►B	UREDBA (ES) št. 1896/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, 30.12.2006, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 936/2012 z dne 4. oktobra 2012	L 283	1	16.10.2012

▼B

UREDBA (ES) št. 1896/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. decembra 2006

o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 2 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčen prosti pretok oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja bi morala Skupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi elementi, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2)	V skladu s členom 65(c) Pogodbe bi morali ti ukrepi vključevati odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti pravil o civilnih postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah.

(3)	Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 pozval Svet in Komisijo, naj pripravita novo zakonodajo o zadevah, ki so bistvenega pomena za dobro pravosodno sodelovanje in izboljšan dostop do pravnega varstva, ter je v zvezi s tem posebej izpostavil plačilne naloge.

(4)

Svet je 30. novembra 2000 sprejel skupni program ukrepov Komisije in Sveta za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 3 ). Program predvideva možnost, da se v Skupnosti določi poseben, enoten ali usklajen postopek za izdajanje sodnih odločb na določenih področjih, vključno s področjem nespornih zahtevkov. To je bilo upoštevano v Haaškem programu, ki ga je Evropski svet sprejel 5. novembra 2004, v katerem se poziva k aktivnemu nadaljevanju dela v zvezi z evropskim plačilnim nalogom.

(5)

Komisija je 20. decembra 2002 sprejela Zeleno knjigo o postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti. Zelena knjiga je odprla posvetovanje o možnih ciljih in značilnostih enotnega ali usklajenega evropskega postopka za izterjavo nespornih zahtevkov.

(6)

Hitra in učinkovita izterjava neporavnanih, a nespornih dolgov, je bistvenega pomena za gospodarske subjekte v Evropski uniji, saj so zamude pri plačilih glavni razlog za plačilno nesposobnost, ki ogroža preživetje podjetij, zlasti malih in srednje velikih, ter povzroča izgubo številnih delovnih mest.

(7)

Države članice poskušajo rešiti problem množičnosti izterjav nespornih zahtevkov, in sicer v večini držav z določitvijo poenostavljenega postopka za plačilni nalog, vendar se tako vsebina nacionalnih zakonodaj kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega so trenutno obstoječi postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali so neizvedljivi.

(8)

Zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah, ki so posledica zgoraj navedenega, in izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi neenakega delovanja procesnih sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah, je potrebna zakonodaja Skupnosti, ki zagotavlja enake pogoje za dolžnike in upnike v vsej Evropski uniji.

(9)

Namen te uredbe je z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki ter dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, katerih upoštevanje povzroči nepotrebnost vseh vmesnih postopkov v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.

(10)	Postopek, uveden s to uredbo, bi moral biti za tožečo stranko dodatno in neobvezno sredstvo, ki ji dopušča, da uporabi postopek, ki ga predvideva nacionalno pravo. Ta uredba ne nadomešča in ne usklajuje obstoječih mehanizmov za izterjavo nespornih zahtevkov v skladu z nacionalnim pravom.

(11)	Zaradi olajšanja izvajanja postopka in uporabe avtomatske obdelave podatkov bi moral postopek v največji možni meri temeljiti na uporabi standardnih obrazcev za komunikacijo med sodiščem in strankami.

(12)	Pri odločanju, katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga, bi morale države članice ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi dostopa do pravnega varstva.

(13)	V vlogi za evropski plačilni nalog bi morala biti tožeča stranka obvezana predložiti podatke, ki zadostujejo za jasno opredelitev zahtevka in njegove utemeljitve, tako da se tožena stranka lahko na podlagi teh podatkov odloči, ali bo zahtevku ugovarjala ali ne.

(14)	V zvezi s tem bi morala biti tožeča stranka obvezana, da priloži opis dokazov, ki podpirajo zahtevek. V ta namen bi moral obrazec za vlogo vsebovati kar se da izčrpen seznam vrst dokazov, ki se običajno predložijo v podporo denarnim zahtevkom.

(15)	Predložitev vloge za evropski plačilni nalog bi morala predpostavljati plačilo vseh veljavnih sodnih taks.

(16)

Sodišče bi moralo na podlagi v vlogi navedenih podatkov preučiti zahtevek, vključno z vprašanjem pristojnosti in opisom dokazov. To naj bi sodišču omogočilo, da na prvi pogled preuči vsebino zahtevka in med drugim izključi očitno neutemeljene zahtevke ali nedopustne vloge. Za preučitev naj ne bi bilo potrebno, da jo izvede sodnik.

(17)	Zoper zavrnitev vloge naj ne bi bilo pravnega sredstva. Vendar to ne izključuje možnosti ponovne preučitve odločbe o zavrnitvi zahtevka na isti stopnji.

(18)

Evropski plačilni nalog bi moral toženo stranko poučiti o možnosti, da bodisi plača znesek, ki je bil dodeljen tožeči stranki, bodisi da v 30 dneh pošlje ugovor, če želi izpodbijati zahtevek. Poleg vseh podatkov o zahtevku, ki jih predloži tožeča stranka, bi bilo treba toženo stranko poučiti o pravnih posledicah evropskega plačilnega naloga in zlasti o posledicah neizpodbijanja zahtevka.

(19)

Zaradi razlik v civilnih postopkih med državami članicami in predvsem v pravilih, ki urejajo vročanje pisanj, bi bilo treba določiti posebno in podrobno opredelitev minimalnih standardov, ki naj se uporabljajo v postopku za evropski plačilni nalog. Zlasti se noben način, ki temelji na pravni domnevi o izpolnitvi teh standardov, ne bi smel šteti kot zadosten za vročitev evropskega plačilnega naloga.

(20)	Za vse načine vročanja, navedene v členih 13 in 14, je značilna bodisi popolna gotovost (člen 13) bodisi zelo visoka stopnja verjetnosti (člen 14), da je vročeno pisanje dejansko prišlo v naslovnikove roke.

(21)	Za osebno vročanje določenim osebam, ki niso tožene stranke, bi se na podlagi člena 14(1)(a) in (b) moralo šteti, da izpolnjuje zahteve navedenih določb samo, če so te osebe evropski plačilni nalog dejansko sprejele/prejele.

(22)

Člen 15 bi se moral uporabljati za primere, ko se tožena stranka ne more sama zastopati na sodišču, kot v primeru pravne osebe, in ko osebo, ki jo zastopa, določa zakon, kot tudi v primeru, ko je tožena stranka pooblastila drugo osebo, predvsem odvetnika, da jo zastopa v določenih sodnih postopkih v zadevi.

(23)	Tožena stranka lahko predloži ugovor na standardnem obrazcu, ki je določen s to uredbo. Vendar bi morala sodišča upoštevati tudi ugovore, ki so predloženi v drugačni pisni obliki, iz katere je jasno razvidna vsebina ugovora.

(24)

Pravočasen ugovor bi moral zaključiti postopek za evropski plačilni nalog in privesti do neposrednega prehoda zadeve na običajni civilni postopek, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v tem primeru zaključi. Za namene te uredbe se pojma običajni civilni postopek ne bi smelo nujno razlagati v smislu nacionalne zakonodaje.

(25)

Po izteku roka za predložitev ugovora bi morala imeti tožena stranka v določenih izjemnih primerih pravico, da zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga. Taka ponovna preučitev v izjemnih primerih ne bi smela pomeniti, da bi imela tožena stranka dvakrat možnost vložiti ugovor zoper zahtevek. Med postopkom ponovne preučitve naj se vsebino zahtevka presoja le v delu, ki zadeva razloge, povezane z izjemnimi okoliščinami, ki jih je uveljavljala tožena stranka. Druge izjemne okoliščine bi lahko vključevale primer, ko evropski plačilni nalog temelji na neresničnih podatkih, navedenih v obrazcu za vlogo.

(26)	Sodne takse iz člena 25 ne bi smele na primer vključevati odvetniških stroškov ali stroškov vročanja pisanj s strani subjekta, ki ni sodišče.

(27)

Izvršljiv evropski plačilni nalog, izdan v eni državi članici, bi bilo treba za namene izvršbe obravnavati kot plačilni nalog, izdan v državi članici, v kateri se izvršba zahteva. Vzajemno zaupanje v pravosodje držav članic utemeljuje presojo sodišča ene države članice, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo evropskega plačilnega naloga ter da se nalog lahko izvrši v vseh drugih državah članicah brez sodnega nadzora pravilne uporabe minimalnih postopkovnih standardov v državi članici, kjer se zahteva izvršba. Brez poseganja v določbe te uredbe, zlasti v minimalne standarde, določene v členu 22(1) in (2) ter v členu 23, bi moralo postopke za izvršbo evropskega plačilnega naloga še naprej urejati nacionalno pravo.

(28)

Za štetje rokov bi se morala uporabljati Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov ( 4 ). Toženo stranko bi bilo treba o tem poučiti in jo obvestiti, da se bodo upoštevali dela prosti dnevi v državi članici, katere sodišče je izdalo evropski plačilni nalog.

(29)

Ker ciljev te uredbe, in sicer oblikovanja enotnega in učinkovitega mehanizma za izterjavo nespornih denarnih zahtevkov v celotni Evropski uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(30)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 5 ).

(31)	Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predložili uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(32)	Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

1. Namen te uredbe je:

(a) z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki;

(b) dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, katerih spoštovanje povzroči, da postanejo nepotrebni vsi vmesni postopki, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.

2. Ta uredba tožeči stranki ne preprečuje, da bi vložila zahtevek v smislu člena 4 v okviru nekega drugega postopka v skladu s pravom ene od držav članic ali s pravom Skupnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča. Ne uporablja pa se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) premoženjska razmerja med zakoncema, oporoke in dedovanja;

(b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;

(d) zahtevke, ki izhajajo iz nepogodbenih obveznosti, razen če:

(i) so bili predmet dogovora med strankami ali je prišlo do pripoznave dolga;

ali

(ii) se nanašajo na z zneskom določene dolgove, ki izhajajo iz skupnega premoženja.

3. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice z izjemo Danske.

Člen 3

Čezmejne zadeve

1. V tej uredbi pomeni čezmejna zadeva zadevo, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, pred katere sodiščem poteka postopek.

2. Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 6 ).

3. Za določitev, ali gre za čezmejno zadevo, je odločilen trenutek predložitve vloge za evropski plačilni nalog.

Člen 4

Postopek za evropski plačilni nalog

Za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, ki so v trenutku predložitve vloge za evropski plačilni nalog že zapadli v plačilo, se uvede postopek za evropski plačilni nalog.

Člen 5

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1) „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri se izda evropski plačilni nalog;

2) „država članica izvršbe“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva izvršba evropskega plačilnega naloga;

3) „sodišče“ pomeni vsak organ države članice, ki je pristojen za evropske plačilne naloge ali za katere koli druge z njimi povezane zadeve;

4) „sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki izda evropski plačilni nalog.

Člen 6

Pristojnost

1. Pri uporabi te uredbe se pristojnost določi v skladu z ustreznimi pravili prava Skupnosti, zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 44/2001.

2. Če pa se zahtevek nanaša na pogodbo, ki jo je sklenila oseba — potrošnik — za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, in če je ta potrošnik tožena stranka, so pristojna le sodišča države članice, kjer ima tožena stranka stalno prebivališče v smislu člena 59 Uredbe (ES) št. 44/2001.

Člen 7

Vloga za evropski plačilni nalog

1. Vloga za evropski plačilni nalog se predloži na standardnem obrazcu A, kot je določen v Prilogi I.

2. V vlogi se navede:

(a) imena in naslove strank ter po potrebi njihovih zastopnikov in sodišča, ki mu je vloga predložena;

(b) znesek zahtevka, vključno z glavnico in z morebitnimi obrestmi, pogodbenimi kaznimi in stroški;

(c) če se zahtevajo obresti, obrestna mera in obdobje, za katerega se obresti zahtevajo, razen če se po pravu države članice izvora zakonite obresti avtomatično prištejejo k glavnici;

(d) temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek in po potrebi za zahtevane obresti;

(e) opis dokazov v podporo zahtevku;

(f) podlaga za pristojnost;

(g) čezmejna narava zadeve v smislu člena 3.

3. Tožeča stranka v vlogi izjavi, da so navedeni podatki po njenem prepričanju resnični ter da se zaveda, da lahko kakršna koli namerno neresnična izjava povzroči naložitev ustreznih kazni v skladu s pravom države članice izvora.

4. V dodatku k vlogi lahko tožeča stranka sodišče obvesti, da v primeru ugovora tožene stranke ugovarja prenosu na običajni postopek v smislu člena 17. Tožeča stranka lahko sodišče obvesti o tem tudi naknadno, vendar v vsakem primeru pred izdajo naloga.

5. Vloga se predloži v papirni obliki ali prek kakršnih koli drugih komunikacijskih sredstev, tudi elektronskih, ki se sprejemajo v državi članici izvora in ki so dostopna sodišču izvora.

6. Vlogo podpiše tožeča stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se vloga v skladu z odstavkom 5 predloži v elektronski obliki, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis ( 7 ). Podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

Vendar se takšnega elektronskega podpisa ne zahteva, če in v tolikšni meri, kolikor na sodiščih države članice izvora obstaja alternativni sistem elektronskega komuniciranja, ki je na voljo določeni skupini vnaprej registriranih potrjenih uporabnikov ter omogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način. Države članice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 8

Preučitev vloge

Sodišče, ki mu je predložena vloga za evropski plačilni nalog, kakor hitro je to mogoče, na podlagi obrazca za vlogo preuči, ali so izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7 ter ali se zdi, da je zahtevek utemeljen. Ta preučitev se lahko opravi v obliki avtomatiziranega postopka.

Člen 9

Dopolnitev in popravek vloge

1. Če zahteve iz člena 7 niso izpolnjene, razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, sodišče tožeči stranki da možnost, da vlogo dopolni ali popravi. Sodišče uporabi standardni obrazec B, kot je določen v Prilogi II.

2. Kadar sodišče tožečo stranko pozove, da vlogo dopolni ali popravi, določi rok, ki se sodišču v takih okoliščinah zdi ustrezen. Sodišče lahko rok po lastni presoji podaljša.

Člen 10

Sprememba vloge

1. Če zahteve iz člena 8 niso izpolnjene samo za del zahtevka, sodišče tožečo stranko o tem obvesti na standardnem obrazcu C, kot je določen v Prilogi III. Tožečo stranko se pozove, naj sprejme ali zavrne predlog evropskega plačilnega naloga za znesek, ki ga določi sodišče, ter obvesti o posledicah njene odločitve. Tožeča stranka v roku, določenem s strani sodišča v skladu s členom 9(2), pošlje odgovor na standardnem obrazcu C, ki ji ga pošlje sodišče.

2. Če tožeča stranka sprejme predlog sodišča, sodišče izda evropski plačilni nalog v skladu s členom 12 za tisti del zahtevka, ki ga je tožeča stranka sprejela. Posledice za preostali delo prvotnega zahtevka ureja nacionalno pravo.

3. Če tožeča stranka ne pošlje svojega odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča, sodišče v celoti zavrne vlogo za evropski plačilni nalog.

Člen 11

Zavrnitev vloge

1. Sodišče vlogo zavrne, če:

(a) niso izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7;

ali

(b) je zahtevek očitno neutemeljen;

ali

(d) tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča v skladu s členom 10.

Tožeča stranka se o razlogih za zavrnitev obvesti na standardnem obrazcu D, kot je določen v Prilogi IV.

2. Proti zavrnitvi vloge ni pravnega sredstva.

3. Zavrnitev vloge tožeči stranki ne preprečuje uveljavljanja istega zahtevka z novo vlogo za evropski plačilni nalog ali z drugim postopkom, ki ga predvideva pravo države članice.

Člen 12

Izdaja evropskega plačilnega naloga

1. Če so izpolnjene zahteve iz člena 8, sodišče, kakor hitro je to mogoče in načeloma v 30 dneh od predložitve vloge, izda evropski plačilni nalog na standardnem obrazcu E, kot je določen v Prilogi V.

V rok 30 dni se ne všteva čas, ki ga je tožeča stranka potrebovala za dopolnitev, popravek ali spremembo vloge.

2. Evropski plačilni nalog se izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo. Evropski plačilni nalog pa ne vsebuje podatkov iz Dodatkov 1 in 2 k standardnemu obrazcu A, ki jih je predložila tožeča stranka.

3. V evropskem plačilnem nalogu se toženo stranko pouči o možnosti, da:

(a) tožeči stranki plača znesek iz naloga;

ali

(b) v roku 30 dni po dnevu, ko mu je bil nalog vročen, pošlje ugovor na sodišče izvora.

4. Z evropskim plačilnim nalogom se tožena stranka obvesti, da:

(a) je bil nalog izdan izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka in jih sodišče ni preverjalo;

(b) bo nalog postal izvršljiv, razen v primeru, da je bil na sodišču vložen ugovor v skladu s členom 16;

(c) se v primeru, da je bil vložen ugovor, postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če tožeča stranka ni izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

5. Sodišče zagotovi, da se nalog toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom na način, ki izpolnjuje minimalne standarde iz členov 13, 14 in 15.

Člen 13

Vročitev z dokazilom o prejemu s strani tožene stranke

Evropski plačilni nalog se lahko toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, na enega izmed naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema in ga podpiše tožena stranka;

(b) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje dokument, podpisan s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo, da je tožena stranka prejela pisanje ali da je brez ustreznega razloga zavrnila njegov sprejem, ter z navedbo datuma vročitve;

(d) z vročitvijo v elektronski obliki, kot je na primer telefaks ali elektronska pošta, s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema in ga podpiše in vrne tožena stranka.

Člen 14

Vročitev brez dokazila o prejemu s strani tožene stranke

1. Evropski plačilni nalog se toženi stranki lahko vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, tudi na enega od naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo na osebnem naslovu tožene stranke osebam, ki s toženo stranko živijo v istem gospodinjstvu ali so tam zaposlene;

(b) v primeru samozaposlene tožene stranke ali pravne osebe z osebno vročitvijo v poslovnih prostorih tožene stranke osebam, ki so zaposlene pri toženi stranki;

(d) z deponiranjem naloga na poštnem uradu ali pri pristojnem javnem organu in oddajo pisnega obvestila o tem deponiranju v poštni nabiralnik tožene stranke, če pisno obvestilo jasno označuje naravo pisanja kot sodnega pisanja ali pravni učinek pisnega obvestila kot opravo vročitve in začetek teka rokov;

(e) s poštno vročitvijo brez dokazila iz odstavka 3, če ima tožena stranka svoj naslov v državi članici izvora;

(f) v elektronski obliki z avtomatično potrditvijo dostave, če je tožena stranka to metodo vročanja vnaprej izrecno sprejela.

2. Za namene te uredbe je vročanje po odstavku 1 nedopustno, če obstojijo kakršni koli dvomi glede naslova tožene stranke.

3. Vročitev po odstavku 1(a) do (d) se potrdi:

(a) z dokumentom, podpisanim s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo:

(i) uporabljenega načina vročitve,

(ii) datuma vročitve,

(iii) če je bil nalog vročen drugi osebi namesto toženi stranki, imena te osebe in njenega razmerja do tožene stranke

ali

(b) za namene odstavka 1(a) in (b) s potrdilom o prejemu s strani osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno.

Člen 15

Vročitev zastopniku

Vročitev po členu 13 ali 14 se lahko opravi tudi zastopniku tožene stranke.

Člen 16

Ugovor zoper evropski plačilni nalog

1. Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, kot je določen v Prilogi VI, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom.

2. Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.

3. Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.

4. Ugovor se predloži v papirni obliki ali prek drugih sredstev komuniciranja, vključno z elektronskimi, ki so sprejemljiva za državo članico izvora in dostopna sodišču izvora.

5. Ugovor podpiše tožena stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se ugovor predloži v elektronski obliki v skladu z odstavkom 4, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES. Podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

Člen 17

Učinki vložitve ugovora

1. Če se ugovor vloži v roku iz člena 16(2), se postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

Kadar je tožeča stranka vložila zahtevek s pomočjo postopka za evropski plačilni nalog, ne sme nič v okviru nacionalnega prava posegati v njen položaj v okviru nadaljnjih običajnih civilnih postopkov.

2. Prenos na običajni civilni postopek v smislu odstavka 1 ureja pravo države članice izvora.

3. Tožečo stranko se obvesti, ali je tožena stranka vložila ugovor ter o vsakem prenosu na običajni civilni postopek.

Člen 18

Izvršljivost

1. Če v roku iz člena 16(2), vendar ob upoštevanju primernega obdobja za zagotovitev zadostnega časa za dospetje ugovora, pri sodišču izvora ni bil vložen ugovor, sodišče izvora z uporabo standardnega obrazca G, kot je določen v Prilogi VII, nemudoma razglasi evropski plačilni nalog za izvršljiv. Sodišče preveri datum vročitve.

2. Brez poseganja v odstavek 1 formalne zahteve za izvršljivost ureja pravo države članice izvora.

3. Sodišče pošlje izvršljivi evropski plačilni nalog tožeči stranki.

Člen 19

Odprava eksekvatur

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv v državi članici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju.

Člen 20

Ponovna preučitev v izrednih primerih

1. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:

(a)

(i) je bil plačilni nalog vročen na enega od načinov iz člena 14,

(ii) vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo,

ali

(b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.

3. Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan noben od razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.

Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.

Člen 21

Izvršba

1. Brez poseganja v določbe te uredbe ureja postopke izvršbe pravo države članice izvršbe.

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, se izvrši v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot izvršljiva odločba, izdana v državi članici izvršbe.

2. Za izvršbo v drugi državi članici tožeča stranka pristojnim organom te države članice predloži:

(a) kopijo evropskega plačilnega naloga, kakor je bil razglašen za izvršljivega s strani sodišča izvora, ki izpolnjuje potrebne pogoje za ugotovitev njegove pristnosti;

(b) po potrebi prevod evropskega plačilnega naloga v uradni jezik države članice izvršbe, ali, če v tej državi članici obstaja več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva izvršba, v skladu s pravom te države članice, ali v drugi jezik, ki ga je država članica izvršbe označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede enega od uradnih jezikov ali več uradnih jezikov institucij Evropske unije, ki ni/niso njen uradni jezik, ki ga/jih lahko sprejme v zvezi z evropskim plačilnim nalogom. Prevod overi oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.

3. Od tožeče stranke, ki v eni državi članici zahteva izvršbo evropskega plačilnega naloga, izdanega v drugi državi članici, se zaradi tega, ker je državljan tuje države, ker nima stalnega prebivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nikakršne varščine, jamstva ali pologa.

Člen 22

Zavrnitev izvršbe

1. Pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog tožene stranke izvršbo zavrne, če je evropski plačilni nalog nezdružljiv s prej izdano odločbo ali nalogom, izdanim v kateri koli državi članici ali tretji državi, pod pogojem, da:

(a) je prej izdana odločba ali nalog temeljil na istem dejanskem stanju in je bil izdan med istimi strankami;

(b) prej izdana odločba ali nalog izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe;

ter

2. Izvršba se na predlog zavrne tudi, če je tožena stranka tožeči stranki plačala znesek, dodeljen v evropskem plačilnem nalogu.

3. Pod nobenim pogojem pa se evropski plačilni nalog v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine.

Člen 23

Prekinitev ali omejitev izvršbe

Če je tožena stranka zahtevala ponovno preučitev v skladu s členom 20, pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog tožene stranke lahko:

(a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe;

ali

(b) pogojuje izvršbo s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi;

ali

Člen 24

Zastopanje

Zastopanje odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka ni obvezno:

(a) za tožečo stranko v zvezi z vlogo za evropski plačilni nalog;

(b) za toženo stranko v zvezi z ugovorom zoper evropski plačilni nalog.

Člen 25

Sodne takse

1. Skupni znesek sodnih taks postopka za evropski plačilni nalog in običajnih civilnih postopkov, do katerih pride v primeru ugovora na evropski plačilni nalog v državi članici, ne presegajo sodnih taks običajnih civilnih postopkov brez predhodnega evropskega postopka za plačilni nalog v tej državi članici.

2. Za namene te uredbe pojem sodnih taks vključuje dajatve in bremena, ki se morajo plačati sodišču in katerih znesek določa nacionalno pravo.

Člen 26

Razmerje do nacionalnega procesnega prava

Vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravnavana, ureja nacionalno pravo.

Člen 27

Razmerje do Uredbe (ES) št. 1348/2000

Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( 8 ).

Člen 28

Informacije v zvezi s stroški vročanja in izvršbo

Države članice sodelujejo z namenom zagotavljanja informacij javnosti in strokovnim krogom glede:

(a) stroškov vročanja pisanj,

(b) organov, ki so pristojni za izvršbe iz členov 21, 22 in 23,

predvsem preko Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo Sveta 2001/470/ES ( 9 ).

Člen 29

Informacije v zvezi s pristojnostjo, postopki ponovne preučitve, sredstvi komuniciranja in jeziki

1. Do 12. junija 2008 države članice sporočijo Komisiji:

(a) katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga;

(b) postopek ponovne preučitve in pristojna sodišča za namene uporabe člena 20;

(d) jezike, ki jih države članice sprejemajo v skladu s členom 21(2)(b).

Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh informacij.

2. Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, objavi v Uradnem listu Evropske unije in na druge primerne načine.

Člen 30

Spremembe prilog

Da se zagotovi popolna skladnost z določbami te uredbe, se standardni obrazci iz prilog posodabljajo ali tehnično prilagajajo v skladu s postopkom iz člena 31(2).

Člen 31

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 75 Uredbe (ES) št. 44/2001.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 32

Pregled

Do 12. decembra 2013 Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži natančno poročilo o pregledu delovanja postopka za evropski plačilni nalog. To poročilo vsebuje oceno delovanja postopka in podrobno oceno vplivov za vsako državo članico.

V ta namen in za zagotovitev, da se ustrezno upošteva najboljša praksa v Evropski uniji ter da se upošteva načela boljše zakonodaje, države članice Komisiji zagotovijo informacije v zvezi s čezmejnim delovanjem evropskega plačilnega naloga. Te informacije vključujejo sodne takse, hitrost postopkov, učinkovitost, enostavnost uporabe in notranje postopke držav članic za plačilne naloge.

Po potrebi Komisija poročilu priloži predloge za prilagoditev.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 12. decembra 2008, razen členov 28, 29, 30 in 31, ki se uporabljajo od 12. junija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

▼M1

PRILOGA I

Dodatek 2 k vlogi za evropski plačilni nalogUgovor zoper prenos na običajni civilni postopekŠtevilka zadeve (izpolni se, če se dodatek pošlje sodišču ločeno od obrazca za vlogo):Ime podjetja ali organizacijePriimekImeV/NaDatum (dan/mesec/leto)Podpis in/ali žig

PRILOGA II

PRILOGA III

PRILOGA IV

PRILOGA V

PRILOGA VI

Vlagam ugovor zoper evropski plačilni nalog, izdan/ /Ime podjetja ali organizacijePriimekImeV/NaDatum (dan/mesec/leto)Podpis in/ali žig

PRILOGA VII

( 1 ) UL C 221, 8.9.2005, str. 77.

( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 30. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Parlamenta z dne 25. oktobra 2006. Sklep Sveta z dne 11. decembra 2006.

( 3 ) UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

( 4 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

( 5 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

( 6 ) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2245/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 10).

( 7 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

( 8 ) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.

( 9 ) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

Top