneni ali nitasti materiali" v točkah 1C010(a), 1C010(b) ali 1C010(c).
Opomba 2: predmet nadzora v točki 1C010(e) niso:
a. "vlakneni ali nitasti materiali", impregnirani z "matriko" epoksi smol (prepregi), ki se uporabljajo pri popravilu delov "civilnih zrakoplovov" ali laminatov, katerih:
1. površina ne presega 1 m2
2. dolžina ne presega 2,5 m in
3. širina presega 15 mm.
b. mehansko sekani, rezkani ali rezani ogljikovi "vlakneni ali nitasti materiali", ki so v celoti ali delno impregnirani z umetnimi ali naravnimi smolami, dolžine 25,0 mm ali manj, kadar se uporabljajo umetne ali naravne smole, razen smol, opredeljenih v točki 1C008 ali 1C009(b).
Tehnična opomba:
'točka posteklenitve pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)' za materiale iz točke 1C010(e) se določi z uporabo metode, opisane v ASTM D 7028-07, ali v skladu z ekvivalentnim nacionalnim standardom na suhem testnem vzorcu. Pri duroplastičnih materialih mora biti stopnja strjenosti suhega testnega vzorca najmanj 90 %, kot je določeno v ASTM E 2160-04 ali enakovrednem nacionalnem standardu.
1C011Kovine in spojine:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C111.
a. kovine z velikostjo delcev manj kot 60 μm, bodisi sferične, atomizirane, sferoidne, v kosmičih ali drobljene, izdelane iz materiala, ki vsebuje 99 % ali več cirkonija, magnezija ali njunih zlitin;
Tehnična opomba:
naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.
Opomba: kovine ali zlitine iz točke 1C011(a) so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.
b. bor ali borove zlitine z velikostjo delcev 60 μm ali manj:
1. bor s čistoto vsaj 85 mas. %;
2. zlitine bora z vsebnostjo bora vsaj 85 mas. %.
Opomba: kovine ali zlitine iz točke 1C011(b) so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne;
c. gvanidin nitrat (CAS 506-93-4);
d. nitrogvanidin nitrat (NQ) (CAS 556-88-7).
Opomba: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za kovinski prah, zmešan z drugimi snovmi zaradi oblikovanja zmesi, ki se uporablja za vojaške namene.
1C012Materiali:
Tehnična opomba:
ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.
a. plutonij v kateri koli obliki, v katerem je več kot 50 mas. % deleža plutonija z izotopskim številom 238;
Opomba: predmet nadzora v točki 1C012(a) niso:
a. dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj plutonija;
b. dobave s tremi "efektivnimi grami" ali manj plutonija, kadar jih vsebujejo senzorji merilnih instrumentov.
b. "predhodno ločeni" neptunij-237 v kateri koli obliki.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C012(b) niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija 237.
1C101Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v 'projektilih', "projektilnih" podsistemih ali neimenovanih zrakoplovih, navedenih v točkah 9A012 ali 9A112(a).
Opomba 1: točka 1C101 vključuje:
a. strukturne materiale in prevleke, izdelane posebej za zmanjševanje radarske odbojnosti;
b. prevleke, vključno z barvami, izdelane posebej za zmanjševanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardečem ali ultravijoličnem področju elektromagnetnega spektra.
Opomba 2: točka 1C101 ne vključuje prevlek, kadar se uporabljajo za toplotni nadzor satelitov.
Tehnična opomba:
v točki 1C101 pomeni izraz 'projektilih' komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom 300 km.
1C102Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.
1C107Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007:
a. drobnozrnati grafit z gostoto 1,72 g/cm3 ali več, merjeno pri 288 K (15 °C), katerega delci merijo 100 μm ali manj, uporabni za raketne dulce (šobe) in obloge konic letal, ki se lahko obdelajo v katerega koli od naslednjih proizvodov:
1. valji premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;
2. cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več, ali
3. kvadri velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več.
Opomba: glej tudi točko 0C004.
b. pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit, uporaben za raketne dulce (šobe) in konice letal, ki ponovno vstopajo v ozračje in so uporabni v "projektilih", vesoljska plovila iz točke 9A004 ali sondirne rakete iz točke 9A104;
Opomba: glej tudi točko 0C004.
c. keramični kompozitni materiali (z dielektrično konstanto manj kot 6 pri frekvencah od 100 MHz do 100 GHz) za uporabo v kupolah radarskih anten, uporabnih v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104;
d. keramika, ki je v masi ojačana s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabna za konice, uporabne v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104;
e. keramični kompozitni materiali, ojačani s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabni za konice, letala, ki se vračajo v ozračje, in lopute šob, uporabne v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104.
1C111Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011:
a. pogonske snovi:
1. sferični ali sferoidni aluminijev prah, razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga, z velikostjo delcev, manjšo od 200 μm, in z vsebnostjo aluminija 97 mas. % ali več, če vsaj 10 mas. % celotne mase pomenijo delci s premerom, manjšim od 63 μm, v skladu z ISO 2591-1:1988 ali enakovrednim nacionalnim standardom;
Tehnična opomba:
velikost delcev 63 μm (ISO R-565) ustreza 250 meshem (Tyler) ali 230 meshem (standard ASTM E-11).
2. kovinski prah, razen tistega iz Nadzora vojaškega blaga:
a. kovinski prah iz cirkonija, berilija ali magnezija ali zlitin teh kovin, če je najmanj 90 % vseh delcev, glede na obseg ali težo delcev, sestavljenih iz delcev, manjših od 60 μm (določeno z merilnimi tehnikami, kot so rešetka, laserska disfrakcija ali optično branje), bodisi sferičnih, atomiziranih, sferoidalnih, v luskinah ali zmletih, ki vsebujejo 97 mas. % ali več katere koli od naslednjih snovi:
1. cirkonija;
2. berilija ali
3. magnezija.
Tehnična opomba:
naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.
b. kovinski prah iz bora ali borovih zlitin z vsebnostjo bora 85 mas. % ali več, če je najmanj 90 % vseh delcev, glede na obseg ali težo delcev, sestavljenih iz delcev, manjših od 60 μm (določeno z merilnimi tehnikami, kot so rešetka, laserska disfrakcija ali optično branje), bodisi sferičnih, atomiziranih, sferoidalnih, v luskinah ali zmletih.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C111(a)(2)(a) in 1C111(a)(2)(b) so mešanice prahu z večmodalno razporeditvijo delcev (npr. mešanice delcev različnih velikosti), če je eden ali več načinov pod nadzorom.
3. Oksidanti, uporabni v raketnih motorjih na tekoče-kapljevito gorivo:
a. didušikov trioksid (CAS 10544-73-7);
b. dušikov dioksid (CAS 10102-44-0)/didušikov tetraoksid (CAS 10544-72-6);
c. didušikov pentoksid (CAS 10102-03-1);
d. mešani dušikovi oksidi (MON);
Tehnična opomba:
mešani dušikovi oksidi (MON) so raztopine dušikovega oksida (NO) v didušikovem tetraoksidu/dušikovem dioksidu (N2O4/NO2 ), ki se lahko uporabljajo v raketnih sistemih. Obstaja vrsta koncentracij, ki se označijo kot MONi ali MONij, kjer sta i in j celi števili, ki predstavljata odstotek dušikovega oksida v mešanici (npr. MON3 vsebuje 3 % dušikovega oksida, MON25 pa 25 % dušikovega oksida. Zgornja meja je MON40, 40 mas. %).
e. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za inhibirano rdečo kadečo dušikovo kislino (IRFNA);
f. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C238 za spojine iz fluora in enega ali več drugih halogenov, kisika ali dušika;
4. derivati hidrazina:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
a. trimetilhidrazin (CAS 1741-01-1);
b. trimetilhidrazin (CAS 6415-12-9);
c. N, N dialilhidrazin (CAS 5164-11-4);
d. alilhidrazin (CAS 7422-78-8);
e. etilen dihidrazin (CAS 6068-98-0);
f. monometilhidrazin dinitrat;
g. nesimetrični dimetilhidrazin nitrat;
h. hidrazinijev azid (CAS 14546-44-2);
i. 1,1-dimetilhidrazinijev azid (CAS 227955-52-4) / 1,2-dimetilhidrazinijev azid (CAS 299177-50-7);
j. hidrazinijev dinitrat (CAS 13464-98-7);
k. diimido dihidrazin oksalne kisline (CAS 3457-37-2);
l. 2-hidroksietilhidrazin nitrat (HEHN);
m. glej Nadzor vojaškega blaga za hidrazinijev perklorat;
n. hidrazinijev diperklorat (CAS 13812-39-0);
o. metilhidrazin nitrat (MHN) (CAS 29674-96-2);
p. 1,1-dietilhidrazin nitrat (DEHN) / 1,2-dietilhidrazin nitrat (DEHN) (CAS 363453-17-2);
q. 3,6-dihidrazino tetrazin nitrat (1,4-dihidrazin nitrat) (DHTN);
5. Materiali z visoko energijsko gostoto, ki niso navedeni na seznamu Nadzora vojaškega blaga in se uporabljajo v 'projektilih' ali zračnih plovilih brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112(a);
a. mešana goriva, ki vsebujejo trdna in tekoča goriva, kot je borova mešanica, katerih gostota energije na podlagi mase je 40 × 106 J/kg ali več;
b. druga goriva z visoko energijsko gostoto in dodatki za goriva (npr. kuban, ionske raztopine, JP-10), katerih gostota energije na podlagi volumna je 37,5 × 109 J/m3 ali večja, merjeno pri 20 °C in pritisku ene atmosfere (101,325 kPa);
Opomba: predmet nadzora v točki 1C111(a)(5)(b) niso fosilna rafinirana goriva in biogoriva, izdelana iz rastlin, vključno z gorivi za motorje, certificirane za uporabo v civilnem letalstvu, razen če so posebej oblikovana za 'projektile' ali zračna plovila brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112(a).
Tehnična opomba:
v točki 1C111(a)5 pomeni izraz 'projektilih' komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom 300 km.
6. nadomestna goriva za hidrazin:
a. 2-dimetilaminoetilazid (DMAZ) (CAS 86147-04-8);
b. polimerne snovi:
1. karboksi-terminirani polibutadien (vključno s karboksil-terminiranim polibutadienom) (CTPB);
2. hidroksi-terminirani polibutadien (vključno s hidroksil-terminiranim polibutadienom) (HTPB), razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga;
3. polibutadien-akrilna kislina (PBAA);
4. polibutadien-akrilnokislinski akrilonitril (PBAN) (CAS 25265-19-4 / CAS 68891-50-9);
5. politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG).
Tehnična opomba:
politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG) je blok kopolimer poli 1,4-butandiola (CAS 110-63-4) in polietilen glikola (PEG (CAS 25322-68-3).
6. Poliglicidil nitrat (PGN ali poli-GLYN) (CAS 27814-48- 8).
c. drugi pogonski aditivi in agenti:
1. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za karborane, dekarborane, pentaborane in njihove derivate;
2. trietilen-glikol dinitrat (TEGDN) (CAS 111-22-8);
3. 2-nitrodifenilamin (CAS 119-75-5);
4. trimetiloletan trinitrat (TMETN) (CAS 3032-55-1);
5. dietilen-glikol dinitrat (DEGDN)(CAS 693-21-0);
6. derivati ferocena:
a. glej Nadzor vojaškega blaga za katocen;
b. glej Nadzor vojaškega blaga za etil-ferocen;
c. glej Nadzor vojaškega blaga za proptil-ferocen;
d. glej Nadzor vojaškega blaga za n-butil ferocen;
e. glej Nadzor vojaškega blaga za pentil-ferocen;
f. glej Nadzor vojaškega blaga za diciklopentil-ferocen;
g. glej Nadzor vojaškega blaga za dicikloheksil-ferocen;
h. glej Nadzor vojaškega blaga za dietil-ferocen;
i. glej Nadzor vojaškega blaga za etil-ferocen;
j. glej Nadzor vojaškega blaga za dibutil-ferocen;
k. glej Nadzor vojaškega blaga za diheksil-ferocen;
l. glej Nadzor vojaškega blaga za acetil-ferocen/1,1′-diacetil-ferocen;
m. glej Nadzor vojaškega blaga za ferocen-karboksilne kisline;
n. glej Nadzor vojaškega blaga za butacen;
o. drugi derivati ferocena, uporabni za prilagajanje hitrosti gorenja raketnega goriva, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C111(c)(6)(o) niso derivati ferocena, ki vsebujejo aromatsko funkcionalno skupino s šestimi atomi ogljika, pritrjeno na molekulo ferocena.
7. 4,5 diazidometil-2-metil-1,2,3-triazol (iso-DAMTR), razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga.
Opomba: glede goriv in sestavin goriv, ki niso zajeti v točki 1C111, glej Nadzor vojaškega blaga.
1C116Maražna jekla za uporabo v 'projektilih', ki imajo vse naslednje značilnosti:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C216.
a. natezno trdnost, merjeno pri temperaturi 293 K (20 °C), enaka ali večja od:
1. 0,9 GPa v fazi razbeljene raztopine ali
2. 1,5 GPa v fazi utrjene usedline in
b. katero koli od naslednjih oblik:
1. pločevina, plošča ali cev z debelino stene ali plošče 5,0 mm ali manj;
2. cevaste oblike z debelino stene, ki je enaka ali manjša od 50 mm, z notranjim premerom, enakim ali večjim od 270 mm.
Tehnična opomba 1:
maražna jekla so železove zlitine:
1. katerih splošna značilnost je velik delež niklja, zelo majhen delež ogljika in uporaba nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo ojačevanje in utrjevanje zlitine s staranjem, in
2. ki so bila toplotno obdelana v ciklih, da bi se olajšal postopek martenzitne transformacije (faza razbeljene raztopine), pozneje pa utrjena s staranjem (faza utrjene usedline).
Tehnična opomba 2:
v točki 1C116 pomeni izraz 'projektil' celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke z možnostjo dosega, ki presega 300 km.
1C117Materiali za proizvodnjo komponent 'projektilov':
a. volfram in zlitine v obliki delcev z vsebnostjo volframa 97 mas. % ali več in velikostjo delcev 50 × 10– 6 m (50 μm) ali manj;
b. molibden in zlitine v obliki delcev z vsebnostjo molibdena 97 mas. % ali več in velikostjo delcev 50 × 10– 6 m (50 μm) ali manj;
c. materiali iz volframa v trdni obliki, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. imajo katero koli od naslednjih sestav materiala:
a. volfram in zlitine, ki vsebujejo najmanj 97 mas. % volframa;
b. volframova zlitina z bakrom (copper infiltrated tungsten) z masnim deležem volframa najmanj 80 % ali
c. volframova zlitina s srebrom, ki vsebuje najmanj 80 mas. % volframa, in
2. so lahko strojno obdelane v katerega koli od naslednjih izdelkov:
a. valji premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;
b. cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več ali
c. kvadri velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več.
Tehnična opomba:
v točki 1C117 pomeni izraz 'projektili' komponente raketnih sistemov in zrakoplovov brez posadke z dosegom več kot 300 km.
1C118Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):
a. ima vse naslednje značilnosti:
1. vsebuje od 17,0 do 23,0 mas. % kroma in od 4,5 do 7,0 mas. % niklja;
2. vsebuje več kot 0,10 mas. % titana in
3. ima feritno-avstenitno mikrostrukturo (imenovano tudi dvofazna mikrostruktura), ki je najmanj 10 vol. % avstenitna (merjeno po ASTM E-1181-87 ali enakovrednem nacionalnem postopku), in in
b. ki ima katero koli od naslednjih oblik:
1. ingoti ali palice, pri katerih je vsaka dimenzija enaka ali večja 100 mm;
2. listi širine 600 mm ali več in debeline 3 mm ali manj ali
3. cevi z zunanjim premerom 600 mm ali več in debelino sten 3 mm ali manj.
1C202Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002.b.3. ali b.4:
a. aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. z mejno natezno trdnostjo 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in
2. obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;
b. titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. z mejno natezno trdnostjo 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in
2. obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;
Tehnična opomba:
zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.
1C210"Vlakneni ali nitasti materiali" ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010(a), (b) ali (e):
a. ogljikovi ali aramidni 'vlakneni ali nitasti materiali', ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
1. "specifični modul" 12,7 × 106 m ali več ali
2. "specifična natezna trdnost" 23,5 × 104 m ali več;
Opomba: predmet nadzora v točki 1C210(a) niso aramidni "vlakneni ali nitasti materiali", v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več.
b. stekleni "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. "specifični modul" 3,18 × 106 m ali več in
2. "specifična natezna trdnost" 7,62 × 104 m ali več;
c. "preja", "predpreja", "predivo" ali "trakovi", impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih "vlaknenih ali nitastih materialov", določenih v točki 1C210(a) ali (b).
Tehnična opomba:
smola sestavlja matriko kompozita.
Opomba: v točki 1C210 so "vlakneni ali nitasti materiali" omejeni na neskončne "monofilamente", "preje", "rovinge", "niti" ali "trakove".
1C216Maražno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 1 950 MPa ali več pri 293 K (20 °C).
Opomba: predmet nadzora v točki 1C216 niso oblike, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj.
Tehnična opomba:
navedeno maražno jeklo zajema maražno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.
1C225Bor, obogaten z izotopom bor 10 (10B) nad vrednostmi v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.
Opomba: zmesi iz točke 1C225, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.
Tehnična opomba:
masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 mas. % (20 at. odstotka).
1C226Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki niso navedeni v točki C117, in obema naslednjima značilnostma:
a. v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm in in
b. maso nad 20 kg.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C226 niso deli, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.
1C227Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:
a. vsebuje manj kot 1 000 ppm kovinskih nečistot, razen magnezija in
b. vsebuje manj kot 10 ppm bora.
1C228Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:
a. vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in
b. vsebuje manj kot 10 ppm bora.
1C229Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:
a. čistoto 99,99 % ali več in
b. vsebuje manj kot 10 ppm srebra.
1C230Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga.
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C230 niso:
a. kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;
b. mešanice oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja;
c. beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.
1C231Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.
1C232Helij 3 (3He), zmesi, ki vsebujejo helij 3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija 3.
1C233Litij, obogaten z izotopom litij 6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C233 niso termoluminescenčni dozimetri.
Tehnična opomba:
masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 mas. % (7,5 at. odstotka).
1C234Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1:500: kovine, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v točki 0A001(f).
Opomba: predmet nadzora v točki 1C234 ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.
1C235Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000 , in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C235 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija.
1C236'Radionuklidi', primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n, razen tistih iz točk 0C001 in 1C012(a), v naslednjih oblikah:
a. elementarni;
b. spojine, ki imajo specifično aktivnost 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;
c. mešanice, ki imajo skupno aktivnost 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;
d. izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C236 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) aktivnosti.
Tehnična opomba:
v točki 1C236 so 'radionuklidi' katere koli od naslednjih snovi:
— aktinij 225 (Ac-225),
— aktinij 227 (Ac-227),
— kalifornij 253 (Cf-253),
— kirij 240 (Cm-240),
— kirij 241 (Cm-241),
— kirij 242 (Cm-242),
— kirij 243 (Cm-243),
— kirij 244 (Cm-244),
— ajnštajnij 253 (Es-253),
— ajnštajnij 254 (Es-254),
— gadolinij 148 (Gd-148),
— plutonij 236 (Pu-236),
— plutonij 238 (Pu-238),
— polonij 208 (Po-208),
— polonij 209 (Po-209),
— polonij 210 (Po-210),
— radij 223 (Ra-223),
— torij 227 (Th-227),
— torij 228 (Th-228),
— uran 230 (U-230),
— uran 232 (U-232).
1C237Radij-226 (226Ra), zlitine radija 226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C237 niso:
a. medicinski pripomočki;
b. proizvodi ali naprave, ki vsebujejo manj kot 0,37 GBq (10 mCi) radija-226.
1C238Klorov trifluorid (ClF3).
1C239Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s.
1C240Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v točki 0C005:
a. nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:
1. čistoto nad 99,0 % ali več in
2. povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 μm, merjeno po standardu ASTM B330;
b. porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, določenih v točki 1C240(a).
Opomba: predmet nadzora v točki 1C240 niso:
a. vlakneni nikljev prah;
b. posamezne porozne nikljeve plošče, ki imajo površino 1 000 cm2 ali manj.
Tehnična opomba:
točka 1C240(b) se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240(a), da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.
1C241Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija; in zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji, razen tistih iz točke 1C226, in imajo obe naslednji značilnosti:
a. v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm in
b. maso nad 20 kg.
1C350Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in "mešanica kemikalij", ki vsebujejo eno ali več navedenih:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C450.
1. tiodiglikol (111-48-8);
2. fosforjev oksiklorid (10025-87-3);
3. dimetil metilfosfonat (756-79-6);
4. glej NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za metilfosfonil difluorid (676-99-3);
5. metil-fosfonil diklorid (676-97-1);
6. dimetilfosfit (DMP) (868-85-9);
7. fosforjev triklorid (7719-12-2);
8. trimetilfosfit (TMP) (121-45-9);
9. tionilklorid (7719-09-7);
10. 3-hidroksi-1-metilpiperidin (3554-74-3);
11. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (96-79-7);
12. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiol (5842-07-9);
13. 3-kinuklidinol (1619-34-7);
14. kalijev fluorid (7789-23-3);
15. 2-kloroetanol (107-07-3);
16. dimetilamin (124-40-3);
17. dietil etilfosfonat (78-38-6);
18. dietil N,N-dimetilfosforamidat (2404-03-7);
19. dietilfosfit (762-04-9);
20. dimetilamin-hidroklorid (506-59-2);
21. etilfosfinil diklorid (1498-40-4);
22. etilfosfonil diklorid (1066-50-8);
23. glej NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za etilfosfonil difluorid (753-98-0);
24. vodikov fluorid (7664-39-3);
25. metilbenzilat (76-89-1);
26. metilfosfinil diklorid (676-83-5);
27. N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (96–80–0);
28. pinakolil alkohol (464-07-3);
29. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za O-etil O-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (QL) (57856-11-8);
30. trietilfosfit (122-52-1);
31. arzenov triklorid (7784-34-1);
32. benzilska kislina (76-93-7);
33. dietil metilfosfonit (15715-41-0);
34. dimetil etilfosfonat (6163-75-3);
35. etilfosfinil difluorid (430-78-4);
36. metilfosfinil difluorid (753-59-3);
37. 3-kinuklidon (3731-38-2);
38. fosforjev pentaklorid (10026-13-8);
39. pinakolon (75-97-8);
40. kalijev cianid (151-50-8);
41. kalijev difluorid (7789-29-9);
42. amonijev vodikov fluorid ali amonijev difluorid (1341-49-7);
43. natrijev fluorid (7681-49-4);
44. natrijev difluorid (1333-83-1);
45. natrijev cianid (143-33-9);
46. trietanolamin (102-71-6);
47. fosforjev pentasulfid (1314-80-3);
48. diizopropilamin (108-18-9);
49. dietilaminoetanol (100-37-8);
50. natrijev sulfid (1313-82-2);
51. žveplov monoklorid (10025-67-9);
52. žveplov diklorid (10545-99-0);
53. trietanolamin-hidroklorid (637-39-8);
54. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (4261-68-1);
55. metilfosfonska kislina (993-13-5);
56. dietil metilfosfonat (683-08-9);
57. N,N-dimetilaminofosforil diklorid (677-43-0);
58. triisopropil fosfit (116-17-6);
59. etildietanolamin (139-87-7);
60. O,O-dietil fosforotioat (2465-65-8);
61. O,O-dietil fosforotitioat (298-06-6);
62. natrijev heksafluorosilikat (16893-85-9);
63. metilfosfonotiojski diklorid (676-98-2);
64. dietilamin (109-89-7).
Opomba 1: za izvoz v "države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora v točki 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350(1), (3), (5), (11), (12), (13), (17), (18), (21), (22), (26), (27), (28), (31), (32), (33), (34), (35), (36), (54), (55), (56), (57) in (63), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 mas. % mešanice.
Opomba 2: za izvoz v "države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora v točki 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350(1), (3), (5), (11), (12), (13), (17), (18), (21), (22), (26), (27), (28), (31), (32), (33), (34), (35), (36), (54), (55), (56), (57) in (63), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.
Opomba 3: predmet nadzora točke 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točki 1C350(2,) (6), (7), (8), (9), (10), (14), (15), (16), (19), (20), (24), (25), (30), (37), (38), (39), (40), (41), (42), (43), (44), (45), (46), (47), (48), (49), (50), (51), (52), (53), (58), (59), (60), (61), (62) in (64), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.
Opomba 4: predmet nadzora v točki 1C350 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.
1C351Človeški patogeni, zoonoze in "toksini":
a. virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
1. virus afriške konjske kuge;
2. virus afriške svinjske mrzlice;
3. andski virus;
4. virusi aviarne influnce:
a. neokarakterizirani; ali
b. opredeljeni v Prilogi I(2) k Direktivi Sveta 2005/94/ES (UL L 10, 14.1.2006, str. 16) z visoko stopnjo patogenosti:
1. virusi tipa A z indeksom intravenozne patogenosti pri šest tednov starih piščancih več kot 1,2 ali
2. virusi tipa A podtipov H5 ali H7 z zaporedjem nukleotidov, ki kodifirajo multiple bazične aminokisline na cepitvenem mestu molekule hemaglutinina, podobnih tistim, ki so bili opaženi pri drugih virusih HPAI, kar kaže, da lahko molekulo hemaglutinina razcepi proteaza v celicah gostitelja;
5. virus plavice;
6. virus chapare;
7. chikungunjski virus;
8. virus choclo;
9. krimsko-kongoški virus hemoragične mrzlice;
10. virus dengue;
11. virus Dobrava-Beograd;
12. virus enzootičnega encefalomielitisa (vzhodni);
13. virus ebola: vsi člani rodu virusa ebola;
14. virus slinavke in parkljevke;
15. virus osepnice koz;
16. virus guanarito;
17. virus hantana;
18. virus hendra (konjski morbilivirus);
19. Suid herpesvirus 1 (Pseudorabies virus (bolezen Aujeszkega);
20. virus klasične prašičje kuge;
21. virus japonskega encefalitisa (vnetja možganske opne);
22. virus junine;
23. virus kyasanur forest;
24. virus laguna negra;
25. virus mrzlice lassa;
26. virus lupingove bolezni
27. virus lujo;
28. virus vozličastega dermatitisa;
29. virus limfocitnega koriomeningitisa;
30. virus machupo;
31. marburški virus: vsi člani rodu marburškega virusa;
32. virus opičjih koz;
33. virus encefalitisa murray valley;
34. virus newcastlske bolezni;
35. virus nipah;
36. virus hemoragične mrzlice omsk;
37. virus oropouche;
38. virus kuge drobnice;
39. virus vezikularne bolezni prašičev;
40. virus powassan;
41. virus stekline in vsi ostali člani rodu virusa lyssa;
42. virus mrzlice rift valley;
43. virus goveje kuge;
44. virus rocio;
45. virus sabia;
46. seulski virus;
47. virus osepnice ovac;
48. virus sin nombre;
49. virus encefalitisa st louis;
50. Porcine Teschovirus;
51. virus klopnega encefalitisa (daljnovzhodni podtip);
52. virus variola;
53. venezuelski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);
54. virus vezikularnega stomatitisa;
55. virus enzootičnega encefalomielitisa (zahodni);
56. virus rumene mrzlice;
57. koronavirus, soroden sindromu akutne respiratorne stiske (SARS-u soroden koronavirus);
58. rekonstruriran virus gripe iz 1918
b. se ne uporabljajo;
c. bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
1. Bacillus anthracis;
2. Brucella abortus;
3. Brucella melitensis;
4. Brucella suis;
5. Burkholderia mallei (pseudomonas mallei);
6. Burkholderia pseudomallei (pseudomonas pseudomallei);
7. Chlamydophila psittaci (prej imenovana Chlamydia psittaci);
8. Clostridium argentinense (v preteklosti znan kot Clostridium botulinum, tip G), soji, ki proizvajajo nevrotoksin botulin;
9. Clostridium baratii, soji, ki proizvajajo nevrotoksin botulin;
10. Clostridium botulinum;
11. Clostridium butyricum, soji, ki proizvajajo nevrotoksin botulin;
12. Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja epsilon toksin;
13. Coxiella burnetii;
14. Francisella tularensis;
15. Mikroplazma capricolum, podvrsta capripneumoniae (soj F38);
16. Mikroplazma miocidov, podvrsta miocidi SC (mala kolonija);
17. Rickettsia prowasecki;
18. Salmonella typhi;
19. Escherichia coli, ki proizvaja shiga-toksin (STEC), seroloških skupin O26, O45, O103, O104, O111, O121, O145, O157, in drugih seroloških skupin, ki proizvajajo shiga-toksin;
Tehnična opomba:
Escherichia coli, ki proizvaja shiga-toksin (STEC), je znana tudi kot enterohemoragična E. coli (EHEC) ali verotoksična E. coli (VTEC).
20. Shigella dysenteriae;
21. Vibrio cholerae;
22. Yersinia pestis;
d. "toksini" in "podenote toksinov":
1. botulinotoksin;
2. Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja alfa, beta 1, beta 2, epsilon in iota toksine;
3. konotoksin;
4. ricin;
5. saksitoksin;
6. shiga-toksin;
7. Enterotoksini Staphylococcus aureus, toksin hemolisin alfa in toksin sindroma toksičnega šoka (v preteklosti znan kot Staphylococcus enterotoksin F);
8. tetrodotoksin;
9. Verotoksin in shigi podobne beljakovine, ki onesposobijo ribosome;
10. mikrocistin (cianginosin);
11. aflatoksini;
12. abrin;
13. kolera toksin;
14. Diacetoksiscirpenol toksin;
15. T-2 toksin;
16. HT-2 toksin;
17. modeccin-toksin;
18. volkensin-toksin;
19. viscum album lektin 1 (viskumin);
Opomba: predmet nadzora v točki 1C351(d) niso botulinotoksini (toksini botulizma) ali konotoksini v obliki proizvodov, če ti ustrezajo vsem naslednjim pogojem:
1. da so farmacevtski pripravki, izdelani za zdravljenje ljudi z ustreznimi bolezenskimi znamenji;
2. da so vnaprej pakirani za distribucijo kot medicinski proizvodi;
3. da jih državni organ potrjuje kot medicinske proizvode.
e. gobe, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
1. Coccidioides immitis;
2. Coccidioides posadasii.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C351 niso "cepiva" ali "imunotoksini".
1C352Se ne uporablja.
1C353Genetski elementi in genetsko spremenjeni organizmi:
a. genetsko spremenjeni mikroorganizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo organizmov, naštetih v točki 1C351(a), 1C351(c), 1C351(e) ali 1C354;
b. genetsko spremenjeni organizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, kodirane za katerega koli od "toksinov" ali "podenote toksinov", naštetih v točki 1C351(d)
Tehnične opombe:
1. izraz "gensko spremenjeni organizmi" pomeni organizme, v katerem je bil genski material (verige nukleinske kisline) spremenjen na način, ki se ne zgodi naravno s križanjem in/ali naravno rekombinacijo, in zajema organizme, ki so v celoti ali delno proizvedeni umetno;
2. genetski elementi med drugim vključujejo kromosome, genome, plazmide, transpozone in vektorje, ki so genetsko spremenjeni ali ne ali ki so v celoti ali delno kemično sintetizirani;
3. verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo katerih koli mikroorganizmov, navedenih v točki 1C351(a), 1C351(c), 1C351(e) ali 1C354, pomeni katero koli verigo, posebno za določen mikroorganizem, ki:
a. sami ali s prenesenimi proizvodi močno ogrožajo zdravje ljudi, živali ali rastlin; ali
b. je znan, da povečuje sposobnost določenega mikroorganizma ali katerega koli drugega organizma, v katerega je lahko priložen, ali kako drugače vključen, da povzroča resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin.
Opomba: predmet nadzora v točki 1C353 niso verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo entehemoragične Escherichie coli, serotip O157 in drugih sojev, ki proizvajajo verotoksin, razen tistih za kodiranje verotoksina ali njegovih podenot.
1C354Rastlinski patogeni:
a. virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
1. andski latentni virus krompirja (Potato Andean latent tymovirus);
2. viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev;
b. bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
1. Xanthomonas albilineans;
2. Xanthomonas axonopodis pv. citri (Xanthomonas campestris pv. citri A) (Xanthomonas campestris pv. citri);
3. Xanthomonas oryzae pv. oryzae (Pseudomonas campestris pv. oryzae);
4. Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus (Corynebacterium michiganensis subsp. sepedonicum ali Corynebacterium sepedonicum);
5. Ralstonia solanacearum, rasa 3, biovar 2;
c. gobe, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
1. Colletotrichum kahawae (Colletotrichum coffeanum var. virulans);
2. Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae);
3. Microcyclus ulei (sinonimno Dothidella ulei);
4. Puccinia graminis ssp. graminis var. graminis / Puccinia graminis ssp. graminis var. stakmanii (Puccinia graminis [sinonimno Puccinia graminis f. sp. tritici]);
5. Puccinia striiformis (sinonimno Puccinia glumarum);
6. Magnaporthe oryzae (Pyricularia oryzae);
7. Peronosclerospora philippinensis (Peronosclerospora sacchari);
8. Sclerophthora rayssiae var. zeae;
9. Synchytrium endobioticium;
10. Tilletia indica;
11. Thecaphora solani.
1C450Toksične kemikalije in njihove predhodne sestavine, ter "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1C350, 1C351(d) IN NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
a. toksične kemikalije:
1. amiton: O,O-dietil S-(2-(dietilamino)etil) fosforotiolat (78-53-5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli;
2. PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382-21-8);
3. GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za BZ: 3-kinuklidinil benzilat (6581-06-2);
4. fosgen: karbonil diklorid (75-44-5);
5. cianogen klorid (506-77-4);
6. vodikov cianid (74-90-8);
7. kloropikrin: trikloronitrometan (76-06-2).
Opomba 1: za izvoz v "države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora v točki 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)(1) in (a)(2), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 1 mas. % mešanice.
Opomba 2: za izvoz v "države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora v točki 1C450 niso "mešanice kamikalij", ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)(1) in (a)(2), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.
Opomba 3: predmet nadzora v točki 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)(4), (a)(5), (a)(6) in (a)(7), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.
Opomba 4: predmet nadzora v točki 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.
b. predhodne sestavine toksičnih kemikalij:
1. kemikalije, razen tistih iz Nadzora vojaškega blaga ali iz točke 1C350, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom;
Opomba: predmet nadzora v točki 1C450(b)(1) ni fonofos: O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944-22-9).
2. N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) fosforamidni dihalidi, razen N,N-dimetilaminofosforil diklorida;
Opomba: za N,N-dimetilaminofosforil diklorid glej točko 1C350(57).
3. dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo))-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je določen v točki 1C350;
4. N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta določena v točki 1C350;
5. N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) aminoetan-2-ol in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (96-80-0) in N,N-dietilaminoetanola (100-37-8), ki sta določena v točki 1C350;
Opomba: predmet nadzora v točki 1C450(b) 5 niso:
a. N,N-dimetilaminoetanol (108-01-0) in ustrezne protonirane soli;
b. protonirane soli N,N-dietilaminoetanola (100-37-8).
6. N,N-dialkil (metil, etil ali propil (normalni ali izo)) aminoetan-2-tiolov in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiola, določenega v točki 1C350;
7. glej točko 1C350 za etildietanolamin (139-87-7);
8. metildietanolamin (105-59-9).
Opomba 1: za izvoz v "države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora v točki 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(1), (b)(2), (b)(3), (b)(4), (b)(5) in (b)(6), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 mas. % mešanice.
Opomba 2: za izvoz v "države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora v točki 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(1), (b)(2), (b)(3), (b)(4), (b)(5) in (b)(6), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.
Opomba 3: predmet nadzora v točki 1C450 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(8), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.
Opomba 4: predmet nadzora v točki 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.
1DProgramska oprema
1D001"Programska oprema" je posebej zasnovana ali prirejena za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" opreme iz točk od 1B001 do 1B003.
1D002"Programska oprema" za "razvoj" organskih laminatov "matrik", kovinskih "matrik" ali ogljikovih "matrik" ali "kompozitov".
1D003"Programska oprema", posebej zasnovana ali prirejena tako, da omogoča, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d)
1D101"Programska oprema", zasnovana in pripravljena posebej za delovanje ali vzdrževanje blaga iz točke 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119.
1D103"Programska oprema", pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči in akustični znaki.
1D201"Programska oprema", ki je posebej napisana za "uporabo" blaga, ki je določeno v točki 1B201.
1ETehnologija
1E001"Tehnologija" v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za "razvoj" ali "proizvodnjo" opreme ali materialov iz točk 1A002 do 1A005, 1A006(b), 1A007, 1B ali 1C.
1E002Druga "tehnologija":
a. "tehnologija" za "razvoj" ali "proizvodnjo" polibenzotiazolov ali polibenzoksazolov:
b. "tehnologija" za "razvoj" ali "proizvodnjo" fluoroelastomernih spojin, ki vsebujejo najmanj en veniletrov monomer;
c. "tehnologija" za zasnovo ali "proizvodnjo" naslednjega keramičnega prahu ali keramičnih materialov, ki niso "kompozitni":
1. keramični prah, ki ima vse naslednje značilnosti:
a. ima katero koli od naslednjih sestav:
1. enojni ali kompleksni cirkonijevi oksidi in kompleksni silicijevi ali aluminijevi oksidi;
2. enojni borovi nitridi (kubne kristalinske oblike);
3. enojni ali kompleksni silicijevi ali borovi karbidi ali
4. enojni ali kompleksni silicijevi nitridi;
b. skupno vsebnost katerih koli kovinskih nečistot (razen namenoma dodanih), ki je:
1. manjša od 1 000 ppm za enojne okside ali karbide ali
2. manjša od 5 000 ppm za kompleksne spojine ali enojne nitride in
c. so eno od naslednjih:
1. cirkonij (CAS 1314-23-4) s povprečno velikostjo delcev 1 μm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 5 μm, ali
2. drug keramični prah s povprečno velikostjo delcev 5 μm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 10 μm;
2. keramični materiali, ki niso "kompozitni" in so sestavljeni iz materialov, določenih v točki 1E002(c)1;
Opomba: predmet nadzora v točki 1E002(c)(2) ne vključuje "tehnologije" za oblikovanje ali proizvodnjo abrazivov.
d. se ne uporablja;
e. "tehnologija" za vgradnjo, vzdrževanje ali popravilo materialov, določenih v točki 1C001;
f. "tehnologija" za popravilo "kompozitnih" struktur, laminatov ali materialov, določenih v točki 1A002, 1C007(c) ali 1C007(d).
Opomba: predmet nadzora v točki 1E002(f) ni "tehnologija" za popravilo ogrodij "civilnih zrakoplovov", pri katerih se uporabljajo ogljikovi "vlakneni ali nitasti materiali" in epoksi smole, ki so navedene v priročnikih proizvajalca "zrakoplova".
g. "knjižnice", posebej zasnovane ali prirejene tako, da omogočajo, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d).
1E101"Tehnologija" v skladu s splošno opombo o tehnologiji za "uporabo" blaga, določenega v točkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, od 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, od 1C111 do 1C118, 1D101 ali 1D103.
1E102"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za "razvoj""programske opreme" iz točke 1D001, 1D101 ali 1D103.
1E103"Tehnologija" za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za "proizvodnjo""kompozitov" ali delno obdelanih "kompozitov".
1E104"Tehnologija", ki je povezana s "proizvodnjo" pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa.
Opomba: točka 1E104 vključuje "tehnologijo" za sestavo kontrolnih shem in parametrov plinov predhodnikov, stopnje pretoka in nadzora.
1E201"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za "uporabo" blaga, določenega v točkah 1A002, 1A007, 1A202, od 1A225 do 1A227, 1B201, od 1B225 do 1B234, 1C002(b)(3) ali (b)(4), 1C010(b), 1C202, 1C210, 1C216, od 1C225 do 1C241 ali 1D201.
1E202"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za "razvoj" ali "proizvodnjo" blaga iz točke 1A007, 1A202 ali od 1A225 do 1A227.
1E203"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za "razvoj""programske opreme" iz točke 1D201.
SKUPINA 2 – OBDELAVA MATERIALOV
2ASistemi, oprema in komponente
Opomba: za brezšumne ležaje glej Nadzor vojaškega blaga.
2A001Ležaji brez trenja in ležajni sistemi in komponente zanje:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2A101.
Opomba: predmet nadzora v točki 2A001 niso tolerančne kroglice, ki so po proizvajalčevih specifikacijah v skladu s standardom ISO 3290 stopnje 5 ali slabše.
a. kroglični ležaji in valjčni ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 tolerančnega razreda 4 ali boljše (ali enakovrednimi nacionalnimi standardi), in imajo oba obroča in vrtljive elemente (ISO 5593) iz monela ali berilija;
Opomba: predmet nadzora v točki 2A001(a) niso stožčasti valjčni ležaji.
b. se ne uporabljajo;
c. aktivni magnetni ležajni sistemi, ki uporabljajo kar koli od naštetega:
1. materiale z gostoto magnetnega pretoka 2,0 T ali več in z mejo tečenja več kot 414 MPa;
2. elektromagnetne 3D homopolarne materiale za zaganjalnike in
3. visokotemperaturne (450 K (177 °C) in več) pozicijske senzorje.
2A101Radialni kroglični ležaji, razen tistih iz točke 2A001, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 2 (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), ali boljše in imajo vse naslednje značilnosti:
a. premer odprtine notranjega obroča med 12 in 50 mm;
b. zunanji premer zunanjega obroča med 25 in 100 mm in
c. širino med 10 in 20 mm.
2A225Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:
a. kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. prostornino od 150 cm3 do 8 000 cm3 in
2. izdelane so iz katerega koli od naslednjih materialov ali njihove kombinacije, s stopnjo nečistote 2 mas. % ali manj, ali so z njim prevlečeni:
a. kalcijev fluorid (CaF2 );
b. kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3);
c. cerijev sulfid (Ce2S3);
d. erbijev oksid (erbia) (Er2O3);
f. hafnijev oksid (hafnia) (HfO2);
f. magnezijev oksid (MgO);
g. nitrirane niobij, titan in volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);
h. itrijev oksid (yttria) (Y2O3) in
i. cirkonijeva oksid (cirkonij) (ZrO2);
b. kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. prostornino od 50 cm3 do 2 000 cm3 in
2. izdelani so iz tantala z masnim deležem 99,9 % ali več ali so z njim obrobljeni;
c. kokile, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. prostornino od 50 cm3 do 2 000 cm3;
2. izdelani so iz tantala z masnim deležem 98 % ali več ali so z njim obrobljeni in
3. prevlečeni so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo prej navedenega.
2A226Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. 'nominalna velikost' 5 mm ali več;
b. meh kot tesnilo in
c. izdelani so iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njim obrobljeni.
Tehnična opomba:
za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se 'nominalna velikost' v točki 2A226 nanaša na manjši premer.
2 BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
Tehnični opombi
1. sekundarne osi (tj. osi tipa W na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo) se ne štejejo med skupno število obdelovalnih osi. Za rotacijske osi ni potrebno, da se vrtijo več kot 360°. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava (tj. navojne ali ozobljene palice);
2. za namene točke 2B je število osi, ki lahko hkrati obdelujejo obdelovanec ("vodenja po konturi"), tisto število osi, vzdolž ali okrog katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in orodjem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so:
a. sistemi za profiliranje brusov;
b. vzporedne rotacijske osi, oblikovane za pričvrstitev posameznih obdelovancev;
c. kolinearne rotacijske osi, oblikovane za obdelovanje istega obdelovanca z več strani z vpetjem v natezno podlogo;
3. poimenovanje osi mora biti v skladu z mednarodnim standardom ISO 841: 2001, Sistemi industrijske avtomatizacije in integracija – 'Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj';
4. za namene točk od 2B001 do 2B009 se "nihajno vreteno" šteje za rotacijsko os;
5. 'uradna "enosmerna ponovljivost pozicioniranja" ' se lahko uporabi za meritev modela obdelovalnega stroja namesto meritve dejanskega stroja in je določena z naslednjim:
a. izberite pet strojev modela, ki ga boste ocenili;
b. izmerite ponovljivost linearne osi (R↑,R↓) v skladu s standardom ISO 230-2:2014 in ocenite "enosmerno ponovljivost pozicioniranja" za vsako os vsakega od petih strojev;
c. določite aritmetično srednjo vrednost "enosmerne ponovljivosti pozicioniranja" za vsako os vseh petih strojev skupaj. Te aritmetične srednje vrednosti "enosmerne ponovljivosti pozicioniranja" () postanejo uradna vrednost vsake osi za model (, …);
d. ker se seznam v skupini 2 nanaša na vse linearne osi, ima vsaka linearna os svojo uradna vrednost "enosmerne ponovljivosti pozicioniranja";
e. če je uradna "enosmerna ponovljivost pozicioniranja" osi modela stroja, ki ni predmet nadzora točk 2B001(a) do 2B001(c), enaka ali manjša od "enosmerne ponovljivosti pozicioniranja", določene za vsak model obdelovalnega stroja, plus 0,7 μm, mora izdelovalec vsakih osemnajst mesecev potrditi raven natančnosti.
6. Za namene točk 2B001(a) do 2B001(c) se ne upošteva merilna negotovost za natančnost "enosmerne ponovljivosti pozicioniranja" obdelovalnih strojev, določena z mednarodnim standardom ISO 230-2:2014 ali enakovrednim nacionalnim standardom.
7. Za namene točk 2B001(a) do 2B001(c) se merjenje osi opravi v skladu s preizkusi iz točke 5.3.2 standarda ISO 230-2:2014. Preizkusi za osi, daljše od 2 metrov, se opravijo na dvometrskem segmentu. Za osi, daljše od 4 metrov, je potrebnih več preizkusov (npr. dva preizkusa za osi, daljše od 4 m in krajše od 8 m, trije preizkusi za osi, daljše od 8 m in krajše od 12 m), vsak na dvometrskem segmentu in porazdeljenih v enakomernih presledkih po vsej dolžini osi. Preizkusni segmenti so enakomerno porazdeljeni po celotni dolžini osi, morebitna odvečna dolžina pa se enakomerno porazdeli med začetni, vmesni in končni preizkusni segment. Prijaviti je treba najmanjšo vrednost "enosmerne ponovljivosti pozicioniranja" vseh preizkusnih segmentov.
2B001Strojna oprema in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali "kompozitov", ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za "numerično krmiljenje", kot sledijo:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B201.
Opomba 1: predmet nadzora točke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na izdelavo zobnikov. Za tovrstno strojno opremo glej točko 2B003.
Opomba 2: predmet nadzora točke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na izdelavo naslednjih delov:
a. pogonske ali odmične gredi;
b. ekstruzijski polži.
c. ekstruzijski polži;
d. gravirani ali brušeni zlatarski deli ali
e. zobne proteze.
Opomba 3: obdelovalni stroj, ki ima vsaj dve od treh zmogljivosti za struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001(a), (b) ali (c).
Opomba: za stroje za optično končno obdelavo glej 2B002.
a. strojna orodja za struženje, ki imajo dve ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi" in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 0,9 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti manjša od 1,0 m, ali
2. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1,0 m;
Opomba 1: predmet nadzora v točki 2B001(a) niso stroji za struženje, izdelani posebej za proizvodnjo kontaktnih leč, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. strojni krmilnik je omejen na uporabo na oftalmologiji temelječe programske opreme za del vhodnih programskih podatkov in
b. nimajo vakuumskega potiska.
Opomba 2: predmet nadzora točke 2B001(a) niso stružnice za palične materiale (Swissturn), izključno za obdelovanje s podajalno napravo za palice (bar feed thru), če je največji premer palice enak ali manjši od 42 mm in ni možnosti vgradnje natezalnih podlog. Stroji imajo lahko možnost vrtanja in/ali rezkanja za obdelavo delov s premerom, manjšim od 42 mm.
b. strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. tri linearne in ena rotacijska os, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi" in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 0,9 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti manjša od 1,0 m, ali
b. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1,0 m;
2. pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi" in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
Opomba: 'strojna orodja z vzporednim mehanizmom' so določena v točki 2B001(b)(2)(d).
a. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 0,9 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti manjša od 1,0 m;
b. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 1,4 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1 m, vendar manjša od 4 m;
c. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 6,0 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 4 m, ali
d. šteje se za "strojno orodje z vzporednim mehanizmom";
Tehnična opomba:
"strojno orodje z vzporednim mehanizmom" je strojno orodje z več palicami, ki so povezane s platformo in zaganjalniki; vsak zaganjalnik upravlja ustrezno palico sočasno in neodvisno.
3. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja" za vrtalnike z vpenjalno glavo, enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, ali
4. enorezilni rezkalni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. "opletanje" vretena, manjše (boljše) od 0,0004 mm TIR, in
b. kotni pogrešek prečnega pomika (čeljust, korak in zasuk) manjši (boljši) od 2 sekund na prehod TIR po več kot 300 mm tekalnega hoda;
c. strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. ima vse naslednje značilnosti:
a. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi in
b. tri ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi "vodenja po konturi", ali
2. pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi" in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti večja od 1 m;
b. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 1,4 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1 m, vendar manjša od 4 m, ali
c. "enosmerna ponovljivost pozicioniranja", enaka ali manjša (boljša) od 6,0 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 4 m.
Opomba: predmet nadzora v točki 2B001(c) niso brusilni stroji:
a. cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. omejeni so le na cilindrično brušenje in
2. omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm;
b. stroji, ki so izdelani posebej za koordinatno brušenje in nimajo z-osi ali w-osi, pri čemer je "enosmerna ponovljivost pozicioniranja" manjša (boljša) od 1,1 μm;
c. orodja za oblikovno brušenje.
d. obdelovalni stroji s principom praznjenja električnega naboja (EDM) brezžičnega tipa, z dvema ali več rotirajočih osi, ki jih je mogoče hkrati nadzirati glede "vodenja po konturi";
f. orodja za odnašanje kovine, keramike ali "kompozitov", ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. material odstranjujejo s katerim koli od naslednjih sredstev:
a. z vodnim ali drugim tekočinskim curkom, vključno s stroji, ki uporabljajo abrazivne dodatke;
b. z elektronskim žarkom ali
c. z "laserskim" žarkom in
2. vsaj dve rotirajoči osi ter:
a. ki jih je mogoče simultano nadzirati glede "vodenja po konturi" in
b. imata pozicijsko natančnost manjšo (boljšo) od 0,003°;
f. stroji za globoko vrtanje in stružnice, prirejene za globoko vrtanje z največjo možno globino izvrtine več kot 5 m.
2B002Numerično krmiljena strojna orodja za optično končno obdelavo, opremljena za selektivno odstranjevanje materiala pri izdelavi nesferičnih površin, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. končno obdelavo oblik za manj (boljše) kot 1,0 μm;
b. končno obdelavo s hrapavostjo manj (boljše) kot 100 nm rms.
c. štiri ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi", in
d. uporabljajo katerega koli od naslednjih postopkov:
1. magnetoreologična končna obdelava ('MRF');
2. elektroreologična končna obdelava ('ERF');
3. 'energetična končna obdelava z žarki delcev';
4. 'končna obdelava z orodjem z napihljivo membrano' ali
5. 'končna obdelava s curkom'
Tehnične opombe:
za namene točke 2B002 velja:
1. 'MRF' (magnetorheological finishing) pomeni postopek odstranjevanja materiala z uporabo abrazivne magnetne tekočine, katere viskoznost se nadzira z magnetnim poljem;
2. 'ERF' (electrorheological finishing) je postopek odstranjevanja z uporabo abrazivne tekočine, katere viskoznost se nadzira z električnim poljem;
3. pri 'energetični končni obdelavi z žarki delcev' se uporabljajo reaktivne atomske plazme (RAP) ali ionski curki za selektivno odstranjevanje materiala;
4. 'končna obdelava z orodjem z napihljivo membrano' ('inflatable membrane tool finishing') je postopek, pri katerem se za selektivno odstranjevanje materiala uporablja stisnjena membrana, ki se preoblikuje na tak način, da je z obdelovancem v stiku le majhen del membrane;
5. pri 'končni obdelavi s curkom' ('fluid jet finishing') se za odstranjevanje materiala uporablja curek tekočine.
2B003"Numerično krmiljena" ali ročna strojna orodja, ki so posebej izdelana za posnemanje, končno obdelavo, brušenje ali honanje kaljenih (Rc = 40 ali več) valjastih poševno ali dvojno poševno ozobljenih zobnikov z delilnim premerom več kot 1 250 mm in s širino zoba 15 % delilnega premera zobnika ali več, dodelana do kvalitete AGMA 14 ali boljše (ekvivalent ISO 1328, razred 3).
2B004"Izostatične stiskalnice" za delo v vročem stanju, ki imajo vse naslednje in posebej izdelane komponente in pribor:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 2B104 IN 2B204.
a. nadzorovano temperaturo znotraj zaprte komore z notranjim premerom 406 mm ali več in
b. ima katero koli od naslednjih značilnosti:
1. največji delovni tlak nad 207 MPa;
2. nadzorovano delovno temperaturo nad 1 773 K (1 500 °C) ali
3. napravo za hidrokarbonsko impregnacijo in odstranitev odpadnih plinastih produktov.
Tehnična opomba:
notranja širina komore se nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in ne vključuje prijemal. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.
Opomba: pri posebej izdelanih utopnih orodjih, kalupih in opremi glej točki 1B003 in 9B009 ter Nadzor vojaškega blaga.
2B005Oprema, izdelana posebej za dodajanje, obdelavo in postopkovni nadzor anorganskih nanosov, premazov in površinskih nanosov, za ionizirane medije, po postopkih, ki jih prikazuje Tabela s pripadajočimi opombami, prikazana takoj za točko 2E003(f), in posebej zanjo izdelane komponente za avtomatsko ravnanje, nameščanje in ravnanje:
a. proizvodna oprema za kemične postopke nanašanja (CVD), ki je "krmiljena s shranjenim programom" in ima vse naslednje značilnosti:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B105.
1. postopek, prirejen za enega od naslednjih načinov:
a. pulzirajoči CVD;
b. kontrolirano termično nanašanje delcev (CNTD) ali
c. za CVD ob vzbujanju ali pomoči plazme in
2. ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. vgrajeni vrteči se delci v visokem vakuumu (0,01 Pa ali manj) ali
b. ima vgrajen nadzor nad debelino prevleke izdelkov;
b. proizvodna oprema za ionsko nanašanje s tokovnimi sunki 5 mA ali več;
c. proizvodna oprema s fizičnim nanašanjem z uporabo elektronskega curka (EB-PVD), ki ima napajalne sisteme z močjo nad 80 kW ter katero koli od naslednjih značilnosti:
1. sistem z "lasersko" krmiljenim nivojem napajanja ingotov ali
2. grajen monitor za računalniško vodeni nadzor stopnje nanašanja prevleke iz dveh ali več elementov, pri čemer deluje postopek po načelu foto-luminiscence ioniziranih atomov v oblaku pare;
d. proizvodna oprema za razprševanje plazme, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:
1. deluje v nadzorovanem okolju zmanjšanega tlaka (10 kPa ali manj, merjeno nad razdaljo in znotraj razdalje 300 mm od izhodnega dulca) v vakuumski posodi sposobni podtlaka do 0,01 Pa pred postopkom nanašanja, ali
2. ima vgrajen nadzor nad debelino prevleke izdelkov;
f. proizvodna oprema za nanašanje z brizganjem (sputter), ki je zmožna tokovne gostote 0,1 mA/mm2 ali več pri stopnji nanašanja 15 μm/h ali več;
f. proizvodna oprema za nanašanje katodnega curka elektronov, opremljena z mrežo elektromagnetov za krmiljenje točke nanašanja v katodi;
g. proizvodna oprema na osnovi ionske plošče, ki je zmožna meriti katere koli od naslednjih parametrov v sami napravi:
1. debeline prevleke na podlagi in hitrosti nanašanja ali
2. optičnih lastnosti.
Opomba: predmet nadzora v točki 2B005 ni oprema za kemično naparjanje s katodnim oblokom, pršenjem, ionskim oblaganjem ali ionskega vnašanja, posebej prirejena za odrezovalne ali obdelovalne stroje.
2B006naprave za merjenje linearne in kotne napake: naprave za merjenje 'linearne napake', ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. računalniško kontrolirani ali "numerično krmiljeni" koordinatni merilni stroji (CMM) s tridimenzionalnim (volumensko) največjim dovoljenim pogreškom merjenja dolžine (E0,MPE) na kateri koli točki dosega stroja (tj. po dolžini osi), ki je enaka ali manjša (boljša) od (1,7 + L/1 000 ) μm (L je merjena dolžina v mm), v skladu s standardom ISO 10360-2 (2009);
Tehnična opomba:
največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0,MPE) pri najbolj natančni konfiguraciji koordinatnega merilnega stroja (CMM), ki jo navede proizvajalec (npr. najboljše od naslednjega: sonde, dolžine igle, parametrov gibanja, okolij), in z vsemi možnimi kompenzacijami se primerja s pragom 1,7+L/1 000 μm.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B206.
b. naprave za merjenje linearne in kotne napake, kot sledijo:
1. naprave za merjenje 'linearne napake', ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
Opomba: Interferometrični sistemi in optični kodirni sistemi za merjenje spremembe položaja, ki vsebujejo "laser", so predmet nadzora le v točkah 2B006(b)(1)(c) in 2B206(c).
Tehnična opomba:
za namene točke 2B006(b)(1) 'linearna napaka' pomeni spremembo razdalje med merilno sondo in merjenim predmetom.
a. brezkontaktni merilni sistem z "razločljivostjo", ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,2 μm v merilnem območju do 0,2 mm;
b. linearni spremenljivi diferenčni pretvorniki, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. "linearnost", ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 %, merjena od 0 do 'celotnega območja delovanja', za linearne spremenljive diferenčne pretvornike s 'celotnim območjem delovanja' do in vključno s ± 5 mm, ali
b. "linearnost", ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 %, merjena od 0 do 5 mm za linearne spremenljive diferenčne pretvornike s 'celotnim območjem delovanja', večjim od ± 5 mm, in
2. lezenje, ki je enako ali manjše (boljše) od 0,1 % na dan pri standardni temperaturi okolja v preizkusnem prostoru ± 1 K;
Tehnična opomba:
v smislu točke 2B006(b)(1)(b) 'celotno območje delovanja' pomeni polovico celotne možne linearne napake linearnega spremenljivega diferenčnega pretvornika. Na primer, linearni spremenljivi diferenčni pretvorniki s 'celotnim območjem delovanja' do in vključno s ± 5 mm lahko izmerijo celotno možno linearno napako 10 mm;
c. merilni sistemi, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. vsebujejo "laser";
2. "resolucijo" na celotnem merilnem območju, enako ali manjšo (boljšo) od 0,200 nm, in
3. so sposobni doseči "merilno negotovost", enako ali manjšo (boljšo) od (1,6 + L/2 000 ) nm (L je merjena dolžina v mm), na kateri koli točki v merilnem območju pri kompenzaciji za refrakcijski indeks zraka, merjeno v času 30 sekund pri temperaturi 20 ± 0,01°C, ali
d. "elektronski sestavi", posebej načrtovani s predvideno povratno povezavo v sistemih, navedenih v točki 2B006(b)1(c);
Opomba: predmet nadzora v točki 2B006(b)(1) niso merilni interferometrični sistemi z avtomotsko kontrolo sistema, ki so načrtovani brez uporabe tehnike povratne zanke, ki vsebujejo "laser" za merjenje napake pomika orodja brez pregledovanja dimenzij ali podobne opreme.
2. naprave za merjenje kotne napake s "kotnim pogreškom", ki je enak ali boljši (manjši) od 0,00025°;
Opomba: predmet nadzora v točki 2B006(b)(2) niso optični merilni instrumenti, kakor so avtokolimatorji, ki uporabljajo kolinearno svetlobo (npr. "lasersko" svetlobo) za odkrivanje kotnega pomika zrcal.
c. oprema za merjenje površinske hrapavosti (vključno s površinskimi nepravilnostmi), ki deluje na podlagi optičnih odbojev z občutljivostjo 0,5 nm ali manjšo (boljšo).
Opomba: točka 2B006 vključuje strojna orodja razen tistih iz točke 2B001, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, če izpolnjujejo ali presegajo merila, določena za funkcijo merilnih obdelovalnih strojev.
2B007"Roboti", ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane kontrolne enote in "končne enote":
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B207.
a. sposobni so realnočasovne obdelave popolne tridimenzionalne podobe ali 'analize scene vidnega polja' in pri tem pridobivati ali popravljati obdelane "programe" ali pa pridobivati ali popravljati podatke numeričnega programa.
Tehnična opomba:
omejitev glede 'analize scene' ne vključuje predvidevanja tretje dimenzije na podlagi pogleda pod danim kotom in omejene interpretacije lestvice sivih tonov pri zaznavanju globine ali sestave tkiva za odobrene naloge (2 1/2 D).
b. posebej so izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov za potencialno eksplozivno okolje;
Opomba: predmet nadzora v točki 2B007(b) niso "roboti", ki so posebej izdelani za uporabo v lakirnicah.
c. posebej načrtovano ali oblikovano za obstojno radiacijsko trdnost pri skupni radiacijski dozi, večji od 5 × 103 Gy (silicij), brez strukturne spremembe v materialu, ali
Tehnična opomba:
pojem Gy (silicij) se nanaša na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju;
d. posebej so izdelani za delovanje na višinah nad 30 000 m.
2B008Sestavi ali enote, posebej izdelani za strojna orodja, kontrolo dimenzij ali merilnih sistemov in opreme, kot sledijo:
a. linearne pozicijske enote s povratno zanko, katerih povprečna "točnost" je manjša (boljša) od (800 + (600 x L/1 000 )) nm (L je učinkovita dolžina v mm);
Opomba: glede "laserskih" sistemov glej tudi točke 2B006(b)(1)(c), 2B006(b)(1)(d) in 2B206(c).
b. rotacijske pozicijske enote s povratno zanko s "točnostjo", manjšo (boljšo) od 0,00025°; Opomba:
Opomba: glede "laserskih" sistemov glej tudi opombo k točki 2B006(b)(2).
Opomba: kontrolne enote iz točk 2B008(a) in 2B008(b), izdelane za pridobivanje podatkov o položaju za povratno krmiljenje, npr. indukcijske enote, stopenjske skale, infrardeči sistemi ali "laserski" sistemi.
c. "sestavljene rotacijske mize" in "nihajna vretena" z zmožnostjo nadgradnje, po proizvajalčevi specifikaciji, strojna orodja, ki dosegajo ali presegajo mejne vrednosti iz točke 2B.
2B009Stroji za oblikovalno valjanje in stroji za potisno oblikovanje, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z enotami za "numerično krmiljenje" ali z računalniškim krmiljenjem in imajo vse naslednje značilnosti:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 2B109 IN 2B209.
a. tri ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi "vodenja po konturi", in
b. pritisno silo valjev nad 60 kN.
Tehnična opomba:
za namen točke 2B009 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, v kategorijo strojev za potisno oblikovanje.
2B104"Izostatične stiskalnice", razen tistih iz točke 2B004, z vsemi naslednjimi značilnostmi:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B204
a. maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več;
b. izdelane so za doseganje in vzdrževanje kontrolirane temperature 873 K (600 °C) ali več in
c. imajo komoro z notranjim premerom 254 mm ali več.
2B105kemični postopki nanašanja (CVD), razen tistih iz točke 2B005(a), izdelani ali prirejeni za učvrščevanje ogljik-ogljikovih kompozitov.
2B109Potisno oblikovalni stroji, razen tistih iz točke 2B009, in posebej zanje izdelani sestavni deli:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B209
a. potisno oblikovalni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah so lahko opremljeni z enotami za "numerično krmiljenje" ali računalniško kontrolo, tudi če ob dostavi s temi enotami niso opremljeni, in
2. imajo več kot dve kontrolirani osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati glede "vodenja po konturi";
b. posebej izdelani sestavni deli za stroje za potisno oblikovanje iz točke 2B009 ali 2B109(a).
Opomba: 2B109 ne vključuje strojev, ki se ne uporabljajo pri proizvodnji pogonskih sestavnih delov in opreme (npr. ohišja motorjev) za sisteme, ki so določeni v točkah 9A005, 9A007.a ali 9A105(a).
Tehnična opomba:
za namen točke 2B109 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, za potisno oblikovalne stroje.
2B116Sistemi za vibracijsko testiranje, oprema in sestavni deli zanje:
a. sistemi za vibracijsko testiranje, ki delujejo na podlagi zaprte povratne zanke in digitalne kontrolne enote, kar omogoča vibriranje sistema na pospeševanje, enako ali večje od 10 g rms, v frekvenčnem pasu med 20 Hz in 2 kHz, pri vsiljeni sili enaki ali večji od 50 kN, merjeno 'brez zunanjih vplivov';
b. digitalne kontrolne enote, ki so kombinirane s posebej izdelano programsko opremo za testiranje vibracij, z 'realnočasovno kontrolno pasovno širino', ki je večja od 5 kHz, in so namenjeni za uporabo skupaj s sistemi za vibracijsko testiranje iz točke 2B116(a).
Tehnična opomba:
v točki 2B116(b) je 'realnočasovna kontrolna pasovna širina' največja zmogljivost krmilnika za izvedbo celotnih ciklov vzorčenja, obdelave podatkov in prenosa kontrolnih signalov.
c. pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez teh ojačevalcev, z možnostjo vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno 'brez zunanjih vplivov', in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 2B116(a);
d. oprema za testiranje vibracij in elektronske enote, izdelane za združevanje več vibracijskih enot v sistem, z možnostjo efektivne kombinirane vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno 'brez zunanjih vplivov', in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 2B116(a).
Tehnična opomba:
za namene točke 2B116 pomeni 'brez zunanjih vplivov' ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov.
2B117Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz točke 2B004, 2B005(a), 2B104 ali 2B105, izdelane ali prilagojene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih šob in konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje.
2B119Balansirni stroji in sorodna oprema, kot sledijo:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B219.
a. balansirni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. ne morejo uravnotežiti rotorjev/sklopov z maso, večjo od 3 kg;
2. lahko uravnotežijo rotorje/sklope pri hitrostih nad 12 500 vrt/min;
3. lahko odpravljajo neuravnoteženost v dveh ali več ravninah in
4. imajo zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotarirajočih mas reda 0,2 g mm na kg.
Opomba: predmet nadzora v točki 2B119.a niso balansirni stroji, izdelani ali prirejeni za zobozdravniško ali drugo medicinsko rabo.
b. merilne sonde, izdelane ali prirejene za uporabo s stroji iz točke 2B119(a).
Tehnična opomba:
merilne sonde so znane tudi kot instrumenti za uravnoteženje.
2B120Simulatorji premika ali merilne mize, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. dve ali več osi;
b. izdelani ali prilagojeni tako, da vsebujejo drsne obroče ali integrirane nekontaktne naprave z zmožnostjo prenosa električnega toka ali signalov ali obojega, in
c. imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. za vsako os velja naslednje:
a. ima sposobnost hitrostnih navojev 400 stopinj/s ali več ali 30 stopinj/s ali manj in
b. nivo občutljivosti enak ali manjši kot 6 stopinj/s ali manj in natančnost 0,6 stopinj/s ali manj;
2. najslabši nivo stabilnosti, povprečno enak ali boljši (manjši) od 0,05 % na 10 stopinj ali več, ali
3. pozicijsko "natančnost" 5 kotnih stopinj ali manj (boljšo).
Opomba 1: predmet nadzora v točki 2B120 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej točko 2B008.
Opomba 2: simulatorji premika ali merilne mize iz točke 2B120 se nadzorujejo ne glede na to, ali so v času izvoza opremljene z drsnimi obroči ali integriranimi nekontaktnimi napravami ali ne.
2B121Pozicijske mize (oprema z zmožnostjo natančnih premikov v vseh oseh), razen tistih iz točke 2B120, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. dve ali več osi in
b. pozicijsko "natančnost" 5 kotnih stopinj ali manj (boljšo).
Opomba: predmet nadzora v točki 2B121 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej točko 2B008.
2B122Centrifuge z zmožnostjo pospeševanja nad 100 g, ki so izdelane ali prilagojene tako, da vsebujejo drsne obroče ali integrirane nekontaktne naprave z zmožnostjo prenosa električnega toka ali signalov ali obojega.
Opomba: centrifuge iz točke 2B122 se nadzorujejo ne glede na to, ali so v času izvoza opremljene z drsnimi obroči ali integriranimi nekontaknimi napravami ali ne.
2B201Strojna orodja in njihove kombinacije, razen tistih iz točke 2B001, za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali "kompozitov", ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljena z elektronskimi enotami za sočasno "vodenje po konturi" v dveh ali več oseh:
Tehnična opomba:
"uradna vrednost natančnosti pozicioniranja", pridobljena po naslednjih postopkih iz meritev v skladu z ISO 230-2:1988 ( 6 )ali enakovrednim nacionalnim standardom, se lahko uporabi kot meritev modela strojnega orodja namesto meritve dejanskega stroja, če tako določijo in sprejmejo nacionalni organi. Določanje 'uradne vrednosti položajne natančnosti':
a. izberite pet strojev modela, ki ga boste ocenili;
b. meritev linearne osne natančnosti glede na ISO 230-2:1988 (6) ;
c. določite natančnost (A) za vsako os vsakega stroja. Metoda izračuna natančnosti je opisana v standardu ISO 230-2:1988 (6) ;
d. določite povprečno natančnost za vsako os. Ta srednja vrednost predstavlja uradno vrednost natančnosti pozicioniranja za vsako os modela (Âx Ây …);
e. ker se točka 2B201 nanaša na vse linearne osi, ima vsaka linearna os svojo uradno vrednost natančnosti pozicioniranja;
f. če je uradna enosmerna ponovljivost pozicioniranja osi modela stroja, ki ni predmet nadzora točk 2B201(a), 2B201(a) ali 2B201(c), enaka ali boljša (manjša) od 6 μm za brusilne stroje in 8 μm za stružne in rezkalne stroje, in sicer oboje v skladu s standardom ISO 230-2:1988 (6) , mora izdelovalec vsakih osemnajst mesecev potrditi raven natančnosti;
a. strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. pozicijsko natančnost z "vsemi kompenzacijskimi možnostmi", enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 μm po ISO 230-2:1988 (6) , ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi;
2. dve ali več rotirajočih osi ali
3. pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi".
Opomba: 2B201.b ne vključuje naslednjih strojev za brušenje
a. pomik osi X, ki je večji od 2 m, in
b. splošno natančnost prek cele osi X je večja (slabša) od 30 μm.
b. strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. pozicijska natančnost z "vsemi možnimi kompenzacijami", enaka ali manjša (boljša) od 4 μm po ISO 230-2:1988 (6) ali enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi;
2. dve ali več rotirajočih osi ali
3. pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede "vodenja po konturi".
Opomba: predmet nadzora v točki 2B201(b) niso brusilni stroji, kot sledijo:
a. cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm in
2. osi, ki so omejene na X, Z in C;
b. oblikovna brusilna orodja, ki nimajo z ali w osi z natančnostjo pozicioniranja manjšo (boljšo) od 4 μm po ISO 230-2:1988 ( 7 )ali enakovrednih nacionalnih standardih.
c. strojna orodja za struženje, katerih natančnost pozicioniranja z "vsemi možnimi kompenzacijami", je boljša (manjša) od 6 μm v skladu s standardom ISO 230-2:1988 (7) vzdolž katere koli linearne osi (splošno pozicioniranje) za stroje z zmožnostjo obdelovanja premerov, večjih od 35 mm;
Opomba: predmet nadzora točke 2B201(c) niso stružnice za palične materiale (Swissturn), izključno za obdelovanje s podajalno napravo za palice (bar feed thru), če je največji premer palice enak ali manjši od 42 mm in ni možnosti vgradnje natezalne podloge. Stroji imajo lahko možnost vrtanja in/ali rezkanja za obdelavo delov s premerom, manjšim od 42 mm.
Opomba 1: 2B201.b ne vključuje strojev in orodij, posebej izdelanih za izdelavo naslednjih delov:
a. menjalniki;
b. pogonske ali odmične gredi;
c. orodja ali rezila;
d. ekstruzijski polži.
Opomba 2: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B201(a), (b) ali (c).
Opomba 3: točki 2B201(a)(3) in 2B201(b)(3) vključujeta tudi stroje z vzporedno linearno kinematično zasnovo (npr. heksapodi), ki imajo pet ali več osi, od katerih ni nobena rotacijska.
2B204"Izostatične stiskalnice", razen tistih iz točke 2B004 ali 2B104, in oprema zanje:
a. "izostatične stiskalnice", ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. sposobne so dosegati maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več in
2. imajo komoro z notranjim premerom nad 152 mm;
b. orodja, kokile in oprema zanje, posebej izdelani za "izostatične stiskalnice", določene v točki 2B204(a)
Tehnična opomba:
v točki 2B204 se notranja širina komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in brez kakršnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.
2B206Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz točke 2B006:
a. koordinatni merilni stroji (CMM) z računalniško ali numerično podporo, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. samo dve osi in največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine na kateri koli osi (enodimenzionalno), ki je določen kot katera koli kombinacija E0x,MPE, E0y,MPE, ali E0z,MPE ter enak ali manjši (boljši) od (1,25 + L/1 000 ) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm) na kateri koli točki dosega stroja (tj. po dolžini osi) v skladu s standardom ISO 10360-2(2009), ali
2. tri ali več osi in tridimenzionalno (volumensko) največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0,MPE), ki je enak ali manjši (boljši) od (1,7 + L/800) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm) na kateri koli točki dosega stroja (tj. po dolžini osi) v skladu s standardom ISO 10360-2(2009);
Tehnična opomba:
največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0,MPE) pri najbolj natančni konfiguraciji koordinatnega merilnega stroja (CMM) v skladu s standardom ISO 10360-2(2009), ki jo navede proizvajalec (npr. najboljše od naslednjega: sonde, dolžine igle, parametrov gibanja, okolij), in z vsemi možnimi kompenzacijami se primerja s pragom 1,7 + L/800 μm.
b. merilni sistemi za simultano meritev polovično zaprtih površin, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. "merilno negotovost" na vsaki linearni osi, ki je enaka ali manjša (boljša) od 3,5 μm na 5 mm in
2. "kotni pogrešek" je enak ali manjši od 0,02°;
c. sistemi za merjenje 'linearne napake', ki imajo vse od naslednjih značilnosti:
Tehnična opomba:
Za namene iz točke 2B206(c). 'linearna napaka' pomeni spremembo razdalje med merilno sondo in merjenim predmetom.
1. vsebujejo "laser" in
2. vsaj 12 ur vzdržujejo pri standardni temperaturi v območju ± 1 K in pri standardnem tlaku obe naslednji značilnosti:
a. "resolucijo" na celotnem merilnem območju, enako ali boljšo od 0,1 μm, in
b. 'merilno negotovost', enako ali boljšo (manjšo) od (0,2 + L/2 000 ) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm).
Opomba: predmet nadzora v točki 2B206(c) niso merilni interferometrični sistemi brez zaprte ali odprte zanke, ki vsebujejo laser za merjenje napake pomika orodja, stroje za pregledovanje dimenzij ali podobna opremae.
Opomba 1: obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, če ustrezajo kriterijem ali presegajo tiste, določene za funkcije obdelovalnega stroja ali funkcije merilnih obdelovalnih strojev.
Opomba 2: stroj, ki je naveden v točki 2B206, je predmet nadzora, če presega prag evidentiranja kjer koli znotraj merilnega območja.
Tehnične opombe:
vsi merjeni parametri iz točke 2B206 dopuščajo pozitivni in negativni odmik.
2B207"roboti", "končne enote" in kontrolne enote, razen tistih iz točke 2B007:
a. "roboti" ali "končne enote", posebej izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo za ravnanje z močnimi eksplozivi (npr. upoštevanje električnih značilnosti pri delu z visoko eksplozivnimi sredstvi);
b. kontrolne enote, ki so posebej izdelane za katere koli "robote" ali "končne enote" iz točke 2B207(a).
2B209Stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z možnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije oblikovalnega valjanja, razen tistih iz točke 2B009 ali 2B109, in vretena:
a. stroji imajo obe naslednji značilnosti:
1. tri valje ali več (aktivni ali gonilni) in
2. po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah se lahko opremijo z "numeričnim krmiljenjem" ali računalniškimi kontrolnimi enotami;
b. rotacijski oblikovni trni, namenjeni izdelavi cilindričnih rotorjev z notranjim premerom od 75 mm do 400 mm.
Opomba: točka 2B209(a) vključuje stroje z enojnim valjem za preoblikovanje kovine ter dvema pomožnima valjema za podporo, ki ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja.
2B219Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:
a. centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje gibkih rotorjev dolžine 600 mm ali več, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. amplituda ekscentričnosti ali premer rotarirajočega dela več kot 75 mm;
2. masno območje od 0,9 do 23 kg in
3. zmožnost uravnoteženja pri vrtilni hitrosti več kot 5 000 vrt/min;
b. centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje votlih cilindričnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje značilnosti:
1. premer nihala več kot 75 mm;
2. masno območje od 0,9 do 23 kg;
3. zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotarirajočih mas do rezidualne neuravnoteženosti 0,01 kg × mm/kg na posamezno os ali manj in
4. prenos moči prek klinastega jermena.
2B225Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:
a. sposobnost penetriranja 0,6 m ali več globoko v steno toplotne celice (delovanje skozi steno) ali
b. sposobnost premostitve preko meje vroče celice debeline 0,6 m ali več (delovanje čez steno).
Tehnična opomba:
daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa 'strežnik-odjemalec' ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške miške.
2B226Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaščito) in njihovo napajanje:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 3B.
a. peči, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. sposobnost delovanja nad temperaturo 1 123 K (850 °C);
2. vsebujejo indukcijske tuljave s premerom 600 mm ali manj in
3. izdelane so za napajanje z vhodno močjo vsaj 5 kW;
b. napajalne enote s predpisano izhodno močjo 5 kW ali več, posebej izdelane za peči, določene v točki 2B226(a).
Opomba: Točka 2B226.a ne vključuje peči, ki so izdelane za obdelavo polprevodniških elementov.
2B227Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi:
a. obločne talilne in livarske peči, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. taljive elektrode z zmogljivostjo od 1 000 cm3 do 20 000 cm3 in
2. sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 973 K (1 700 °C);
b. peči za taljenje z uporabo elektronskega žarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. moč 50 kW ali več in
2. sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 473 K (1 200 °C);
c. sistemi za računalniški nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peči, določene v točki 2B227(a) ali (b).
2B228Oprema za izdelavo in sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:
a. oprema za sestavljanje cilindričnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in končnih kap;
Opomba: točka 2B228.a vključuje stroje za precizne oblikovne kolute, spone ter orodje za tesno tolerančno vpenjanje.
b. oprema za pričvrstitev in poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo.
Tehnična opomba:
v točki 2B228(b) je takšna oprema navadno sestavljena iz precizijskih merilnih sond, ki so povezane z računalnikom, ki zaporedno beleži premike, na primer pnevmatskega bata, ki služi za poravnavo delov rotorja.
c. ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk.
Tehnična opomba:
v točki 2B228(c) imajo spojke vse naslednje značilnosti:
1. notranji premer od 75 mm do 400 mm;
2. dolžino enako ali večjo 12,7 mm;
3. razlika amplitud oblik je večja od 2 mm in
4. izdelane so iz visokotrdnih aluminijevih zlitin, martenzitnega jekla ali "vlaknenih ali nitastih materialov" z visoko trdnostjo.
2B230Vse vrste "tlačnih pretvornikov", ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov in imajo vse naslednje značilnosti:
a. elementi tlačnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov;
b. sifoni, če obstajajo, ki so ključni za tesnjenje elementov tlačnih senzorjev in so v neposrednem stiku s procesnim medijem, izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov, in
c. imajo eno od naslednjih značilnosti:
1. merilno območje, ki je manjše od 13 kPa, in 'natančnost', ki je večja od ± 1 % na celotnem merilnem območju, ali
2. merilno območje, ki je enako 13 kPa ali več, in 'natančnost', ki je boljša od ± 130 Pa, merjena pri 13 kPa.
Tehnične opombe:
1. v točki 2B230 'tlačni pretvornik' pomeni napravo, ki izmerjeni tlak pretvori v signal;
2. za namene točke 2B230 'natančnost' vključuje nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja.
2B231Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. premer vstopne odprtine je enak ali večji od 380 mm;
b. pretok je enak ali večji od 15 m3/s in
c. sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljšega od 13 mPa.
Tehnične opombe:
1. sesalna zmogljivost se določa na merilni točki z dušikom ali zrakom;
2. absolutni vakuum se določa pri zaprti sesalni strani črpalke.
2B232Visoko hitrostni strelni sistemi (pogonski, plinski, tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi) z zmožnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 1,5 km/s ali več.
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.
2B233Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke, ki imajo meh kot tesnilo in vse naslednje značilnosti:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 2B350(i).
a. sposobnost zagotavljanja vstopnega volumenskega pretoka 50 m3/h ali več;
b. sposobnost zagotavljanja razmerja tlaka najmanj 2:1 in
c. vse površine, ki pridejo v stik s procesnim plinom, so iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. aluminija ali aluminijeve zlitine;
2. aluminijevega oksida;
3. nerjavnega jekla;
4. niklja ali zlitine niklja;
5. fosforjevega brona ali
6. fluoropolimerov.
2B350Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo:
a. reakcijske posode ali reaktorji, z mešali ali brez njih, s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov) in manj kot 20 m3 (20 000 litrov), pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se obdeluje(-jo) ali shranjuje(-jo), iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
2. fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 mas. % fluora);
3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);
4. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja;
5. tantala ali tantalovih 'zlitin';
6. titana ali titanovih 'zlitin';
7. cirkonija ali cirkonijevih 'zlitin' ali
8. niobija (kolumbija) ali niobijevih 'zlitin';
b. mešala, izdelana za uporabo v reakcijskih posodah ali reaktorjih, navedenih v 2B350(a); ter lopatice ali jaški, izdelani za taka mešala, kjer so vse površine, s katerimi prihaja mešalo v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se obdeluje(-jo) ali shranjuje(-jo), iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
2. fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 mas. % fluora);
3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);
4. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja;
5. tantala ali tantalovih 'zlitin';
6. titana ali titanovih 'zlitin';
7. cirkonija ali cirkonijevih 'zlitin' ali
8. niobija (kolumbija) ali niobijevih 'zlitin';
c. rezervoarji za hranjenje, kontejnerji ali sprejemniki s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov), pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se obdeluje(-jo) ali shranjuje(-jo), iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
2. fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 mas. % fluora);
3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);
4. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja;
5. tantala ali tantalovih 'zlitin';
6. titana ali titanovih 'zlitin';
7. cirkonija ali cirkonijevih 'zlitin' ali
8. niobija (kolumbija) ali niobijevih 'zlitin';
d. toplotni izmenjevalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,15 m2 in manjšo od 20 m2; ter valji, plošče, navitja ali bloki (jedra), izdelani za take toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
2. fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 mas. % fluora);
3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);
4. grafita ali 'ogljik-grafita';
5. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja;
6. tantala ali tantalovih 'zlitin';
7. titana ali titanovih 'zlitin';
8. cirkonija ali cirkonijevih 'zlitin'
9. silicijevega karbida;
10. titanovega karbida ali
11. niobija (kolumbija) ali niobijevih 'zlitin';
e. destilacijski ali absorpcijski stolpi z notranjim premerom več kot 0,1 m; ter tekočinski ločevalniki, parni ločevalniki ali tekočinski zbiralniki, načrtovani za take destilacijske ali absorpcijske stolpe pri katerih so vse površine, prihajajoče v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se obdeluje(-jo), iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
2. fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 mas. % fluora);
3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);
4. grafita ali 'ogljik-grafita';
5. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja;
6. tantala ali tantalovih 'zlitin';
7. titana ali titanovih 'zlitin';
8. cirkonija ali cirkonijevih 'zlitin' ali
9. niobija (kolumbija) ali niobijevih 'zlitin';
f. polnilna oprema na daljinsko upravljanje, pri kateri so vse površine, prihajajoče v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se obdeluje(-jo), iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma ali
2. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja;
g. ventili in njihove komponente:
1. ventili, ki imajo oboje od naslednjega:
a. 'nominalna velikost' je večja od 10 mm (3/8″) in
b. vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se proizvaja(-jo), obdeluje(-jo) ali shranjuje(-jo), so iz 'materialov, odpornih proti koroziji';
2. ventili, razen tistih iz točke 2B350(g)(1) z vsemi naslednjimi značilnostmi:
a. 'nominalna velikost' je enaka ali večja od 25,4 mm (1″) in enaka ali manjša od 101,6 mm (4″);
b. puše (ohišja ventilov) ali predoblikovane zamenljive puše;
c. zamenljivi zaporni element in
d. vse površine puše (ohišja ventila) ali predoblikovane zamenljive puše, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se proizvaja(-jo), obdeluje(-jo) ali shranjuje(-jo), so iz 'materialov, odpornih proti koroziji';
3. sestavni deli, izdelani za ventile iz točke 2B350(g)(1) ali 2B350(g)(2), pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se proizvaja(-jo), obdeluje(-jo) ali shranjuje(-jo), iz 'materialov, odpornih proti koroziji':
a. puše (ohišja ventilov);
b. predoblikovane zamenljive puše.
Tehnične opombe:
1. za namene točke 2B350(g) so 'materiali, odporni proti koroziji' kateri koli od naslednjih materialov:
a. niklja ali zlitin z več kot 40 mas. % niklja;
b. zlitin z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
c. fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 mas. % fluora);
d. stekla ali emajliranega stekla (tudi prevlečenega s steklom ali emajliranega);
e. tantala ali tantalovih zlitin;
f. titana ali titanovih zlitin;
g. cirkonija ali cirkonijevih zlitin.
h. niobija (kolumbija) ali niobijevih zlitin ali
i. keramičnih materialov:
1. silicijevega karbida s čistoto vsaj 80 mas. %;
2. aluminijevega oksida (aluminija) s čistoto vsaj 99,9 mas. %;
3. cirkonijevega oksida (zirconia).
2. 'nominalna velikost' se nanaša na manjši premer vstopne oziroma izstopne odprtine.
h. večstenska cevna napeljava z vgrajenimi vrati za detekcijo puščanja, pri kateri so vse površine, prihajajoče v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se obdeluje(-jo) ali shranjuje(-jo), iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
2. fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 mas. % fluora);
3. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);
4. grafita ali 'ogljik-grafita';
5. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja;
6. tantala ali tantalovih 'zlitin';
7. titana ali titanovih 'zlitin';
8. cirkonija ali cirkonijevih 'zlitin' ali
9. niobija (kolumbija) ali niobijevih 'zlitin';
i. večkratno tesnjene in netesnjene črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro, ali vakuumske črpalke z maksimalnim pretokom po proizvajalčevi specifikaciji, večjim od 5 m3/uro (pri standardni temperaturi (273 K (0 °C)) in standardnem tlaku (101,3 kPa)), razen tistih iz točke 2B233; in puše (ohišja črpalk), predoblikovalne zamenljive puše, mešalna kolesa, rotorji ali šobe brizgalnih črpalk, načrtovani za take črpalke, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se obdeluje(-jo), iz katerega koli od naslednjih materialov:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
2. keramike;
3. ferosilicija (kompozitnih zlitin silicija in železa);
4. fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 mas. % fluora);
5. stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);
6. grafita ali 'ogljik-grafita';
7. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja;
8. tantala ali tantalovih 'zlitin';
9. titana ali titanovih 'zlitin';
10. cirkonija ali cirkonijevih 'zlitin' ali
11. niobija (kolumbija) ali niobijevih 'zlitin';
Tehnična opomba:
sifoni iz točke 2B350(i) se nanašajo le na sifone, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijo(-ami), ki se obdeluje(-jo) (ali je (so) izdelana(-e)), in zagotavljajo tesnjenje, kadar gre pogonska gred z vrtilnim ali izmeničnim gibanjem skozi ohišje črpalke.
j. sežigalne peči, izdelane za uničevanje kemikalij, naštetih v točki 1C350, ki imajo posebej izdelan sistem za dostavo odpadkov, sistemi za vodenje in izgorevalne komore s povprečno temperaturo, višjo od 1 273 K (1 000 °C), pri katerih so vse površine v sistemu za dostavo odpadkov, ki pridejo v neposredni stik z odpadki, iz katerega koli od naslednjih materialov ali so z njim obložene:
1. 'zlitin' z več kot 25 mas. % niklja in 20 mas. % kroma;
2. keramike ali
3. niklja ali 'zlitin' z več kot 40 ut. % niklja.
Opomba: za namene točke 2B350 materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, polnil, sifonov, vijakov, podložk ali drugih materialov za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status, če so ti sestavni deli zamenljivi.
Tehnične opombe:
1. 'ogljik-grafit' je kompozit amorfnega ogljika in grafita, ki vsebuje vsaj 8 % mas. grafita.
2. Za navedene materiale v zgornjih vnosih se izraz 'zlitina', če nima določene koncentracije elementa, razume kot opredelitev tistih zlitin, kjer je določena kovina prisotna v večjem utežnem odstotku kot kateri koli drug element.
2B351Nadzorni sistemi za toksične pline in pripadajoče komponente za odkrivanje, razen tistih iz točke 1A004, ter detektorji, senzorne naprave in nadomestljivi senzorni naboji:
a. izdelani za neprekinjeno delovanje in uporabni za odkrivanje kemičnih bojnih strupov ali kemikalij, navedenih v točki 1C350, pri koncentracijah, manjših od 0,3 mg/m3, ali
b. izdelani za odkrivanje kolinesteraznih aktivnosti.
2B352Oprema za ravnanje z biološkimi materiali:
a. obrati za celotno biološko shranjevanje pri nivojih P3, P4 biološke vsebnosti;
Tehnična opomba:
P3 ali P4 (BL3, BL4, L3, L4) so nivoji biološke vsebnosti, opredeljeni v WHO Laboratory Biosafety Manual (3. izdaja, Ženeva, 2004).
b. kvasila in njihove komponente:
1. kvasila z zmožnostjo vzgoje patogenih "mikroorganizmov" ali živih celic za proizvodnjo patogenih virusov ali toksinov brez aerosolske vzpodbude, s kapaciteto 20 litrov ali več;
2. komponente, izdelane za kvasila iz točke 2B352(b)(1):
a. komore za gojenje, ki jih je treba sterilizirati ali dezinficirati na kraju samem;
b. nosilci za komoro za gojenje;
c. enote za nadzor procesov, zmožne simultanega spremljanja in nadzora dveh ali več parametrov sistema za vrenje (npr. temperature, pH-vrednosti, hranilnih snovi, agitacije, raztopljenega kisika, pretoka zraka, nadzora pene itd.).
Tehnična opomba:
za namene točke 2B352(b) kvasila vključujejo bioreaktorje, bioreaktorje za enkratno uporabo, kemostate in tekočinske sisteme.
c. centrifugalni separatorji z zmožnostjo neprekinjene separacije brez širjenja aerosolov, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. pretočnost več kot 100 litrov na uro;
2. komponente iz poliranega nerjavnega jekla ali iz titana;
3. eno ali več tesnilnih mest v predelu s paro in
4. zmožnost parne sterilizacije na kraju samem v zaprtem stanju;
Tehnična opomba:
centrifugalni separatorji vključujejo usedlinske posode.
d. oprema za prečno (tangentno) filtracijo, z zmožnostjo separacije patogenih mikroorganizmov, virusov, toksinov ali celičnih kultur, ki ima vse naslednje značilnosti:
1. oprema za prečno (tangentno) filtracijo, z zmožnostjo separacije patogenih mikroorganizmov, virusov, toksinov ali celičnih kultur, ki ima vse naslednje značilnosti:
a. skupno filtrirno površino enako ali večjo od 1 m2 in
b. imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. ima možnost sterilizacije ali dezinfekcije na kraju samem ali
2. uporabljajo komponente za filtracijo za kratko ali enkratno uporabo.
Tehnična opomba:
V točki 2B352(d)(1)(b) sterilizacija pomeni odstranitev vseh mikrobov, sposobnih za preživetje, iz opreme z uporabo bodisi fizičnih (npr. para) ali kemičnih agensov. Dezinfekcija pomeni uničenje potencialne mikrobne infektivnosti opreme z uporabo kemičnih agensov s protibakterijskim učinkom. Dezinfekcija in sterilizacija se ločita od asanacije, slednja označuje postopke čiščenja, namenjene zmanjšanju vsebnosti mikrobov v opremi ne da bi nujno dosegli odstranitev vse infektivnosti ali sposobnosti preživetja mikrobov.
Opomba: predmet nadzora točke 2B352(d) ni oprema za reverzno osmozo, kot jo določa proizvajalec.
2. komponente za prečno (tangentno) filtracijo (npr. moduli, elementi, kasete, vložki, enote ali plošče) s filtrirno površino enako ali večjo od 0,2 m2 za vsako komponento in izdelane za prečno (tangentno) filtracijo iz točke 2B352(d);
e. oprema za sterilizacijo na osnovi zmrzovanja suhe pare, plina ali hlapov s kapaciteto kondenzatorja 10 kg ledu ali več v 24 urah in manj kot 1 000 kg ledu v 24 urah;
f. naslednja zaščitna oprema in prostori:
1. zaščitne celotne ali delne obleke, ali dihalne maske preko katerih zrak priteka preko zunanje zaloge zraka pri normalnem tlaku;
Opomba: 2B352.f.1. ne ureja zaščitnih oblek z aparati za samostojno dihanje.
2. Laboratorijske komore za ravnanje z biološkimi agensi, izolatorji ali biološko varne kabine za normalno delovanje, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. popolnoma zaprt delovni prostor, kjer delavca od dela ločuje fizična pregrada;
b. sposobnost delovanja pri negativnem tlaku;
c. sredstva za varno upravljanje predmetov v delovnem prostoru;
d. dovajanje in odvajanje zraka v delovni prostor in iz njega je filtrirano prek HEPA;
Opomba 1: točka 2B352(f)(2) vključuje biološko varne kabine razreda III, kakor so opisane v zadnji izdaji priročnika Svetovne zdravstvene organizacije WHO Laboratory Biosafety Manual ali zgrajene v skladu z nacionalnimi standardi, uredbami ali navodili.
Opomba 2: točka 2B352(f)(2) ne vključuje izolatorjev, posebej zasnovanih za zdravstveno nego s pregrado ali prevoz okuženih pacientov.
g. Oprema za vdihovanje aerosolov, izdelana za testiranje ustreznosti aerosolov z "mikroorganizmi", "virusi" ali "toksini", kot sledi:
1. Komore za izpostavljenost celega telesa z zmogljivostjo 1 m3 ali več;
2. Naprave, pri katerih je izpostavljen samo nos, ki uporabljajo usmerjeni tok aerosolov in imajo zmogljivost za izpostavljenost katerim od naslednjih:
a. 12 ali več glodavcev ali
b. 2 ali več živali, ki niso glodavci;
3. Zaprte zadrževalne cevi za živali, namenjene za uporabo z napravami, pri katerih je izpostavljen samo nos, ki uporabljajo usmerjen tok aerosolov;
h. oprema za pršilno sušenje, ki je zmožna sušenja toksinov ali patogenih mikroorganizmov in ima vse od naslednjih značilnosti:
1. zmožnost izhlapevanja vode ≥ 0,4 kg/h in ≤ 400 kg/h;
2. zmožnost ustvarjanja tipične povprečne velikosti delcev proizvoda ≤ 10 μm z obstoječimi pripomočki ali z minimalno priredbo pršilnega sušilca z atomizacijskimi šobami, ki omogočajo ustvarjanje potrebne velikosti delcev, in
3. zmožnost sterilizacije ali dezinfekcije na kraju samem.
2CMateriali
Jih ni.
2Dprogramska oprema
2D001"Programska oprema", razen tiste iz točke 2D002, kot sledi:
a. "programska oprema", posebej zasnovana ali prirejena za "razvoj" ali "proizvodnjo" opreme iz točke 2A001 ali 2B001;
b. "programska oprema", posebej zasnovana ali prirejena za "uporabo" opreme iz točk 2A001(c), 2B001 ali od 2B003 do 2B009.
Opomba: predmet nadzora v točki 2D001 ni "programska oprema" za programiranje delov, ki ustvarja kode "numeričnega krmiljenja" za strojno izdelavo različnih delov.
2D002"Programska oprema" za elektronske naprave, tudi če je v elektronski napravi ali sistemu, da bi tem napravam ali sistemom omogočala funkcijo "numeričnega krmiljenja" enot, z zmožnostjo sočasne koordinacije več kot štirih osi zaradi "vodenja po konturi".
Opomba 1: predmet nadzora v točki 2D002 ni "programska oprema", posebej zasnovana ali prirejena za delovanje blaga, ki ni predmet nadzora v skupini 2.
Opomba 2: točka 2D002 ne vključuje "programske opreme" za blago iz točke 2B002. Za "programsko opremo" za blago iz točke 2B002 glej točki 2D001 in 2D003.
Opomba 3: predmet nadzora v točki 2D002 ni "programska oprema", ki se izvozi z blagom, ki ni predmet nadzora v skupini 2, in ki je nujno potrebna za njegovo delovanje.
2D003"Programska oprema", zasnovana ali prirejena za delovanje opreme iz točke 2B002, ki pretvori optično zasnovo, meritve obdelovanca in funkcije odstranjevanja materiala v ukaze "numeričnega krmiljenja" za dosego želene oblike obdelovanca.
2D101"Programska oprema", posebej izdelana ali prirejena za "uporabo" opreme iz točk 2B104, 2B105, 2B109, 2B116, 2B117 ali od 2B119 do 2B122.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 9D004.
2D201"Programska oprema", ki je posebej napisana za "uporabo" opreme iz točke 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B219 ali 2B227.
2D202"Programska oprema", posebej zasnovana ali prirejena za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" opreme iz točke 2B201.
Opomba: predmet nadzora v točki 2D202 ni "programska oprema" za programiranje delov, ki ustvarja kode ukazov "numeričnega krmiljenja", vendar ne mogoča neposredne uporabe opreme za strojno izdelavo različnih delov.
2D351"Programska oprema", razen tiste iz točke 1D003, ki je posebej zasnovana za "uporabo" opreme iz točke 2B351.
2ETehnologija
2E001"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za "razvoj" opreme ali "programske opreme" iz točke 2A, 2B ali 2D.
Opomba: točka 2E001 vključuje "tehnologijo" za vgradnjo sondnih sistemov v koordinatne merilne stroje iz točke 2B006(a).
2E002"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za "proizvodnjo" opreme iz točke 2A ali 2B.
2E003Druga "tehnologija":
a. "tehnologija" za "razvoj" interaktivnih grafičnih enot kot integriranega dela v "numeričnih krmilnih" enotah za pripravo ali predelavo delov programov;
b. "tehnologija" za postopke v kovinarstvu:
1. "tehnologija" za izdelovanje orodja, orodij ali napeljave, izdelana posebej za naslednje postopke:
a. za "superplastično oblikovanje";
b. za "difuzijsko spajanje" ali
c. za "neposredno hidravlično stiskanje";
2. tehnični podatki, sestavljeni iz spodaj naštetih postopkovnih metod ali parametrov, ki se uporabljajo za krmiljenje naslednjih postopkov:
a. "superplastičnega oblikovanja" aluminijevih, titanovih zlitin ali "superzlitin":
1. površinske priprave;
2. nivoja deformacije;
3. Temperatura;
4. tlaka;
b. "difuzijske vezave""superzlitin" ali titanovih zlitin:
1. površinske priprave;
2. Temperatura;
3. tlaka;
c. "neposrednega hidravličnega stiskanja" aluminijevih zlitin ali titanovih zlitin:
1. tlaka;
2. časovnega cikla;
d. "vroče izostatično zgoščevanje" titanovih zlitin, aluminijevih zlitin ali "superzlitin":
1. Temperatura;
2. tlaka;
3. časovnega cikla;
c. "tehnologija" za "razvoj" ali "proizvodnjo" hidravličnih preoblikovanih strojev in orodij zanje, ki se uporabljajo pri proizvodnji letalskih konstrukcij;
d. "tehnologija" za "razvoj" postprocesorjev za izdelavo programov za krmiljenje obdelovalnih strojev (npr. programi za izdelavo) iz konstrukcijskih podatkov znotraj "numeričnih krmilnih" enot;
e. "tehnologija" za "razvoj""programske opreme" za vgradnjo v sisteme za izboljšan nadzor delavniških sistemov prek "numeričnih krmilnih" enot;
f. "tehnologija" za nanašanje anorganskih prevlek ali anorganskih prevlek za spreminjanje površin (naštetih v stolpcu 3 naslednje tabele) na neelektronske podlage (naštete v stolpcu 2 naslednje tabele), in to po postopkih, naštetih v stolpcu 1 naslednje tabele in opisanih v tehnični opombi.
Opomba: tabela in tehnična opomba sledita točki 2E301.
Opomba: iz te tabele je mogoče razbrati tehnologijo določenega postopka nanašanja, in sicer tedaj, kadar je dobljena prevleka v okviru stolpca 3 navedena v isti vrstici kot okvir z ustrezno podlago v stolpcu 2. Primer: tehnični podatki o postopku nanašanja s kemičnim naparevanjem (CVD) so navedeni samo za nanašanje silicidov na podlage iz ogljik-ogljikovih, keramičnih in kovinskih "matričnih" "kompozitov", ne pa tudi za nanašanje silicidov na podlage iz 'utrjenega volframovega karbida' (16), 'silicijevega karbida' (18). V drugem primeru ta dobljena prevleka ni navedena v okviru stolpca 3, ki je v isti vrstici kot okvir v stolpcu 2, v katerem sta navedena: utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid (18).
2E101"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za "uporabo" opreme ali "programske opreme" iz točk 2B004, 2B009, 2B104, 2B109, 2B116, od 2B119 do 2B122 ali 2D101.
2E201"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za "uporabo" opreme ali "programske opreme" iz točke 2A225, 2A226, 2B001, 2B006, 2B007(b), 2B007(c), 2B008, 2B009, 2B201, 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B225 do 2B233, 2D201 ali 2D202.
2E301"Tehnologija", ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za "uporabo" blaga iz točk 2B350 do 2B352.
Tabela
Tehnike nanašanja
1. Postopek nanašanja prevleke (1) (1) |
2. substrat |
3. Dobljena prevleka |
A. nanašanje s/z kemičnimi hlapi (CVD): |
"superzlitine" |
aluminidi za notranjo uporabo |
|
keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom (14) |
silicidi karbidi dielektrični nanosi (15) diamant diamantni ogljik (17) |
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski "matrični""kompoziti" |
silicidi karbidi refrakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) aluminidi zliti aluminidi (2) borov nitrid |
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) |
karbidi volfram njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) |
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
|
berilij in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) diamant diamantni ogljik (17) |
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) diamant diamantni ogljik (17) |
Termično izhlapevanje Fizično nanašanje s hlapi (TE-PVD) |
|
|
B.1. Fizično plinski postopki nanašanja (PVD): z elektronskim žarkom (EB-PVD) |
"superzlitine" |
zliti silicidi zliti aluminidi (2) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) silicidi aluminidi njihove mešanice (4) |
|
keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom (14) |
dielektrični nanosi (15) |
|
nerjavno jeklo (7) |
MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njihove mešanice (4) |
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski "matrični""kompoziti" |
silicidi karbidi refrakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) borov nitrid |
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) |
karbidi volfram njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) |
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
|
berilij in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) boridi berilij |
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) |
|
titanove zlitine (13) |
boridi nitridi |
B.2. Fizično plinski, termično odporni postopki nanašanja (PVD) (ionsko nanašanje), |
keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom |
dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski "matrični""kompoziti" |
dielektrični nanosi (15) |
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid |
dielektrični nanosi (15) |
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
|
berilij in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
B.3. Fizično plinski postopki nanašanja (PVD): lasersko oslojevanje |
keramični materiali (19) in stekla z majhnim raztezkom (14) |
silicidi dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski "matrični""kompoziti" |
dielektrični nanosi (15) |
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid |
dielektrični nanosi (15) |
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
|
berilij in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik |
B.4. Fizično plinski postopki nanašanja (PVD): naboj prek katodnega loka |
"superzlitine" |
zliti silicidi zliti aluminidi (2) MCrAlX (5) |
|
polimeri (11) in organski "matrični""kompoziti" |
boridi karbidi nitridi diamantni ogljik (17) |
C. Utrjevanje z zasipanjem (o cementaciji brez zasipanja glej gornjo točko A) (10) |
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski "matrični""kompoziti" |
silicidi karbidi njihove mešanice (4) |
|
titanove zlitine (13) |
silicidi aluminidi zliti aluminidi (2) |
|
refrakcijske kovine in njihove zlitine (8) |
silicidi oksidi |
D. Nanašanje s plazmo |
"superzlitine" |
MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njihove mešanice (4) brusni nikelj-grafit brusni materiali, ki vsebujejo Ni-Cr-Al brusni Al-Si-poliester zliti aluminidi (2) |
|
aluminijeve zlitine (6) |
MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) silicidi njihove mešanice (4) |
|
refrakcijske kovine in njihove zlitine (8) |
aluminidi silicidi karbidi |
|
nerjavno jeklo (7) |
MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) njihove mešanice (4) |
|
titanove zlitine (13) |
karbidi aluminidi silicidi zliti aluminidi (2) brusni nikelj-grafit brusni materiali, ki vsebujejo Ni-Cr-Al brusni Al-Si-poliester |
E. Redko nanašanje |
refrakcijske kovine in njihove zlitine (8) |
zliti silicidi zliti aluminidi razen ostankov ogrevalnih elementov |
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski "matrični""kompoziti" |
silicidi karbidi njihove mešanice (4) |
F. Nanašanje z brizganjem |
"superzlitine" |
zliti silicidi zliti aluminidi (2) aluminidi, modificirani s plemenitimi kovinami (3) MCrAlX (5) modificirani cirkonij (12) platina njihove mešanice (4) |
|
keramični materiali in stekla z majhnim raztezkom (14) |
silicidi platina njihove mešanice (4) dielektični sloji (15) diamantni ogljik (17) |
|
titanove zlitine (13) |
boridi nitridi oksidi silicidi aluminidi zliti aluminidi (2) karbidi |
|
ogljik-ogljikovi, keramični in kovinski "matrični""kompoziti" |
silicidi karbidi refrakcijske kovine njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) borov nitrid |
|
utrjeni volframov karbid (16), silicijev karbid (18) |
karbidi volfram njihove mešanice (4) dielektrični nanosi (15) borov nitrid |
|
molibden in njegove zlitine |
dielektrični nanosi (15) |
|
berilij in njegove zlitine |
boridi dielektrični nanosi (15) berilij |
|
materiali za senzorska okna (9) |
dielektrični nanosi (15) diamantni ogljik (17) |
|
refrakcijske kovine in njihove zlitine (8) |
aluminidi silicidi oksidi karbidi |
G. ionska implantacija |
visoko temperaturna ležajna jekla |
dodatki kroma, tantala ali niobija (kolumbij) |
|
titanove zlitine (13) |
boridi nitridi |
|
berilij in njegove zlitine |
boridi |
|
utrjeni volframov karbid (16) |
karbidi nitridi |
(*1) Številke v oklepajih pomenijo številke opomb na koncu tabele. |
TABELA – TEHNIKE NANAŠANJA – OPOMBE
1. Izraz 'postopek nanašanja' vključuje popravilo ali obnovo prevleke in prvotno nanašanje.
2. Izraz 'nanosi z aluminijevimi zlitinami' vključuje stopenjske nanose, pri katerih je element oziroma pri katerem so elementi naneseni pred ali med nanosom aluminija, tudi če so ti elementi naneseni z drugim postopkom nanašanja prevleke. Vendar ne vključuje večkratnega stopenjskega postopka utrjevanja, posledica česar je aluminijeva zlitina.
3. Izraz 'za nanos modificiranega aluminija z žlahtnimi kovinami' vključuje večstopenjske nanose, pri katerih se plemenita kovina ali plemenite kovine nanašajo z drugimi postopki nanosa kot predhodno.
4. Izraz 'njihove mešanice' vključuje nefiltrirane materiale, stopenjske zlitine, dodatne nanose in večstopenjske nanose in dobijo se z enim ali več postopki nanašanja prevleke, naštetih v tabeli.
5. 'MCrAlX' se nanaša na nanose zlitin, pri kateri označuje črka M kobalt, železo, nikelj ali njihovo kombinacijo, črka X pa hafnij, itrij, silicij, tantal v kakršni koli količini ali druge namerne dodatke v količini več kot 0,01 mas. %, v različnih razmerjih in kombinacijah, razen:
a. CoCrAlY – nanosi, ki vsebujejo manj kot 22 ut. % kroma, manj kot 7 ut. % aluminija in manj kot 2 ut. % itrija;
b. CoCrAlY – nanosi, ki vsebujejo manj od 22 do 24 ut. % kroma, 10 do 12 ut. % aluminija in 0,5 do 0,7 ut. % itrija, ali
c. NiCrAlY – nanosi, ki vsebujejo manj od 21 do 23 ut. % kroma, 10 do 12 ut. % aluminija in 0,9 do 1,1 ut. % itrija.
6. Izraz 'aluminijeve zlitine' se nanaša na zlitine s mejno natezno trdnostjo 190 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C).
7. Izraz 'nerjavna jekla' se nanaša na serijo 300 AISI (Ameriški inštitut za železo in jeklo) ali njene ekvivalente po nacionalnih standardih.
8. 'Utrjene kovine in zlitine' vključujejo naslednje kovine in njihove zlitine: niobij (kolumbij), molbiden, volfram in tantal.
9. 'Senzorski materiali': aluminijev oksid, silicij, germanij, cinkov sulfid, cinkov selenid, galijev arzenid, diamant, galijev fosfid, safir in naslednji kovinski halidi: senzorski materiali premera več kot 40 mm za cirkonijev fluorid in hafnijev fluorid.
10. "Tehnologija" za stopenjsko utrjevanje trdnih objektov ni navedena v skupini 2.
11. 'Polimeri': poliamidi, poliestri, polisulfidi, polikarbonati in poliuretani.
12. 'Modificirani cirkonij' se nanaša na dodatke drugih kovinskih oksidov cirkoniju (npr. kalcijevih, magnezijevih, itrijevih, hafnijevih, redki zemeljski oksidi), katerih namen je stabilizacija določenih kristalografskih faz in faznih zgradb. Prevleke s toplotno pregrado iz cirkonija, modificiranega s kalcijem ali magnezijem z mešanjem ali taljenjem, niso predmet nadzora.
13. Izraz 'titanove zlitine' se nanaša na zrakoplovne zlitine s mejno napetostno trdnostjo 900 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C).
14. 'Steklo z majhno razteznostjo' se nanaša na stekla s koeficientom toplotnega raztezanja 1 × 10-7 K-1 ali manj, merjeno pri 293 K (20 °C).
15. 'Dielektrični nanosi' so nanosi iz večslojnih izolacijskih materialov, v katerih služijo interferenčne lastnosti slojevitega nanosa, ki ga tvorijo materiali z različnimi lastnostmi refrakcije, odboju, oddaji ali absorpciji pasov različnih valovnih dolžin. Dielektrični nanosi se nanašajo na tiste z več kot štirimi dielektričnimi plastmi ali dielektričnimi/kovinskimi "kompozitnimi" plastmi.
16. 'Utrjen volframov karbid' ne vključuje strojnega orodja za odrezavanje in obdelovanje na osnovi volframovega karbida/(kobalta, niklja), titanovega karbida/(kobalta, niklja), kromovega karbida/nikelj-kroma in kromovega karbida/niklja.
17. Predmet nadzora ni "tehnologija", posebej zasnovana za nanašanje diamantnega ogljika na katero koli od naslednjih podlag:
trdi diski in glave trdih diskov, oprema za izdelavo izdelkov za enkratno uporabo, ventili za pipe, membrane za zvočnike, deli avtomobilskih motorjev, obdelovalni stroji, orodje za kovanje in stiskanje, oprema za pisarniške avtomate, mikrofoni ali medicinska oprema ali kalupi za vlivanje ali taljenje plastike, ki so izdelani iz zlitin, ki vsebujejo manj kot 5 % berilija.
18. 'Silicijev karbid' ne vključuje materialov za orodje za rezanje in oblikovanje.
19. Keramični nanosi v smislu navedbe v tabeli ne zajemajo keramičnih materialov, v katerih je posamična ali skupna vsebnost gline ali veziv 5 mas. % ali več.
TABELA – TEHNIKE NANAŠANJA – TEHNIČNE OPOMBE
Postopki, našteti v stolpcu 1 tabele, so opredeljeni na naslednji način:
a. kemijski postopek nanašanja (CVD) je postopek nanašanja dodatnih nanosov ali modifikacije osnovnega materiala, kjer so osnova nanosov kovine, zlitine, "kompozita", dielektričnega ali keramičnega materiala na razgreto podlago. Plinski reaktanti se razgradijo ali se med seboj kombinirajo v neposredni bližini podlage, kar ima za posledico odlaganje želenega elementarnega, zlitinskega ali sestavljenega materiala na podlago. Energijo za ta postopek razgradnje ali kemične reakcije lahko zagotavljajo toplota podlage, sevanje plazme ali "laserska" sevanja.
Opomba 1: CVD vključuje naslednje postopke: nanašanje z direktnim plinskim curkom, nanašanje (elementarno nadzirane) s termično energijo, s plazmo vzbujene ali s plazmo gnane postopke nanašanja.
Opomba 2: zasipanje pomeni potopitev podlage v mešanico prahov.
Opomba 3: reaktanti v plinskem stanju, ki se uporabljajo v postopku brez zasipanja, nastajajo ob uporabi istih osnovnih reakcij in parametrov kot postopek cementacije z zasipanjem, le da podlaga, ki se prekriva, ni v stiku z mešanico prahov.
b. fizično plinsko nanašanje s termičnim izgorevanjem (TE-PVD) je postopek nanašanja prevleke na površino, ki poteka v vakuumu pod tlakom manj kot 0,1 pa in pri katerem vir toplotne energije služi za izhlapevanje nanosnega materiala. Posledica postopka je izhlapevanje ali nanašanje hlapljivih snovi na pravilno nameščene podlage.
Dodajanje plinov v vakuumsko komoro med postopkom nanašanja za sintetiziranje sestavljenega nanosa je običajna modifikacija tega postopka.
Tudi uporaba ionskega ali elektronskega žarka ali plazme za aktiviranje ali prispevek k postopku nanašanja je običajna modifikacija tega postopka. Postopek lahko vključuje tudi monitorje za izvajanje meritev med potekom postopka. Posamezni postopki TE-PVD so:
Posamezni postopki TE-PVD so:
1. fizično plinsko nanašanje z z uporabo elektronskega žarka, ki za segrevanje in izhlapevanje materiala, oblikujočega nanos, izkorišča elektronski žarek;
2. fizično plinsko nanašanje z uporabo elektrouporniškega gretja, ki izkorišča vire elektrouporniškega gretja z zmožnostjo proizvajanja nadzorovanega in enakomernega toka nanosnega materiala;
3. "lasersko" oslojevanje izkorišča bodisi impulzne "laserske" žarke bodisi neprekinjene "laserske" žarke za uparjevanje materiala, ki oblikuje nanos;
4. nanašanje s katodnim lokom izkorišča sprejemno katodo materiala, ki oblikuje nanos, in ob trenutnem stiku z ozemljeno vžigalno elektrodo pride na površini katode do praznjenja loka. Nadzorovano gibanje loka razjeda površino katode in ustvarja visokoionizirano plazmo. Anoda je lahko stožec ali konus, pritrjen na obrobju katode, z izolatorjem, ali pa komora. Polarizacija podlage se uporablja za nanašanje zunaj vidne linije.
Opomba: Ta opredelitev ne zajema nanašanja z naključnim katodnim lokom z nepolariziranimi podlagami.
5. ionsko nanašanje je posebna oblika splošnega postopka TE-PVD, v kateri se za ioniziranje nanosnega materiala izkorišča vir plazme ali vir ionov, in negativni polarizirani material se uporablja za podlage zaradi lažje ekstrakcije nanosnih materialov iz plazme. Uporaba reaktivnih elementov, evaporizacije trdnih delcev v komori, v kateri poteka postopek, in uporaba monitorjev za meritve optičnih značilnosti in debeline prevlek med potekom postopka so običajne modifikacije postopka;
c. utrjevanje je površinska modifikacija ali površinska plast, pri čemer je substrat potopljen v mešanico prahov, ki je sestavljena iz:
1. nanosnih kovinskih prahov (navadno aluminij, krom, silicij ali njihova kombinacija);
2. aktivatorja (navadno soli halidov) in
3. inertnega prahu, najpogosteje aluminijev boksit.
Substrat in mešanica prahov sta v retorti, ogreti na temperaturo med 1 030 K (757 °C) in 1 375 K (1 102 °C), za čas, ki zadošča za nanos prevleke;
d. pršenje s plazmo je postopek nanašanja prevleke na površino, pri katerem razpršilka oblikuje in krmili plazmo, praškaste ali nitkaste nanosne materiale, jih tali in vrtinči proti podlagi, na kateri se oblikuje integralno povezan nanos. Pršenje s plazmo je možno prek plazme z nizkim ali visokim tlakom pršenja.
Opomba 1: nizkotlačna plazma pomeni plazmo tlaka, nižjega od atmosferskega.
Opomba 2: plazma velike hitrosti se nanaša na hitrosti plina iz dulca prek 750 m/s, računano pri 293 K (20 °C) in pri 0,1 MPa.
e. redko nanašanje je postopek nanašanja prevleke zaradi spreminjanja površine ali postopek nanašanja prevleke na površino, pri katerem se kovinski ali keramični prah z organskim vezivom suspendira v tekočino in se nato nanese na podlago bodisi z razprševanjem, kopeljo ali barvanjem, čemur sledi sušenje v pečici in toplotna obdelava, potrebna za to, da se želeni nanos obdrži;
f. nanašanje z brizganjem je nanašanje prevleke na površino, ki temelji na principu visokega podtlaka in prehoda delcev, kjer so pozitivni ioni pospešeni z elektronskim poljem v smeri substrata. Kinetična energija ionov, ki se zaletijo v substrat, je tako velika, da se atomi na površini nanosnega materiala sprostijo in nanesejo na primerno nameščeno podlago.
Opomba 1: tabela se nanaša samo na triodno, magnetronsko ali reakcijsko nanašanje z brizganjem, ki se uporablja za zvišanje sprejemljivosti nanosa in nivoja, in na povečano nanašanje z brizganjem z uporabo radijskih frekvenc (RF), ki se uporablja za omogočanje uparjevanja nekovinskih nanosnih materialov.
Opomba 2: za sprožitev nanašanja se lahko uporabljajo nizkoenergijski ionski žarki (manj kot 5 keV).
g. ionska implantacija je postopek nanašanja prevleke zaradi spreminjanja površine, pri katerem se element, predviden za zlitino, ionizira, pospešuje skozi potencialni padec in vsadi v površino podlage. Ta postopek vključuje postopek, pri katerem potekata istočasno ionska implantacija in fizično plinska metoda nanašanja s pomočjo elektronskega žarka ali visokega podtlaka.
SKUPINA 3 – ELEKTRONIKA
3ASistemi, oprema in komponente
Opomba 1: nadzorni status opreme in komponent, opisanih v točkah 3A001 ali 3A002, razen tistih iz točk od 3A001(a)(3) do 3A001(a)(10) ali iz točke 3A001(a)(12) ali 3A001(a)(13), ki so posebej izdelane za drugo opremo in imajo iste funkcionalne značilnosti kot druga oprema, je določen z nadzornim statusom druge opreme.
Opomba 2: nadzorni status integriranih vezij iz točk od 3A001(a)(3) do 3A001(a)(9) ali iz točke 3A001(a)(12) ali 3A001(a)(13), ki so nespremenljivo programirana ali izdelana za specifično funkcijo za drugo opremo, je določen z nadzornim statusom druge opreme.
Opomba: če proizvajalec ali uporabnik ne more določiti nadzornega statusa druge opreme, je nadzorni status integriranih vezij določen v točkah od 3A001(a)(3) do 3A001(a)(9) in v točkah 3A001(a)(12) in 3A001(a)(13).
3A001Elektronske naprave, kot sledijo:
a. integrirana vezja za splošno rabo:
Opomba 1: nadzorni status rezin (obdelanih ali neobdelanih) z določeno funkcijo se določa v skladu s parametri iz točke 3A001(a).
Opomba 2: integrirana vezja vključujejo naslednje tipe:
— "monolitna integrirana vezja";
— "hibridna integrirana vezja";
— "veččipna integrirana vezja";
— "integrirana vezja na filmu", vključno z integriranimi vezji tipa silicij na safirju;
— "optična integrirana vezja";
— "tridimenzionalna tiskana vezja".
1. integrirana vezja, izdelana ali označena kot odporna proti sevanju, ki lahko prenesejo:
a. skupno dozo 5 × 103 Gy (silicij) ali več;
b. določeno stalno dozo 5 × 106 Gy (silicij)/s ali več ali
c. fluenco (integrirani tok) nevtronov (ekvivalent 1 MeV) 5 × 1013 n/cm2 ali več za siliciju ali njegove ekvivalentne vrednosti za druge materiale;
Opomba: predmet nadzora v točki 3A001(a)(1)(c) niso strukture kovina-izolator-polprevodnik (MIS).
2. "mikroprocesorska mikrovezja", "mikroračunalniška mikrovezja", mikrokrmilniška mikrovezja, pomnilniška integrirana vezja, izdelana iz sestavljenih polprevodnikov, analogno-digitalni pretvorniki, digitalno-analogni pretvorniki, elektro-optična ali "optična integrirana vezja", izdelana za "obdelavo signalov", logična vezja s programirljivim poljem, naročniška integrirana vezja, katerih funkcija je neznana ali je neznan nadzorni status opreme, v kateri bodo ta vezja uporabljena, procesorji s hitro Fourierevo transformacijo (FFT), električni izbrisljivi in programirljivi bralni pomnilniki (EPROM), bliskovni spomini ali statični vpisovalno/bralni pomnilniki (SRAM), ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. so naznačeni za delovanje pri temperaturi okolja nad 398 K (125 °C);
b. so naznačeni za delovanje pri temperaturi okolja pod 218 K (– 55 °C) ali
c. so naznačeni za delovanje na celotnem temperaturnem območju okolja od 218 K (- 55 °C) do 398 K (125 °C);
Opomba: predmet nadzora v točki 3A001(a)(2) niso integrirana vezja za civilne avtomobile ali železniške aplikacije.
3. "mikroprocesorska mikrovezja", "mikroračunalniška mikrovezja" in mikrokrmilniška mikrovezja, izdelana iz sestavljenega polprevodnika in delujejo na urni frekvenci, večji od 40 MHz;
Opomba: točka 3A001(a)(3) vključuje procesorje digitalnih signalov, procesorje digitalnih nizov in digitalne koprocesorje;
4. se ne uporabljajo;
5. integrirana vezja analogno-digitalnih pretvornikov (AD-pretvorniki) in digitalno-analognih pretvornikov (DA-pretvorniki):
a. AD-pretvorniki, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 3A101.
1. razločljivost 8 bitov ali več, vendar manj kot 10 bitov, z izhodno hitrostjo več kot 1 000 milijonov besed na sekundo;
2. razločljivost 10 bitov ali več, vendar manj kot 12 bitov, z izhodno hitrostjo več kot 500 milijonov besed na sekundo;
3. razločljivost 12 bitov ali več, vendar manj kot 14 bitov, z izhodno hitrostjo več kot 200 milijonov besed na sekundo;
4. razločljivost 14 bitov ali več, vendar manj kot 16 bitov, z izhodno hitrostjo več kot 250 milijonov besed na sekundo ali
5. razločljivost 16 bitov ali več z izhodno hitrostjo več kot 65 milijonov besed na sekundo;
Tehnične opombe:
1. razločljivost n bitov ustreza kvantizaciji 2n stopenj;
2. število bitov izhodne besede je enako razločljivosti AD-pretvornikov;
3. izhodna hitrost pomeni najvišjo izhodno hitrost pretvornika ne glede na obliko ali nadvzorčenje;
4. pri 'večkanalnih AD-pretvornikih' se izhodne hitrosti ne seštevajo, ampak je izhodna hitrost enaka najvišji izhodni hitrosti katerega koli posameznega kanala;
5. pri 'AD-pretvornikih s porazdeljenim sistemom' ali pri 'večkanalnih AD-pretvornikih', pri katerih je mogoče porazdeljeno delovanje, se izhodne hitrosti seštevajo in izhodna hitrost je enaka najvišji kombinirani skupni izhodni hitrosti vseh izhodnih hitrosti.
6. Trgovci lahko kot izhodno hitrost uporabijo tudi frekvenco vzorčenja, hitrost pretvorbe ali hitrost propustnosti. Velikokrat je ta določena v megahercih (MHz) ali mega vzorcih na sekundo (MSPS).
7. Za merjenje izhodne hitrosti se razume, da je ena izhodna beseda na sekundo enaka enemu hercu ali enemu vzorcu na sekundo.
8. 'Večkanalni AD-pretvorniki' so naprave, ki združujejo več kot en AD-pretvornik in so oblikovane tako, da ima vsak AD-pretvornik ločen vhodni analogni signal.
9. 'D-pretvorniki s porazdeljenim sistemom' so naprave, ki imajo več enot AD-pretvornikov, ki vzorčijo isti vhodni analogni signal ob različnem času, tako da je po seštetju izhodnih signalov vhodni analogni signal učinkovito vzorčen in pretvorjen pri višji hitrosti vzorčenja.
b. DA-pretvorniki, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. razločljivost 10 bitov ali več s 'prilagojeno stopnjo posodabljanja' več kot 3 500 MSPS ali
2. razločljivost 12 bitov ali več s 'prilagojeno stopnjo posodabljanja', večjo od 1 250 MSPS, s katero koli od naslednjih značilnosti:
a. čas umirjanja s stopnje polnega obsega na 0,024 % polnega obsega je manj kot 9 ns, ali
b. 'dinamično območje brez motenj' ("Spurious Free Dynamic Range" – SFDR) je večje od 68 dBc (nosilec), kadar se sintetizira analogni signal v polnem obsegu s frekvenco 100 MHz ali analogni signal v polnem obsegu z najvišjo frekvenco, ki je opredeljena pod 100 MHz.
Tehnične opombe:
1. 'dinamično območje brez motenj' (SFDR) je razmerje med RMS-vrednostjo nosilne frekvence (najmočnejša signalna komponenta) na vhodu DA-pretvornika in RMS-vrednostjo naslednje najmočnejše šumne komponente ali komponente harmoničnega popačenja na izhodu;
2. SFDR se določi neposredno iz tabele specifikacij ali iz shem značilnosti SFDR glede na frekvenco;
3. signal ima polni obseg, kadar je njegova amplituda večja kot –3 dBfs (polni obseg);
4. 'prilagojena stopnja posodabljanja' pri DA-pretvornikih:
a. pri konvencionalnih DA-pretvornikih (brez interpoliranja) je 'prilagojena stopnja posodabljanja' enaka stopnji pretvarjanja digitalnega signala v analogni signal in stopnji, po kateri DA-pretvornik spreminja izhodne analogne vrednosti. Pri DA-pretvornikih, pri katerih je mogoče zaobiti interpolacijo (faktor interpolacije je enak ena), je treba DA-pretvornike obravnavati kot konvencionalne DA-pretvornike (brez interpoliranja);
b. pri DA-pretvornikih z interpoliranjem (DA-pretvornikih z nadvzorčenjem) je 'prilagojena stopnja posodabljanja' enaka količniku stopnje posodabljanja DA-pretvornika in najmanjšega faktorja interpolacije. Pri DA-pretvornikih z interpoliranjem se lahko 'prilagojena stopnja posodabljanja' nanaša na različne pojme, vključno z naslednjimi:
— stopnja prenosa vhodnih podatkov,
— stopnja prenosa vhodnih besed
— stopnja prenosa vhodnih vzorcev
— največja skupna stopnja prenosa vhodnih vodil
— največja urna stopnja DA-pretvornika pri vhodni uri DA-pretvornika.
6. elektrooptična in "optična integrirana vezja", zasnovana za "obdelavo signalov", ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. eno ali več notranjih "laserskih" diod;
b. enega ali več notranjih elementov za zaznavanje svetlobe in
c. optični valovod;
7. logična vezja s programirljivim poljem, ki imajo katerokoli od naslednjih značilnosti:
a. najvišje število digitalnih vhodnih/izhodnih podatkov je višje od 700 ali
b. 'skupna temenska podatkovna hitrost enosmernega serijskega oddajnika-sprejemnika' 500 Gb/s ali več.
Opomba: točka 3A001(a)(7) vključuje:
— enostavni programirljivi logični element (SPLD – Simple Programmable Logic Devices),
— kompleksni programirljivi logični element (CPLD – Complex Programmable Logic Devices),
— programirljivo mrežo vrat (FPGA – Field Programmable Gate Arrays),
— programirljivo mrežo logičnih nizov (FPLA – Field Programmable Logic Arrays),
— programirljivo mrežo medpovezav (FPIC – Field Programmable Interconnects).
Tehnične opombe:
1. najvišje število digitalnih vhodnih/izhodnih podatkov iz točke 3A001(a)7(a) je znano tudi kot najvišje število podatkov, ki jih uporabnik vnese ali sprejme ali najvišje število razpoložljivih vstopnih/izstopnih podatkov, ne glede na to, ali je integrirano vezje v ohišju ali brez njega;
2. 'skupna temenska podatkovna hitrost enosmernega serijskega oddajnika-sprejemnika' je zmnožek temenske podatkovne hitrosti enosmernega serijskega oddajnika-sprejemnika in števila oddajnikov-sprejemnikov na programirljivi mreži vrat (FPGA).
8. se ne uporabljajo;
9. nevronskomrežna integrirana vezja;
10. naročniška integrirana vezja, katerih funkcija je neznana ali pa je proizvajalcu neznan nadzorni status opreme, v kateri se bodo uporabila ta integrirana vezja, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. več kot 1 500 priključkov;
b. tipična "propagacijska zakasnitev osnovnih vrat" manj kot 0,02 ns; ali
c. delovno frekvenco več kot 3 GHz;
11. digitalna integrirana vezja, razen opisanih v točkah od 3A001(a)(3) do 3A001(a)(10) in v točki 3A001(a)(12), na podlagi katerega koli sestavljenega polprevodnika in ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. ekvivalentno število vrat nad 3 000 (dvoje vhodnih vrat), ali
b. delovno frekvenco več kot 1,2 GHz;
12. procesorji s hitro Fourierevo transformacijo (FFT – Fast Fourier Transform) in naznačenim izvajalnim časom kompleksne FFT z N točkami manjši od (N log2 N) /20 480 ms, pri čemer je N število točk.
Tehnična opomba:
če je N enako 1 024 točk, dobimo s formulo v točki 3A001(a)12 izvajalni čas 500 μs.
13. integrirana vezja neposrednih digitalnih sintetizatorjev (Direct Digital Synthesizer – DDS), ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. urna frekvenca digitalno-analognih pretvornikov (DAC) 3,5 GHz ali večja in 10-bitna razločljivost DAC ali večja, vendar manjša od 12 bitov, ali
b. urna frekvenca DAC 1,25 GHz ali večja in 12-bitna razločljivost DAC ali večja.
Tehnična opomba:
urno frekvenco DAC je mogoče opredeliti kot osnovno ali vhodno urno frekvenco.
b. mikrovalovne naprave ali naprave z milimetrskimi valovi, kot sledijo:
Tehnična opomba:
za namene točke 3A001(b) se lahko temenska nasičena izhodna moč parametra v varnostnih listih navaja tudi kot izhodna moč, nasičena izhodna moč, maksimalna izhodna moč, temenska izhodna moč ali vrhnja izhodna moč ovojnice.
1. vakuumske elektronke in katode:
Opomba 1: predmet nadzora v točki 3A001(b)(1) niso elektronke, izdelane ali naznačene za delovanje v katerem koli frekvenčnem pasu, ki ima vse naslednje značilnosti:
a. ne presega 31,8 GHz in
b. je "dodeljen po ITU" za radiokomunikacijske storitve, ne pa za radiolokacijo.
Opomba 2: predmet nadzora v točki 3A001(b)(1) niso elektronke, ki niso "primerne za vesolje" in imajo vse naslednje značilnosti:
a. povprečna izhodna moč je enaka ali manjša od 50 W in
b. so izdelane ali naznačene za kateri koli frekvenčni pas, ki ima vse naslednje značilnosti:
1. presega 31,8 GHz, vendar ne 43,5 GHz, in
2. je "dodeljen po ITU" za radiokomunikacijske storitve, ne pa za radiolokacijo.
a. elektronke na potujoče valove, impulzne ali zvezne valove:
1. elektronke, ki delujejo na frekvencah, višjih od 31,8 GHz;
2. elektronke, ki imajo katodni grelni element z vklopnim časom do naznačene moči RF manj kot 3 sekunde;
3. elektronke s sklopljeno votlino ali njihove izvedenke z "delno pasovno širino" večjo od 7 %, ali s temensko močjo, večjo od 2,5 kW;
4. polžaste ('helix') elektronke ali njihove izvedenke, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. njihova "trenutna pasovna širina" je večja od oktave, povprečna moč (izražena v kW), pomnožena s frekvenco (izraženo v GHz), pa več kot 0,5;
b. njihova "trenutna pasovna širina" je ena oktava ali manj, povprečna moč (izražena v kW), pomnožena s frekvenco (izraženo v GHz), pa več kot 1, ali
c. so "primerne za vesolje";
b. ojačevalne elektronke z navzkrižnim poljem in z ojačanjem, večjim od 17 dB;
c. impregnirane katode, izdelane za elektronke, ki neprekinjeno oddajajo gostoto toka več kot 5 A/cm2 v naznačenih pogojih delovanja;
2. močnostni ojačevalniki z mikrovalovnimi "monolitnimi integriranimi vezji" (MMIC – Microwave Monolithic Integrated Circuits), ki so kar koli od naslednjega:
a. naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih od 2,7 GHz do vključno s 6,8 GHz z "delno pasovno širino", večjo od 15 %, in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. temenska nasičena izhodna moč je večja od 75 W (48,75 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 2,7 GHz do vključno s 2,9 GHz;
2. temenska nasičena izhodna moč je večja od 55 W (47,4 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 2,9 GHz do vključno s 3,2 GHz;
3. temenska nasičena izhodna moč je večja od 40 W (46 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 3,2 GHz do vključno s 3,7 GHz; ali
4. temenska nasičena izhodna moč je večja od 20 W (43 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 3,7 GHz do vključno s 6,8 GHz;
b. naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih od 6,8 GHz do vključno s 16 GHz z "delno pasovno širino", večjo od 10 %, in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. temenska nasičena izhodna moč je večja od 10 W (40 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 6,8 GHz do vključno s 8,5 GHz; ali
2. temenska nasičena izhodna moč je večja od 5 W (37 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 8,5 GHz do vključno s 16 GHz;
c. naznačeni za obratovanje s temensko nasičneno izhodno močjo, večjo od 3 W (34,77 dBm), pri kateri koli frekvenci, ki presega 16 GHz do vključno s 31,8 GHz, ter z "delno pasovno širino", večjo od 10 %;
d. naznačeni za obratovanje s temensko nasičeno izhodno močjo, večjo od 0,1 nW (– 70 dBm), pri kateri koli frekvenci, večji od 31,8 GHz do vključno s 37 GHz;
e. naznačeni za obratovanje s temensko nasičneno izhodno močjo, večjo od 1 W (30 dBm), pri kateri koli frekvenci, ki presega 37 GHz do vključno s 43,5 GHz, ter z "delno pasovno širino", večjo od 10 %;
f. naznačeni za obratovanje s temensko nasičneno izhodno močjo, večjo od 31,62 mW (15 dBm), pri kateri koli frekvenci, ki presega 43,5 GHz do vključno s 75 GHz, ter z "delno pasovno širino", večjo od 10 %;
g. naznačeni za obratovanje s temensko nasičneno izhodno močjo, večjo od 10 mW (10 dBm), pri kateri koli frekvenci, ki presega 75 GHz do vključno s 90 GHz, ter z "delno pasovno širino", večjo od 5 %; ali
h. naznačeni za obratovanje s temensko nasičeno izhodno močjo, večjo od 0,1 nW (– 70 dBm), pri kateri koli frekvenci, večji od 90 GHz.
Opomba 1: se ne uporabljajo;
Opomba 2: nadzorni status mikrovalovnih monolitnih integriranih vezij, katerih nominalna delovna frekvenca obsega več kot eno frekvenčno območje, kot določa točka 3A001(b)(2)(a) do 3A001(b)(2)(h), se določa glede na prag najnižje temenske nasičene izhodne moči.
Opomba 3: opombi 1 in 2 v 3A pomenita, da predmet nadzora v točki 3A001(b)(2) niso mikrovalovna monolitna integrirana vezja, če so izdelana posebej za druge namene, npr. telekomunikacije, radarje, avtomobile.
3. diskretni mikrovalovni tranzistorji, ki so kar koli od naslednjega:
a. naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih kot 2,7 GHz do vključno z 6,8 GHz, in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. temenska nasičena izhodna moč je večja od 400 W (56 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 2,7 GHz do vključno s 2,9 GHz;
2. temenska nasičena izhodna moč je večja od 205 W (53,12 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 2,9 GHz do vključno s 3,2 GHz;
3. temenska nasičena izhodna moč je večja od 115 W (50,61 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 3,2 GHz do vključno s 3,7 GHz; ali
4. temenska nasičena izhodna moč je večja od 60 W (47,78 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 3,7 GHz do vključno s 6,8 GHz;
b. naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih kot 6,8 GHz do vključno z 31,8 GHz, in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. temenska nasičena izhodna moč je večja od 50 W (47 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 6,8 GHz do vključno s 8,5 GHz;
2. temenska nasičena izhodna moč je večja od 15 W (41,76 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 8,5 GHz do vključno s 12 GHz;
3. temenska nasičena izhodna moč je večja od 40 W (46 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 12 GHz do vključno s 16 GHz; ali
4. temenska nasičena izhodna moč je večja od 7 W (38,45 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 16 GHz do vključno s 31,8 GHz;
c. naznačeni za obratovanje s temensko nasičeno izhodno močjo, večjo od 0,5 W (27 dBm), pri kateri koli frekvenci, večji od 31,8 GHz do vključno s 37 GHz;
d. naznačeni za obratovanje s temensko nasičeno izhodno močjo, večjo od 1 W (30 dBm), pri kateri koli frekvenci, večji od 37 GHz do vključno s 43,5 GHz;
e. naznačeni za obratovanje s temensko nasičeno izhodno močjo, večjo od 0,1 nW (– 70 dBm), pri kateri koli frekvenci, večji od 43,5 GHz.
Opomba 1: nadzorni status tranzistorja, katerega nominalna delovna frekvenca vključuje več kot eno frekvenčno območje, kot določajo točke 3A001(b)(3)(a) do 3A001(b)(3)(e), se določa glede na prag najnižje temenske nasičene izhodne moči.
Opomba 2: točka 3A001(b)(3) zajema neobdelane kocke, kocke, nameščene na nosilce, ali kocke, nameščene v paketih. Nekateri diskretni tranzistorji se lahko imenujejo tudi ojačevalniki, vendar je status teh diskretnih tranzistorjev določen v točki 3A001(b)(3).
4. mikrovalovni polprevodniški ojačevalniki in mikrovalovni sestavi/moduli, ki vsebujejo mikrovalovne polprevodniške ojačevalnike, ki so kar koli od naslednjega:
a. naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih od 2,7 GHz do vključno s 6,8 GHz z "delno pasovno širino", večjo od 15 %, in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. temenska nasičena izhodna moč je večja od 500 W (57 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 2,7 GHz do vključno s 2,9 GHz;
2. temenska nasičena izhodna moč je večja od 270 W (54,3 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 2,9 GHz do vključno s 3,2 GHz;
3. temenska nasičena izhodna moč je večja od 200 W (53 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 3,2 GHz do vključno s 3,7 GHz; ali
4. temenska nasičena izhodna moč je večja od 90 W (49,54 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 3,7 GHz do vključno s 6,8 GHz;
b. naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih od 6,8 GHz do vključno s 31,8 GHz z "delno pasovno širino", večjo od 10 %, in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. temenska nasičena izhodna moč je večja od 70 W (48,54 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 6,8 GHz do vključno s 8,5 GHz;
2. temenska nasičena izhodna moč je večja od 50 W (47 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 8,5 GHz do vključno s 12 GHz;
3. temenska nasičena izhodna moč je večja od 30 W (44,77 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 12 GHz do vključno s 16 GHz; ali
4. temenska nasičena izhodna moč je večja od 20 W (43 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 16 GHz do vključno s 31,8 GHz;
c. naznačeni za obratovanje s temensko nasičeno izhodno močjo, večjo od 0,5 W (27 dBm), pri kateri koli frekvenci, večji od 31,8 GHz do vključno s 37 GHz;
d. naznačeni za obratovanje s temensko nasičneno izhodno močjo, večjo od 2 W (33 dBm), pri kateri koli frekvenci, ki presega 37 GHz do vključno s 43,5 GHz, ter z "delno pasovno širino", večjo od 10 %;
e. naznačeni za obratovanje pri frekvencah, večjih kot 43,5 GHz, in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. naznačeni za obratovanje s temensko nasičeno izhodno močjo, večjo od 0,2 W (23 dBm), pri kateri koli frekvenci, ki presega 43,5 GHz do vključno s 75 GHz, ter z "delno pasovno širino", večjo od 10 %;
2. naznačeni za obratovanje s temensko nasičeno izhodno močjo, večjo od 20 mW (13 dBm), pri kateri koli frekvenci, ki presega 75 GHz do vključno s 90 GHz, ter z "delno pasovno širino", večjo od 5 %; ali
3. temenska nasičena izhodna moč je večja od 0,1 nW (-70 dBm) pri kateri koli frekvenci, večji od 90 GHz, ali
f. naznačeni za delovanje pri frekvencah, večjih kot 2,7 GHz in imajo vse naslednje značilnosti:
1. povprečno nasičeno izhodno moč (v vatih), Psat, večjo od 400, deljeno z maksimalno delovno frekvenco (v GHz) na kvadrat [Psat>400 W*GHz2/fGHz 2];
2. delno pasovno širino 5 % ali več in
3. kateri koli dve strani, ki sta pravokotni druga na drugo in katerih dolžina d (v cm), je enaka ali manjša od 15, deljena z najnižjo delovno frekvenco v GHz [d≤ 15cm*GHz/ fGHz].
Tehnična opomba:
v formuli v točki 3A001(b)(4)(f)(3) se za najnižjo delovno frekvenco (fGHz) uporabi vrednost 2,7 GHz za ojačevalnike, ki imajo nominalno delovno območje navzdol do 2,7 GHz in nižje [d ≤ 15 cm*GHz/2,7 GHz].
Opomba: močnostne ojačevalnike z mikrovalovnimi monolitnimi integriranimi vezji (MMIC) je treba ocenjevati po kriterijih iz točke 3A001(b)(2).
Opomba 1: se ne uporabljajo;
Opomba 2: nadzorni status tranzistorja, katerega nominalna delovna frekvenca vključuje več kot eno frekvenčno območje, kot določajo točke 3A001(b)(4)(a) do 3A001(b)(4)(e), se določa glede na prag najnižje temenske nasičene izhodne moči.
Opomba 3: točka 3A001(b)(4) vključuje oddajne/sprejemne module in oddajne module.
5. elektronsko ali magnetno nastavljivi pasovno prepustni ali pasovno zaporni filtri, ki imajo več kot 5 nastavljivih resonatorjev z zmožnostjo nastavitve v frekvenčnem pasu 1,5: 1 (fmax/fmin) v manj kot 10 μs in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. pasovno širino za prepuŠčanje frekvenčnega pasu več kakor 0,5 % centralne frekvence, ali
b. pasovno širino zapornega frekvenčnega pasu manjšo kot 0,5 % od centralne frekvence;
6. se ne uporabljajo;
7. pretvorniki in harmonični mešalniki z vsaj eno od naslednjih značilnosti:
a. namenjeni za širjenje frekvenčnega območja "analizatorjev signala" nad 90 GHz;
b. namenjeni za širjenje območja delovanja generatorjev signala:
1. nad 90 GHz;
2. izhodna moč presega 100 mW (20 dBm) kjer koli v frekvenčnem območju med 43,5 GHz in 90 GHz;
c. namenjeni za širjenje območja delovanja omrežnih analizatorjev:
1. nad 110 GHz;
2. izhodna moč presega 31,62 mW (15 dBm) kjer koli v frekvenčnem območju med 43,5 GHz in 90 GHz;
3. izhodna moč presega 1 mW (0 dBm) kjer koli v frekvenčnem območju med 90 GHz in 110 GHz; ali
d. namenjeni za širjenje frekvenčnega območja mikrovalovnih preizkušalnih sprejemnikov nad 110 GHz;
8. mikrovalovni močnostni ojačevalniki z elektronkami, določenimi v točki 3A001(b)1, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. delovna frekvenca je višja od 3 Ghz;
b. povprečna izhodna moč na razmerje mase presega 80 W/kg in
c. njihova prostornina je manjša od 400 cm3;
Opomba: predmet nadzora v točki 3A001(b)(8) ni oprema, ki je izdelana ali naznačena za delovanje v kateremkoli frekvenčnem pasu, "dodeljen po ITU" za radiokomunikacijske storitve radijske komunikacije, ne pa za radiolokacijo.
9. Mikrovalovni napajalni moduli (MPM), sestavljeni vsaj iz elektronke za potujoče valove, mikrovalovnega "monolitnega integriranega vezja" in integrirane elektronske napajalne naprave, ki imajo vse od naslednjih značilnosti:
a. 'čas vključitve' od izključenega stanja do stanja popolnega delovanja je manj kot 10 sekund;
b. Prostornina je manjša od največje možne napetosti v vatih, pomnožene z 10 cm3/W in
c. "trenutna pasovna širina" je večja od 1 oktave (fmax > 2fmin) in ima katero koli od naslednjih značilnosti:
1. RF izhodna moč večja od 100 W za frekvence 18 GHz ali manj, ali
2. frekvenca je večja od 18 GHz.
Tehnične opombe:
1. za izračun prostornine iz točke 3A001(b)(9)(b) je podan naslednji primer: za največjo možno napetost 20 W je prostornina: 20 W × 10 cm3/W = 200 cm3.
2. 'čas vključitve' v točki 3A001(b)(9)(a) se nanaša na čas od popolnoma izključenega stanja do popolnega delovanja, tj. vključuje čas ogrevanja MPM.
10. Oscilatorji in oscilacijski mehanizmi, določeni za delovanje s šumom posamezne faze stranskega pasu (SSB), izraženim v dBc/Hz, manjšim (boljšim) od (126 + 20log10F – 20log10f) kjer koli v območju 10 Hz ≤ F ≤ 10 kHz;
Tehnična opomba:
v točki 3A001(b)(10) je F regulacijsko odstopanje od delovne frekvence v Hz