Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, smejo opravljati ustrezne storitve, ne smejo biti zavrnjeni samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.

Vendar se v primeru naročil storitev in gradenj ter naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

Izračun ocenjene vrednosti naročila temelji na skupnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga je ocenil naročnik. Ta izračun upošteva celotni skupni znesek, vključno s katero koli dodatno možno izbiro in katero koli ponovitev naročila.

Kadar naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih upošteva pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.

Glede naročil blaga v zvezi z nakupom na obroke, najemom, zakupom ali lizingom, je vrednost, ki se uporabi pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:

V primeru naročil blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali so predvideni za ponovitev v določenem obdobju, se ocenjena vrednost naročila izračuna na podlagi naslednjega:

Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izločeno iz področja uporabe te direktive.

Pri naročilih storitev mora biti vrednost, ki se uporabi kot podlago za izračun ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:

Za naročnike, ki nabavljajo gradnje, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo v primerih iz člena 1(18), se šteje, da so usklajeni s to direktivo:

Brez poseganja v zavezujoča nacionalna tehnična pravila (vključno tista, vezana na varnost proizvodov) ali tehnične zahteve, ki jih mora država članica izpolnjevati na podlagi mednarodnih sporazumov o standardizaciji, da bi se zagotovila interoperabilnost, zahtevana z navedenimi sporazumi, in pod pogoji, da so v skladu s pravom Skupnosti, se tehnične specifikacije določijo:

V primeru, da naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz odstavka 3(a), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da proizvodi in storitve, ki so ponujeni, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

Kadar naročnik izkoristi možnost iz odstavka 3, da določi izvedbene ali funkcionalne zahteve, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki jih je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te tehnične specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih je ta določil.

Ponudnik mora v svoji ponudbi na način, ki je sprejemljiv za naročnika, in z ustreznimi sredstvi dokazati, da gradnja, proizvod ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:

Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje predpostavlja skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

„Priznani organi“ so v skladu s pomenom iz tega člena laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z veljavnimi evropskimi standardi.

Naročniki sprejmejo potrdila priznanih organov s sedežem v drugih državah članicah.

Naročniki, ki dovolijo predložitev variant, v razpisni dokumentaciji navedejo minimalne zahteve, ki jih variante morajo izpolniti, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predložitev.

Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnikov.

Naročnik lahko sam ali na zahtevo države članice od ponudnika zahteva:

Države članice lahko določijo, da ima naročnik možnost ali obveznost, da od uspešnega ponudnika zahteva, da del naročila odda podizvajalcu, ki je tretja stranka. Naročnik, ki naloži tovrstno oddajo naročila podizvajalcu, izrazi minimalni delež v obliki razpona, ki obsega najnižji in najvišji odstotek. Najvišji odstotek ne sme presegati 30 % vrednosti naročila. Razpon je sorazmeren s predmetom in vrednostjo naročila in naravo panoge, ki je vključena, vključno s stopnjo konkurenčnosti na trgu in z ustreznimi tehničnimi sposobnostmi industrijske baze.

Šteje se, da vsak odstotek oddaje naročila podizvajalcu, ki ustreza razponu vrednosti, ki jo določi naročnik, izpolnjuje zahteve oddaje naročila podizvajalcu, ki so določene v tem odstavku.

Ponudniki lahko predlagajo oddajo podizvajalcu delež skupne vrednosti naročila, ki je večji od razpona, ki ga zahteva naročnik.

Naročnik od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi podrobno navedejo, kateri del ali dele svoje ponudbe nameravajo oddati podizvajalcem ter tako izpolniti zahtevo iz prvega pododstavka.

Naročnik lahko sam ali na zahtevo države članice od ponudnikov zahteva, naj podrobno navedejo tudi, kateri del ali dele svoje ponudbe nameravajo oddati podizvajalcem poleg zahtevanega odstotka, pa tudi že zbrane podizvajalce.

Uspešni ponudniki oddajo naročilo podizvajalcem v skladu z deležem, za katerega naročnik zahteva, da se odda podizvajalcu, v skladu z določbami iz naslova III.

Naročnik, ki predloži informacije iz odstavka 1, od ponudnikov zahteva, da navedejo, da so pri pripravi ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o varstvu pri delu in delovnih pogojih, ki veljajo v kraju, kjer se storitev izvaja.

Prvi pododstavek ne posega v uporabo določb člena 49, ki zadevajo obravnavo neobičajno nizkih ponudb.

V primeru posebej zapletenih naročil lahko države članice določijo možnost, da naročniki uporabijo konkurenčni dialog v skladu s tem členom, če menijo, da uporaba omejenega postopka ali postopka s pogajanji z objavo obvestila o naročilu ne bo omogočila oddaje naročila.

Naročilo se mora oddati le na podlagi merila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Naročniki s kandidati, ki so izbrani v skladu z zadevnimi določbami členov 38 do 46, začnejo dialog, katerega cilj je določiti načine, ki so najbolj primerni za zadovoljitev njihovih potreb. V času trajanja dialoga lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih naročila.

V času trajanja dialoga naročniki zagotovijo enakopravnost med ponudniki. Zlasti ne nudijo informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi.

Naročniki ne smejo drugim udeležencem razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v dialogu, brez njegovega soglasja.

Potem ko je podal izjavo, da je dialog zaključen, in je o tem obvestil udeležence, naročnik od njih zahteva, da predložijo končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so jih predložili in podrobneje opredelili v času trajanja dialoga. Te ponudbe vsebujejo vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.

Te ponudbe se lahko na zahtevo naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in izboljšajo. Vendar ta pojasnjevanja, podrobne opredelitve, izboljšave ali dodatne informacije ne smejo pomeniti sprememb osnovnih značilnosti ponudbe ali povabila za oddajo ponudb, kjer bi odstopanja verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminatorni učinek.

Naročniki ocenijo predložene ponudbe na podlagi meril za ocenjevanje, ki so določena v obvestilu o naročilu ali opisnem dokumentu, ter morajo izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo v skladu s členom 47.

Naročnik lahko zahteva od ponudnika, za katerega je ugotovljeno, da je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, da pojasni vidike svoje ponudbe ali potrdi obveznosti iz ponudbe, če to ne vpliva na spreminjanje bistvenih vidikov ponudbe ali povabila za oddajo ponudb in ne povzroča diskriminacije ali izkrivljanja konkurence.

Za sklenitev okvirnega sporazuma naročniki upoštevajo postopkovna pravila iz te direktive za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma se izberejo ob uporabi meril za ocenjevanje v skladu s členom 47.

Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz odstavkov 3 in 4. Ti postopki se lahko uporabijo le med naročniki in gospodarskimi subjekti, ki so prvotne stranke okvirnega sporazuma.

Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz tega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od sedmih let, razen v izjemnih okoliščinah, ki se določijo z upoštevanjem pričakovane življenjske dobe katerega koli dobavljenega predmeta, instalacije ali sistema ter tehničnih težav, ki jih lahko povzroči zamenjava dobavitelja.

V tako izjemnih okoliščinah naročnik zagotovi primerno utemeljitev za te okoliščine v obvestilu iz člena 30(3).

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih sporazumov neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

V zvezi z oddajo teh naročil se naročniki lahko v pisni obliki posvetujejo z gospodarskim subjektom, stranko okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.

Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom gospodarskih subjektov, morajo biti slednji vsaj trije, v kolikor je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo zadostno in/ali je dovolj sprejemljivih ponudb za uporabo meril za dodelitev.

Naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, se lahko oddajo bodisi:

Naročniki lahko s predhodnim informativnim obvestilom, ki ga objavi Komisija ali sami v svojem „profilu kupca“, kot je opisan v točki 2 Priloge VI, seznanijo javnost:

Obvestilo iz prvega pododstavka se pošlje Komisiji ali objavi v profilu kupca čim prej po odločitvi, ki potrdi projekt, za katerega nameravajo naročniki oddati naročila oziroma skleniti okvirne sporazume.

Naročniki, ki objavijo predhodno informativno obvestilo o svojem profilu kupca, po elektronski poti pošljejo Komisiji obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca v skladu z obliko in podrobnimi postopki za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VI.

Objava obvestil iz prvega pododstavka je obvezna le, kadar naročniki uporabijo možnost skrajšanja rokov za sprejemanje ponudb iz člena 33(3).

Ta odstavek se ne uporablja za postopke s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu.

Naročniki, ki so oddali naročilo ali sklenili okvirni sporazum, pošljejo obvestilo o izidih postopka oddaje naročil najpozneje 48 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 29, naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka oddaje naročil za vsako oddajo naročila na podlagi tega sporazuma.

Objava določenih informacij o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko izpusti, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, zlasti z obrambnimi in/ali varnostnimi interesi, če bi škodila bodisi zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi posegala v pošteno konkurenco med njimi.

Obvestila, ki jih naročniki pošiljajo Komisiji, pošljejo bodisi z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točki 3 Priloge VI ali z drugimi sredstvi. Če se uporablja pospešeni postopek iz člena 33(7), se objave pošljejo bodisi s telefaksom ali z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VI.

Obvestila se objavijo v skladu s tehničnimi lastnostmi objave iz točke 1(a) in (b) Priloge VI.

Obvestila, ki se pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VI, se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju.

Obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VI, se objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru pospešenega postopka iz člena 33(7) najpozneje pet dni po pošiljanju.

Obvestila o naročilih se objavijo v celoti v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga izbere naročnik, pri čemer ta izvirna jezikovna različica predstavlja edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.

Stroške, ki jih ima Komisija z objavo takšnih obvestil, krije Skupnost.

Obvestila in njihova vsebina ne smejo biti objavljena na nacionalni ravni ali v profilu kupca pred datumom pošiljanja Komisiji.

Obvestila, ki jih naročnik objavi na nacionalni ravni, ne vsebujejo informacij, ki niso navedene v objavah, poslanih Komisiji ali ki niso objavljene o profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 30(1), navedejo pa datum pošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave v profilu kupca.

Predhodna informativna obvestila ne smejo biti objavljena v profilu kupca, preden je Komisiji poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; v njih se navede datum tega pošiljanja.

V omejenih postopkih, postopkih s pogajanji z objavo obvestila o naročilu in uporabe konkurenčnega dialoga je minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje 37 dni od dneva pošiljanja obvestila o naročilu.

V primeru omejenih postopkov je minimalni rok za sprejemanje ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila za oddajo ponudb.

Ko naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, se praviloma lahko minimalni rok za sprejemanje ponudb po drugem pododstavku odstavka 2 skrajša na 36 dni, vendar v nobenem primeru na manj kakor 22 dni.

Rok teče od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo za oddajo ponudb.

Skrajšani roki iz prvega pododstavka se dovolijo pod pogojem, da predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo za obvestilo o naročilu iz Priloge V, v kolikor so te informacije na voljo ob objavi obvestila in če je bilo predhodno informativno obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o naročilu.

Roki za sprejemanje ponudb iz drugega pododstavka odstavka 2 se lahko skrajšajo za pet dni, če naročnik po elektronski poti ponuja neomejen in celovit neposreden dostop do dokumentacije o oddaji naročila in vseh dodatnih dokumentov od datuma objave v skladu s Prilogo VI, pri čemer navede v besedilu objave internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

To skrajšanje se lahko doda tistim iz odstavka 4.

Kadar se v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji z objavo obvestila o naročilu zaradi nujnosti izkaže, da se roki iz tega člena ne morejo upoštevati, lahko naročniki določijo:

Povabilo kandidatov vsebuje bodisi:

Povabilo poleg elementov iz odstavkov 2, 3 in 4 vsebuje vsaj:

Na zahtevo zainteresirane stranke naročnik ob upoštevanju odstavka 3 v čim krajšem času in najpozneje v petnajstih dneh po prejemu pisnega zahtevka obvesti:

Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

Za pošiljanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

Naročniki za vsako naročilo ali okvirni sporazum pripravijo pisno poročilo v potrditev, da je bil postopek izbire izveden pregledno in nediskriminatorno, ki vsebuje vsaj naslednje:

Naročniki lahko od kandidatov zahtevajo minimalno stopnjo usposobljenosti v skladu s členoma 41 in 42.

Količina informacij iz členov 41 in 42 ter zahtevane minimalne stopnje usposobljenosti za posamezno naročilo morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom naročila.

Te minimalne stopnje se navedejo v obvestilu o naročilu.

V omejenih postopkih, postopkih s pogajanji z objavo obvestila o naročilu in konkurenčnem dialogu lahko naročniki omejijo število primernih kandidatov, ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe ali sodelujejo v dialogu. V tem primeru:

Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in minimalne stopnje sposobnosti, manjše kakor minimalno število, lahko naročniki nadaljujejo s postopkom tako, da povabijo kandidata oziroma kandidate, ki imajo zahtevane sposobnosti.

Če naročniki meni, da je število primernih kandidatov prenizko za zagotovitev pristne konkurence, lahko začasno prekine postopek in ponovno objavi začetno obvestilo o naročilu v skladu s členoma 30(2) in 32 ter določi nov rok za oddajo prijav za sodelovanje. V tem primeru so kandidati, izbrani po prvi objavi, in kandidati, izbrani po drugi objavi, povabljeni v skladu s členom 34. Ta možnost ne posega v zmožnost naročnika, da prekliče tekoči postopek za oddajo naročila in sproži nov postopek.

Vsak kandidat ali ponudnik, ki mu je zaradi enega ali več razlogov navedenih spodaj, izrečena pravnomočna sodba, s katero je naročnik seznanjen, je izključen iz postopka oddaje naročila:

Države članice določijo izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.

Določijo lahko tudi odstopanje od zahteve iz prvega pododstavka zaradi prevladujočih zahtev v splošnem interesu.

Za namene tega odstavka naročniki, kadar je primerno, zahtevajo od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo dokumente iz odstavka 3, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem teh kandidatov ali ponudnikov zaprosijo pristojne organe, da pridobijo vse informacije o osebnem položaju zadevnih kandidatov ali ponudnikov, za katere menijo, da so potrebni. Če informacije zadevajo kandidata ali ponudnika s sedežem v državi, ki ni država naročnika, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za sodelovanje. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje države članice, kjer imajo kandidati ali ponudniki sedež, se te zahteve nanašajo na pravne in/ali fizične osebe, vključujoč, če je to primerno, direktorje družbe in katero koli drugo osebo, pooblaščeno za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom.

Vsak gospodarski subjekt je lahko izključen iz postopka oddaje naročila, če:

Države članice določijo izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.

Kot zadosten dokaz, da noben primer iz odstavka 1 ali odstavka 2(a), (b), (c), (f) ali (g) ne velja za gospodarski subjekt, naročniki sprejmejo naslednje:

Če zadevna država članica takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če dokumenti in potrdila ne zajemajo vseh primerov iz odstavka 1 ter odstavka 2(a), (b) in (c), jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah, kjer ne obstaja določba o zapriseženi izjavi, zapriseženo izjavo zadevne osebe pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja.

Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta storitve je praviloma možno predložiti eno ali več naslednjih dokazil:

Dokazila o tehnični sposobnosti gospodarskega subjekta se lahko načeloma glede na lastnosti, količino ali pomen gradenj, blaga ali storitev predložijo na naslednje načine:

Države članice lahko določijo bodisi uradne sezname potrjenih izvajalcev gradenj, dobaviteljev blaga ali izvajalcev storitev bodisi izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu.

Države članice prilagodijo pogoje za vpis na navedene sezname in za izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov določbam iz člena 39(1) in (2)(a) do (d) in (h), člena 40, člena 41(1), (4) in (5), člena 42(1)(a) do (i), (2) in (4), člena 43 ter, kadar je primerno, člena 44.

Poleg tega države članice prilagodijo te pogoje tudi členu 41(2) in členu 42(2) glede vlog za vpis, predloženih s strani gospodarskih subjektov, ki pripadajo isti skupini in zahtevajo, da jim druge družbe v skupini dajo na voljo svoja sredstva. V tem primeru morajo gospodarski subjekti organu, ki ureja uradni seznam, predložiti dokazilo, da bodo imeli ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti potrdila, ki potrjuje, da so vpisani na uradni seznam in da bodo morale v tem obdobju družbe, na katere se gospodarski subjekti sklicujejo pri svojem vpisu na seznam, neprekinjeno izpolnjevati zahteve za ugotavljanje sposobnosti iz členov, navedenih v drugem pododstavku.

Informacij, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa v uradne sezname ali potrdila, se ne sme preverjati brez utemeljitve. Glede plačila prispevkov za socialno varnost in davkov se lahko pri vsakem naročilu od vsakega registriranega gospodarskega subjekta zahteva dodatno potrdilo.

Naročniki drugih držav članic uporabljajo odstavek 3 in prvi pododstavek tega odstavka le za gospodarske subjekte s sedežem v državi članici, ki ima uradni seznam.

Za noben vpis gospodarskih subjektov iz drugih držav članic na uradni seznam ali za izdajo potrdil le-tem s strani organov iz odstavka 1 se ne sme zahtevati dodatnih dokazil ali izjav, razen tistih, ki se zahtevajo od nacionalnih gospodarskih subjektov, in v vsakem primeru nobenih dodatnih dokazil ali izjav, razen tistih iz členov 39 do 43 ter, kadar je primerno, člena 44.

Vendar je mogoče, da ta vpis ali izdaja potrdil za gospodarske subjekte iz drugih držav članic ni pogoj za njihovo sodelovanje pri naročilu. Naročniki sprejmejo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga enakovredna dokazna sredstva.

Brez poseganja v nacionalne zakone in druge predpise v zvezi s plačilom določenih storitev naročniki naročila oddajo na podlagi naslednjih meril:

Brez poseganja v tretji pododstavek naročnik – v primeru iz odstavka 1(a) v razpisni dokumentaciji (obvestilo o naročilu, dokumentacija o oddaji naročila, opisni ali dodatni dokumenti) – navede relativni ponder, ki velja za vsako merilo, ki je izbrano za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Ta ponder se lahko izrazi z določitvijo razpona, katerega maksimalni obseg je treba primerno prilagoditi.

Če po mnenju naročnika ponderja meril ni mogoče določiti zaradi dokazljivih razlogov, naročnik – v razpisni dokumentaciji (objave javnega razpisa, dokumentacija o oddaji naročila, opisni ali dodatni dokumenti) – navede merila v padajočem zaporedju njihove pomembnosti.

Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji po predhodnem obvestilu o naročilu lahko naročniki določijo, da se pred oddajo naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti specifikacije naročila.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju razpisa med strankami okvirnega sporazuma, kakor je določeno v drugi alinei drugega pododstavku člena 29(4).

Elektronska dražba temelji:

Naročniki, ki se odločijo za uporabo elektronske dražbe, to navedejo v obvestilu o naročilu.

Dokumentacija o oddaji naročila vsebuje med drugim naslednje podrobnosti:

Pred začetkom elektronske dražbe naročniki opravijo začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in z utežmi, ki so za njih določene.

Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, istočasno prejmejo elektronsko povabilo k predložitvi novih cen in/ali novih vrednosti; povabilo vsebuje vse ustrezne informacije v zvezi s posamezno povezavo z elektronsko opremo, ki se uporablja, ter navaja datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.

Če je treba naročilo oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se povabilu doda izid celotnega ocenjevanja zadevne ponudbe, ki je opravljeno v skladu s tehtanjem iz prvega pododstavka člena 47(2).

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih uvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula vključuje ponder za vsa merila za ocenjevanje, predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki so navedena v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, je treba za vsako variantno ponudbo določiti ločeno formulo.

Naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več od naslednjih načinov:

Kadar se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s točko (c) in po potrebi v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b), so v povabilu za udeležbo v dražbi navedeni urniki vsake faze dražbe.

Po zaključku elektronske dražbe naročniki glede na rezultate elektronske dražbe dodelijo naročilo v skladu s členom 47.

Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je določen v objavljenem obvestilu o naročilu in opredeljen v dokumentaciji o oddaji naročila.

Če se za posamezno naročilo izkaže, da so ponudbe neobičajno nizke glede na blago, gradnje ali storitve, naročnik pisno zahteva, preden zavrne takšne ponudbe, podrobne podatke o postavkah oziroma elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni.

Ti podrobni podatki se lahko nanašajo zlasti na:

Za namene odstavka 1 skupine podjetij, ki so nastale zaradi pridobitve naročila, ali podjetja, ki so z njimi povezana, ne smejo biti obravnavana kot tretje osebe.

Ponudnik v svojo ponudbo vključi izčrpen seznam takšnih podjetij. Ta seznam se uskladi z vsako poznejšo spremembo razmerja med podjetji.

Obvestila o naročilih za podizvajalce vsebujejo informacije iz Priloge V in vse ostale informacije, ki so po mnenju izbranega ponudnika koristne, ter, če je to potrebno, z odobritvijo naročnika.

Obvestila o naročilih za podizvajalce so napisana v skladu s standardno obliko, ki jo je sprejela Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 67(2).

Države članice lahko določijo tudi, da lahko izbrani ponudnik izpolni obveznost oddaje naročil podizvajalcem iz člena 21(3) ali (4) z oddajo naročil podizvajalcem na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega v skladu s pravil iz členov 51 in 53 ter iz odstavkov 1 do 5 tega člena.

Naročila podizvajalcem, temelječa na takšnem okvirnem sporazumu, se oddajo upoštevajoč omejitve določb, opredeljenih v okvirnem sporazumu. Oddajo se lahko le gospodarskim subjektom, ki so bili od začetka udeleženi pri okvirnem sporazumu. Stranke pri oddaji naročil v vseh okoliščinah predlagajo pogoje, skladne s pogoji iz okvirnega sporazuma.

Okvirni sporazum ne more veljati več kot sedem let, razen v izjemnih okoliščinah, ki se določijo z upoštevanjem pričakovane življenjske dobe katerega koli dobavljenega predmeta, instalacije ali sistema ter tehničnih težav, ki jih lahko povzroči zamenjava dobavitelja.

Okvirni sporazumi se ne smejo uporabljati neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Države članice lahko zahtevajo, da zadevna oseba zahtevo za revizijo najprej vloži pri naročniku. V tem primeru države članice zagotovijo, da se s predložitvijo takšnega zahtevka za revizijo takoj začasno prekine možnost sklenitve pogodbe.

Države članice določijo primeren način obveščanja, vključno s faksom ali elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, ki se uporabi za zahtevek za revizijo iz prvega pododstavka.

Začasna prekinitev iz prvega pododstavka se ne konča pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je naročnik poslal svoj odgovor, če je za to uporabil faks ali elektronska komunikacijska sredstva, oziroma, če so bila uporabljena druga komunikacijska sredstva, pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je naročnik poslal svoj odgovor, ali od roka 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odgovora.

Države članice zagotovijo, da sprejeti ukrepi v zvezi z revizijskimi postopki iz člena 55 vključujejo zagotovitev pooblastil:

V obeh zgornjih primerih podeljena pooblastila vključujejo pooblastilo za dodelitev nadomestila škode osebam, ki jim je bila s kršitvijo povzročena škoda.

Države članice lahko določijo, da lahko organ, pristojen za revizijske postopke, upošteva verjetne posledice začasnih ukrepov za vse interese, ki se jim lahko povzroči škoda, in javni interes, zlasti obrambne in/ali varnostne interese, ter odloči, da takšnih ukrepov ne uvede, če obstaja možnost, da bi njihove negativne posledice presegale njihove prednosti.

Odločitev o tem, da se začasni ukrepi ne uvedejo, ne posega v nobene druge pravice osebe, ki te ukrepe zahteva.

Razen v primerih, določenih v členih 60 do 62, se učinki izvajanja pooblastil iz odstavka 1 tega člena na pogodbo, ki se sklene po oddaji naročila, določijo v skladu z nacionalno zakonodajo.

Poleg tega lahko država članica, razen kadar je treba odločitev razveljaviti pred dodelitvijo nadomestila za škodo, določi, da se po sklenitvi pogodbe v skladu s členom 55(6), odstavkom 3 tega člena ali členi 57 do 62, pooblastila organa, pristojnega za revizijske postopke, omejijo na dodelitev odškodnine vsem osebam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve.

Kadar organi, pristojni za revizijske postopke, po svoji naravi niso sodni, vedno navedejo pisne razloge za svoje odločitve. Poleg tega je v takem primeru treba določiti postopke, s katerimi je kakršen koli domnevno nezakoniti ukrep, ki ga sprejme revizijski organ, ali vsaka domnevna napaka pri izvrševanju dodeljenih pristojnosti lahko predmet sodnega postopka ali revizije drugega organa, ki je sodišče v smislu člena 234 Pogodbe ter neodvisen od naročnika in tudi od revizijskega organa.

Člani takšnega neodvisnega organa so imenovani in razrešeni pod istimi pogoji kakor člani sodstva, kar zadeva organ oblasti, odgovoren za njihovo imenovanje, mandat in razrešitev. Vsaj predsednik tega neodvisnega organa ima enake pravne in strokovne kvalifikacije kot sodniki. Sklepi neodvisnega organa so pravno zavezujoči na načine, ki jih določi vsaka država članica.

Države članice zagotovijo, da za revizijo pristojni organi jamčijo zadostno raven tajnosti zaupnih podatkov ali drugih podatkov v dosjejih, ki so jih posredovale stranke, ter da od začetka do konca postopka ravnajo v skladu z obrambnimi in/ali varnostnimi interesi.

V ta namen lahko države članice odločijo, da ima določen organ izključno pristojnost za revizijo naročil na področju obrambe in varnosti.

V vsakem primeru lahko države članice določijo, da lahko le člani revizijskih organov, ki so osebno pooblaščeni za ravnanje z zaupnimi podatki, pregledajo zahtevke za revizijo, ki vsebujejo takšne podatke. Uvedejo lahko tudi določene varnostne ukrepe v zvezi z registracijo zahtevkov za revizijo, vložitvijo dokumentov in hrambo dosjejev.

Države članice določijo, kako revizijski organi uskladijo tajnost zaupnih podatkov s spoštovanjem pravic obrambe, ter v primeru sodnega postopka ali revizije s strani organa, ki je sodišče v smislu člena 234 Pogodbe, to določijo tako, da je postopek v celoti skladen s pravico do pravičnega in poštenega sojenja.

Do sklenitve pogodbe, ki sledi odločitvi o oddaji naročila s področja uporabe te direktive, ne sme priti pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom in kandidatom po faksu ali po elektronskih komunikacijskih sredstvih pošlje odločitev o oddaji naročila oziroma, če so bila uporabljena druga komunikacijska sredstva, pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bilo zadevnim ponudnikom in kandidatom poslano obvestilo o odločitvi o oddaji naročila, ali od roka 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odločitve o oddaji naročila.

Zadevni ponudniki so tisti, ki niso bili dokončno izključeni. Izključitev je dokončna, če je bil zadevni ponudnik o njej obveščen in jo neodvisni revizijski organ šteje za zakonito ali če izključitev ne more več biti predmet revizijskega postopka.

Zadevni kandidati so tisti, ki jim naročnik ni zagotovil informacij o zavrnitvi njihovih prošenj pred objavo odločitve o oddaji naročila zadevnim ponudnikom.

Sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku in kandidatu spremljata:

Države članice zagotovijo, da naročilo za neveljavno razglasi revizijski organ, neodvisen od naročnika, oziroma da je neveljavnost naročila rezultat odločitve takšnega revizijskega organa v naslednjih primerih:

Države članice lahko določijo, da revizijski organ, neodvisen od naročnika, naročila ne šteje za neveljavno – čeprav je bilo oddano nezakonito – na podlagi utemeljitev, navedenih v odstavku 1, če revizijski organ po preučitvi vseh zadevnih vidikov ugotovi, da bi bilo treba zaradi nujnih ali neizbežnih zahtev v zvezi s splošnim interesom, še posebej v zvezi z obrambnimi in/ali varnostnimi interesi, ohraniti učinke naročila.

Gospodarski interesi v zvezi z veljavnostjo naročila se lahko upoštevajo kot nujni ali neizbežni razlogi v zvezi z splošnim interesom v smislu prvega pododstavka le, če bi neveljavnost povzročila nesorazmerne posledice.

Vendar pa gospodarski interesi, neposredno povezani z zadevnim naročilom, niso nujni ali neizbežni razlogi v zvezi s splošnim interesom v smislu prvega pododstavka. Gospodarski interesi, neposredno povezani z naročilom, med drugim zajemajo stroške, ki nastanejo zaradi zamud pri izvajanju naročila, stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja novega postopka za oddajo naročila, stroške, ki nastanejo zaradi zamenjave gospodarskega subjekta, ki izvaja naročilo, in stroške pravnih obveznosti, ki nastanejo zaradi neveljavnosti.

V vsakem primeru se naročilo ne šteje za neveljavno, če bi posledice te neučinkovitosti resno ogrozile sam obstoj širšega obrambnega ali varnostnega programa, ki je bistven za varnostne interese države članice.

V tem primeru določijo države članice alternativne kazni v smislu člena 61(2), ki se bodo uporabile namesto tega.

Države članice določijo, da se odstavek 1(a) ne uporablja, če:

Države članice določijo, da se odstavek 1(c) ne uporablja, če:

Alternativne kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Alternativne kazni so:

Države članice lahko revizijskemu organu podelijo široke diskrecijske pravice, da upošteva vse bistvene dejavnike, vključno z resnostjo kršitve, vedenjem naročnika, v primerih iz člena 60(2) pa tudi, v kolikšni meri določena pogodba ostaja v veljavi.

Dodelitev nadomestila za škodo ne pomeni ustrezne kazni za namene tega odstavka.

Države članice lahko določijo, da je treba zahtevek za revizijo v skladu s členom 60(1) vložiti:

V 21 koledarskih dneh od prejema obvestila iz odstavka 2 zadevna država članica Komisiji sporoči:

Komisija ob spremembi pragov iz člena 69 Direktive 2004/17/ES spremeni tudi prage iz člena 8 te direktive, tako da uskladi:

▼M7

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66a za spremembo pragov iz prvega pododstavka.

Komisija lahko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 67(2) spremeni:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66a za spremembo:

Države članice do 21. avgusta 2011 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.