EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02009L0040-20100728
Directive 2009/40/EC of the European Parliament and of the Council of 6 May 2009 on roadworthiness tests for motor vehicles and their trailers (Recast) (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)
Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)
No longer in force
2009L0040 — SL — 28.07.2010 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA 2009/40/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (prenovitev) (UL L 141, 6.6.2009, p.12) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2010/48/EU Besedilo velja za EGP z dne 5. julija 2010 |
L 173 |
47 |
8.7.2010 |
|
DIREKTIVA 2009/40/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 6. maja 2009
o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov
(prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 71 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 2 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Direktiva Sveta 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov ( 3 ), je bila večkrat ( 4 ) bistveno spremenjena. Ker bo direktiva še spremenjena, bi jo bilo treba zaradi jasnosti prenoviti. |
|
(2) |
V okviru skupne prometne politike naj promet nekaterih vozil v Skupnosti poteka v najbolj ugodnih razmerah za varnost in konkurenčne pogoje med prevozniki v državah članicah. |
|
(3) |
Rast cestnega prometa ter posledično povečanje nevarnosti in negativnih vplivov za vse države članice pomenita podobne varnostne težave glede na vrsto in težo. |
|
(4) |
Preskušanje med življenjskim ciklom vozila naj bi bilo razmeroma preprosto, hitro in poceni. |
|
(5) |
Zato je treba v posamičnih direktivah opredeliti minimalne predpise in postopke Skupnosti za preskušanje postavk iz te direktive. |
|
(6) |
Predpise in postopke, določene s posamičnimi direktivami, je treba hitro prilagoditi tehničnemu napredku in za lažje izvajanje potrebnih ukrepov vzpostaviti postopek tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v odboru za prilagajanje Direktive o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov tehničnemu napredku. |
|
(7) |
Pri zavornih sistemih je težko določiti vrednosti za takšne stvari, kot so nastavitev zračnega tlaka in časov njegovega dviga, glede na različnost opreme in postopkov znotraj Skupnosti. |
|
(8) |
Vsi, ki jih preskušanje vozil zadeva, priznavajo, da lahko postopek preskušanja in zlasti vprašanje, ali se vozilo preskuša obremenjeno, delno obremenjeno ali neobremenjeno, vplivata na stopnjo zaupanja preskuševalcev v tehnično brezhibnost zavornega sistema. |
|
(9) |
Določitev referenčnih vrednosti zavornega učinka za različne pogoje obremenitve za vsak model vozila bi morala pomagati vzpostaviti to zaupanje. Ta direktiva bi morala omogočiti preskušanje po tem postopku kot drugo možnost preskušanja minimalnih vrednosti zmogljivosti za vsako kategorijo vozil. |
|
(10) |
V zvezi z zavornimi sistemi na področje uporabe te direktive sodijo predvsem vozila, ki jim je bila podeljena homologacija sestavnega dela v skladu z Direktivo Sveta 71/320/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic o zavornih napravah določenih kategorij motornih in priklopnih vozil ( 5 ), čeprav se priznava, da je bila nekaterim vrstam vozil ta homologacija podeljena v skladu z nacionalnimi predpisi, ki se lahko razlikujejo od določb omenjene direktive. |
|
(11) |
Države članice lahko razširijo določbe o zavornem preskusu z vključitvijo vozil ali preskusnih postavk zunaj področja uporabe te direktive. |
|
(12) |
Države članice lahko poostrijo zavorni preskus ali povečajo pogostost preskušanja. |
|
(13) |
Cilj te direktive je z rednimi preskusi emisij izpušnih plinov ohraniti nizko raven emisij v celotni življenjski dobi vozila in zagotoviti, da se vozila, ki so glavni onesnaževalci, umaknejo iz prometa, dokler niso primerno vzdrževana. |
|
(14) |
Slaba nastavitev in nezadostno vzdrževanje ne škodujeta le motorju, temveč tudi okolju, ker povzročata povečano onesnaževanje in porabo goriva. Pomembno je, da se razvija okolju prijazen promet. |
|
(15) |
Pri motorjih na kompresijski vžig (dizelski motorji) velja, da je meritev motnosti izpušnih plinov ustrezen kazalec stanja vzdrževanosti vozila v zvezi z emisijami. |
|
(16) |
Pri motorjih na prisilni vžig (bencinski motorji) velja, da je meritev emisij ogljikovega monoksida iz izpušne cevi, ko je motor v prostem teku, ustrezen kazalec stanja vzdrževanosti vozila v zvezi z emisijami. |
|
(17) |
Zelo verjetno je, da bo stopnja napak pri preskusih emisije izpušnih plinov vozil, ki niso redno vzdrževana, visoka. |
|
(18) |
Pri vozilih z bencinskimi motorji, za katere predpisi homologacije določajo, da morajo biti opremljeni z naprednimi sistemi za nadzor emisij, kot so tristezni katalizatorji z zaznavalom lambda, morajo biti merila rednih preskusov emisij strožja kakor za običajna vozila. |
|
(19) |
Direktiva 98/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil ( 6 ) od leta 2000 zahteva za avtomobile z bencinskim motorjem in lahka gospodarska vozila uvedbo vgrajenih sistemov za diagnostiko na vozilu (OBD), s katerimi se spremlja delovanje sistema za uravnavanje emisij vozila v obratovanju. Prav tako se sistemi OBD od leta 2003 zahtevajo tudi za nova vozila z dizelskim motorjem. |
|
(20) |
Države članice lahko po potrebi iz področja uporabe te direktive izvzamejo nekatera vozila, ki so v zgodovinskem interesu. Za taka vozila lahko določijo tudi lastne predpise preskušanja. Taka pravica seveda ne sme voditi do uporabe strožjih predpisov od tistih, po katerih so bila taka vozila prvotno zasnovana. |
|
(21) |
Na voljo so enostavni, enotni sistemi za diagnostiko, ki jih lahko organizacije za tehnične preglede uporabljajo za preskušanje pretežne večine vozil, opremljenih z omejevalniki hitrosti. Pri vozilih, ki s takim takoj razpoložljivim orodjem za diagnostiko niso preverljiva, bodo morali organi bodisi uporabiti opremo, ki jo daje na voljo proizvajalec vozila, bodisi sprejeti ustrezno certifikacijo za preskušanje od proizvajalca vozila ali njegove franšizne organizacije. |
|
(22) |
Redno preverjanje pravilnega delovanja omejevalnika hitrosti bi moralo biti olajšano pri vozilih, ki bodo opremljena z novo zapisovalno opremo (digitalnim tahografom) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2135/98 z dne 24. septembra 1998 o spremembi Uredbe (EGS) št. 3821/85 o tahografu v cestnem prometu in Direktive 88/599/EGS glede uporabe uredb (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 ( 7 ). Nova vozila so s takšno opremo opremljena od leta 2003 naprej. |
|
(23) |
Tehnične zahteve za taksije in rešilne avtomobile so podobne zahtevam za zasebna vozila. Zato so lahko postavke, ki se preverjajo, podobne, čeprav je pogostost preskusov različna. |
|
(24) |
Vsaka država članica mora v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da se tehnični pregledi izvajajo po postopkih in visokih standardih. |
|
(25) |
Komisija naj preverja praktično uporabo te direktive. |
|
(26) |
Ker ciljev predlaganega ukrepa, in sicer uskladitve pravil o tehničnih pregledih, da se prepreči izkrivljanje konkurence med cestnimi prevozniki ter zagotovi pravilni pregled in vzdrževanje vozil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev. |
|
(27) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 8 ). |
|
(28) |
Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za opredelitev določenih minimalnih predpisov in postopkov za preskušanje in za njihovo prilagoditev tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
|
(29) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge III – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
1. V vsaki državi članici se na motornih vozilih, registriranih v tej državi, ter njihovih priklopnikih in polpriklopnikih opravljajo redni tehnični pregledi v skladu s to direktivo.
2. Kategorije preskušanih vozil, pogostost tehničnih pregledov in postavke, ki jih je treba preskusiti, so navedeni v prilogah I in II.
Člen 2
Tehnične preglede po tej direktivi opravljajo država članica ali nosilci javnih pooblastil ali pa organizacije ali ustanove, ki jih imenuje in neposredno nadzira država, vključno z ustrezno pooblaščenimi zasebnopravnimi organizacijami. Države članice si morajo zlasti vsestransko prizadevati za zagotovitev objektivnosti in visoke kakovosti preskušanja vozil, kadar organizacije, imenovane kot centri za izvedbo tehničnih pregledov, opravljajo tudi popravila motornih vozil.
Člen 3
1. Države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni, da je mogoče dokazati, da je vozilo opravilo tehnični pregled, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz te direktive.
O teh ukrepih uradno obvestijo druge države članice in Komisijo.
2. Vsaka država članica na enaki podlagi, kot če bi sama izdala dokazilo, prizna dokazilo, izdano v drugi državi članici, da je motorno vozilo, registrirano na ozemlju te druge države, skupaj s svojim priklopnikom ali polpriklopnikom opravilo tehnični pregled, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz te direktive.
3. Države članice uporabijo ustrezne postopke za ugotavljanje, če je to izvedljivo, ali zmogljivost zavor vozil, registriranih na njihovem ozemlju, izpolnjuje zahteve iz te direktive.
POGLAVJE II
IZJEME
Člen 4
1. Države članice imajo pravico, da s področja uporabe te direktive izvzamejo vozila, ki pripadajo oboroženim silam, policiji in gasilski službi.
2. Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo izvzamejo s področja uporabe te direktive določena vozila, ki obratujejo ali se uporabljajo v izjemnih pogojih, ter vozila, ki se nikoli ali skoraj nikoli ne uporabljajo na javnih cestah, vključno z vozili v zgodovinskem interesu, izdelanimi pred 1. januarjem 1960, ali z vozili, ki so začasno umaknjena iz prometa, ali zanje sprejmejo posebne določbe.
3. Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo za vozila v zgodovinskem interesu določijo svoje predpise preskušanja.
Člen 5
Ne glede na določbe prilog I in II lahko države članice:
(a) prenesejo na zgodnejši termin datum za prvi obvezni tehnični pregled in po potrebi predajo vozilo v pregled pred registracijo;
(b) skrajšajo časovni razmik med dvema zaporednima obveznima pregledoma;
(c) predpišejo obvezen preskus neobvezne dodatne opreme;
(d) povečajo število postavk preskusa;
(e) razširijo zahtevo po rednem pregledu na druge kategorije vozil;
(f) predpišejo posebne dodatne preskuse;
(g) za vozila, registrirana na svojem ozemlju, določijo višje minimalne vrednosti zavorne učinkovitosti, kakor so določeni v Prilogi II, in vključijo preskus na vozilih z višjimi obremenitvami, če ti predpisi ne presegajo tistih o prvotni homologaciji vozila.
POGLAVJE III
KONČNE DOLOČBE
Člen 6
1. Komisija sprejme posamične direktive, potrebne za opredelitev minimalnih predpisov in postopkov za preskušanje postavk iz Priloge II, kot tudi spremembe, potrebne zaradi prilagoditve teh predpisov in postopkov tehničnemu napredku.
2. Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7(2).
Člen 7
1. Komisiji pomaga Odbor za prilagajanje Direktive o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov tehničnemu napredku.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 8
Najpozneje tri leta po uvedbi rednega preskušanja naprav za omejevanje hitrosti Komisija na podlagi pridobljenih izkušenj preuči, ali predvideni preskusi zadostujejo za odkrivanje pokvarjenih ali prirejenih naprav za omejevanje hitrosti ter ali je treba spremeniti veljavna pravila.
Člen 9
Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 10
Direktiva 96/96/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge III, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo aktov, ki so določeni v delu B Priloge III.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo, se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.
Člen 11
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 12
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
KATEGORIJE VOZIL, ZA KATERE JE TREBA OPRAVITI TEHNIČNE PREGLEDE, IN POGOSTOST PREGLEDOV
|
Kategorije vozil |
Pogostost pregledov |
|
1. Motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega |
Eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsako leto |
|
2. Motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso, ki presega 3 500 kg |
Eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsako leto |
|
3. Priklopniki in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso, ki presega 3 500 kg |
Eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsako leto |
|
4. Taksiji, rešilni avtomobili |
Eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsako leto |
|
5. Motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3 500 kg, razen kmetijskih traktorjev in strojev |
Štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsaki dve leti |
|
6. Motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, z ne več kot osmimi sedeži razen vozniškega |
Štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsaki dve leti |
PRILOGA II
POSTAVKE OBVEZNEGA PRESKUSA
|
KAZALO |
|
|
1. |
Uvod |
|
2. |
Obseg pregleda |
|
3. |
Potrdilo o tehničnem pregledu |
|
4. |
Minimalne zahteve pregleda |
|
0. |
identifikacija vozila |
|
1. |
zavorna oprema |
|
2. |
krmiljenje |
|
3. |
vidljivost |
|
4. |
svetlobna oprema in deli električnega sistema |
|
5. |
osi, kolesa, pnevmatike, obesitev |
|
6. |
podvozje in povezava podvozja |
|
7. |
druga oprema |
|
8. |
emisije |
|
9. |
dodatni preskusi za vozila za prevoz potnikov M2 in M3 |
1. UVOD
V tej prilogi so opredeljeni sistemi in sestavni deli preskušanih vozil, postopki njihovega preskušanja in merila, ki jih je treba uporabiti pri določanju, ali je stanje vozila sprejemljivo.
Kadar se izkažejo pomanjkljivosti vozila glede postavk pregleda s seznama, morajo pristojni organi držav članic sprejeti postopek za določitev pogojev, pod katerimi se vozilo lahko uporablja, preden opravi nov tehnični pregled.
Pregled mora zajeti vsaj v nadaljevanju navedene postavke, če se te nanašajo na opremo vozila, ki se preskuša v zadevni državi članici.
Pri izvajanju pregledov je treba uporabljati trenutno razpoložljive tehnike in opremo, ne smejo pa se uporabljati orodja za demontažo ali odstranitev katerega koli dela vozila.
Vse postavke s seznama je treba šteti kot obvezne za redne preglede vozil, razen tistih, ki so označene z oznako (X) ter se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za redne preglede.
„Razlogi za neustreznost“ se ne uporabljajo v primerih, ko se nanašajo na zahteve, ki ob prvi registraciji ali začetku uporabe niso bile predpisane v ustrezni zakonodaji o homologaciji vozil ali zahtevah glede naknadnega opremljanja.
Kadar je določen vizualni postopek pregleda, to pomeni, da si mora kontrolor postavke ne le ogledati, temveč mora, kadar je to primerno, tudi ravnati z njimi, oceniti hrup ali uporabiti vsa druga ustrezna sredstva pregleda brez uporabe opreme.
2. OBSEG PREGLEDA
Pregled vključuje vsaj naslednje postavke, če se nanašajo na vgrajeno opremo preskušanega vozila:
0. identifikacijo vozila;
1. zavorno opremo;
2. krmiljenje;
3. vidljivost;
4. svetlobno opremo in dele električnega sistema;
5. osi, kolesa, pnevmatike, obesitev;
6. podvozje in povezavo podvozja;
7. drugo opremo;
8. emisije;
9. dodatne preskuse za vozila za prevoz potnikov M2 in M3.
3. POTRDILO O TEHNIČNEM PREGLEDU
Upravljavca vozila ali voznika je treba pisno obvestiti o pomanjkljivostih, rezultatu pregleda in pravnih posledicah.
Potrdila o tehničnem pregledu, izdana ob obveznih rednih pregledih vozil, vključujejo vsaj naslednje elemente:
1. identifikacijsko številko vozila (številka VIN);
2. številko registrske tablice in oznako države registracije;
3. kraj in datum pregleda;
4. stanje kilometrskega števca ob pregledu, če je na voljo;
5. razred vozila, če je na voljo;
6. ugotovljene pomanjkljivosti (priporoča se uporaba številčnega vrstnega reda iz odstavka 5 te priloge) in njihovo kategorijo;
7. splošno oceno vozila;
8. datum naslednjega rednega pregleda (če ta podatek ni drugače zagotovljen);
9. naziv pooblaščene organizacije, ki je opravila pregled, in podpis ali identifikacija kontrolorja, odgovornega za pregled.
4. MINIMALNE ZAHTEVE PREGLEDA
Pregled vključuje vsaj v nadaljevanju navedene postavke ter minimalne predpise in postopke. Razlogi za neustreznost so primeri pomanjkljivosti, ki se lahko odkrijejo.
|
Postavka |
Postopek |
Razlogi za neustreznost |
|
0. IDENTIFIKACIJA VOZILA |
||
|
0.1 Registrske tablice (če je določeno v zahtevah ()) |
Vizualni pregled. |
(a) Napis manjka ali je nečitljiv. (b) Text saknas eller är oläslig. (c) Niso skladne z dokumenti vozila ali zapisi. |
|
0.2 Identifikacija vozila – številka podvozja/serijska številka |
Vizualni pregled. |
(a) Manjka ali je ni mogoče najti. (b) Nepopolna, nečitljiva. (c) Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi. |
|
1. ZAVORNA OPREMA |
||
|
1.1 Mehansko stanje in delovanje |
||
|
1.1.1 Pedalo delovne zavore/tečaj ročnega vzvoda |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: med pregledom vozil s servosistemi zaviranja mora biti motor ugasnjen. |
(a) Tečaj pretesen. (b) Čezmerna obraba ali zračnost. |
|
1.1.2 Stanje pedala/ročnega vzvoda in prosti hod naprave za upravljanje zavor |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: med pregledom vozil s servosistemi zaviranja mora biti motor ugasnjen. |
(a) Čezmeren ali nezadosten rezervni hod. (b) Naprava za upravljanje zavore se ne sprošča pravilno. (c) Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena. |
|
1.1.3 Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji |
Vizualni pregled sestavnih delov pri običajnem delovnem tlaku. Preveriti je treba čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ter delovanje opozorilne naprave, večkrožnega varnostnega ventila in razbremenilnega ventila. |
(a) Nezadosten zračni tlak/podtlak za pomoč pri vsaj dvakratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek). (b) Čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ni v skladu z zahtevami (1). (c) Večkrožni varnostni ventil ali razbremenilni ventil ne deluje. (d) Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka. (e) Zunanja poškodba lahko vpliva na delovanje zavornega sistema. |
|
1.1.4 Opozorilnik ali merilec, ki kaže prenizek tlak. |
Preverjanje delovanja. |
Slabo delovanje ali pokvarjen merilec oziroma opozorilnik. |
|
1.1.5 Ročno upravljani krmilni ventil zavore |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Razpokan, poškodovan ali čezmerno obrabljen krmilni ventil. (b) Krmiljenje ventilskega vretena nezanesljivo ali ventil nezanesljiv. (c) Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu. (d) Nezadovoljivo delovanje. |
|
1.1.6 Sprožilo parkirne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka parkirne zavore, elektronska parkirna zavora |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Zaskočka ne drži pravilno. (b) Čezmerna obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma. (c) Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev. (d) Sprožilo manjka, je poškodovano ali ne deluje. (e) Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje. |
|
1.1.7 Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji itd.) |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Poškodovan ventil ali čezmerno uhajanje zraka. (b) Čezmerno puščanje olja iz kompresorja. (c) Ventil nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen. (d) Puščanje ali uhajanje tekočine hidravličnih zavor. |
|
1.1.8 Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske) |
Izklopite in ponovno vklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom. |
(a) Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil. (b) Pokrov ali ventil nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen. (c) Čezmerno uhajanje. (d) Nepravilno delovanje. |
|
1.1.9 Tlačna posoda hranilnika energije |
Vizualni pregled. |
(a) Posoda je poškodovana, razjedena ali iz nje uhaja. (b) Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje. (c) Posoda nezanesljivo pritrjena ali neustrezno nameščena. |
|
1.1.10 Servozavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi) |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Servo enota je okvarjena ali neučinkovita. (b) Glavni zavorni valj je okvarjen ali pušča. (c) Glavni zavorni valj je nezanesljiv. (d) Nezadostna količina zavorne tekočine. (e) Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja. (f) Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena. (g) Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine. |
|
1.1.11 Toge zavorne cevi |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Neposredna nevarnost okvare ali loma. (b) Uhajanje iz cevi ali povezav. (c) Poškodovane ali čezmerno razjedene cevi. (d) Napačno nameščene cevi. |
|
1.1.12 Gibljive zavorne cevi |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Neposredna nevarnost okvare ali loma. (b) Zavorne cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke. (c) Uhajanje iz cevi ali povezav. (d) Izbokline na ceveh pod tlakom. (e) Porozne cevi. |
|
1.1.13 Zavorne obloge in ploščice |
Vizualni pregled. |
(a) Čezmerna obraba oblog ali ploščic. (b) Obloge ali ploščice onesnažene (olje, mast itd.). (c) Obloge ali ploščice manjkajo. |
|
1.1.14 Zavorni bobni, koluti |
Vizualni pregled. |
(a) Čezmerna obraba bobna ali koluta, čezmerno zbrazdani, razpokani, nezanesljivo pritrjeni ali zlomljeni. (b) Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.) (c) Boben ali kolut manjka. (d) Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena. |
|
1.1.15 Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, spoji |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Poškodovani ali zavozlani potegi. (b) Čezmerno obrabljeni ali razjedeni sestavni deli. (c) Bovden poteg, drog ali spoj nezanesljivi. (d) Pomanjkljivo vodilo bovden potega. (e) Omejevanje prostega hoda zavornega sistema. (f) Neobičajno premikanje ročic/spojev, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo. |
|
1.1.16 Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji) |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Sprožilo razpokano ali poškodovano. (b) Sprožilo pušča. (c) Sprožilo nezanesljivo pritrjeno ali neustrezno nameščeno. (d) Sprožilo čezmerno razjedeno. (e) Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane. (f) Manjka pokrov za zaščito pred prahom ali pa je čezmerno poškodovan. |
|
1.1.17 Ventil za zaznavanje obremenitve |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Pomanjkljiva povezava. (b) Nepravilna nastavitev povezave. (c) Ventil je zataknjen ali ne deluje. (d) Ventil manjka. (e) Manjka tablica s podatki. (f) Podatki so nečitljivi ali niso skladni z zahtevami (). |
|
1.1.18 Regulatorji zračnosti in opozorilniki |
Vizualni pregled. |
(a) Regulator poškodovan, zataknjen ali se nepravilno giba, je čezmerno obrabljen ali nepravilno nastavljen. (b) Pomanjkljiv regulator. (c) Nepravilno nameščen ali zamenjan. |
|
1.1.19 Trajnostni zavorni sistem (kadar je nameščen ali zahtevan) |
Vizualni pregled. |
(a) Nezanesljivi konektorji ali okovje. (b) Sistem je vidno pomanjkljiv ali manjka. |
|
1.1.20 Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila |
Izklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom. |
Zavora priklopnega vozila ne deluje samodejno, kadar je spojka izklopljena. |
|
1.1.21 Celoten zavorni sistem |
Vizualni pregled. |
(a) Druge naprave v sistemu (na primer črpalka za sredstvo proti zamrznitvi, sušilnik itd.): zunanje poškodbe ali čezmerna razjedenost, ki negativno vplivajo na zavorni sistem. (b) Puščanje zraka ali sredstva proti zamrznitvi. (c) Kateri koli sestavni del je nezanesljivo pritrjen ali neustrezno nameščen. (d) Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela (1). |
|
1.1.22 Priključki za preverjanje (kadar so nameščeni ali zahtevani) |
Vizualni pregled. |
(a) Manjkajo. (b) Poškodovani, neuporabni ali puščajo. |
|
1.2 Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore |
||
|
1.2.1 Zmogljivost |
Med preskušanjem na napravi za statično preskušanje zavor, ali če to ni mogoče, med preskušanjem na cesti, postopoma povečajte zmogljivost do najvišje moči. |
(a) Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. (b) Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma, pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran. (c) Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). (d) Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu. (e) Čezmerno nihanje zavorne sile med vsakim celotnim vrtljajem kolesa. |
|
1.2.2 Učinkovitost |
Preskušanje na napravi za statično preskušanje zavor, ali če to zaradi tehničnih razlogov ni mogoče, preskušanje na cesti z uporabo merilnika pojemkov hitrosti. Vozila ali priklopnik z največjo dovoljeno maso, ki presega 3 500 kg, je treba pregledati na podlagi standardov ISO 21069 ali enakovrednih metod. Preskušanje na cesti je treba izvajati v suhih razmerah na ravni cesti. |
Ne dosega naslednjih minimalnih vrednosti: Vozila, prvič registrirana po začetku veljavnosti te direktive: — kategorija N1: 50 % — kategorija M1: 58 % — kategoriji N2 in N3: 50 % — kategoriji N2 in N3: 50 % — — kategorije O2 (XX) (), O3 in O4: —— za polpriklopnike: 45 % — za priklopnike z vrtljivim ojesom: 50 % Vozila, registrirana pred začetkom veljavnosti te direktive: kategorija N1: 45 % kategorije M1, M2 in M3: 50 % (2) kategoriji N2 in N3: 43 % (3) kategorije O2 (XX) (),O3 in O4: 40 % (4) druge kategorije (XX) (): — kategorije L (obe zavori): —— kategorija L1e: 42 % — kategoriji L2e, L6e: 40 % — kategorija L3e: 50 % — kategorija L4e: 46 % — kategoriji L5e, L7e: 44 % — kategorije L (zavore na zadnjih kolesih): —— vse kategorije 25 % |
|
1.3 Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema) |
||
|
1.3.1 Zmogljivost |
Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.1. |
(a) Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. (b) Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % največjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma, pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran. (c) Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). |
|
1.3.2 Učinkovitost |
Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.2. |
Zavorni učinek manj kot 50 % (5) zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na največjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev. (Razen L1e och L3e). |
|
1.4 Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore |
||
|
1.4.1 Zmogljivost |
Zavoro uporabite med preskušanjem na napravi za statično preskušanje zavor in/ali preskušanjem na cesti z merilnikom pojemkov hitrosti. |
Zavora na eni strani ne deluje oziroma je odklon vozila pri preskušanju na cesti od ravne črte pretiran. |
|
1.4.2 Učinkovitost |
Preskušanje na napravi za statično preskušanje zavor ali s preskušanjem na cesti z uporabo prikazovalnega ali zapisovalnega merilnika pojemkov hitrosti ali z vozilom na strmini z znanim naklonom. Tovorna vozila morajo biti med preskušanjem obremenjena, če je to mogoče. |
Za vse kategorije vozil je zavorni koeficient manjši od 16 % glede na največjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na največjo dovoljeno kombinirano maso vozila, kar je višje. (Razen L1e in L3e.) |
|
1.5. Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema |
Vizualni pregled in, kadar je to mogoče, preskus, ali sistem deluje. |
(a) Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne uporablja se za sistem motorne zavore). (b) Sistem ne deluje. |
|
1.6 Sistem proti blokiranju koles (ABS) |
Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave. |
(a) Slabo delovanje opozorilne naprave. (b) Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. (c) Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani. (d) Poškodovana električna napeljava. (e) Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani. |
|
1.7 Elektronski zavorni sistem (EBS) |
Vizualni pregled opozorilne naprave. |
(a) Slabo delovanje opozorilne naprave. (b) Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. |
|
2. KRMILJENJE |
||
|
2.1 Mehansko stanje |
||
|
2.1.1 Stanje krmilnega mehanizma |
Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter se kolesa ne dotikajo tal ali so na vrtljivem podstavku, zavrtite volan od ene do druge skrajne lege. Vizualni pregled delovanja krmilnega mehanizma. |
(a) Neenakomerno delovanje mehanizma. (b) Zvit volanski drog ali obrabljeni utori. (c) Čezmerno obrabljen volanski drog. (d) Čezmeren hod volanskega droga. (e) Puščanje. |
|
2.1.2 Pritrditev ohišja krmilnega mehanizma |
Ko je vozilo na jašku ali dvigalu ter so kolesa na tleh pod maso vozila, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled pritrditve ohišja na podvozje. |
(a) Ohišje krmilnega mehanizma ni pravilno pritrjeno. (b) Raztegnjene pritrdilne luknje v podvozju. (c) Pritrdilni sorniki manjkajo ali so zlomljeni. (d) Ohišje krmilnega mehanizma je zlomljeno. |
|
2.1.3 Stanje krmilnega vzvodja |
Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled sestavnih elementov krmilja glede obrabe, zloma in varnosti. |
(a) Medsebojno premikanje med sestavnimi deli, ki bi morali biti pritrjeni. (b) Čezmerna obraba zgibov. (c) Zlomi ali deformacije katerega koli sestavnega dela. (d) Ni blokirnih naprav. (e) Neporavnanost sestavnih delov (na primer jarmovega droga ali stabilizatorja). (f) Neustrezno popravilo ali sprememba. (g) Pokrov za zaščito pred prahom manjka, je poškodovan ali huje okvarjen. |
|
2.1.4 Delovanje krmilnega vzvodja |
Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh in motor deluje (servokrmiljenje), zavrtite volan od ene do druge skrajne lege. Vizualni pregled gibanja vzvodja. |
(a) Gibanje krmilnega vzvodja udarja ob pritrjen sestavni del podvozja. (b) Omejevalniki ne delujejo ali manjkajo. |
|
2.1.5 Servokrmiljenje |
Preverite puščanje in raven tekočine hidravličnih zavor (če je vidno) v krmilnem sistemu. Ko so kolesa na tleh in motor deluje, preverite, ali sistem servokrmiljenja deluje. |
(a) Puščanje tekočine. (b) Nezadostna količina tekočine. (c) Mehanizem ne deluje. (d) Mehanizem je zlomljen ali nezanesljiv. (e) Neporavnanost sestavnih delov ali drgnjenje. (f) Neustrezno popravilo ali sprememba. (g) Kabli/cevi so poškodovani, čezmerno razjedeni. |
|
2.2 Volan, drog in krmilo |
||
|
2.2.1 Stanje volana/krmila |
Ko so kolesa na tleh, zavrtite volan z ene na drugo stran pod pravim kotom na drog in narahlo pritisnite navzdol in navzgor. Vizualni pregled zračnosti. |
(a) Medsebojno premikanje med volanom in drogom, ki kaže zrahljanost. (b) Ni blokirne naprave na pestu volana. (c) Pesto volana, obod ali napere so zlomljeni ali zrahljani. |
|
2.2.2 Volanski drog/jarmi in vilice |
Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na tleh, porinite in povlecite volan v smeri droga ter porinite volan/krmilo v različne smeri pod pravim kotom na drog/vilice. Vizualni pregled zračnosti in stanja gibljivih spojk ali kardanskih zgibov. |
(a) Čezmeren hod središča volana navzgor ali navzdol. (b) Čezmeren hod vrha droga radialno od osi stebra. (c) Okvarjena gibljiva spojka. (d) Pomanjkljiva pritrditev. (e) Neustrezno popravilo ali sprememba. |
|
2.3 Zračnost krmiljenja |
Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na kolesih, je motor prižgan pri vozilih s servokrmiljenjem, kolesa pa so naravnana naprej, narahlo obrnite volan v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri, kolikor je mogoče, ne da bi premaknili kolesa. Vizualni pregled prostega hoda. |
Čezmeren prosti hod krmiljenja (na primer hod točke na obodu presega eno petino premera volana ali ni v skladu z zahtevami (). |
|
2.4 Nastavitev koles (X) () |
Preverite nastavitev krmiljenih koles z ustrezno opremo |
Nastavitev ni skladna s podatki proizvajalca vozila ali zahtevami (). |
|
2.5 Vrtljivi podstavki krmiljene osi priklopnika |
Vizualni pregled ali uporaba posebej prilagojenega detektorja zračnosti koles. |
(a) Sestavni del je poškodovan ali razpokan. (b) Čezmerna zračnost. (c) Pomanjkljiva pritrditev. |
|
2.6 Elektronsko servokrmiljenje (EPS) |
Vizualni pregled in preverjanje skladnosti med kotom volana in kotom koles pri ugasnjenem/prižganem motorju. |
(a) Kontrolna lučka EPS kaže na kakršno koli napako v sistemu. (b) Neskladnost med kotom volana in kotom koles. (c) Servokrmiljenje ne deluje. |
|
3. VIDLJIVOST |
||
|
3.1 Vidno polje |
Vizualni pregled z vozniškega sedeža. |
Ovira v vidnem polju voznika, ki bistveno vpliva na njegov pogled naprej ali bočni pogled. |
|
3.2 Stanje stekla |
Vizualni pregled. |
(a) Počeno ali razbarvano steklo ali prosojna plošča (če je dovoljena). (b) Steklo ali prosojna plošča (vključno z odsevno ali obarvano folijo) ni skladna s specifikacijami v zahtevah () (XX) (). (c) Steklo ali prosojna plošča je v nesprejemljivem stanju. |
|
3.3 Vzvratna ogledala ali naprave |
Vizualni pregled. |
(a) Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami (). (b) Ogledalo ali naprava ne deluje, je poškodovana, zrahljana ali nezanesljivo pritrjena. |
|
3.4 Brisalci vetrobranskega stekla |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Brisalci ne delujejo ali manjkajo. (b) Metlica brisalca manjka ali je očitno pokvarjena. |
|
3.5 Pranje vetrobranskega stekla |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Pranje ne deluje ustrezno. |
|
3.6 Sistem za sušenje stekla (X) () |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Sistem ne deluje ali je očitno pokvarjen. |
|
4. SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA |
||
|
4.1 Žarometi |
||
|
4.1.1 Stanje in delovanje |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljiva ali manjkajoča svetloba/svetlobni vir. (b) Pomanjkljiv ali manjkajoč sistem projekcije (odsevnik ali leča). (c) Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
|
4.1.2 Usmeritev |
Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali zaslona določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen. |
Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah (). |
|
4.1.3 Stikala |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami () (Število žarometov, ki svetijo hkrati) (b) Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. |
|
4.1.4 Skladnost z zahtevami (). |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (). (b) Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki očitno zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe. (c) Svetlobni vir in svetilka nista združljiva. |
|
4.1.5 Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno) |
Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče. |
(a) Naprava ne deluje. (b) Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža. |
|
4.1.6 Naprava za čiščenje žarometa (če je obvezno) |
Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče. |
Naprava ne deluje. |
|
4.2 Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke |
||
|
4.2.1 Stanje in delovanje |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljiv svetlobni vir. (b) Pomanjkljive leče. (c) Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
|
4.2.2 Stikala |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (). (b) Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. |
|
4.2.3 Skladnost z zahtevami (). |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (). (b) Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe. |
|
4.3 Zavorne svetilke |
||
|
4.3.1 Stanje in delovanje |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljiv svetlobni vir. (b) Pomanjkljive leče. (c) Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
|
4.3.2 Stikala |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (). (b) Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. |
|
4.3.3 Skladnost z zahtevami (). |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (). |
|
4.4 Smerne svetilke in varnostne utripalke |
||
|
4.4.1 Stanje in delovanje |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljiv svetlobni vir. (b) Pomanjkljive leče. (c) Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
|
4.4.2 Stikala |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (). |
|
4.4.3 Skladnost z zahtevami (). |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (). |
|
4.4.4 Frekvenca utripanja |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Frekvenca utripanja ni v skladu z zahtevami (). |
|
4.5 Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo |
||
|
4.5.1 Stanje in delovanje |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljiv svetlobni vir. (b) Pomanjkljive leče. (c) Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
|
4.5.2 Usmeritev (X) () |
Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov. |
Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico. |
|
4.5.3 Stikala |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (). |
|
4.5.4 Skladnost z zahtevami (). |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami () (b) Sistem ne deluje v skladu z zahtevami () |
|
4.6 Žarometi za vzvratno vožnjo |
||
|
4.6.1 Stanje in delovanje |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljiv svetlobni vir. (b) Pomanjkljive leče. (c) Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
|
4.6.2 Skladnost z zahtevami () |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami (). (b) Sistem ne deluje v skladu z zahtevami (). |
|
4.6.3 Stikala |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami (). |
|
4.7 Svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice |
||
|
4.7.1 Stanje in delovanje |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Svetilka meče neposredno svetlobo nazaj. (b) Pomanjkljiv svetlobni vir. (c) Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
|
4.7.2 Skladnost z zahtevami () |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Sistem ne deluje v skladu z zahtevami (). |
|
4.8 Odsevniki, vidne (odsevne) oznake in zadnje označbe |
||
|
4.8.1 Stanje |
Vizualni pregled. |
(a) Odsevna oprema je pomanjkljiva ali poškodovana. (b) Odsevnik ni zanesljivo pritrjen. |
|
4.8.2 Skladnost z zahtevami () |
Vizualni pregled. |
Naprava, odsevna barva ali položaj niso v skladu z zahtevami (). |
|
4.9 Kontrolne svetilke in kazalniki, obvezni za svetlobno opremo |
||
|
4.9.1 Stanje in delovanje |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Ne deluje. |
|
4.9.2 Skladnost z zahtevami () |
Vizualni pregled in pregled delovanja |
Ni v skladu z zahtevami (). |
|
4.10 Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnikom ali polpriklopnikom |
Vizualni pregled: če je mogoče, preverite električno neprekinjenost povezave. |
(a) Sestavni deli niso zanesljivo pritrjeni. (b) Poškodovana ali okvarjena izolacija. (c) Električne povezave priklopnika ali vlečnega vozila ne delujejo pravilno. |
|
4.11 Električna napeljava |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, v nekaterih primerih tudi pregled motornega prostora. |
(a) Napeljava je nezanesljiva ali ni ustrezno zavarovana. (b) Napeljava je okvarjena. (c) Poškodovana ali okvarjena izolacija. |
|
4.12 Neobvezne svetilke in odsevniki (X) () |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Nameščena svetilka/odsevnik ni v skladu z zahtevami (). (b) Svetilka ne deluje v skladu z zahtevami (). (c) Svetilka/odsevnik ni zanesljivo pritrjen. |
|
4.13 Akumulator(-ji) |
Vizualni pregled. |
(a) Nezanesljiv. (b) Pušča. (c) Pomanjkljivo stikalo (če se zahteva). (d) Pomanjkljive varovalke (če se zahteva). (e) Neustrezno prezračevanje (če se zahteva). |
|
5. OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV |
||
|
5.1 Osi |
||
|
5.1.1 Osi |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. |
(a) Os je zlomljena ali deformirana. (b) Nezanesljiva pritrditev na vozilo. (c) Neustrezno popravilo ali sprememba. |
|
5.1.2 Premniki |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. Z navpičnim ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod med opornikom premnika in premnikom. |
(a) Premnik je zlomljen. (b) Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš. (c) Čezmeren hod med premnikom in opornikom premnika. (d) Premni sornik zrahljan na osi. |
|
5.1.3 Kolesni ležaji |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. Z zibanjem koles ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod kolesa navzgor glede na premnik. |
(a) Čezmerna zračnost v kolesnem ležaju. (b) Kolesni ležaj je pretesen, ukleščen. |
|
5.2 Kolesa in pnevmatike |
||
|
5.2.1 Pesto kolesa |
Vizualni pregled. |
(a) Kolesna matica ali zatični vijak manjka ali je zrahljan. (b) Pesto je obrabljeno ali poškodovano. |
|
5.2.2 Kolesa |
Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. |
(a) Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju. (b) Zadrževalni obroči za pnevmatike niso pravilno nameščeni. (c) Kolo je močno izkrivljeno ali obrabljeno. (d) Velikost ali tip kolesa ni v skladu z zahtevami (), kar vpliva na varnost v cestnem prometu. |
|
5.2.3 Pnevmatike |
Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom. |
(a) Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami (), kar vpliva na varnost v cestnem prometu. (b) Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti. (c) Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno). (d) Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki. (e) Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami (). (f) Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele. (g) Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami (). (h) Sistem za nadzor tlaka v pnevmatiki slabo deluje ali očitno ne deluje. |
|
5.3 Sistem obesitve koles |
||
|
5.3.1 Vzmeti in stabilizator |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. |
(a) Nezanesljiva pritrditev vzmeti na podvozje ali os. (b) Poškodovan ali zlomljen sestavni del vzmeti. (c) Manjka vzmet. (d) Neustrezno popravilo ali sprememba. |
|
5.3.2 Amortizerji |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, ali z uporabo posebne opreme, če je ta na voljo. |
(a) Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os. (b) Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja. |
|
5.3.2.1 Preskušanje učinkovitosti dušenja (X) () |
Uporabite posebno opremo in primerjajte razliko na levi in desni strani in/ali absolutne vrednosti, ki jih je navedel proizvajalec. |
(a) Bistvena razlika med levo in desno stranjo. (b) Navedene najmanjše vrednosti niso dosežene. |
|
5.3.3 Torzijske cevi, upravljalni vzvodi, obese in nosilni vzvodi obese |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. |
(a) Nezanesljiva pritrditev sestavnega dela na podvozje ali os. (b) Poškodovan, zlomljen ali čezmerno razjeden sestavni del. (c) Neustrezno popravilo ali sprememba. |
|
5.3.4 Spoji obese |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. |
(a) Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš ali spojev. (b) Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen. |
|
5.3.5 Zračno vzmetenje |
Vizualni pregled. |
(a) Sistem ne deluje. (b) Kateri koli sestavni del je tako poškodovan, spremenjen ali okvarjen, da bi to lahko negativno vplivalo na delovanje sistema. (c) Slišno uhajanje zraka iz sistema. |
|
6. PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA |
||
|
6.1 Podvozje ali okvir in povezava |
||
|
6.1.1 Splošno stanje |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. |
(a) Zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela. (b) Nezanesljivi elementi za utrditev ali vezi. (c) Čezmerna razjedenost, ki vpliva na trdnost sklopa. |
|
6.1.2 Izpušne cevi in dušilci zvokov |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. |
(a) Izpušni sistem je nezanesljiv ali pušča. (b) Izpušni plini uhajajo v kabino ali prostor za potnike. |
|
6.1.3 Posoda in cevi za gorivo (vključno s posodo in cevmi za gorivo za ogrevanje) |
Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu; pri sistemih na utekočinjeni naftni plin ali stisnjeni zemeljski plin (LPG/CNG) je treba uporabiti naprave za odkrivanje puščanja. |
(a) Nezanesljiva posoda ali cevi. (b) Gorivo pušča ali pa pokrov posode za gorivo manjka ali je neučinkovit. (c) Poškodovane ali obrabljene cevi. (d) Zaporni ventil za gorivo (če se zahteva) ne deluje pravilno. (e) Nevarnost požara zaradi — puščanja goriva — posoda za gorivo ali izpušna cev nista ustrezno zavarovana — stanje motornega prostora. (f) Sistem na LPG/CNG ali vodik ni v skladu z zahtevami (). |
|
6.1.4 Odbijači, bočna zaščita in naprave za preprečevanje podleta od zadaj |
Vizualni pregled. |
(a) Zrahljanost ali poškodba, ki bi lahko povzročila škodo pri drgnjenju ali stiku. (b) Naprava očitno ni v skladu z zahtevami (). |
|
6.1.5 Nosilec rezervnega kolesa (če je nameščen) |
Vizualni pregled. |
(a) Nosilec ni v primernem stanju. (b) Nosilec je zlomljen ali nezanesljiv. (c) Rezervno kolo ni zanesljivo pritrjeno na nosilec in lahko odpade. |
|
6.1.6 Naprave za spajanje in oprema za vleko |
Vizualni pregled glede obrabe in pravilnega delovanja s posebnim poudarkom na kakršni koli nameščeni varnostni napravi in/ali uporabi merilne naprave. |
(a) Sestavni del je poškodovan, pomanjkljiv ali počen. (b) Čezmerna obraba sestavnega dela. (c) Pomanjkljiva pritrditev. (d) Katera koli varnostna naprava manjka ali ne deluje pravilno. (e) Katera koli opozorilna naprava ne deluje. (f) Ovirana registrska tablica ali katera koli svetilka (kadar se ne uporablja) (g) Neustrezno popravilo ali sprememba. |
|
6.1.7 Prenos moči |
Vizualni pregled. |
(a) Vijaki so zrahljani ali manjkajo. (b) Čezmerna obraba ležajev prenosne gredi. (c) Čezmerna obraba kardanskih zgibov. (d) Okvarjene gibljive spojke. (e) Poškodovana ali ukrivljena gred. (f) Ohišje ležaja zlomljeno ali nezanesljivo. (g) Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen. (h) Nezakonita sprememba sistema za prenos moči. |
|
6.1.8 Okovje motorja |
Vizualni pregled, ne nujno nad jaškom ali na dvigalu. |
Okvarjeno, očitno močno poškodovano, zrahljano ali zlomljeno ohišje. |
|
6.1.9 Zmogljivost motorja |
Vizualni pregled. |
(a) Enota za upravljanje nezakonito spremenjena. (b) Nezakonita sprememba motorja. |
|
6.2 Kabina in nadgradnja |
||
|
6.2.1 Stanje |
Vizualni pregled. |
(a) Zrahljana ali poškodovana stena ali del, ki lahko povzroči škodo. (b) Nezanesljiv steber nadgradnje. (c) V kabino ali nadgradnjo uhajajo izpušni plini. (d) Neustrezno popravilo ali sprememba. |
|
6.2.2 Pritrditev |
Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu. |
(a) Nadgradnja ali kabina je nezanesljivo pritrjena. (b) Nadgradnja ali kabina očitno ni ravno nameščena na podvozje. (c) Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele. (d) Čezmerna razjedenost v točkah pritrditve na celostnih nadgradnjah. |
|
6.2.3 Vrata in kljuke |
Vizualni pregled. |
(a) Vrata se ne odpirajo ali zapirajo pravilno. (b) Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta. (c) Vrata, tečaji, kljuke ali steber manjkajo, so zrahljani ali okvarjeni. |
|
6.2.4 Pod |
Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu. |
Pod je nezanesljiv ali močno okvarjen. |
|
6.2.5 Vozniški sedež |
Vizualni pregled. |
(a) Zrahljan sedež ali sedež s pomanjkljivo zgradbo. (b) Mehanizem za nastavitev ne deluje pravilno. |
|
6.2.6 Drugi sedeži |
Vizualni pregled. |
(a) Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi. (b) Nameščeni sedeži niso v skladu z zahtevami (). |
|
6.2.7 Krmilne naprave |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Katera koli krmilna naprava, potrebna za varno delovanje vozila, ne deluje pravilno. |
|
6.2.8 Stopnice za kabino |
Vizualni pregled. |
(a) Stopnica ali obroč stopnice nezanesljiv. (b) Stopnica ali obroč stopnice je v takem stanju, da se uporabniki lahko poškodujejo. |
|
6.2.9 Druge notranje in zunanje naprave in oprema |
Vizualni pregled. |
(a) Pritrditev drugih naprav ali opreme je pomanjkljiva. (b) Druge naprave ali oprema niso v skladu z zahtevami (). (c) Hidravlična oprema pušča. |
|
6.2.10 Blatniki (zasloni), naprave za preprečevanje škropljenja |
Vizualni pregled. |
(a) Manjkajo, so zrahljani ali močno razjedeni. (b) Nezadostno oddaljeni od koles. (c) Niso v skladu z zahtevami (). |
|
7. DRUGA OPREMA |
||
|
7.1 Varnostni pasovi/sponke in zadrževalni sistemi |
||
|
7.1.1 Varnost pritrditve varnostnih pasov/sponk |
Vizualni pregled. |
(a) Pritrdišče je močno okvarjeno. (b) Pritrdišče je zrahljano. |
|
7.1.2 Stanje varnostnih pasov/sponk |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Obvezen varnostni pas manjka ali ni nameščen. (b) Varnostni pas je poškodovan. (c) Varnostni pas ni v skladu z zahtevami (). (d) Sponka varnostnega pasu je poškodovana ali ne deluje pravilno. (e) Navijalo varnostnega pasu je poškodovano ali ne deluje pravilno. |
|
7.1.3 Naprava za omejevanje obremenitve varnostnega pasu |
Vizualni pregled. |
Naprava za omejevanje obremenitve očitno manjka ali ni primerna za vozilo. |
|
7.1.4 Zategovalniki varnostnega pasu |
Vizualni pregled. |
Zategovalnik očitno manjka ali ni primeren za vozilo. |
|
7.1.5 Zračna blazina |
Vizualni pregled. |
(a) Zračne blazine očitno manjkajo ali niso primerne za vozilo. (b) Zračna blazina očitno ne deluje. |
|
7.1.6 Sistemi SRS |
Vizualni pregled kontrolne lučke. |
Kontrolna lučka SRS kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu. |
|
7.2 Gasilni aparat (X) () |
Vizualni pregled. |
(a) Manjka. (b) Ni v skladu s predpisi (). |
|
7.3 Ključavnice in protivlomna naprava |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Naprava ne preprečuje speljevanja vozila. (b) Pomanjkljivo ali nenamerno zaklepanje ali blokiranje. |
|
7.4 Varnostni trikotnik (če se zahteva)(X) () |
Vizualni pregled. |
(a) Manjka ali je pomanjkljiv. (b) Ni v skladu z zahtevami (). |
|
7.5 Komplet prve pomoči (če se zahteva)(X) () |
Vizualni pregled. |
Manjka, je pomanjkljiv ali ni v skladu z zahtevami (). |
|
7.6 Zagozde koles (če se zahteva) (X) () |
Vizualni pregled. |
Manjkajo ali niso v dobrem stanju. |
|
7.7 Zvočni signal |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Ne deluje (b) Nezanesljiv nadzor. (c) Ni v skladu z zahtevami (). |
|
7.8 Merilnik hitrosti |
Vizualni pregled ali pregled delovanja med preskušanjem na cesti ali elektronsko. |
(a) Ni nameščen v skladu z zahtevami (). (b) Ne deluje. (c) Ni ga mogoče osvetliti. |
|
7.9 Tahograf (če je nameščen/če se zahteva) |
Vizualni pregled. |
(a) Ni nameščen v skladu z zahtevami (). (b) Ne deluje. (c) Pomanjkljive ali manjkajoče plombe. (d) Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela. (e) Očitno nedovoljeno spreminjanje ali prikrojevanje (f) Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri. |
|
7.10 Naprava za omejevanje hitrosti (če je nameščen/če se zahteva) |
Vizualni pregled in pregled delovanja, če je na voljo oprema. |
(a) Ni nameščena v skladu z zahtevami (). (b) Očitno ne deluje. (c) Nepravilno nastavljena hitrost (če se preveri) (d) Pomanjkljive ali manjkajoče plombe. (e) Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela. (f) Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri. |
|
7.11 Kilometrski števec, če je na voljo (X) () |
Vizualni pregled. |
(a) Očitno prikrojen (goljufija). (b) Očitno ne deluje. |
|
7.12 Elektronski nadzor stabilnosti (ESC), če je nameščen/če se zahteva |
Vizualni pregled. |
(a) Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani. (b) Poškodovana električna napeljava. (c) Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani. (d) Stikalo je poškodovano ali ne deluje pravilno. (e) Kontrolna lučka ESC kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu. |
|
8. EMISIJE |
||
|
8.1 Hrup |
||
|
8.1.1 Sistem za zmanjševanje hrupa |
Subjektivna ocena (če kontrolor meni, da gre lahko za mejno raven hrupa, se lahko opravi preizkus hrupa z merilnikom hrupa) |
(a) Ravni hrupa presegajo dovoljene v zahtevah (). (b) Kateri koli del sistema za zmanjševanje hrupa je zrahljan, lahko odpade, je poškodovan, nepravilno nameščen, manjka ali je očitno tako spremenjen, da lahko negativno vpliva na ravni hrupa. |
|
8.2 Emisije izpušnih plinov |
||
|
8.2.1 Emisije iz bencinskih motorjev |
||
|
8.2.1.1 Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov |
Vizualni pregled. |
(a) Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka, je spremenjena ali očitno pomanjkljiva. (b) Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij. |
|
8.2.1.2 Plinaste emisije |
Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami (). Za vozila, opremljena z ustreznimi vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD), se lahko pravilno delovanje sistema emisij ugotovi tudi z ustreznim odčitavanjem z naprave OBD in hkratnim preverjanjem pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij, ko je motor v prostem teku, v skladu s priporočili proizvajalca glede ogrevanja motorja ter drugimi zahtevami (). |
(a) Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec. (b) Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo: i) za vozila brez naprednega sistema za uravnavanje emisij: — 4,5 %, ali — 3,5 % glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah (). ii) za vozila z naprednim sistemom za uravnavanje emisij: — pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,5 % — pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % — ali — pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % (6) — pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,2 % glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah (). (c) Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca. (d) Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje. |
|
8.2.2 Emisije iz dizelskih motorjev |
||
|
8.2.2.1 Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov |
Vizualni pregled. |
(a) Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva. (b) Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij. |
|
8.2.2.2 Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev. |
(a) Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, ki jo dovoljuje regulator) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. (b) Predhodno ogrevanje vozila: 1. Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav je treba iz varnostnih razlogov preveriti, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju. 2. Zahteve za predhodno ogrevanje: i) motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C, ali biti normalna temperatura delovanja, če je temperatura nižja, temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, pa mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila neizvedljiva, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja; ii) izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli prostega pospeševanja ali z enakovredno metodo. (c) Postopek preskusa: 1. Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla prostega pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin. 2. Za sprožitev vsakega cikla prostega pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva. 3. V vsakem ciklu prostega pospeševanja mora motor doseči vrtilno frekvenco, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali, pri vozilih z avtomatskimi menjalniki, vrtilno frekvenco, ki jo opredeli proizvajalec, ali, če ti podatki niso na voljo, dve tretjini vrtilne frekvence, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem vrtilne frekvence motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi. 4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov. 5. Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. |
(a) Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (): motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu; (b) Če tega podatka ni ali v zahtevah () ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti: za sesalne dizelske motorje: 2,5 m-1, za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1, ali za vozila, določena v zahtevah ()ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (): 1,5 m-1 (7). |
|
8.3 Odpravljanje elektromagnetnih motenj |
||
|
Radijske motnje (X) () |
Vizualni pregled. |
Ni izpolnjena katera koli od zahtev (). |
|
8.4 Druge postavke, povezane z okoljem |
||
|
8.4.1 Puščanje tekočine |
Vizualni pregled. |
Kakršno koli čezmerno puščanje tekočine, ki lahko škodi okolju ali ogroža varnost drugih uporabnikov cest. |
|
9. DODATNI PRESKUSI ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV M2 IN M3 |
||
|
9.1 Vrata |
||
|
9.1.1 Vrata za vstop in izstop |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljivo delovanje. (b) Okvarjeno stanje. (c) Pomanjkljivo upravljalo v sili. (d) Pomanjkljivo daljinsko upravljanje vrat ali pomanjkljive opozorilne naprave. (e) Ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.1.2 Izhodi v sili |
Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). |
(a) Pomanjkljivo delovanje (b) Znaki, ki kažejo izhode v sili, manjkajo ali so nečitljivi. (c) Manjka kladivo za razbijanje stekel. (d) Ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.2 Sistem za sušenje in odmrzovanje stekla (X) () |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Ne deluje pravilno. (b) Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. (c) Pomanjkljivo odmrzovanje (če je obvezno). |
|
9.3 Prezračevalni in ogrevalni sistem (X) () |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljivo delovanje. (b) Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. |
|
9.4 Sedeži |
||
|
9.4.1 Potniški sedeži (vključno s sedeži za spremljevalno osebje) |
Vizualni pregled. |
(a) Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi. (b) Preklopni sedeži (če so dovoljeni) ne delujejo avtomatično. (c) Niso v skladu z zahtevami (). |
|
9.4.2 Vozniški sedež (dodatne zahteve) |
Vizualni pregled. |
(a) Pomanjkljive posebne naprave, kot sta ščitnik proti bleščanju ali zaslon proti zaslepitvi. (b) Zaščita za voznika nezanesljiva ali ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.5 Notranja osvetlitev in naprave za določitev destinacije (X) () |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Naprava je pomanjkljiva ali ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.6 Prehodi, stojišča |
Vizualni pregled. |
(a) Nezanesljiv pod. (b) Pomanjkljivo oprijemno drogovje ali ročaji. (c) Niso v skladu z zahtevami (). |
|
9.7 Stopnišča in stopnice |
Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). |
(a) Okvarjeno ali poškodovano stanje. (b) Zložljive stopnice ne delujejo pravilno. (c) Niso v skladu z zahtevami (). |
|
9.8 Sistem za komunikacijo s potniki (X) () |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Pomanjkljiv sistem. |
|
9.9 Obvestila (X) () |
Vizualni pregled. |
(a) Manjkajoč, napačen ali nečitljiv napis. (b) Ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.10 Zahteve glede prevoza otrok (X) () |
||
|
9.10.1 Vrata |
Vizualni pregled. |
Zaščita za vrata ni v skladu z zahtevami () za to obliko prevoza. |
|
9.10.2 Signalizacija in posebna oprema |
Vizualni pregled. |
Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.11 Zahteve glede prevoza invalidov (X) () |
||
|
9.11.1 Vrata, klančine in dvigala |
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) Pomanjkljivo delovanje. (b) Okvarjeno stanje. (c) Pomanjkljiva(-e) komanda(-e). (d) Pomanjkljiva(-e) opozorilna(-e) naprava(-e) (e) Ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.11.2 Pritrditev za invalidski voziček |
Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). |
(a) Pomanjkljivo delovanje. (b) Okvarjeno stanje. (c) Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). (d) Ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.11.3 Signalizacija in posebna oprema |
Vizualni pregled |
Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.12 Druga posebna oprema (X) () |
||
|
9.12.1 Oprema za pripravo hrane |
Vizualni pregled. |
(a) Oprema ni v skladu z zahtevami (). (b) Oprema je tako poškodovana, da bi jo bilo nevarno uporabljati. |
|
9.12.2 Sanitarna oprema |
Vizualni pregled. |
Oprema ni v skladu z zahtevami (). |
|
9.12.3 Druge naprave (npr. avdiovizualni sistemi) |
Vizualni pregled. |
Ni v skladu z zahtevami (). |
|
(1) Neustrezno popravilo ali sprememba pomeni popravilo ali spremembo, ki negativno vpliva na varnost vozila v cestnem prometu ali škodljivo vpliva na okolje (2) 48 % za vozila, ki niso opremljena s sistemom ABS ali ki so bila homologirana pred 1. oktobrom 1991. (3) 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje. (4) 43 % za polpriklopnike in priklopnike z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje. (5) 2,2 m/s2 za vozila kategorij N1, N2 in N3. (6) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v vrstici A ali B točke 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002. (7) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v vrstici B točke 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje; vrstici B1, B2 ali C točke 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008. (8) „Zahteve“ so določene v zahtevah za homologacijo na datum homologacije, prve registracije ali začetka uporabe ter v zahtevah glede naknadnega opremljanja ali nacionalni zakonodaji države registracije. (9) (X) označuje postavke, ki se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za redne preglede. (10) (XX) Ta razlog za neustreznost se uporablja le, če se preskušanje zahteva v nacionalni zakonodaji. |
||
PRILOGA III
DEL A
Razveljavljena direktiva in njene spremembe
(iz člena 10)
|
Direktiva Sveta 96/96/ES (UL L 46, 17.2.1997, str. 1). |
|
|
Direktiva Komisije 1999/52/ES (UL L 142, 5.6.1999, str. 26). |
|
|
Direktiva Komisije 2001/9/ES (UL L 48, 17.2.2001, str. 18). |
|
|
Direktiva Komisije 2001/11/ES (UL L 48, 17.2.2001, str. 20). |
|
|
Direktiva Komisje 2003/27/ES (UL L 90, 8.4.2003, str. 41). |
|
|
Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). |
Samo Priloga III, točka 68 |
DEL B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 10)
|
Direktiva |
Rok za prenos |
|
96/96/ES |
9. marec 1998 |
|
1999/52/ES |
30. september 2000 |
|
2001/9/ES |
9. marec 2002 |
|
2001/11/ES |
9. marec 2003 |
|
2003/27/ES |
1. januar 2004 |
PRILOGA IV
KORELACIJSKA TABELA
|
Direktiva 96/96/ES |
Ta direktiva |
|
Členi 1 do 4 |
Členi 1 do 4 |
|
Člen 5, uvodno besedilo |
Člen 5, uvodno besedilo |
|
Člen 5, prva do sedma alinea |
Člen 5, točka (a) do (g) |
|
Člen 6 |
— |
|
Člen 7 |
Člen 6(1) |
|
— |
Člen 6(2) |
|
Člen 8(1) |
Člen 7(1) |
|
Člen 8(2), prvi pododstavek |
Člen 7(2) |
|
Člen 8(2), drugi pododstavek |
— |
|
Člen 8(3), |
— |
|
Člen 9(1) |
— |
|
Člen 9(2) |
Člen 8 |
|
Člen 10 |
— |
|
Člen 11(1) |
— |
|
Člen 11(2) |
Člen 9 |
|
Člen 11(3) |
— |
|
— |
Člen 10 |
|
Člen 12 |
Člen 11 |
|
Člen 13 |
Člen 12 |
|
Prilogi I in II |
Prilogi I in II |
|
Prilogi III in IV |
— |
|
— |
Priloga III |
|
— |
Priloga IV |
( 1 ) UL C 224, 30.8.2008, str. 66.
( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 23. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 30. marca 2009.
( 3 ) UL L 46, 17.2.1997, str. 1.
( 4 ) Glej del A Priloge III.
( 5 ) UL L 202, 6.9.1971, str. 37.
( 6 ) UL L 350, 28.12.1998, str. 1.
( 7 ) UL L 274, 9.10.1998, str. 1.
( 8 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.