This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02006R1794-20121204
Commission Regulation (EC) No 1794/2006 of 6 December 2006 laying down a common charging scheme for air navigation services (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (Besedilo velja za EGP)
Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (Besedilo velja za EGP)
No longer in force
2006R1794 — SL — 04.12.2012 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (UL L 341, 7.12.2006, p.3) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 333 |
6 |
17.12.2010 |
||
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 |
L 281 |
1 |
13.10.2012 |
|
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1794/2006
z dne 6. decembra 2006
o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) ( 1 ) in zlasti člena 15(4) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) ( 2 ) in zlasti člena 8(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Komisija mora vzpostaviti skupno ureditev pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa na celotnem območju Skupnosti. Da se zagotovi enotno izvajanje skupne ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu, je za ta namen najprimernejši instrument uredba, ki zagotavlja neposredno uporabo. |
|
(2) |
V skladu s členom 8(1) okvirne uredbe je bil za pomoč Evropski komisiji pri razvoju izvedbenih pravil za skupno ureditev pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa pooblaščen Eurocontrol. Ta uredba temelji na iz tega izhajajočem poročilu o pooblastilu z dne 29. oktobra 2004. |
|
(3) |
Razvoj skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, ki so zagotovljene med vsemi fazami poleta, je izjemnega pomena za izvajanje enotnega evropskega neba. Sistem bi moral tudi prispevati k doseganju večje preglednosti pri določitvi, zaračunavanju in pobiranju pristojbin za uporabnike zračnega prostora, ki spodbujajo varno, učinkovito in uspešno zagotavljanje navigacijskih služb uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa, ki financirajo sistem z namenom, da se zagotovi visoka raven varnosti in stroškovna učinkovitost, ter spodbujajo zagotavljanje integriranih storitev. |
|
(4) |
V skladu s skupnim ciljem izboljšanja stroškovne učinkovitosti navigacijskih storitev zračnega prometa mora shema zaračunavanja spodbujati stroškovno in operativno učinkovitost. |
|
(5) |
Da bi potnikom v zračnem prometu zagotovile dostop do mreže zračnega prometa in zlasti dostop do srednjih in manjših ter tudi večjih letališč po sprejemljivih cenah, bodo države članice morda morale uvesti enako ceno za enoto za pristojbine za storitve na terminalih na vseh letališčih, od koder leti isti izvajalec služb zračnega prometa, ali v večjih skupinah takšnih letališč, z namenom celotnega kritja stroškov storitev na terminalih. |
|
(6) |
Skupna ureditev pristojbin mora biti skladna s členom 15 Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu ICAO iz leta 1944. |
|
(7) |
Ker je večina držav članic podpisnic večstranskega sporazuma Eurocontrol o preletnih pristojbinah z dne 12. februarja 1981 in ker je Skupnost podpisala protokol o pristopu k revidirani konvenciji Eurocontrol, morajo biti pravila, razvita v tej uredbi, skladna z Eurocontrolovim sistemom preletnih pristojbin. |
|
(8) |
Ureditev pristojbin mora omogočati optimalno uporabo zračnega prostora ob upoštevanju prometnih tokov v zračnem prometu, zlasti znotraj funkcionalnih blokov zračnega prostora, kot je predvideno v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) ( 3 ). |
|
(9) |
V skladu z izjavo, priloženo k uredbi o zračnem prostoru ( 4 ), bo Komisija do leta 2008 pripravila poročilo o izkušnjah pri oblikovanju funkcionalnih blokov zračnega prostora. Komisija bo hkrati ocenila težave, ki bi lahko nastale zaradi ohranjanja ločenih cen za enoto znotraj funkcionalnega bloka zračnega prostora. |
|
(10) |
Potrebno je določiti zahteve za popolne in pregledne informacije o stroškovni osnovi, ki jih je treba pravočasno dati na razpolago predstavnikom uporabnikov zračnega prostora in pristojnim organom. |
|
(11) |
Višina pristojbin, ki se zaračunavajo zlasti za lahke zrakoplove, ne sme odvračati od uporabe naprav in storitev, ki so potrebne za varnost ali uvedbo novih tehnologij in postopkov. |
|
(12) |
Formula za izračun pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih mora odsevati drugačno naravo teh storitev v primerjavi s preletnimi navigacijskimi službami zračnega prometa. |
|
(13) |
Države članice morajo imeti možnost skupne določitve cen za enoto, zlasti ko se območje zaračunavanja razteza po zračnem prostoru več kot ene države članice ali ko so države članice pogodbenice skupnega sistema preletnih pristojbin. |
|
(14) |
Države članice morajo imeti za izboljšanje učinkovitosti ureditve pristojbin in zmanjšanje administrativne in računovodske delovne obremenitve možnost skupnega pobiranja preletnih pristojbin znotraj skupnega sistema preletnih pristojbin, in sicer z enotno pristojbino za let. |
|
(15) |
Pomembno je okrepiti pravna sredstva, potrebna za zagotovitev takojšnjega in celotnega plačila pristojbin letalske navigacije s strani uporabnikov navigacijskih služb zračnega prometa. |
|
(16) |
Pristojbine, ki jih morajo plačati uporabniki zračnega prostora, se morajo določiti in uporabljati pravično in pregledno, po posvetovanju z njimi. Takšne pristojbine bi bilo treba redno preverjati. |
|
(17) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa ukrepe, potrebne za razvoj skupnega sistema pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, ki je v skladu z Eurocontrolovim sistemom pristojbin na zračnih poteh.
2. Ta uredba se uporablja za navigacijske službe zračnega prometa, ki jih zagotavljajo izvajalci služb zračnega prometa, imenovani v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 550/2004, in izvajalci meteoroloških služb, če so imenovani v skladu s členom 9(1) navedene uredbe, za splošni zračni promet znotraj ICAO območij EUR in AFI, kjer države članice zagotavljajo navigacijske službe zračnega prometa.
3. Države članice lahko to uredbo uporabljajo za navigacijske službe zračnega prometa v zračnem prostoru v njihovi pristojnosti znotraj drugih ICAO območij, če o tem obvestijo Komisijo in druge države članice.
4. Države članice lahko to uredbo uporabljajo tudi za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki jim je dovoljeno izvajati navigacijske službe zračnega prometa brez dovoljenja, v skladu s členom 7(5) uredbe o izvajanju služb.
5. Države članice se lahko ob upoštevanju tretjega stavka člena 1(3) Uredbe (EU) št. 691/2010 ( 5 ) odločijo, da te uredbe ne uporabljajo za navigacijske službe zračnega prometa na letališčih z manj kot 50 000 premiki v komercialnem zračnem prevozu na leto, ne glede na največjo vzletno maso in število zasedenih potniških sedežev.
Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo. Komisija periodično objavi posodobljen seznam letališč, za katera so države članice odločile, da te uredbe ne bodo uporabljale za njihove službe zračnega prometa.
6. V zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa na letališčih z manj kot 150 000 premiki v komercialnem zračnem prevozu na leto ne glede na največjo vzletno maso in število zasedenih potniških sedežev, se lahko Države članice pred vsakim referenčnim obdobjem iz člena 11(3)(d) Uredbe (ES) št. 549/2004 odločijo, da ne bodo:
(a) izračunavale ugotovljenih stroškov v skladu s členom 6 te uredbe;
(b) izračunavale pristojbin na terminalih, kot je določeno v členu 11 te uredbe;
(c) določile cen za enoto na terminalih iz člena 13 te uredbe,
Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v uporabo načel iz členov 14 in 15 Uredbe (ES) št. 550/2004 in ob upoštevanju tretjega stavka člena 1(3) Uredbe (EU) št. 691/2010.
Države članice, ki se odločijo, da ne bodo uporabljale določb naštetih v prvem pododstavku izvedejo podrobno oceno izpolnjevanja pogojev iz Priloge I k tej uredbi. Ta ocena vključuje posvetovanje s predstavniki uporabnikov zračnega prostora.
Te države članice Komisiji posredujejo podrobno poročilo o oceni iz tretjega pododstavka. To poročilo mora biti podprto z dokazi, vsebuje zaključke posvetovanj s predstaviki uporabnikov in mora vsebovati popolno obrazložitev za odločitve države članice.
Po posvetovanju z zadevno državo članico lahko Komisija odloči, da pogoji iz Priloge I k tej uredbi niso izpolnjeni in lahko najkasneje dva meseca po prejetju poročila od države članice zahteva, da poda ponovno oceni na podlagi revidiranih pogojev.
Če se Komisija tako odloči, mora v svoji odločitvi navestiv kaere dele ocene je treba revidirati in razloge zanje.
Če je Komisije zahtevala ponovno oceno, mora zadevna država članica predložiti poročilo o zaključkih te revidirane ocene v dveh mesecih po prejetju zahteve Komisije.
Končno poročilo se objavi in je veljavno za čas trajanja referenčnega obdobja.
Člen 2
Opredelitve
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 2 okvirne uredbe.
Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „uporabnik navigacijskih služb zračnega prometa“ pomeni upravljavca zrakoplova v času izvedbe leta. Če identiteta upravljavca ni znana, se šteje, da je upravljavec zrakoplova njegov lastnik, razen če dokaže, katera druga oseba ga je upravljala;
(b) „predstavnik uporabnikov zračnega prostora“ pomeni vsako pravno osebo ali osebo, ki zastopa interese ene ali več kategorij uporabnikov navigacijskih služb zračnega prometa;
(c) „IFR“ pomeni oznako, ki se uporablja za označevanje pravil instrumentalnega letenja;
(d) „VFR“ pomeni oznako, ki se uporablja za označevanje pravil vizualnega letenja;
(e) „območje preletnega zaračunavanja“ pomeni obseg zračnega prostora, za katerega sta uvedeni enotna stroškovna osnova in enotna cena za enoto;
(f) „območje zaračunavanja na terminalih“ pomeni letališče ali skupino letališč, za katere sta uvedeni enotna stroškovna osnova in enotna cena za enoto;
(g) „komercialni zračni prevoz“ pomeni vsak zračni prevoz, ki vključuje prevoz potnikov, tovora ali pošte za plačilo ali najemnino;
(h) „ugotovljeni stroški“ pomeni stroške, ki so jih opredelile države članice v skladu s členom 15(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 550/2004;
(i) „referenčno obdobje“ pomeni referenčno obdobje za načrt izvedbe iz člena 11(3)(d) Uredbe (ES) št. 549/2004;
(j) „premiki v komercialnem zračnem prevozu“ pomeni vsoto vzletov in pristankov v komercialnem zračnem prevozu, izračunano kot povprečje treh let pred sprejetjem načrtov izvedbe iz člena 12 Uredbe (EU) št. 691/2010;
(k) „drugi prihodki“ pomenijo prihodke, pridobljene s strani javnih organov, ali prihodke pridobljene iz komercialnih dejavnosti, ter v primeru cen za enoto na terminalih, tudi prihodke pridobljene iz pogodb ali sporazumov med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci letališč, ki jih izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa lahko uporabijo za zniževanje ravni cen za enoto.
Člen 3
Načela sistema pristojbin
1. Sistem pristojbin upošteva načela iz člena 15 Uredbe (ES) št. 550/2004.
2. Ugotovljeni stroški preletnih navigacijskih storitev zračnega prometa se financirajo spreletnimi pristojbinami, ki se naložijo uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z določbami poglavja III, in/ali drugimi prihodki.
3. Ugotovljeni stroški navigacijskih storitev zračnega prometa na terminalih se financirajo s sredstvi pristojbin na terminalih, ki se naložijo uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z določbami poglavja III, in/ali drugimi prihodki. Ti lahko vključujejo notranje subvencije, ki so odobrene v skladu z zakonodajo Evropske unije.
4. Odstavka 2 in 3 ne posegata v financiranje izjem nekaterih uporabnikov navigacijskih služb zračnega prometa iz drugih virov financiranja v skladu s členom 9.
5. Sistem pristojbin zagotavlja preglednost in posvetovanje o stroškovni osnovi ter o razdelitvi stroškov med različne službe.
Člen 4
Uvedba območij zaračunavanja
1. Države članice uvedejo območja zaračunavanja v zračnem prostoru v njihovi pristojnosti, kjer so uporabnikom zračnega prostora zagotovljene navigacijske službe zračnega prometa.
2. Območja zaračunavanja v zračnem prostoru se opredelijo na način, ki je skladen z delovanjem in storitvami v zvezi s kontrolo zračnega prometa, po posvetovanju s predstavniki uporabnikov zračnega prostora.
3. Območje preletnega zaračunavanja se razteza od tal do vključno zgornjega zračnega prostora. Države članice lahko uvedejo posebno območje za kompleksno območje terminalov v območju zaračunavanja.
4. Če se območja zaračunavanja raztezajo po zračnem prostoru več kot ene države članice, kar je lahko posledica odločitve o vzpostavitvi skupnega območja zaračunavanja v funkcionalnem bloku zračnega prostora, zadevne države članice zagotovijo skladnost in enotnost uporabe te uredbe v zadevnem zračnem prostoru v največjem možnem obsegu.
Kjer enotna uporaba te uredbe v zadevnem zračnem prostoru ni možna, države članice uporabnike o takšnih razlikah uporabe te uredbe obvestijo na pregleden način in o takšnih razlikah uradno obvestijo Komisijo in Eurocontrol.
POGLAVJE II
STROŠKI IZVAJANJA NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA
Člen 5
Upravičene storitve, naprave in dejavnosti
1. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz člena 1(2) in (4) uveljavijo stroške, nastale z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z napravami in storitvami, predvidenimi in izvedenimi na podlagi regionalnega načrta letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo, v območjih zaračunavanja, ki so v njihovi pristojnosti.
Ti stroški vključujejo upravne režijske stroške, stroške usposabljanja, izobraževanja, preizkusov in preizkušanja, raziskovanja in razvoja, ki so razporejeni med te službe.
2. Države članice lahko v skladu s členom 15(2)(a) Uredbe (ES) št. 550/2004, kot ugotovljene stroške, uveljavijo naslednje stroške, če nastanejo kot rezultat izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa:
(a) stroške, ki jih povzročijo ustrezni nacionalni organi;
(b) stroške, ki jih povzročijo usposobljeni subjekti iz člena 3 Uredbe (ES) št. 550/2004;
(c) stroške, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov.
3. V skladu s členom 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004 se brez poseganja v druge vire financiranja in v skladu s pravom Unije del dohodka iz pristojbin lahko porabi za financiranje skupnih projektov za funkcije, povezane z omrežji, ki so predvsem pomembne za izboljšanje celotne uspešnosti vodenja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa v Evropi. V takem primeru država članica zagotovi, da se uporabi izčrpno in pregledno računovodstvo, da se zagotovi, da uporabniki zračnega prostora ne plačujejo dvojnih obremenitev. Te ugotovljene stroške, ki financirajo skupni projekt, se jasno opredeli v skladu s prilogo II.
Člen 6
Izračun stroškov
1. Ugotovljeni stroški in dejanski stroški vključujejo stroške v zvezi z upravičenimi storitvami, napravami in dejavnostmi iz člena 5 te uredbe ter so določeni v skladu z računovodskimi zahtevami iz člena 12 Uredbe (ES) št. 550/2004.
Enkratni učinki, ki izvirajo iz uvedbe mednarodnih računovodskih standardov, se lahko porazdelijo na obdobje največ 15 let.
Brez poseganja v člena 16 in 18 Uredbe (EU) št. 691/2010 se realni in nominalni ugotovljeni stroški določijo pred začetkom vsakega referenčnega obdobja kot del načrta izvedbe iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 in člena 10(3)(b) Uredbe (EU) št. 691/2010 za vsako koledarsko leto referenčnega obdobja. Cene za enoto se izračunajo na podlagi nominalnih stroškov. Za vsako leto referenčnega obdobja se razlika med nominalnimi ugotovljenimi stroški pred referenčnim obdobjem in ugotovljenimi stroški, ki so bili prilagojeni na podlagi dejanske inflacije, ki jo je za zadevno leto zabeležila Komisija (Eurostat), prenese najpozneje v letu n+2.
Ugotovljeni stroški in dejanski stroški se določijo v nacionalni valuti. Kadar se vzpostavi skupno območje zaračunavanja z enotno stroškovno osnovo za funkcionalni blok zračnega prostora, zadevne države članice zagotovijo pretvorbo nacionalnih stroškov v eure ali nacionalno valuto ene od zadevnih držav članic, da bi se zagotovilpregleden izračun enotne stroškovne osnove ob uporabi prvega pododstavka člena 13(1) te uredbe. O tem uradno obvestijo Komisijo in Eurocontrol.
2. Stroški iz odstavka 1 se razčlenijo v stroške za zaposlene, druge stroške poslovanja, amortizacijske stroške, stroške kapitala in izredne stroške, vključno s plačanimi nepovratnimi davki in carinami, in vse druge s tem povezane stroške.
Stroški za zaposlene vključujejo bruto osebne prejemke, plačila za nadure, prispevke delodajalcev za socialno varnost in pokojninsko zavarovanje ter druge prejemke. Stroški za pokojninsko zavarovanje se lahko izračunajo na podlagi previdnih predpostavk glede upravljanja sistema ali nacionalne zakonodaje, kakor je to primerno. Takšne predpostavke se podrobno navedejo v nacionalnem načrtu izvedbe.
Drugi stroški poslovanja vključujejo stroške, nastale z nabavo blaga in storitev za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa. Vključujejo zlasti zunanje storitve, kot so komunikacija, zunanje osebje, na primer svetovalci, material, energija, javne gospodarske službe, najem stavb, oprema in naprave, vzdrževanje, stroški zavarovanja, potni stroški. Če izvajalec službe zračnega prometa kupi druge navigacijske službe zračnega prometa, vključi dejanski izdatek za navedene službe v svoje druge stroške poslovanja.
Amortizacijski stroški se nanašajo na skupna osnovna sredstva, ki se uporabljajo za namene navigacijskih služb zračnega prometa. Osnovna sredstva se amortizirajo, v skladu z njihovo pričakovano obratovalno dobo, z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja za ceno sredstev, ki se amortizirajo. Za izračun amortizacijskih stroškov se lahko uporabi obračunavanje nabavnih ali sedanjih stroškov. Metoda se ne spremeni ves čas trajanja amortizacije in je v skladu s stroški uporabljenega kapitala. Kadar se uporabi obračunavanje sedanjih stroškov, se za primerjavo in oceno zagotovijo tudi enakovredni podatki v zvezi z obračunavanjem nabavnih stroškov.
Stroški kapitala so enaki zmnožku:
(a) vsoti povprečne čiste knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev in možnih prilagoditev glede na skupna sredstva, ki jih določi nacionalni nadzorni organ in jih uporablja izvajalec navigacijske službe zračnega prometa in ki obratujejo ali so v pripravi, ter povprečne vrednosti čistih obratnih sredstev, razen obrestovanih računov, ki so potrebna za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa; ter
(b) ponderiranega povprečja obrestne mere za obveznosti in prihodka iz kapitala. Za navigacijske službe zračnega prometa brez lastniškega kapitala se ponderirano povprečje izračuna na podlagi prihodka, ki se uporablja za razliko med skupnimi sredstvi iz odstavka (a) in obveznostmi.
Izredni stroški so enkratni stroški v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa, ki so nastali med enim letom.
Vsaka prilagoditev zunaj določb mednarodnih računovodskih standardov se navede v nacionalnem načrtu izvedbe, ki se predloži v pregled Komisiji, in v dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s Prilogo II.
Izredni stroški so enkratni stroški v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa, ki so nastali med letom.
Za namene petega pododstavka odstavka 2 ponderirani faktorji temeljijo na deležu financiranja preko obveznosti ali kapitala. Obrestna mera za obveznosti je enaka povprečni obrestni meri za obveznosti izvajalca navigacijske službe zračnega prometa. Prihodek iz kapitala temelji na dejanskem finančnem tveganju izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.
◄
Če sredstva niso v lasti izvajalca navigacijske službe zračnega prometa, temveč so vključena v izračun stroškov kapitala, države članice zagotovijo, da stroški teh sredstev niso povrnjeni dvakrat.
Člen 7
Razporeditev stroškov
1. Stroški upravičenih storitev, naprav in dejavnosti v smislu člena 5 se razporedijo na pregleden način med območja zaračunavanja, v zvezi s katerimi so dejansko nastali.
Če nastanejo stroški v različnih območjih zaračunavanja, se razporedijo sorazmerno na podlagi pregledne metodologije, kot določa člen 8.
2. Stroški storitev na terminalih se nanašajo na naslednje službe:
(a) službe letališke kontrole, letalske informacijske službe, vključno z letalskimi svetovalnimi službami, in alarmne službe;
(b) službe zračnega prometa v zvezi s priletom in odhodom zrakoplova znotraj določene oddaljenosti letališča na podlagi operativnih zahtev;
(c) ustrezno razporeditev vseh drugih komponent navigacijskih služb zračnega prometa, ki odraža sorazmerno razdelitev med preletnimi storitvami in storitvami na terminalih.
Za namene točke (b) prvega pododstavka države članice pred vsakim referenčnim obdobjem za vsako letališče opredelijo merila, ki se uporabljajo za razporeditev stroškov med storitvami na terminalih in preletnimi storitvami, ter o tem obvestijo Komisijo.
3. Stroški preletnih storitev se nanašajo na stroške iz odstavka 1 ob izključitvi stroškov iz odstavka 2.
4. Če se podelijo oprostitve letom VFR v skladu s členom 9, izvajalec navigacijske službe zračnega prometa ločeno prikaže stroške navigacijskih služb zračnega prometa, zagotovljene letom VFR, in stroške, zagotovljene letom IFR. Ti stroški se lahko uveljavijo s pomočjo metodologije spremenljivih stroškov ob upoštevanju ugodnosti letom IFR, ki izvirajo iz storitev, podeljenih letom VFR.
Člen 8
Preglednost stroškov in mehanizma zaračunavanja
1. Države članice najmanj šest mesecev pred začetkom vsakega referenčnega obdobja predstavnikom uporabnikov zračnega prostora ponudijo posvetovanje o ugotovljenih stroških, načrtovanih naložbah, lokalnih napovedih enot služb, politiki zaračunavanja in s tem povezanih cenah za enoto in pri tem jim pomagajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa. Države članice na pregleden način prikažejo nacionalne stroške ali stroške funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki so jih uveljavljale v skladu s členom 5 in cene na enoto predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji in po potrebi Eurocontrolu.
Med referenčnim obdobjem države članice vsako leto predlagajo razpravo s predstavniki uporabnikov zračnega prostora glede kakršnega koli odstopanja od napovedi, zlasti glede:
(a) dejanskega prometa in stroškov v primerjavi z napovedanim prometom in ugotovljenimi stroški;
(b) izvajanja mehanizma za delitev tveganja iz člena 11a;
(c) spodbujevalnih shem iz člena 12.
Takšno posvetovanje se lahko organizirajo na regionalni ravni. Predstavniki uporabnikov zračnega prostora si pridržijo pravico zahtevati dodatna posvetovanja. Posvetovanja z uporabniki se organizirajo tudi sistematično po sprožitvi mehanizma opozarjanja v zvezi z revizijo cene za enoto.
2. Informacija iz odstavka 1 temelji na poročevalnih preglednicah in podrobnih pravilih iz prilog II in VI, ali, če se je država članica na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora odločila, da ne bo izračunavala ugotovljenih stroškov ali pristojbin na terminalih ali, da ne bo določila cen za enoto v skladu s členom 1(6), informacija iz odstavka 1 temelji na poročevalnih preglednicah in podrobnih pravilih iz priloge III. Zadevna dokumentacija je na voljo predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji, Eurocontrolu in nacionalnim nadzornim organom tri tedne pred posvetovanjem. Za letno posvetovanje iz drugega pododstavka odstavka 1 je dokumentacija na voljo predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji, Eurocontrolu in nacionalnim nadzornim organom najkasneje 1. novembra.
POGLAVJE III
FINANCIRANJE IZVAJANJA NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA S POMOČJO PRISTOJBIN ZA ZRAČNO PLOVBO
Člen 9
Oprostitve plačila pristojbin za zračno plovbo
1. Države članice oprostijo plačila preletnih pristojbin:
(a) lete zrakoplovov, katerih največja dovoljena vzletna masa je manj kot dve metrični toni;
(b) mešane lete VFR/IFR v območjih zaračunavanja, če so izvedeni izključno po VFR in se pristojbina ne zaračunava za lete VFR;
(c) lete, namenjene izključno prevozom vladajočega monarha in njegove/njene ožje družine, voditeljev držav, voditeljev vlad in vladnih ministrov; v vseh primerih mora biti ta izjema utemeljena z ustrezno oznako statusa ali opombo na načrtu leta;
(d) lete, namenjene iskanju in reševanju, ki jih odobri ustrezen pristojni organ.
2. Države članice lahko oprostijo plačila preletnih pristojbin:
(a) vojaške lete, ki jih izvede vojaški zrakoplov katere koli države;
(b) trenažne lete, izvedene izključno zaradi pridobitve dovoljenja ali v primeru pilotskega dela posadke, napredovanja, in če to utemeljuje ustrezna označba na načrtu leta; leti morajo biti izvedeni izključno znotraj zračnega prostora zadevne države članice; leti ne smejo služiti prevozu potnikov in/ali tovora, niti postavitvi ali prevozu zrakoplova;
(c) lete, izvedene izključno z namenom preverjanja ali testiranja opreme, uporabljene ali namenjene za zemeljsko pomoč zračni plovbi, razen letov zaradi postavitve zadevnega zrakoplova;
(d) lete, ki se končajo na letališču, s katerega je zrakoplov vzletel, in med katerimi ni bilo nobenega vmesnega postanka;
(e) lete VFR;
(f) humanitarne lete, ki jih odobri ustrezen pristojni organ;
(g) lete v zvezi z izvrševanjem carinske in policijske službe.
3. Države članice lahko lete iz odstavkov 1 in 2 oprostijo plačila stroškov na terminalih.
Stroški, nastali z leti, ki so oproščeni plačila, se ne upoštevajo pri izračunu cen za enoto.
◄
Stroški, nastali z leti, ki so oproščeni plačila, so sestavljeni iz:
(a) stroški oproščenih letov VFR, kot določa člen 7(4); in
(b) stroški oproščenih letov IFR, ki se izračunajo kot zmnožek stroškov, nastalih za lete IFR, in razmerja števila oproščenih enot storitev in celotnega števila enot storitev; stroški, ki nastanejo za lete IFR, so enaki skupnim stroškom, znižanim za stroške letov VFR.
Države članice zagotovijo, da se izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa povrnejo stroški za storitve, opravljene v okviru oproščenih letov.
Člen 10
Izračun preletnih pristojbin
1. Brez poseganja v možnost iz člena 3(2) za financiranje preletnih navigacijskih služb zračnega prometa iz drugih prihodkov je preletna pristojbina za določen let v določenem območju preletnega zaračunavanja enaka zmnožku cene za enoto, določene za to območje preletnega zaračunavanja, in enot preletnih storitev za ta let.
2. Cena za enoto in enote preletnih storitev se izračunajo v skladu s Prilogo IV.
Člen 11
Izračun pristojbin na terminalih
1. Brez poseganja v možnost iz člena 3(3) za financiranje navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih iz drugih prihodkov je pristojbina na terminalu za določen let v določenem območju zaračunavanja na terminalih enaka zmnožku cene za enoto, določene za to območje zaračunavanja na terminalih, in enot storitev na terminalu za ta let. Za namene zaračunavanja se prilet in odhod štejeta kot en sam let. Enota, ki se šteje, je bodisi prihodni ali odhodni let.
2. Cena za enoto in enote storitev na terminalih se izračunajo v skladu s prilogo V.
Člen 11a
Delitev tveganja
1. Ta člen določa mehanizem za delitev tveganja povezanega s prometom in stroški. Uporablja se v skladu z načeli iz člena 11 Uredbe (EU) št. 691/2010.
2. Naslednji stroški niso predmet delitve tveganja povezanega s prometom in se povrnejo ne glede na gibanje prometa:
(a) ugotovljeni stroški, določeni z uporabo člena 5(2), z izjemo sporazumov o čezmejnem izvajanju služb zračnega prometa;
(b) ugotovljeni stroški izvajalcev meteoroloških služb;
(c) odobreni prenosi iz predhodnega leta ali referenčnega obdobja ter nagrade ali kazni, ki izhajajo iz sistemov spodbud;
(d) Preplačila ali nezadostna kritja, ki so posledica sprememb v prometu, se povrnejo najpozneje v letu n+2.
Poleg tega lahko države članice iz delitve tveganja, povezanega s prometom, izvzamejo ugotovljene stroške izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki jim je dovoljeno izvajati navigacijske službe zračnega prometa brez dovoljenja, v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 550/2004.
3. Kadar dejansko število enot storitev v danem letu ni za več kot 2 % višje ali nižje od napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, se dodatni prihodki ali izguba prihodkov izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede na ugotovljene stroške ne prenese.
4. Kadar dejansko število enot storitev v danem letu n preseže za več kot 2 % višje od napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, se najmanj 70 % dodatnih prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presegajo 2-odstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo glede ugotovljenih stroškov, povrne uporabnikom zračnega prostora najpozneje v letu n+2.
Kadar je dejansko število enot storitev v danem letu n za več kot 2 % nižje od napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, nosijo največ 70 % izgube prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presegajo 2-odstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo glede ugotovljenih stroškov, uporabniki zračnega prostora načeloma najpozneje v letu n+2. Vendar se lahko države članice odločijo za porazdelitev prenosa take izgube prihodkov na več let, da bi se ohranila stabilnost cene za enoto.
5. Razporeditev tveganja, povezanega s prometom, iz odstavka 4 se določi v nacionalnem načrtu izvedbe ali načrtu izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora za celotno referenčno obdobje na podlagi posvetovanja iz člena 8..
6. Kadar so dejanske enote storitev v danem letu n nižje od 90 % napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, krijejo celoten znesek izgube prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presega 10-odstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo glede ugotovljenih stroškov, uporabniki zračnega prostora načeloma najpozneje v letu n+2. Vendar se lahko države članice odločijo za porazdelitev prenosa take izgube prihodkov na več let, da bi se ohranila stabilnost cene za enoto.
Kadar so dejanske enote storitev v danem letu n višje od 110 % napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, se celotni znesek dodatnih prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presega 10-odstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo glede ugotovljenih stroškov, povrne uporabnikom zračnega prostora načeloma najpozneje v letu n+2.
7. Izvajalci navigacijske službe zračnega prometa, ki nimajo lastniškega kapitala ali katerih lastniški kapital 31. decembra 2011 ne presega 5 % celotnih obveznosti, se lahko za prvo referenčno obdobje izvzamejo iz delitve tveganja, povezanega s prometom, da bi se dosegel nižji delež financiranja obveznosti. Ti izvajalci navigacijske službe zračnega prometa, ki so izvzeti iz delitve tveganja povezanega s prometom se navedejo v načrtu izvedbe, ki se predloži v pregled Komisiji, in v dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s Prilogo II. Države članice opišejo in utemeljijo načrtovane ukrepe za dosego nižjega deleža financiranja obveznosti ter njihov časovni načrt.
8. Za delitev tveganja povezanega s stroški se uporabljajo naslednja načela:
(a) Kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški nižji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, nastalo razliko zadrži zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt.
(b) Kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški višji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, krije nastalo razliko zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt , brez poseganja v sprožitev mehanizma opozarjanja iz člena 18 Uredbe (EU) št. 691/2010.
(c) Točki (a) in (b) se ne moreta uporabljati za razliko med dejanskimi in ugotovljenimi stroški, za katere se lahko šteje, da niso pod nadzorom izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, držav članic ali usposobljenih subjektov zaradi:
(i) nepredvidenih sprememb v nacionalnih predpisih o pokojninah in predpisih o pokojninskem računovodstvu;
(ii) nepredvidenih sprememb v nacionalni davčni zakonodaji;
(iii) nepredvidenih in novih stroškovnih postavk, ki niso krite z nacionalnim načrtom izvedbe, se pa zakonsko zahtevajo;
(iv) nepredvidenih sprememb stroškov ali prihodkov, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov;
(v) znatnih sprememb obrestnih mer za posojila;
Brez poseganja v tretji pododstavek člena 6(1) nacionalni nadzorni organ s seznama iz točk (i) do (v) prvega odstavka vnaprej določi seznam stroškovnih dejavnikov, ki jih ni mogoče nadzirati, in ta je del načrta izvedbe.
Kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški nižji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, se nastala razlika povrne uporabnikom zračnega prostora s prenosom na naslednje referenčno obdobje.
Kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški višji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, se nastala razlika prenese na uporabnike zračnega prostora s prenosom na naslednje obdobje. Zadevni nacionalni nadzorni organ izrecno odobri prenos potem, ko zagotovi, da:
(i) je razlika med dejanskimi stroški in ugotovljenimi stroški dejansko posledica razvoja dogodkov, na katere zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt ne more vplivati;
(ii) je razlika v stroških, ki se prenese na uporabnike, posebej določena in razvrščena,
Preneseni znesek se določi s faktorji in opiše v dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s Prilogo VI.
Člen 12
Spodbujevalne sheme
1. Države članice lahko na nediskriminatorni in pregledni osnovi, na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora uvedejo ali odobrijo spodbujevalne sheme za podporo izboljšanja izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa ali zmanjšanje vpliva zračnega prometa na okolje, ki se odražajo v različnem izračunavanju pristojbin na podlagi odstavkov 2 in 3. Te spodbude se lahko uporabijo za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in/ali uporabnike zračnega prostora.
2. V skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 691/2010 lahko države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora sprejmejo finančne spodbude, s pomočjo katerih naj bi njihovi izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa dosegli cilje uspešnosti. Cena za enoto se lahko prilagodi, da se predvidijo nagrade ali kazni za dejansko raven uspešnosti izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede na ustrezen cilj. Take nagrade ali kazni se lahko uporabijo le, če imajo spremembe zmogljivosti znaten vpliv na uporabnike. Veljavna raven nagrad in kazni je sorazmerna s cilji, ki jih je treba doseči, in z dejansko uspešnostjo. Stopnje sprememb zmogljivosti ter veljavna raven nagrad in kazni se določijo na podlagi ponudbe k posvetovanju iz člena 8 ter navedejo v nacionalnem načrtu izvedbe ali načrtu izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora.
3. Če se država članica odloči uporabiti spodbujevalno shemo za uporabnike navigacijskih služb zračnega prometa, na podlagi ponudbe k posvetovanju iz člena 8 prilagodi njihove pristojbine, da se izrazijo prizadevanja teh uporabnikov predvsem za:
(a) izboljšanje uporabe navigacijskih služb zračnega prometa;
(b) zmanjšanje vpliva letenja na okolje;
(c) znižanje skupnih stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in povečanje učinkovitosti, zlasti z znižanjem ali modulacijo stroškov letalske opreme, ki povečuje zmogljivost, ali za kompenziranje neprijetnosti zaradi izbire manj obremenjenih zračnih poti;
(d) pospešitev uporabe zmogljivosti SESAR ATM.
4. Države članice, ki so uvedle ali odobrile spodbujevalne sheme, spremljajo, ali izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ustrezno izvajajo te spodbujevalne sheme.
Člen 13
Določanje cen za enoto za območja zaračunavanja
1. Države članice zagotovijo, da se cene za enoto določijo za vsako območje zaračunavanja na letni osnovi.
Cene za enoto se določijo v nacionalni valuti. Kadar se države članice, ki se povezujejo v funkcionalni blok zračnega prostora, odločijo vzpostaviti skupno območje zaračunavanja z enotno stroškovno osnovo, se ta stroškovna osnova določi v eurih ali nacionalni valuti ene od zadevnih držav članic. Zadevne države članice o valuti, ki se uporablja obvestijo Komisijo in Eurocontrol.
2. V skladu s členom 11(4)(e) Uredbe (ES) št. 549/2004 in členom 18 Uredbe (EU) št. 691/2010 se lahko v primeru sprožitve mehanizma opozarjanja cena za enoto v teku leta spremeni.
3. Države članice o teh cenah za enoto za vsako območje zaračunavanja obvestijo Komisijo in po potrebi Eurocontrol.
4. Za prvo leto referenčnega obdobja se cene za enoto izračunajo na podlagi načrta izvedbe, ki ga zadevna država članica ali funkcionalni blok zračnega prostora sporoči do 1. novembra predhodnega leta začetku referenčnega obdobja. Kadar se načrti izvedbe sprejmejo po 1. novembru predhodnega leta referenčnemu obdobju, se cene za enoto po potrebi preračunajo na podlagi dokončno sprejetega načrta ali korektivnih ukrepov, ki se uporabljajo.
Člen 14
Pobiranje pristojbin
1. Države članice lahko pobirajo pristojbine z enotno pristojbino za let. Kadar se pristojbine zaračunajo in zberejo na regionalni ravni, je valuta za zaračunavanje lahko euro, administrativna cena za enoto, s katero se preračuna zaračunavanje in zbiranje stroškov, pa se lahko doda zadevni ceni za enoto.
2. Uporabniki navigacijskih služb zračnega prometa plačajo nemudoma in v celoti vse pristojbine za zračno plovbo.
3. Države članice zagotovijo uporabo učinkovitih izvršilnih ukrepov. Ti ukrepi lahko vključujejo odpoved storitev, zadržanje zrakoplova ali druge izvršilne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo.
▼M1 —————
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 16
Pritožba
Države članice zagotovijo, da so odločitve, sprejete na podlagi te uredbe, ustrezno obrazložene in so predmet učinkovitega preverjanja in/ali pritožbenega postopka.
Člen 17
Omogočanje spremljanja skladnosti
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa omogočijo nacionalnemu nadzornemu organu ali usposobljenemu subjektu, ki deluje v njegovem imenu, inšpekcijske preglede in nadzor, vključno z ogledi na terenu. Pooblaščenci so pooblaščeni, da:
(a) pregledajo zadevne računovodske listine, poslovne knjige, zaloge in drug material, pomemben za obračun pristojbin za zračno plovbo;
(b) vzamejo kopije ali izvlečke teh listin;
(c) zahtevajo ustno pojasnilo na kraju samem;
(d) vstopijo v zadevne prostore, zemljišča ali prevozna sredstva.
Taki inšpekcijski pregledi in nadzor se izvedejo v skladu s postopki, ki veljajo v državi članici, v kateri naj bi se izvedli.
Člen 17a
Pregled
Pregled načrta izvedbe iz člena 24 Uredbe (EU) št. 691/2010, ki ga opravi Komisija, zajema mehanizem za delitev tveganja iz člena 11a te uredbe, spodbujevalne sheme iz člena 12 te uredbe ter njihov učinek in uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev uspešnosti.
Člen 18
Začetek veljavnosti
1. Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Ta uredba se začne uporabljati 1. januarja 2007.
Vendar pa lahko države članice odložijo uporabo členov 9, 10, 12, 13 in 14 glede preletnih pristojbin do 1. januarja 2008.
Države članice lahko odložijo uporabo členov 9, 11, 12, 13, 14 in 15 glede pristojbin na terminalih do 1. januarja 2010.
V kolikor države članice sprejmejo odločitev o odlogu iz drugega ali tretjega pododstavka, o tem obvestijo Komisijo.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
OCENA POGOJEV ZA IZVAJANJE NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA NA LETALIŠČIH IZ ČLENA 1(6)
Pogoji, ki se ocenijo na podlagi člena 1(6), so sledeči:
1. V kolikšni meri lahko izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa svobodno ponudijo izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih ali pa od izvajanja odstopijo:
— obstoj znatnih ekonomskih ovir, ki bi izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa preprečile ponudbo izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa ali pa odstop od izvajanja,
— obstoj znatnih pravnih ovir, ki bi izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa preprečile ponudbo izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa ali pa odstop od izvajanja,
— čas trajanja pogodbe,
— obstoj postopkov, ki dovoljujejo prenos sredstev in osebja od enega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa k drugemu.
2. V kolikšni meri lahko letališča svobodno določijo, kdo bo izvajal njihove navigacijske službe zračnega prometa, vključno z možnostjo samooskrbe:
— zmožnost letališč za prehod k samooskrbi z navigacijskimi službami zračnega prometa,
— obstoj pravnih, pogodbenih ali praktičnih ovir za zmožnost letališča, da zamenja izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa,
— vloga predstavnikov uporabnikov zračnega prostora v postopku izbire izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.
3. Število izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, med katerimi lahko letališča izbirajo:
— obstoj strukturne togosti, ki ovira učinkovito izbiro navigacijskih služb zračnega prometa za letališča,
— dokazilo o alternativnih izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z možnostjo samooskrbe, ki zagotavlja letališčem možnost izbire med navigacijskimi službami zračnega prometa.
4. V kolikšni meri so letališča deležna pritiskov komercialnih stroškov ali zakonodaje, ki temelji na spodbudah:
— ali letališča dejavno konkurirajo za letalske prevoze,
— v kolikšni meri nosijo letališča stroške pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa,
— ali delujejo letališča v konkurenčnem okolju ali v okolju ekonomskih spodbud, namenjenih obvladovanju cen ali kakšnemu drugemu spodbujenemu zniževanju stroškov.
5. V primeru več kot 150 000 premikov v komercialnem zračnem prevozu na leto se ocena iz točk 1 do 4 opravi na ravni vsakega posameznega letališča.
PRILOGA II
Preglednost stroškov
1. POROČEVALNA PREGLEDNICA
Države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa izpolnijo naslednje poročevalne preglednice za vsako območje zaračunavanja v njihovi pristojnosti in za vsako referenčno obdobje. Države članice predložijo tudi konsolidirano poročevalno preglednico za vsako območje zaračunavanja v njihovi pristojnosti.
Poročevalna preglednica se izpolni za vsa letališča, ki so predmet določb te uredbe.
Če se območje zaračunavanja razteza po zračnem prostoru več kot ene države članice, izpolnijo preglednico skupaj v skladu z dogovori iz člena 4(4).
Dejanski stroški se ugotovijo na podlagi potrjenih računov. Stroški se ugotovijo v skladu s poslovnim načrtom, ki ga zahteva potrdilo, ter sporočijo v valuti, v kateri so ugotovljeni, v skladu s četrtim pododstavkom člena 6(1).
Da bi Komisija lažje določila vseevropske cilje uspešnosti in brez poseganja v načrte izvedbe, ki se sprejmejo na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, države članice ter izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v te poročevalne preglednice osemnajst mesecev pred začetkom referenčnega obdobja vnesejo začetne napovedane zneske.
2. DODATNE INFORMACIJE
Poleg tega države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zagotovijo vsaj naslednje informacije:
— opis metodologije, uporabljene za razporeditev stroškov naprav ali storitev med različne navigacijske službe zračnega prometa, na podlagi seznama naprav in storitev, navedenih v regionalnem načrtu letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo (Doc 7754), in opis metodologije, uporabljene za razporeditev teh stroškov med različna območja zaračunavanja;
— opis in utemeljitev metode, sprejete za izračun amortizacijskih stroškov: nabavnih stroškov ali sedanjih stroškov. Če je sprejeto obračunavanje sedanjih stroškov, zagotovitev primerljivih podatkov o nabavnih stroških;
— utemeljitev stroškov kapitala, vključno s sestavinami osnovnega premoženja, možnimi prilagoditvami glede na skupna sredstva in prihodkom iz kapitala;
— opis skupnih ugotovljenih stroškov za vsako letališče, ki je predmet določb te uredbe, za vsako območje zaračunavanja na terminalih; za letališča z manj kot 20 000 premiki v komercialnem zračnem prevozu na leto, izračunanih kot povprečje preteklih treh let, se stroški lahko prikažejo v skupnem znesku;
— opredelitev meril, ki se uporabljajo za razporeditev stroškov med storitvami na terminalih in preletnimi storitvami za vsako regulirano letališče;
— razčlenitev meteoroloških stroškov na neposredne stroške in „temeljne stroške MET“, opredeljene kot stroški pomožnih meteoroloških naprav in storitev, ki služijo tudi meteorološkim potrebam na splošno. Ti vključujejo splošno analizo in napoved, omrežja za opazovanje površine in zgornjega zračnega prostora, meteorološke komunikacijske sisteme, centre za obdelavo podatkov ter podporno temeljno raziskovanje, usposabljanje in upravljanje;
— opis metodologije, uporabljene za razporeditev skupnih stroškov MET in temeljnih stroškov MET med civilno letalstvo in območja zaračunavanja;
— kot zahteva točka 1, osemnajst mesecev pred začetkom referenčnega obdobja opis sporočenih napovedanih stroškov in prometa;
— vsako leto referenčnega obdobja opis sporočenih dejanskih stroškov in njihove razlike v primerjavi z ugotovljenimi stroški.
PRILOGA III
POSEBNE ZAHTEVE GLEDE PREGLEDNOSTI ZA IZVAJANJE NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA NA LETALIŠČIH IZ ČLENA 1(6)
1. STROŠKI NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA
1.1 Poročevalna preglednica
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa izpolnijo naslednjo poročevalno preglednico za vsako območje zaračunavanja na terminalih v njihovi pristojnosti.
Zneski so dejanski zneski za leto (n – 3) do leta (n – 1) in načrtovani zneski od leta (n) naprej. Dejanski stroški se ugotovijo na podlagi potrjenih računov. Načrtovani stroški se ugotovijo v skladu s poslovnim načrtom, ki ga zahteva potrdilo.
Stroški se prikažejo v nacionalni valuti.
Preglednica 1
Stroški skupaj
|
(n – 3) A |
(n – 2) A |
(n – 1) A |
(n) F |
(n + 1) F |
(n + 2) P |
(n + 3) P |
(n + 4) P |
(n + 5) P |
|
|
Podrobnejši podatki glede na vrsto |
|||||||||
|
Osebje |
|||||||||
|
Drugi stroški poslovanja |
|||||||||
|
Amortizacija |
|||||||||
|
Stroški kapitala |
|||||||||
|
Izredni stroški |
|||||||||
|
Stroški skupaj |
|||||||||
1.2. Dodatne informacije
Poleg tega države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zagotovijo vsaj naslednje informacije:
— opis meril, uporabljenih za razporeditev stroškov naprav ali storitev med različne navigacijske službe zračnega prometa, na podlagi seznama naprav in storitev, navedenih v regionalnem načrtu letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo (Doc 7754);
— opis in utemeljitev razlik med načrtovanimi in dejanskimi nezaupnimi zneski za leto (n–1);
— opis in utemeljitev nezaupnih stroškov in investicij v zvezi s pričakovanim prometom, načrtovanih za obdobje petih let;
— opis in utemeljitev metode, sprejete za izračun amortizacijskih stroškov: nabavnih stroškov ali sedanjih stroškov;
— utemeljitev stroškov kapitala, vključno s sestavinami osnovnega premoženja, možnimi prilagoditvami glede na skupna sredstva in prihodkom iz kapitala.
2. FINANCIRANJE NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zagotovijo naslednje informacije za vsako območje zaračunavanja na terminalih:
— opis načina(-ov) financiranja stroškov navigacijskih služb zračnega prometa.
PRILOGA IV
Izračun preletnih storitev in cen za enoto
1. Izračun enot preletnih storitev
1.1 Enota preletnih storitev se izračuna kot zmnožek faktorja razdalje in faktorja teže za zadevni zrakoplov.
1.2 Faktor razdalje se izračuna kot ulomek števila kilometrov, preletenih na razdalji po velikem krogu med vstopno in izstopno točko v območju zaračunavanja, in števila 100, glede na zadnji znan načrt leta, ki ga vloži zadevni zrakoplov za namene pretoka zračnega prometa.
1.3 Če sta izhodna in vhodna točka enega leta v območju zaračunavanja enaki, je faktor razdalje enak razdalji med tema točkama po velikem krogu in najbolj oddaljeno točko načrta leta, pomnoženi z dva.
1.4 Upoštevana razdalja se zmanjša za 20 kilometrov za vsak vzlet z ozemlja države članice in za vsak pristanek na njem.
1.5 Faktor teže, izražen kot številka z dvema decimalnima mestoma, je kvadratni koren kvocienta, izračunanega kot ulomek števila metričnih ton največje dovoljene vzletne mase zrakoplova, navedene v spričevalu o plovnosti ali drugem enakovrednem uradnem dokumentu, ki ga zagotovi upravljavec zrakoplova, in števila 50. Če teža ni znana, se uporabi teža najtežjega obstoječega zrakoplova iste vrste. Če ima zrakoplov navedenih več največjih dovoljenih vzletnih mas, se uporabi največja. Če upravljavec upravlja dva ali več zrakoplovov, ki sta različici istega tipa, se za vsak zrakoplov tega tipa uporabi povprečje največjih dovoljenih vzletnih mas vseh njegovih zrakoplovov tega tipa. Izračun faktorja teže za tip zrakoplova in upravljavca se opravi najmanj enkrat letno.
2. Izračun preletnih cen za enoto
2.1 Preletna cena za enoto se izračuna pred začetkom vsakega leta referenčnega obdobja.
2.2 Izračuna se kot ulomek predvidenega števila vseh enot preletnih storitev za zadevno leto z algebraično vsoto naslednjih elementov:
i) ugotovljeni stroški v zadevnem letu,
ii) upoštevanje razlike med napovedano in dejansko inflacijo iz člena 6(1),
iii) prenosi, ki so posledica uporabe delitve tveganja, povezanega s prometom, iz člena 11a(2) do (7),
iv) prenosi iz predhodnega referenčnega obdobja, ki so posledica izvajanja delitve tveganja, povezanega s stroški, iz člena 11a(8),
v) nagrade in kazni, ki so posledica finančnih spodbud iz člena 12(2),
vi) za prvi dve referenčni obdobji preplačila ali nezadostna kritja držav članic do vključno leta 2011,
vii) odbitek stroškov letov VFR, kot določa člen 7(4).
PRILOGA V
Izračun enot storitev na terminalih in cen za enoto
1. Izračun enot storitev na terminalih
1.1 Enota storitev na terminalih je enaka faktorju teže za zadevni zrakoplov.
1.2 Faktor teže, izražen kot številka z dvema decimalnima mestoma, je kvocient, izračunan kot ulomek števila metričnih ton največje dovoljene vzletne mase zrakoplova in števila 50, kot je določeno v točki 1.5 Priloge IV, do moči 0,7. Vendar pa se v prehodnem obdobju petih let po izračunu prve cene za enoto na terminalih po tej uredbi ta eksponent umesti med 0,5 in 0,9.
2. Izračun cen za enoto na terminalih
2.1 Cena za enoto na terminalih se izračuna pred začetkom vsakega leta referenčnega obdobja.
2.2 Izračuna se kot ulomek predvidenega števila vseh enot storitev na terminalih za zadevno leto z algebraično vsoto naslednjih elementov:
i) ugotovljeni stroški v zadevnem letu,
ii) upoštevanje razlike med napovedano in dejansko inflacijo iz člena 6(1),
iii) prenosi, ki so posledica uporabe delitve tveganja, povezanega s prometom, iz člena 11a(2) do (7),
iv) prenosi iz predhodnega referenčnega obdobja, ki so posledica izvajanja delitve tveganja, povezanega s stroški, iz člena 11a(8),
v) nagrade in kazni, ki so posledica finančnih spodbud iz člena 12(2),
vi) za prvi dve referenčni obdobji preplačila ali nezadostna kritja držav članic do leta pred uporabo te uredbe za pristojbine na terminalih,
vii) odbitek stroškov letov VFR, kot določa člen 7(4).
PRILOGA VI
Mehanizem zaračunavanja
1. POROČEVALNA PREGLEDNICA
Države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa izpolnijo naslednje poročevalne preglednice za vsako območje zaračunavanja v njihovi pristojnosti in za vsako referenčno obdobje. Države članice predložijo tudi konsolidirano preglednico za vsako območje zaračunavanja v njihovi pristojnosti.
Če se območje zaračunavanja razteza po zračnem prostoru več kot ene države članice, izpolnijo preglednico skupaj v skladu z dogovori iz člena 4(4).
2. DODATNE INFORMACIJE
Poleg tega države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zberejo in predložijo vsaj naslednje informacije:
— opis in utemeljitev uvedbe različnih območij zaračunavanja, zlasti v zvezi z območji zaračunavanja na terminalih in morebitnim navzkrižnim subvencioniranjem med letališči;
— opis in utemeljitev izračuna predvidenih enot storitev, ki se zaračunajo;
— opis politike oprostitev in opis finančnih sredstev za kritje s tem povezanih stroškov;
— opis prenosov preplačil ali nezadostnih kritij držav članic do leta 2011 za preletne pristojbine in do leta pred uporabo te uredbe za pristojbine na terminalih;
— opis nezadostnih kritij, prenesenih v skladu z drugim pododstavkom člena 11a(4);
— opis faktorjev zneskov, prenesenih iz predhodnega referenčnega obdobja v skladu s členom 11a(8)(c);
— opis drugih prihodkov, kadar obstajajo;
— opis formule, ki se uporabi za izračun pristojbin na terminalih;
— opis in utemeljitev spodbud, podeljenih uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa.
( 1 ) UL L 96, 31.3.2004, str. 10.
( 2 ) UL L 96, 31.3.2004, str. 1.
( 3 ) UL L 96, 31.3.2004, str. 20.
( 4 ) UL L 96, 31.3.2004, str. 25.
( 5 ) UL L 201, 3.8.2010, str. 1.