EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02009R0223-20150608

Consolidated text: Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (Besedilo velja za EGP in Švico)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/223/2015-06-08

2009R0223 — SL — 08.06.2015 — 001.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA (ES) št. 223/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2009

o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti

(Besedilo velja za EGP in Švico)

(UL L 087 31.3.2009, str. 164)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

UREDBA (EU) 2015/759 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2015

  L 123

90

19.5.2015




▼B

UREDBA (ES) št. 223/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2009

o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti

(Besedilo velja za EGP in Švico)



EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ( 2 ),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev skladnosti in primerljivosti evropske statistike, pripravljene v skladu z načeli iz člena 285(2) Pogodbe, bi bilo treba okrepiti sodelovanje in koordinacijo med organi, ki prispevajo k razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike.

(2)

V ta namen bi bilo treba sodelovanje in koordinacijo med temi organi razvijati na bolj sistematičen in organiziran način, ob polnem spoštovanju nacionalnih pristojnosti, pristojnosti Skupnosti in institucionalnih ureditev ter ob upoštevanju potrebe po reviziji obstoječega osnovnega pravnega okvira, da se ga prilagodi trenutnemu stanju, da bi se lahko bolje odzval na prihodnje izzive ter da se zagotovi večja usklajenost evropske statistike.

(3)

Zato je treba konsolidirati dejavnosti evropskega statističnega sistema (ESS) in izboljšati njegovo upravljanje, zlasti z namenom nadaljnje pojasnitve vlog nacionalnih statističnih uradov (NSU) in drugih nacionalnih organov ter statističnega organa Skupnosti.

(4)

Zaradi specifičnosti NSU in drugih nacionalnih organov vsake države članice, odgovornih za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, bi bilo treba predvideti, da lahko ti organi prejemajo donacije brez razpisa za predloge v skladu s členom 168(1)(d) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 4 ).

(5)

Ob upoštevanju delitve finančnega bremena med proračuni Evropske unije in držav članic pri izvajanju statističnega programa bi morala Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 5 ), zagotoviti tudi finančne prispevke za NSU in druge nacionalne organe, s čimer se v celoti krijejo dodatni stroški, ki jih NSU in drugi nacionalni organi utegnejo utrpeti pri izvajanju začasnih neposrednih statističnih ukrepov, ki jih določi Komisija.

(6)

Statistični organi držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ( 6 ) in Švice bi morali biti tesno povezani z okrepljenim sodelovanjem in koordinacijo, kot je določeno v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti v členu 76 Sporazuma in Protokolu 30 k temu sporazumu, in v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike ( 7 ), zlasti v členu 2 Sporazuma.

(7)

Poleg tega je pomembno zagotoviti tesno sodelovanje in ustrezno koordinacijo med ESS in Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB), zlasti za spodbujanje izmenjave zaupnih podatkov med tema dvema sistemoma za statistične namene v smislu člena 285 Pogodbe in člena 5 Protokola (št. 18) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi.

(8)

Evropsko statistiko bosta zato razvijala, pripravljala in izkazovala tako ESS kot ESCB, vendar znotraj ločenih pravnih okvirov, ki odražata njuni strukturi upravljanja. Zato bi se morala ta uredba uporabljati brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke ( 8 ).

(9)

Zaradi tega in čeprav člani ESCB ne sodelujejo pri pripravi evropske statistike v skladu s to uredbo, pa lahko na osnovi sporazuma med nacionalno centralno banko in statističnim organom Skupnosti v okviru njunih pristojnosti in brez poseganja v nacionalne dogovore med nacionalno centralno banko in NSU ali drugimi nacionalnimi organi NSU, drugi nacionalni organi in statistični organ Skupnosti pri pripravi evropske statistike posredno ali neposredno uporabijo podatke nacionalne centralne banke. Podobno lahko člani ESCB v okviru svojih pristojnosti posredno ali neposredno uporabijo podatke ESS, če je bila potreba po tem utemeljena.

(10)

V splošnem okviru odnosov med ESS in ESCB ima Odbor za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2006/856/ES ( 9 ), pomembno vlogo, zlasti glede pomoči Komisiji pri oblikovanju in izvajanju delovnih programov na področju monetarne, finančne in plačilno-bilančne statistike.

(11)

Pri razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike bi bilo treba upoštevati mednarodna priporočila in najboljše prakse.

(12)

Pomembno je zagotoviti tesno sodelovanje in ustrezno koordinacijo med ESS in drugimi akterji mednarodnega statističnega sistema, da bi spodbudili uporabo mednarodnih konceptov, klasifikacij in metod, predvsem zaradi zagotavljanja večje skladnosti in boljše primerljivosti statističnih podatkov na svetovni ravni.

(13)

Za uskladitev konceptov in metodologij na področju statistike bi bilo treba razviti ustrezno interdisciplinarno sodelovanje z akademskimi ustanovami.

(14)

Prav tako bi bilo treba pregledati delovanje ESS, ker so potrebne prožnejše metode za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ter določanje prednostnih nalog za zmanjšanje obremenitve dajalcev podatkov in članov ESS ter izboljšanje razpoložljivosti in pravočasnosti evropske statistike. Zato bi bilo treba oblikovati evropski pristop k statistiki.

(15)

Čeprav evropska statistika običajno temelji na nacionalnih podatkih, ki jih pripravljajo in izkazujejo nacionalni statistični organi vseh držav članic, se evropska statistika lahko pripravi tudi na podlagi neobjavljenih nacionalnih prispevkov, podsklopov nacionalnih prispevkov in posebej za to oblikovanih evropskih statističnih raziskovanj ali z usklajenimi koncepti ali metodami.

(16)

V teh posebnih in ustrezno utemeljenih primerih bi moralo biti možno izvajati evropski pristop k statistiki, ki je pragmatična strategija za spodbujanje priprave evropskih statističnih agregatov, ki predstavljajo Evropsko unijo v celoti ali euroobmočje v celoti in so še posebej pomembni za politike Skupnosti.

(17)

Prek omrežij sodelovanja, ki bi vključevala NSU ali druge nacionalne organe in statistični organ Skupnosti, bi se lahko oblikovale ali nadalje razvile tudi skupne strukture, orodja in postopki ter omogočila specializacija posameznih držav članic za določene statistične dejavnosti v korist ESS kot celote. Ta omrežja sodelovanja med partnerji ESS bi morala biti namenjena preprečevanju podvajanja dela in s tem izboljšanju učinkovitosti in zmanjšanju bremen poročanja za gospodarske subjekte.

(18)

Hkrati bi bilo treba posebno pozornost nameniti skladni obdelavi podatkov, zbranih na podlagi raznovrstnih raziskovanj. V ta namen bi bilo treba oblikovati interdisciplinarne delovne skupine.

(19)

Izboljšano zakonodajno okolje za evropsko statistiko bi moralo zlasti odgovoriti na potrebo po čim manjšem bremenu poročanja za dajalce podatkov in prispevati k splošnejšemu cilju zmanjšanja upravnih bremen, ki nastaja na evropski ravni, v skladu s sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007. Kljub temu bi bilo treba poudariti tudi pomembno vlogo, ki jo imajo NSU in drugi nacionalni organi pri zmanjševanju obremenitev na najnižjo raven za evropska podjetja na nacionalni ravni.

(20)

Da bi povečali zaupanje v evropsko statistiko bi morali biti nacionalni statistični organi v vseh državah članicah in statistični organ Skupnosti v okviru Komisije strokovno neodvisni, zagotavljati pa bi morali nepristranskost in visoko kakovost pri pripravi evropske statistike v skladu z načeli, določenimi v členu 285(2) Pogodbe, ter načeli, dodatno opredeljenimi v Evropskem statističnem kodeksu ravnanja, ki ga je Komisija podprla v Priporočilu z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti (priporočilo vključuje Evropski statistični kodeks ravnanja). Upoštevati bi bilo treba tudi temeljna načela uradne statistike, ki sta jih sprejeli Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo 15. aprila 1992 in Statistična komisija Združenih narodov 14. aprila 1994.

(21)

Ta uredba zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov, kakor sta določeni v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ( 10 ).

(22)

Ta uredba prav tako zagotavlja varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in podrobneje opredeljuje, vsaj kar zadeva evropsko statistiko, pravila iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 11 ) in iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 12 ).

(23)

Treba bi bilo varovati zaupne informacije, ki jih zberejo nacionalni statistični organi in statistični organ Skupnosti za pripravo evropske statistike, da bi pridobili in ohranili zaupanje tistih, ki so odgovorni za zagotavljanje teh informacij. Zaupnost podatkov bi morala temeljiti na enakih načelih v vseh državah članicah.

(24)

Zato je treba določiti enotna načela in smernice za zagotovitev zaupnosti podatkov, ki se uporabljajo pri pripravi evropske statistike, ter dostop do teh zaupnih podatkov ob ustreznem upoštevanju tehničnega razvoja in potreb uporabnikov v demokratični družbi.

(25)

Razpoložljivost zaupnih podatkov za potrebe ESS je zelo pomembna, da se kar najbolj izkoristijo prednosti podatkov za izboljšanje kakovosti evropske statistike in zagotovi prožen odziv na nove statistične potrebe Skupnosti.

(26)

Raziskovalna skupnost bi morala imeti za analize, ki so v interesu znanstvenega napredka v Evropi, širši dostop do zaupnih podatkov, uporabljenih za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Zato bi bilo treba izboljšati dostop raziskovalcev do zaupnih podatkov za znanstvene namene, ne da bi s tem ogrozili visoko stopnjo varstva, ki jo zahtevajo zaupni statistični podatki.

(27)

Uporabo zaupnih podatkov za namene, ki niso izključno statistični, kot so upravni, pravosodni ali davčni nameni, ali za preverjanje statističnih enot bi bilo treba strogo prepovedati.

(28)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju ( 13 ) in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti ( 14 ).

(29)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve pravnega okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja, in tako ne posega v posebne nacionalne načine, vloge in pogoje, značilne za nacionalno statistiko.

(30)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 15 ).

(31)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov v zvezi z merili kakovosti evropske statistike in uvedbo načinov, pravil in pogojev, pod katerimi se omogoči dostop do zaupnih podatkov za znanstvene namene na ravni Skupnosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(32)

Ukrepe iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega ( 16 ), Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 ( 17 ) in Sklepa Sveta št. 89/382/EGS, Euratom ( 18 ) bi bilo treba nadomestiti z ukrepi iz te uredbe. Navedene akte bi bilo zato treba razveljaviti. Izvedbene ukrepe iz Uredbe Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene ( 19 ) in Odločbe Komisije 2004/452/ES z dne 29. aprila 2004 o določitvi seznama organov, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene ( 20 ), bi bilo treba še naprej uporabljati.

(33)

Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za statistični program –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba vzpostavlja pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

V skladu z načelom subsidiarnosti in v skladu z neodvisnostjo, celovitostjo in odgovornostjo nacionalnih statističnih organov in statističnega organa Skupnosti je evropska statistika tista statistika, ki je potrebna za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Evropska statistika je določena v evropskem statističnem programu. Razvija, pripravlja in izkazuje se v skladu s statističnimi načeli, kot so določena v členu 285(2) Pogodbe in dodatno opredeljena v Evropskem statističnem kodeksu ravnanja v skladu s členom 11. Izvaja se v skladu s to uredbo.

Člen 2

Statistična načela

1.  Razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike urejajo naslednja statistična načela:

▼M1

(a) „strokovna neodvisnost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, pripravljati in izkazovati neodvisno, zlasti glede izbire tehnik, definicij, metodologij in virov, ki jih je treba uporabiti, ter časovne razporeditve in vsebine vseh oblik izkazovanja, ter da pri opravljanju teh nalog ni nobenih pritiskov političnih ali interesnih skupin, organov Unije ali nacionalnih organov;

▼B

(b) „nepristranskost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, pripravljati in izkazovati nevtralno in da je treba vse uporabnike obravnavati enakopravno;

(c) „objektivnost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, pripravljati in izkazovati sistematično, zanesljivo in nepristransko; to vključuje uporabo strokovnih in etičnih standardov in skrb, da so uporabljene politike in prakse pregledne za uporabnike in dajalce podatkov;

(d) „zanesljivost“ pomeni, da mora statistika čim zvesteje, natančneje in čimbolj dosledno odražati dejansko stanje, ki naj bi ga predstavljala; odraža dejstvo, da se pri izbiri virov, metod in postopkov uporabljajo znanstvena merila;

(e) „statistična zaupnost“ pomeni varstvo zaupnih podatkov o posameznih statističnih enotah, pridobljenih neposredno za statistične namene ali posredno od administrativnih ali drugih virov; odraža prepoved uporabe pridobljenih podatkov za nestatistične namene in prepoved njihovega nezakonitega razkritja;

(f) „stroškovna učinkovitost“ pomeni, da morajo biti stroški priprave statistike v sorazmerju s pomembnostjo rezultatov in iskanih koristi, da mora biti poraba sredstev optimalna in da je treba čim bolj zmanjšati breme poročanja. Zahtevane informacije se, kadar je mogoče, pridobijo iz evidenc in virov, ki so na voljo.

Statistična načela iz tega odstavka so podrobneje opredeljena v Kodeksu ravnanja v skladu s členom 11.

2.  Pri razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike se upoštevajo mednarodna priporočila in najboljša praksa.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „statistika“ pomeni količinske in kakovostne, agregatne in reprezentativne informacije, ki opisujejo skupinski pojav v obravnavani populaciji;

2. „razvoj“ pomeni dejavnosti za uvajanje, krepitev in izboljšanje statističnih metod, standardov in postopkov, ki se uporabljajo za pripravo in izkazovanje statistike, ter za oblikovanje novih statistik in kazalnikov;

3. „priprava“ pomeni vse dejavnosti, povezane z zbiranjem, shranjevanjem, obdelavo in analizo, ki so potrebne za pripravo statistike;

4. „izkazovanje“ pomeni dejavnost, s katero postanejo statistika in statistične analize dostopne uporabnikom;

5. „zbiranje podatkov“ pomeni raziskovanja in vse druge metode pridobivanja informacij iz različnih virov, vključno z administrativnimi viri;

6. „statistična enota“ pomeni osnovno opazovano enoto, in sicer fizično osebo, gospodinjstvo, gospodarski subjekt in druga podjetja, na katera se podatki nanašajo;

7. „zaupni podatki“ pomenijo podatke, ki omogočajo bodisi posredno ali neposredno identifikacijo statistične enote, s tem pa tudi razkritje posamezne informacije. Da bi ugotovili, ali je možna identifikacija statistične enote, je treba upoštevati vsa sredstva, ki bi jih neka tretja oseba lahko predvidoma uporabila, da bi identificirala statistično enoto;

8. „uporaba za statistične namene“ pomeni izključno uporabo za razvoj in pripravo statističnih rezultatov in analiz;

9. „neposredna identifikacija“ pomeni identifikacijo statistične enote na podlagi njenega imena ali naslova ali na podlagi javno dostopne identifikacijske številke;

10. „posredna identifikacija“ pomeni identifikacijo statistične enote na podlagi katerega koli drugega načina kot z neposredno identifikacijo;

11. „uradniki Komisije (Eurostata)“ pomenijo uradnike Skupnosti v smislu člena 1 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, ki so zaposleni pri statističnem organu Skupnosti;

12. „drugo osebje Komisije (Eurostata)“ pomeni uslužbence Skupnosti v smislu členov 2 do 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ki so zaposleni pri statističnem organu Skupnosti.



POGLAVJE II

UPRAVLJANJE STATISTIČNEGA SISTEMA

Člen 4

Evropski statistični sistem

Evropski statistični sistem (ESS) je partnerstvo med statističnim organom Skupnosti, ki je Komisija (Eurostat), ter nacionalnimi statističnimi uradi (NSU) in drugimi nacionalnimi organi, ki so v vsaki državi članici odgovorni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

Člen 5

Nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi

▼M1

1.  Nacionalni statistični organ, ki ga vsaka država članica imenuje kot organ, odgovoren za koordinacijo vseh dejavnosti na nacionalni ravni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ki je v skladu s členom 1 določena v evropskem statističnem programu, (NSU), je v tem smislu edina kontaktna točka za Komisijo (Eurostat) v zvezi s statističnimi zadevami.

Odgovornost NSU za koordinacijo zajema vse druge nacionalne organe, odgovorne za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ki je v skladu s členom 1 določena v evropskem statističnem programu. NSU je na nacionalni ravni zlasti odgovoren za koordinacijo načrtovanja statističnih programov in poročanja, spremljanje kakovosti, metodologijo, prenos podatkov in komuniciranje o statističnih ukrepih ESS. V kolikor lahko nekatere te evropske statistike pripravljajo nacionalne centralne banke kot članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), NSU in nacionalne centralne banke v skladu z nacionalnimi dogovori tesno sodelujejo, da bi zagotovili pripravo celovite in skladne evropske statistike, pri čemer zagotovijo potrebno sodelovanje med ESS in ESCB, kakor je določeno v členu 9.

▼B

2.  Komisija (Eurostat) na svoji spletni strani vzdržuje in objavlja seznam NSU in drugih nacionalnih organov, odgovornih za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ki so jih imenovale države članice.

3.  NSU in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz odstavka 2 tega člena, lahko v skladu s členom 168(1)(d) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 prejemajo donacije brez razpisa za predloge.

▼M1

Člen 5a

Vodje NSU in vodje enot za statistiko pri drugih nacionalnih organih

1.  Države članice v nacionalnih statističnih sistemih zagotovijo strokovno neodvisnost uslužbencev, odgovornih za naloge, določene v tej uredbi.

2.  V ta namen vodje NSU:

(a) so izključno odgovorni za odločanje o procesih, statističnih metodah, standardih in postopkih ter o vsebini in časovni razporeditvi statističnih objav in publikacij evropske statistike, ki jo razvije, pripravi in izkazuje NSU;

(b) so pooblaščeni za odločanje o vseh zadevah v zvezi z notranjim upravljanjem NSU;

(c) so neodvisni pri opravljanju svojih statističnih nalog; ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali druge institucije, organa, urada ali subjekta;

(d) so odgovorni za statistične dejavnosti in izvrševanje proračuna NSU;

(e) objavijo letno poročilo in lahko izrazijo pripombe k vprašanjem dodelitve proračunskih sredstev v zvezi s statističnimi dejavnostmi NSU;

(f) usklajujejo statistične dejavnosti vseh nacionalnih organov, odgovornih za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, kakor je določeno v členu 5(1);

(g) po potrebi pripravijo nacionalne smernice za zagotavljanje kakovosti pri razvoju, pripravi in izkazovanju vse evropske statistike v okviru njihovega nacionalnega statističnega sistema ter spremljajo njihovo izvajanje; pri čemer so odgovorni za zagotavljanje skladnosti s temi smernicami zgolj znotraj NSU; in

(h) predstavljajo njihove nacionalne statistične sisteme v ESS.

3.  Vsaka država članica zagotovi, da drugi nacionalni organi, odgovorni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, take naloge opravljajo v skladu z nacionalnimi smernicami, ki jih pripravi vodja NSU.

4.  Države članice zagotovijo, da so postopki za zaposlovanje in imenovanje vodij NSU in po potrebi vodij enot za statistiko pri drugih nacionalnih organih, ki pripravljajo evropsko statistiko, pregledni in temeljijo zgolj na strokovnih merilih. Ti postopki zagotavljajo spoštovanje načela enakih možnosti, zlasti glede spolov. Razlogi za odpustitev vodij NSU ali njihovo premestitev na drugo delovno mesto ne ogrožajo strokovne neodvisnosti.

5.  Vsaka država članica lahko ustanovi nacionalni organ, ki bo zagotavljal strokovno neodvisnost pripravljavcev evropske statistike. Vodje NSU in po potrebi vodje enot za statistiko pri drugih nacionalnih organih, ki pripravljajo evropsko statistiko, se lahko s takimi organi posvetujejo. Postopki za zaposlovanje, premeščanje in odpuščanje članov takih organov so pregledni in temeljijo zgolj na strokovnih merilih. Ti postopki zagotavljajo spoštovanje načela enakih možnosti, zlasti glede spolov.

▼B

Člen 6

Komisija (Eurostat)

1.  Statistični organ Skupnosti, ki ga imenuje Komisija za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, se v tej uredbi imenuje „Komisija (Eurostat)“.

▼M1

2.  Na ravni Unije Komisija (Eurostat) neodvisno zagotavlja pripravo evropske statistike v skladu z veljavnimi pravili in statističnimi načeli.

3.  Brez poseganja v člen 5 Protokola (št. 4) o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, Komisija (Eurostat) koordinira statistične dejavnosti institucij in organov Unije, zlasti za zagotovitev skladnosti in kakovosti podatkov ter za čim manjše breme poročanja. Komisija (Eurostat) lahko v ta namen povabi katero koli institucijo ali organ Unije, da se z njo posvetuje ali sodeluje pri razvoju metod in sistemov za statistične namene na njihovem področju pristojnosti. Vsaka institucija ali organ, ki predlaga pripravo statistike, se posvetuje s Komisijo (Eurostatom) in upošteva vsako priporočilo, ki ga v zvezi s tem predloži Komisija (Eurostat).

▼M1

Člen 6a

Generalni direktor Komisije (Eurostata)

1.  Eurostat je statistični organ Unije in generalni direktorat Komisije. Vodi ga generalni direktor.

2.  Komisija zagotovi, da je postopek za zaposlitev generalnega direktorja Eurostata pregleden in temelji na strokovnih merilih. S postopkom se zagotovi spoštovanje načela enakih možnosti, zlasti glede spolov.

3.  Generalni direktor je izključno odgovoren za odločanje o procesih, statističnih metodah, standardih in postopkih ter o vsebini in časovni razporeditvi statističnih objav in publikacij vseh statistik, ki jih pripravi Eurostat. Pri opravljanju teh statističnih nalog generalni direktor deluje neodvisno ter ne zahteva in ne sprejema navodil od institucij ali organov Unije, od nobene vlade ali druge institucije, organa, urada ali agencije.

4.  Generalni direktor Eurostata je odgovoren za statistične dejavnosti Eurostata. Generalni direktor Eurostata se v okviru statističnega dialoga takoj po imenovanju s strani Komisije, nato pa enkrat letno, sreča z ustreznim odborom Evropskega parlamenta in z njim razpravlja o zadevah, povezanih z upravljanjem statistike, metodologijo in statističnimi inovacijami. Generalni direktor Eurostata objavi letno poročilo.

▼B

Člen 7

Odbor za evropski statistični sistem

1.  Ustanovi se Odbor za evropski statistični sistem („Odbor ESS“). Odbor ESS zagotovi ESS strokovne smernice za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v skladu s statističnimi načeli, določenimi v členu 2(1).

2.  Odbor ESS sestavljajo predstavniki NSU, ki so nacionalni strokovnjaki s področja statistike. Predseduje mu Komisija (Eurostat).

3.  Odbor ESS sprejme svoj poslovnik, ki odraža njegove naloge.

4.  Komisija se posvetuje z Odborom ESS v zvezi z:

(a) ukrepi, ki jih namerava Komisija sprejeti za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, njihovo utemeljitvijo na podlagi stroškovne učinkovitosti, načini in časovnimi razporedi za doseganje zadanih ciljev, bremenom poročanja dajalcev podatkov;

(b) predlaganim razvojem in prednostnimi nalogami evropskega statističnega programa;

(c) pobudami za uvajanje ponovnega določanja prednostnih nalog v prakso in za zmanjševanje bremena poročanja;

(d) zadevami v zvezi s statistično zaupnostjo;

(e) nadaljnjim razvojem Kodeksa ravnanja in

(f) vsemi drugimi vprašanji, zlasti glede metodologije, ki izvirajo iz vpeljave ali izvajanja statističnih programov in ki jih zastavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

Člen 8

Sodelovanje z drugimi organi

Z Evropskim svetovalnim odborom za statistiko in Evropskim svetovalnim organom za upravljanje statističnih podatkov se posvetuje v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 9

Sodelovanje z ESCB

Za čim manjše breme poročanja in zagotovitev skladnosti, potrebne za pripravo evropske statistike, ESS in ESCB tesno sodelujeta, pri čemer upoštevata statistična načela, kakor so določena v členu 2(1).

Člen 10

Mednarodno sodelovanje

Brez poseganja v stališča in vlogo posameznih držav članic Odbor ESS pripravi, Komisija (Eurostat) pa koordinira stališče ESS v zvezi z vprašanji, ki so zelo pomembna za evropsko statistiko na mednarodni ravni, kako tudi posebne dogovore glede predstavljanja v mednarodnih statističnih organih.

Člen 11

Evropski statistični kodeks ravnanja

1.  Kodeks ravnanja je namenjen zagotavljanju zaupanja javnosti v evropsko statistiko z določitvijo, kako je treba razvijati, pripravljati in izkazovati evropsko statistiko v skladu s statističnimi načeli, kakor so določena v členu 2(1), in najboljšo mednarodno statistično prakso.

2.  Kodeks ravnanja pregleduje in po potrebi posodablja Odbor ESS. Komisija objavlja spremembe Kodeksa ravnanja.

▼M1

3.  Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se ohrani zaupanje v evropsko statistiko. V ta namen si države članice in Komisija z „zavezami za zaupanje v statistiko“ (v nadaljnjem besedilu: zaveze) dodatno prizadevajo za zagotavljanje zaupanja javnosti v evropsko statistiko in napredka pri izvajanju statističnih načel iz Kodeksa ravnanja. Zaveze vključujejo posebne politične zaveze za izboljšanje ali ohranjanje, kot je to potrebno, pogojev za izvajanje Kodeksa ravnanja in se objavijo s povzetkom za državljane.

4.  Komisija na podlagi letnih poročil, ki jih pošiljajo države članice, redno spremlja zaveze držav članic, ki se po potrebi posodabljajo.

Če država članica do 9. junija 2017 ne objavi zaveze, Komisiji predloži poročilo o napredku pri izvajanju Kodeksa ravnanja in po potrebi o prizadevanjih za vzpostavitev zaveze ter ga objavi. Ta poročila o napredku se redno posodabljajo, in sicer vsaj vsaki dve leti po prvi objavi.

Komisija do 9. junija 2018 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o objavljenih zavezah, po potrebi pa tudi o poročilih o napredku.

5.  Zavezo Komisije redno spremlja Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov. Ocena izvajanja zaveze, ki jo izvede Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov, se vključi v njegovo letno poročilo ter predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s Sklepom št. 235/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ). Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov do 9. junija 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju zaveze.

▼B

Člen 12

Kakovost statistike

1.  Za zagotavljanje kakovosti rezultatov se evropska statistika razvija, pripravlja in izkazuje na podlagi enotnih standardov in usklajenih metod. V tem smislu se uporabljajo naslednja merila kakovosti:

(a) „ustreznost“ pomeni stopnjo, do katere statistika ustreza sedanjim in potencialnim potrebam uporabnikov;

(b) „natančnost“ pomeni prileganje ocenjenih vrednosti dejanskim, toda neznanim vrednostim;

(c) „pravočasnost“ pomeni časovni zamik med dostopnostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo;

(d) „točnost“ pomeni časovni zamik med datumom objave podatkov in ciljnim datumom (datum, ko bi se podatki morali zagotoviti);

(e) „dostopnost“ in „jasnost“ pomenita pogoje in načine, na podlagi katerih lahko uporabniki pridobijo, uporabljajo in razlagajo podatke;

(f) „primerljivost“ pomeni vpliv razlik v uporabljenih statističnih konceptih, merskih orodjih in postopkih pri primerjavi statistike med zemljepisnimi območji, sektorskimi področji ali skozi čas;

(g) „skladnost“ pomeni primernost podatkov za njihovo zanesljivo povezovanje na različne načine in za različno uporabo.

▼M1

2.  Posebne zahteve glede kakovosti, kot so ciljne vrednosti in minimalni standardi za pripravo statistike, se lahko določijo tudi v sektorski zakonodaji.

Za zagotovitev enotne uporabe meril kakovosti iz odstavka 1 za podatke, ki jih zajema sektorska zakonodaja na posameznih statističnih področjih, Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli načine, strukturo in pogostost poročil o kakovosti, ki jih zajema sektorska zakonodaja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

3.  Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo poročila o kakovosti posredovanih podatkov, ki vključujejo kakršne koli pomisleke o natančnosti podatkov. Komisija (Eurostat) oceni kakovost posredovanih podatkov na podlagi ustrezne analize ter pripravi in objavi poročila in sporočila o kakovosti evropske statistike.

▼M1

4.  Zaradi preglednosti Komisija (Eurostat) po potrebi objavi svojo oceno kakovosti nacionalnih prispevkov k evropski statistiki.

5.  Kadar sektorska zakonodaja predvideva kazni v primerih, ko države članice napačno prikažejo statistične podatke, lahko Komisija v skladu s Pogodbama in tako sektorsko zakonodajo po potrebi začne in izvede preiskave, ki – kadar je to potrebno – vključujejo inšpekcijske preglede na kraju samem, da bi ugotovila, ali je bilo tako napačno prikazovanje hujša in namerna kršitev ali pa je izhajalo iz hude malomarnosti.

▼B



POGLAVJE III

PRIPRAVA EVROPSKE STATISTIKE

Člen 13

Evropski statistični program

▼M1

1.  Evropski statistični program določa okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ter glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov za obdobje, ki ustreza obdobju večletnega finančnega okvira. Sprejmeta ga Evropski parlament in Svet. K oceni njegovega učinka in stroškovne učinkovitosti prispevajo neodvisni strokovnjaki.

▼B

2.  Evropski statistični program določa prednostne naloge glede na potrebe po informacijah za namene izvajanja dejavnosti Skupnosti. Te potrebe se ocenjujejo glede na sredstva, ki so na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni potrebna za zagotavljanje zahtevanih statistik, ter glede na bremena poročanja in s tem povezane stroške za dajalce podatkov.

3.  Komisija predloži pobude, s katerimi se za celoten evropski statistični program ali posamezne dele določijo prednostne naloge in razbremenijo dajalci podatkov.

4.  Komisija predloži osnutek evropskega statističnega programa Odboru ESS v predhodni pregled.

5.  Za vsak evropski statistični program Komisija po posvetovanju z Odborom ESS predloži vmesno poročilo o napredku ter končno ocenjevalno poročilo in ju posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 14

Izvajanje evropskega statističnega programa

1.  Evropski statistični program se izvaja s posameznimi statističnimi ukrepi, ki jih določijo:

(a) Evropski parlament in Svet;

(b) Komisija v posebnih in ustrezno utemeljenih primerih, zlasti za zadovoljitev nepričakovanih potreb, v skladu z določbami iz odstavka 2, ali

(c) NSU ali drugi nacionalni organi in Komisija (Eurostat) s sporazumom v okviru svojih pristojnosti. Takšni sporazumi morajo biti pisni.

▼M1

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme odločitev o začasnem neposrednem statističnem ukrepu, pod pogojem, da:

(a) ukrep ne predvideva zbiranja podatkov za več kot tri referenčna leta;

(b) so podatki že na voljo ali dostopni pri NSU in drugih pristojnih nacionalnih organih ali se podatki lahko pridobijo neposredno z uporabo ustreznih vzorcev za opazovanje statistične populacije na ravni Unije, in sicer z ustreznim usklajevanjem z NSU in drugimi nacionalnimi organi, in

(c) Unija v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 ) zagotovi finančne prispevke NSU in drugim nacionalnim organom za kritje nastalih dodatnih stroškov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

▼B

3.  Pri predlaganju ukrepov, ki naj se sprejmejo v skladu z odstavkom 1(a) ali (b), Komisija zagotovi informacije o:

(a) razlogih, ki utemeljujejo ukrep, zlasti glede ciljev zadevne politike Skupnosti;

(b) ciljih ukrepa in pričakovanih rezultatih;

(c) analizi stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno obremenitve dajalcev podatkov in stroškov priprave, in

(d) načinih, na katere se ukrep izvaja, vključno z njegovim trajanjem in vlogo Komisije ter držav članic.

Člen 15

Omrežja sodelovanja

Pri posameznih statističnih ukrepih se, kadar je mogoče, v okviru ESS prek omrežij sodelovanja razvijejo sinergije z izmenjavo strokovnega znanja in rezultatov ali s spodbujanjem specializacije za posebne naloge. V ta namen se razvije ustrezna finančna struktura.

Rezultati teh ukrepov, kot so skupne strukture, orodja, postopki in metode so dani na voljo celotnemu ESS. Pobude za oblikovanje omrežij sodelovanja, pa tudi rezultate, preuči Odbor ESS.

Člen 16

Evropski pristop k statistiki

1.  V posebnih in ustrezno utemeljenih primerih ter v okviru evropskega statističnega programa si evropski pristop k statistiki prizadeva za:

(a) čim večjo razpoložljivost statističnih agregatov na evropski ravni in izboljšanje pravočasnosti evropske statistike;

(b) zmanjšanje obremenitve dajalcev podatkov, NSU in drugih nacionalnih organov na podlagi analize stroškovne učinkovitosti.

2.  Primeri, v katerih je evropski pristop k statistiki ustrezen, zajemajo:

(a) pripravo evropske statistike z uporabo:

(i) neobjavljenih nacionalnih prispevkov ali nacionalnih prispevkov iz podskupine držav članic;

(ii) posebej oblikovanih načrtov raziskovanj;

(iii) delnih informacij na podlagi modelov;

(b) izkazovanje statističnih agregatov na evropski ravni z uporabo posebnih tehnik za statistično zaščito podatkov brez poseganja v nacionalne določbe o izkazovanju.

3.  Ukrepi za izvajanje evropskega pristopa k statistiki se izvajajo s polnim sodelovanjem držav članic. Ukrepi za izvajanje evropskega pristopa k statistiki se opredelijo v posameznih statističnih ukrepih iz člena 14(1).

4.  Po potrebi se v sodelovanju z državami članicami vzpostavita usklajeno objavljanje in revizijska politika.

▼M1

Člen 17

Letni delovni program

Komisija do 30. aprila Odboru ESS predloži svoj letni delovni program za naslednje leto.

Komisija pri pripravi vsakega letnega delovnega programa zagotovi učinkovito določanje prednostnih nalog, vključno s pregledovanjem statističnih prednostnih nalog, poročanjem o njih in dodeljevanjem finančnih sredstev. Komisija v največji možni meri upošteva pripombe Odbora ESS. Vsak letni delovni program temelji na evropskem statističnem programu in opredeli zlasti:

(a) ukrepe, ki jih Komisija obravnava kot prednostne, ob upoštevanju potreb politik Unije, nacionalnih finančnih omejitev in finančnih omejitev Unije, pa tudi bremena poročanja;

(b) pobude v zvezi s pregledom prednostnih nalog, vključno z negativnimi prednostnimi nalogami, in zmanjšanjem bremena za pošiljatelje podatkov in pripravljavce statistik; ter

(c) postopke in vse pravne instrumente, ki jih je Komisija predvidela za izvajanje letnega delovnega programa.

▼M1

Člen 17a

Dostop do administrativnih evidenc, njihova uporaba in povezovanje

1.  Za zmanjšanje bremena dajalcev podatkov imajo NSU, drugi nacionalni organi iz člena 4 ter Komisija (Eurostat) pravico do takojšnjega in brezplačnega dostopa in uporabe vseh administrativnih evidenc ter pravico povezovanja teh administrativnih evidenc s statistiko, kolikor je to potrebno za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, ki je določena v evropskem statističnem programu v skladu s členom 1.

2.  Z NSU in Komisijo (Eurostatom) se opravi posvetovanje, vključeni pa so tudi v začetno zasnovo, nadaljnji razvoj in odpravo administrativnih evidenc, ki so jih pripravili in jih vzdržujejo drugi organi, s čimer se omogoči nadaljnja uporaba teh evidenc za namene priprave evropske statistike. Vključeni so v dejavnosti standardizacije v zvezi z administrativnimi evidencami, ki so pomembne za pripravo evropske statistike.

3.  Dostop in vključenost NSU, drugih nacionalnih organov ter Komisije (Eurostata) v skladu z odstavkoma 1 in 2 sta omejena na administrativne evidence v njihovem zadevnem sistemu javne uprave.

4.  Administrativnim evidencam, ki jih njihovi lastniki dajo na voljo NSU, drugim nacionalnim organom in Komisiji (Eurostatu), da bi jih uporabili pri pripravi evropske statistike, se priložijo ustrezni metapodatki.

5.  NSU in lastniki administrativnih evidenc vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja.

▼B



POGLAVJE IV

IZKAZOVANJE EVROPSKE STATISTIKE

Člen 18

Ukrepi na področju izkazovanja

1.  Izkazovanje evropske statistike se izvaja v popolni skladnosti s statističnimi načeli, kot so določena v členu 2(1), zlasti kar zadeva varovanje statistične zaupnosti in zagotavljanje enakopravnega dostopa, kot ga zahteva načelo nepristranskosti.

2.  Izkazovanje evropske statistike izvajajo Komisija (Eurostat), NSU in drugi nacionalni organi v okviru svojih pristojnosti.

3.  Države članice in Komisija v okviru svojih pristojnosti zagotovijo potrebno podporo za zagotovitev enakopravnega dostopa do evropske statistike za vse uporabnike.

Člen 19

Datoteke za javno uporabo

Podatki o posameznih statističnih enotah se lahko izkazujejo z datotekami za javno uporabo, ki zajemajo anonimizirane zapise, pripravljene na takšen način, da statistične enote niti neposredno niti posredno ni mogoče identificirati, ob upoštevanju vseh ustreznih sredstev, ki bi jih tretja oseba lahko predvidoma uporabila.

Če so bili podatki posredovani Komisiji (Eurostatu), se zahteva izrecna odobritev NSU ali drugega nacionalnega organa, ki je podatke zagotovil.



POGLAVJE V

STATISTIČNA ZAUPNOST

Člen 20

Varstvo zaupnih podatkov

1.  Za zagotovitev izključne uporabe zaupnih podatkov za statistične namene in za preprečitev nezakonitega razkritja teh podatkov se uporabljajo naslednja pravila in ukrepi.

2.  Zaupne podatke, ki se pridobijo izključno za pripravo evropske statistike, uporabljajo NSU in drugi nacionalni organi ter Komisija (Eurostat) izključno za statistične namene, razen če je statistična enota nedvoumno privolila v uporabo za druge namene.

3.  NSU in drugi nacionalni organi ter Komisija (Eurostat) lahko izkazujejo statistične rezultate, ki omogočajo identifikacijo statistične enote, v naslednjih izjemnih primerih:

(a) kadar so posebni pogoji in načini določeni z aktom Evropskega parlamenta in Sveta, sprejetim v skladu s členom 251 Pogodbe, in se statistični rezultati spremenijo na takšen način, da njihovo izkazovanje ne vpliva na statistično zaupnost, kadar koli to zahteva statistična enota, ali

(b) kadar je statistična enota nedvoumno privolila v razkritje podatkov.

4.  NSU in drugi nacionalni organi ter Komisija (Eurostat) v okviru svojih pristojnosti sprejmejo vse potrebne regulativne, upravne, tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev fizičnega in logičnega varstva zaupnih podatkov (statistična zaščita podatkov).

▼M1

NSU, drugi nacionalni organi in Komisija (Eurostat) sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev uskladitve načel in smernic glede fizičnega in logičnega varstva zaupnih podatkov. Komisija zagotovi tako uskladitev z izvedbenimi akti brez dopolnjevanja te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

▼B

5.  Uradniki in drugo osebje NSU in drugih nacionalnih organov, ki imajo dostop do zaupnih podatkov, morajo spoštovati takšno zaupnost, in sicer tudi po prenehanju svojih funkcij.

Člen 21

Prenos zaupnih podatkov

1.  Prenos zaupnih podatkov od organa ESS iz člena 4, ki je podatke zbral, do drugega organa ESS je dopusten pod pogojem, da je ta prenos potreben za učinkovit razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ali za povečanje kakovosti evropske statistike.

2.  Prenos zaupnih podatkov med organom ESS, ki je podatke zbral, in med članom ESCB je dopusten pod pogojem, da je ta prenos potreben za učinkovit razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ali za povečanje kakovosti evropske statistike v okviru zadevnih pristojnosti ESS in ESCB ter da je bila ta potreba utemeljena.

3.  Vsak nadaljnji prenos po prvem prenosu izrecno odobri organ, ki je podatke zbral.

4.  Nacionalna pravila o statistični zaupnosti ne preprečujejo prenosa zaupnih podatkov iz odstavkov 1 in 2, kadar takšen prenos predvideva akt Evropskega parlamenta in Sveta, sprejet v skladu s členom 251 Pogodbe.

5.  Zaupni podatki, preneseni v skladu s tem členom, se uporabljajo izključno za statistične namene in so dostopni samo osebju, ki dela na področju statističnih dejavnosti, znotraj njegovega specifičnega področja dela.

6.  Določbe o statistični zaupnosti iz te uredbe se uporabljajo za vse zaupne podatke, ki se prenašajo v okviru ESS ter med ESS in ESCB.

Člen 22

Varstvo zaupnih podatkov pri Komisiji (Eurostatu)

1.  Zaupni podatki so ob upoštevanju izjem iz odstavka 2 dostopni samo uradnikom Komisije (Eurostata) znotraj njihovega specifičnega področja dela.

2.  Komisija (Eurostat) lahko dostop izjemoma dovoli drugemu osebju Komisije (Eurostata) in drugim fizičnim osebam, ki delajo za Komisijo (Eurostat) na podlagi pogodb znotraj njihovega specifičnega področja dela.

3.  Osebe, ki imajo dostop do zaupnih podatkov, te podatke uporabljajo izključno za statistične namene. Ta omejitev za njih velja tudi po prenehanju njihovih funkcij.

Člen 23

Dostop do zaupnih podatkov za znanstvene namene

Komisija (Eurostat) ali NSU ali drugi nacionalni organi na področju svojih pristojnosti lahko raziskovalcem, ki izvajajo statistične analize za znanstvene namene, dovolijo dostop do zaupnih podatkov, ki omogočajo le posredno identifikacijo statističnih enot. Če so bili podatki posredovani Komisiji (Eurostatu), se zahteva odobritev NSU ali drugega nacionalnega organa, ki je podatke zagotovil.

▼M1

Komisija z izvedbenimi akti določi ureditev, pravila in pogoje v zvezi z dostopom na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

▼M1 —————

▼B

Člen 25

Podatki iz javnih virov

Podatki, pridobljeni iz virov, ki so zakonito dostopni javnosti in ki v skladu z nacionalno zakonodajo ostanejo dostopni javnosti, se ne štejejo za zaupne za namen izkazovanja statistike, pridobljene iz teh podatkov.

▼M1

Člen 26

Kršitev statistične zaupnosti

Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev in kaznovanje vseh kršitev statistične zaupnosti. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

▼B



POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

▼M1

Člen 27

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za ESS. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼B

Člen 28

Razveljavitev

1.  Uredba (ES, Euratom) št. 1101/2008 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Sklicevanja na Odbor za zaupnost statističnih podatkov, ustanovljen z razveljavljeno uredbo, se štejejo za sklicevanja na Odbor ESS iz člena 7 te uredbe.

2.  Uredba (ES) št. 322/97 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

3.  Sklep 89/382/EGS, Euratom se razveljavi.

Sklicevanja na Odbor za statistični program se štejejo za sklicevanja na Odbor ESS iz člena 7 te uredbe.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.



( 1 ) UL C 291, 5.12.2007, str. 1.

( 2 ) UL C 308, 3.12.2008, str. 1.

( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 19. februarja 2009.

( 4 ) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

( 5 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

( 6 ) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

( 7 ) UL L 90, 28.3.2006, str. 2.

( 8 ) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

( 9 ) UL L 332, 30.11.2006, str. 21.

( 10 ) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

( 11 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

( 12 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 13 ) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

( 14 ) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

( 15 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 16 ) UL L 304, 14.11.2008, str. 70.

( 17 ) UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

( 18 ) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

( 19 ) UL L 133, 18.5.2002, str. 7.

( 20 ) UL L 156, 30.4.2004, str. 1.

( 21 ) Sklep št. 235/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov (UL L 73, 15.3.2008, str. 17).

( 22 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 23 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Top