EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02006R0562-20131126
Regulation (EC) No 562/2006 of the European Parliament and of the Council of 15 March 2006 establishing a Community Code on the rules governing the movement of persons across borders (Schengen Borders Code)
Consolidated text: Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)
Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)
No longer in force
02006R0562 — SL — 26.11.2013 — 006.005
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (ES) št. 562/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105 13.4.2006, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (ES) št. 296/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2008 |
L 97 |
60 |
9.4.2008 |
|
UREDBA (ES) št. 81/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. januarja 2009 |
L 35 |
56 |
4.2.2009 |
|
UREDBA (ES) št. 810/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 |
L 243 |
1 |
15.9.2009 |
|
UREDBA (EU) št. 265/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. marca 2010 |
L 85 |
1 |
31.3.2010 |
|
UREDBA (EU) št. 610/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2013 |
L 182 |
1 |
29.6.2013 |
|
UREDBA (EU) št. 1051/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2013 |
L 295 |
1 |
6.11.2013 |
spremenjena z:
L 112 |
10 |
24.4.2012 |
popravljena z:
UREDBA (ES) št. 562/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. marca 2006
o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja in načela
Ta uredba določa, da se osebe pri prehajanju notranjih meja držav članic Evropske unije ne kontrolirajo.
Določa tudi pravila za izvajanje kontrole oseb pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„zunanje meje“ pomenijo meje držav članic na kopnem, vključno z mejami na rekah in jezerih, meje na morju in letališčih, rečnih, morskih in jezerskih pristaniščih, pod pogojem, da ne gre za notranje meje;
„notranji let“ pomeni kateri koli let, izključno na ali iz ozemlja držav članic, brez pristajanja na ozemlju tretje države;
„redna notranja trajektna povezava“ pomeni katero koli trajektno povezavo med istima dvema ali več pristanišči, ki se nahajajo na ozemljih držav članic, brez pristajanja na katerih koli pristaniščih izven ozemelj držav članic, in vključuje potniški prevoz ter prevoz vozil v skladu z objavljenim voznim redom;
„osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije“, pomeni:
državljane Unije v smislu ►M5 člena 20(1) ◄ Pogodbe in državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije in uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov, da se prosto gibajo in prebivajo na ozemljih držav članic ( 15 );
državljane tretjih držav in njihove družinske člane ne glede na njihovo državljanstvo, ki imajo v skladu s pogodbami med ►M5 Unijo ◄ in njenimi državami članicami na eni strani in temi tretjimi državami na drugi strani pravico do prostega gibanja, ki je enakovredna pravici državljanov Unije;
„državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu ►M5 člena 20(1) ◄ Pogodbe in ni zajeta s točko 5 tega člena;
„oseba, za katero je bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa“ pomeni katerega koli državljana tretje države, za katerega je bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa v schengenskem informacijskem sistemu („SIS“) v skladu z in za namene člena 96 Schengenske konvencije;
„mejni prehod“ pomeni kateri koli mejni prehod, ki ga pristojni organi odobrijo za prehod zunanjih meja;
„skupni mejni prehod“ pomeni vsak mejni prehod, ki se nahaja na ozemlju države članice ali na ozemlju tretje države, na katerem mejni policisti države članice in mejni policisti tretje države eden za drugim opravljajo izstopno in vstopno kontrolo v skladu s svojim nacionalnim pravom in na podlagi dvostranskega sporazuma;
„nadzor meje“ pomeni dejavnost, ki se izvaja na meji v skladu z in za namene te uredbe zgolj kot odziv nameravanega ali dejanskega prehoda meje, ne glede na vse druge okoliščine, kot so mejna kontrola in varovanje meje;
„mejna kontrola“ pomeni kontrolo, opravljeno na mejnih prehodih, s katero se zagotovi, da se osebam, vključno z njihovimi vozili in predmeti v njihovi posesti, dovoli vstop na ali izstop iz ozemlja držav članic;
„varovanje meje“ pomeni varovanje meje med mejnimi prehodi in varovanje mejnih prehodov izven določenega delovnega časa, da se osebam prepreči izognitev mejni kontroli;
„kontrola v drugi vrsti“ pomeni nadaljnjo kontrolo, ki se lahko izvede na posebni lokaciji, stran od lokacije, kjer se kontrolirajo vse osebe (prva vrsta);
„mejni policist“ pomeni katerega koli javnega uslužbenca, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo dodeljen na mejni prehod ali ob mejo ali v neposredno bližino te meje, ki v skladu s to uredbo in nacionalno zakonodajo opravlja naloge nadzora na meji;
„prevoznik“ je katera koli fizična ali pravna oseba, ki se poklicno ukvarja s prevozom oseb;
„dovoljenje za prebivanje“ pomeni:
vsa dovoljenja za prebivanje, ki jih izdajo države članice v skladu z enotno obliko, določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav ( 16 ), in dovoljenja za prebivanje, izdana v skladu z Direktivo 2004/38/ES;
vse druge listine, ki jih izda država članica državljanom tretjih držav, ki dovoljujejo bivanje na njenem ozemlju, in so bile predmet uradne obvestitve in objave v skladu s členom 34, razen:
začasnih dovoljenj, izdanih v času, ko se preučuje prva prošnja za dovoljenje za prebivanje iz točke (a) ali prošnja za azil, in
vizumov, ki jih izdajo države članice v enotni obliki, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume ( 17 );
„potniška ladja za križarjenja“ pomeni ladjo, ki sledi določenemu načrtu potovanja v skladu s predhodno določenim programom, ki vključuje program turističnih dejavnosti v različnih pristaniščih in ki običajno ne sprejema novih potnikov, niti ne dovoli potnikom, da bi se med potovanjem izkrcali;
„navtični turizem“ pomeni uporabo rekreacijskih plovil za športne ali turistične namene;
„obalni ribolov“ pomeni ribolov, ki se izvaja s pomočjo ladij, ki se vsak dan ali v 36 urah vrnejo v pristanišče na območju države članice, ne da bi pristali v pristanišču, ki se nahaja v tretji državi;
„delavec na morju“ pomeni osebo, ki dela na napravi na morju, ki se nahaja v teritorialnih vodah ali v območju izključnega pomorskega gospodarskega izkoriščanja držav članic, kot je opredeljeno po mednarodnem pomorskem pravu, in ki se po morju ali zraku redno vrača na ozemlje držav članic;
„grožnja javnemu zdravju“ pomeni katero koli bolezen, ki lahko preraste v epidemijo, kakor je opredeljena v Mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije, in druge nalezljive bolezni ali nalezljive parazitske bolezni, če so te predmet zaščitnih predpisov, ki se uporabljajo za državljane držav članic.
Člen 3
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za vse osebe, ki prehajajo notranje ali zunanje meje držav članic, brez poseganja v:
pravice oseb, ki imajo po pravu Unije pravico do prostega gibanja;
pravice beguncev in oseb, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, zlasti glede nevračanja.
Člen 3a
Temeljne pravice
Države članice to uredbo uporabljajo popolnoma skladno z ustreznim pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina o temeljnih pravicah), ustreznim mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo o statusu beguncev, sprejeto 28. julija 1951 v Ženevi (v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija), obveznostmi za zagotavljanje mednarodne zaščite, zlasti načelom nevračanja, in temeljnimi pravicami. V skladu s splošnimi načeli prava Unije se odločitve v skladu s to uredbo sprejmejo za vsak primer posebej.
NASLOV II
ZUNANJE MEJE
POGLAVJE I
Prehajanje zunanjih meja in pogoji za vstop
Člen 4
Prehod zunanjih meja
Države članice v skladu s členom 34 uradno obvestijo Komisijo o seznamu svojih mejnih prehodov.
Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko dovoljene naslednje izjeme od obveznosti prehoda zunanjih meja le na mejnih prehodih in med določenim delovnim časom:
za posameznike ali skupine oseb, če obstaja posebna potreba za občasno prehajanje zunanjih meja izven mejnih prehodov ali izven določenega delovnega časa, pod pogojem, da posedujejo dovoljenja, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, in da to ni v nasprotju z interesi javnega reda in notranjo varnostjo držav članic. Države članice lahko v dvostranskih sporazumih predvidijo posebne ukrepe. O splošnih izjemah, določenih v nacionalnem pravu in dvostranskih sporazumih, uradno obvestijo Komisijo v skladu s členom 34;
za posameznike ali skupine oseb v nepredvidenem nujnem primeru;
v skladu s posebnimi pravili iz členov 18 in 19 v povezavi s prilogama VI in VII;
Člen 5
Pogoji za vstop državljanov tretjih držav
Za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, kar zajema vsak dan bivanja v zadnjem 180 dnevnem obdobju, veljajo za državljane tretjih držav naslednji pogoji za vstop:
posedovati morajo veljavno potno listino, ki imetniku dovoljuje prehod meje in izpolnjuje naslednji merili:
veljavna je še vsaj tri mesece po načrtovanem odhodu z ozemlja države članice. V upravičenih nujnih primerih se ta zahteva lahko opusti;
izdana je bila v preteklih desetih letih;
posedovati morajo veljaven vizum, če se to zahteva v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve ( 18 ), razen če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje ali veljaven vizum za dolgoročno prebivanje;
upravičujejo namen in pogoje nameravanega bivanja in imajo zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali tranzit v tretjo državo, kjer bodo zagotovo sprejeti, ali bodo lahko ta sredstva zakonito pridobili;
ne gre za osebe, za katere je bil razpisan ukrep v SIS zaradi zavrnitve vstopa;
ne predstavljajo grožnje javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če ni bil razpisan noben ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi.
O referenčnih zneskih, ki jih določijo države članice, se uradno obvesti Komisija v skladu s členom 34.
Preverjanje zadostnih sredstev za preživljanje lahko temelji na gotovini, potovalnih čekih in kreditnih karticah, ki jih ima državljan tretje države. Tudi garantne izjave, kadar so predvidene z nacionalno zakonodajo, in garantna pisma gostiteljev, kakor je opredeljeno z nacionalno zakonodajo, v primeru, da državljan tretje države prebiva pri gostitelju, lahko služijo kot dokazilo zadostnih sredstev za preživljanje.
Ne glede na odstavek 1:
državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev iz odstavka 1, imajo pa dovoljenje za prebivanje ali vizum za daljše bivanje, se dovoli vstop na ozemlje drugih držav članic za namene tranzita, zato da lahko vstopijo na ozemlje države članice, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum za daljše bivanje, razen če so njihova imena na nacionalnem seznamu razpisanih ukrepov države članice, katere zunanje meje želijo prestopiti, in razpisani ukrep spremljajo navodila za zavrnitev vstopa ali tranzita;
državljanom tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, razen iz točke (b), in so prišli na mejo, se lahko dovoli vstop na ozemlje držav članic, če je vizum izdan na meji v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) ( 19 ).
Države članice v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 810/2009 in Prilogo XII k tej uredbi zbirajo statistične podatke o vizumih, izdanih na meji.
Če vizuma ni mogoče nalepiti v listino, se izjemoma nalepi na poseben list, vstavljen v listino. V tem primeru se uporabi enotna oblika obrazca, na katerega se nalepi vizum, določena v Uredbi Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava ( 20 );
državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo enega ali več pogojev iz odstavka 1, lahko država članica dovoli vstop na svoje ozemlje iz humanitarnih razlogov, na podlagi nacionalnega interesa ali zaradi mednarodnih obveznosti. Kadar je bil glede takega državljana tretje države razpisan ukrep iz odstavka 1(d), država članica, ki mu je dovolila vstop na svoje ozemlje, o tem obvesti druge države članice.
POGLAVJE II
Nadzor zunanjih meja in zavrnitev vstopa
Člen 6
Izvajanje mejnih kontrol
Kateri koli ukrepi, ki se izvajajo pri opravljanju njihovih nalog, so sorazmerni s cilji, ki naj se s temi ukrepi dosežejo.
Člen 7
Mejna kontrola oseb
Kontrola lahko zajema tudi prevozna sredstva in predmete v posesti oseb, ki prehajajo mejo. Pri izvajanju kakršnih koli preiskav se uporablja nacionalna zakonodaja države članice.
Temeljna mejna kontrola iz prvega pododstavka je pravilo za osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije.
Vendar pa lahko mejni policisti pri opravljanju temeljne mejne kontrole pri osebah, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, naključno preverjajo v nacionalnih in evropskih zbirkah podatkov, da se prepričajo, da oseba ne predstavlja resnične, neposredne in dovolj resne grožnje notranje varnosti, javnemu redu, mednarodnim odnosom držav članic ali grožnjo javnemu zdravju.
Posledice takih preverjanj ne ogrožajo pravice do vstopa oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, na ozemlje zadevne države članice, kakor je določeno v Direktivi 2004/38/ES.
Pri državljanih tretjih držav se pri vstopu in izstopu opravi temeljita kontrola.
Temeljita kontrola pri vstopu obsega preverjanje pogojev, ki urejajo vstop po členu 5(1) in, kjer je primerno, listin, ki dovoljujejo prebivanje in opravljanje poklicnih dejavnosti. To vključuje podroben pregled, ki obsega naslednje vidike:
preverjanje, ali državljan tretje države poseduje ustrezno veljavno listino za prehod meje, po potrebi tudi z zahtevanim vizumom ali dovoljenjem za prebivanje;
temeljit pregled potne listine zaradi iskanja znakov ponarejanja ali prenarejanja;
pregled vstopnih in izstopnih žigov na potni listini državljana tretje države, da se s primerjavo datumov vstopa in izstopa preveri, ali oseba ni prekoračila najdaljšega dovoljenega trajanja bivanja na ozemlju držav članic;
preverjanje v zvezi s točkami odhoda in namembnega kraja državljana tretje države in namen predvidenega bivanja ter po potrebi preverjanje ustreznih dokazil;
preverjanje, ali ima državljan tretje države zadostna sredstva za preživljanje za trajanje in namen predvidenega bivanja, za vrnitev v njegovo matično državo ali tranzit v tretjo državo, kjer bo zagotovo sprejet, ali da lahko ta sredstva zakonito pridobi;
preverjanje, ali državljan tretje države, njegova prevozna sredstva ali predmeti, ki jih prevaža, verjetno ne bodo ogrozili javnega reda, notranje varnosti, javnega zdravja ali mednarodnih odnosov katere koli države članice. Takšno preverjanje vključuje neposredno preverjanje podatkov in razpisanih ukrepov za osebe in po potrebi predmetov v SIS in nacionalnih zbirkah podatkov ter ukrepanje, če je potrebno, na podlagi razpisanih ukrepov.
Če je državljan tretje države imetnik vizuma iz člena 5(1)(b), temeljita kontrola pri vstopu vključuje tudi preverjanje istovetnosti imetnika vizuma in verodostojnosti vizuma z iskanjem podatkov v vizumskem informacijskem sistemu (VIS) v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) ( 21 ).
Z odstopanjem, kadar:
gostota prometa tako naraste, da je čakalna doba na mejnem prehodu predolga;
so bila izčrpana že vsa kadrovska, infrastrukturna in organizacijska sredstva in
na podlagi ocene ni tveganja, povezanega z notranjo varnostjo in nezakonitim priseljevanjem,
se lahko iskanje podatkov v VIS v vseh primerih izvede z uporabo številke vizumske nalepke, naključno pa z uporabo številke vizumske nalepke v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov.
Vendar pa se v vseh primerih, ko obstaja dvom glede istovetnosti imetnika vizuma in/ali verodostojnosti vizuma, iskanje podatkov v VIS izvede s sistematično uporabo številke vizumske nalepke v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov.
To odstopanje se lahko uporabi le na zadevnem mejnem prehodu, če so izpolnjeni zgornji pogoji.
Odločitev za iskanje podatkov v VIS v skladu s točko (ab) sprejme poveljujoči mejni policist na mejnem prehodu ali pa se ta odločitev sprejme na višji ravni.
Zadevna država članica o taki odločitvi nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo.
Vsaka država članica enkrat letno Evropskemu parlamentu in Komisiji predloži poročilo o uporabi točke (ab), ki vsebuje število državljanov tretjih držav, ki so bili preverjeni v VIS samo z uporabo številke vizumske nalepke, in dolžino čakalne dobe iz točke (ab)(i).
Točki (ab) in (ac) se uporabljata za obdobje največ treh let, ki se začne tri leta po začetku delovanja VIS. Komisija pred koncem drugega leta uporabe točk (ab) in (ac) predloži Evropskemu parlamentu in Svetu oceno njunega izvajanja. Na podlagi te ocene lahko Evropski parlament ali Svet Komisijo pozove, naj predloži ustrezne predloge sprememb k tej uredbi.
Temeljita kontrola pri izstopu obsega:
preverjanje, ali državljan tretje države poseduje ustrezno veljavno listino za prehod meje;
preverjanje potne listine zaradi iskanja znakov ponarejanja ali prenarejanja;
kadar koli je to mogoče, preverjanje, ali državljan tretje države ne predstavlja grožnje javnemu redu, notranji varnosti ali mednarodnim odnosom katere koli države članice.
Poleg kontrole iz točke (b), lahko temeljita kontrola pri izstopu obsega tudi:
preverjanje, ali poseduje oseba veljaven vizum, če to zahteva Uredba (ES) št. 539/2001, razen če poseduje veljavno dovoljenje za prebivanje; ►M2 takšno preverjanje lahko vključuje iskanje podatkov v VIS v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 767/2008; ◄
preverjanje, ali oseba ni prekoračila najdaljšega dovoljenega trajanja bivanja na ozemlju države članice;
preverjanje razpisanih ukrepov za osebe in predmete, vključene v SIS in poročila v nacionalnih zbirkah podatkov;
Za preverjanje istovetnosti katere koli osebe, za katero je možno, da ne izpolnjuje ali da ne izpolnjuje več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic, se VIS lahko uporablja v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 767/2008.
Brez poseganja v drugi pododstavek se državljani tretjih držav, pri katerih se opravlja temeljita kontrola v drugi vrsti, poučijo o namenu in postopku take kontrole s pisnimi informacijami v jeziku, ki ga razumejo oziroma za katerega se lahko smiselno domneva, da ga razumejo, ali na drug učinkovit način.
◄
Informacije so na voljo v vseh uradnih jezikih Unije in jeziku(-ih) države ali držav, ki mejijo na državo članico, in navajajo, da lahko državljan tretje države zaprosi za ime ali službeno identifikacijsko številko mejnih policistov, ki izvajajo temeljito kontrolo v drugi vrsti, kakor tudi ime mejnega prehoda in datum prehoda meje.
Člen 8
Delna opustitev mejne kontrole
Odločitev o delni opustitvi mejne kontrole sprejme poveljujoči mejni policist na mejnem prehodu.
Taka delna opustitev mejne kontrole je začasna, prilagojena okoliščinam, ki jo opravičujejo, in se uvaja postopoma.
Člen 9
Ločene steze in oznake na znakih
Države članice lahko uvedejo ločene steze na morskih in kopenskih mejnih prehodih ter na mejah med državami članicami, ki ne uporabljajo člena 20 na svojih skupnih mejah. Znaki z oznakami, ki so določene v Prilogi III, se uporabljajo, če države članice na teh mejah zagotovijo ločene steze.
Države članice zagotovijo, da so take ločene steze jasno označene, vključno tam, kjer se odstopa od pravil v zvezi z uporabo različnih stez, kakor je predvideno v odstavku 4, da se zagotovi optimalen pretok oseb, ki prestopajo mejo.
Osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, imajo pravico uporabiti steze, označene z znakom iz dela A („EU, EGP, CH“) Priloge III. Uporabijo lahko tudi steze, označene z znakom iz dela B1 („vizum ni potreben“) in dela B2 („vse potne listine“) Priloge III.
Državljani tretjih držav, ki v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001 za prehod zunanjih meja držav članic ne potrebujejo vizuma, in državljani tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje ali vizum za daljše bivanje, lahko uporabijo steze, označene z znakom iz dela B1 („vizum ni potreben“) Priloge III k tej uredbi. Uporabijo lahko tudi steze, označene z znakom iz dela B2 („vse potne listine“) Priloge III k tej uredbi.
Vse ostale osebe uporabijo steze, označene z znakom iz dela B2 („vse potne listine“) Priloge III.
Navedbe na znakih iz točk (a) in (b) so lahko v jeziku ali jezikih, ki jih posamezne države članice štejejo za primerne.
Uvedba ločenih stez, označenih z znakom iz dela B1 („vizum ni potreben“) Priloge III ni obvezna. Države članice se glede na praktične potrebe odločijo, ali bodo uporabile to možnost in na katerih mejnih prehodih.
Države članice lahko po potrebi prilagodijo oznake na teh znakih glede na lokalne razmere.
▼M5 —————
Člen 10
Žigosanje potnih listin
Potne listine državljanov tretjih držav se sistematično žigosajo ob vstopu in izstopu. Vstopni ali izstopni žig se zlasti odtisne v:
listine z veljavnim vizumom, ki državljanom tretjih držav omogočajo prehod meje;
listine, ki državljanom tretjih držav, katerim je na meji izdan vizum omogočajo prehod meje;
listine, ki državljanom tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma, omogočajo prehod meje.
Potne listine državljanov tretjih držav, ki so družinski člani državljanov tretje države, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, ki pa ne predložijo dovoljenja za prebivanje, predvidenega v Direktivi 2004/38/ES, se žigosajo pri vstopu in izstopu.
Vstopni ali izstopni žig se ne odtisne:
v potne listine voditeljev držav in dostojanstvenikov, katerih prihod je bil vnaprej uradno napovedan po diplomatski poti;
v pilotsko dovoljenje ali potrdilo članov posadke letala;
v potne listine pomorščakov, ki se nahajajo znotraj območja države članice, samo kadar njihova ladja pristane in so pomorščaki na območju pristanišča;
v potne listine posadke in potnikov potniških ladij za križarjenje, ki niso predmet mejne kontrole v skladu s točko 3.2.3 Priloge VI;
v listine, ki omogočajo prehajanje meje državljanom Andore, Monaka in San Marina;
v potne listine posadke potniških in tovornih vlakov na mednarodnih progah;
v potne listine državljanov tretjih držav, ki predložijo dovoljenje za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES.
Odtis vstopnega ali izstopnega žiga se lahko na prošnjo državljana tretje države izjemoma opusti, če bi odtisnjeni žig tej osebi povzročil resne težave. V tem primeru je vstop ali izstop vpisan na ločenem listu, ki vsebuje ime in številko potnega lista te osebe. Ta list se izroči državljanu tretje države. Pristojni organi držav članic lahko hranijo statistične podatke o takšnih izjemnih primerih in jih lahko posredujejo Komisiji.
Člen 11
Domneva o izpolnjevanju pogojev glede trajanja bivanja
V takem primeru:
če se državljan tretje države nahaja na ozemlju države članice, v kateri se v celoti uporablja schengenski pravni red, pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso v potni listini državljana tretje države navedejo datum in kraj njegovega prehoda zunanje meje ene od držav članic, v katerih se v celoti uporablja schengenski pravni red;
če se državljan tretje države nahaja na ozemlju države članice, v zvezi s katero ni bil sprejet sklep, predviden v členu 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso v potni listini državljana tretje države navedejo datum in kraj njegovega prehoda zunanje meje te države članice.
Poleg navedb iz točk (a) in (b) se lahko državljanu tretje države izda obrazec, prikazan v Prilogi VIII.
Države članice se medsebojno obvestijo ter obvestijo Komisijo in generalni sekretariat Sveta o svojih nacionalnih praksah glede navedb iz tega člena.
Člen 12
Varovanje meje
To varovanje se izvaja na način, ki preprečuje in odvrača osebe od tega, da bi se skušale izogniti kontroli na mejnih prehodih.
Člen 13
Zavrnitev vstopa
Utemeljena odločitev, ki določa natančne razloge za zavrnitev, se izda v obliki standardnega obrazca, kakor je določeno v delu B Priloge V, ki ga izpolni organ, pooblaščen za zavrnitev vstopa v skladu nacionalno zakonodajo. Izpolnjen standardni obrazec se izda državljanu tretje države, ki s tem obrazcem potrdi prejem odločitve o zavrnitvi vstopa.
Postopek pritožbe ne zadrži izvršitve odločitve o zavrnitvi vstopa.
Ne glede na odškodnino, izplačano v skladu z nacionalno zakonodajo, je državljan tretje države upravičen do popravka preklica vstopnega žiga ter katerih koli preklicev ali dodatkov, ki so bili izvedeni s strani države članice, ki je zavrnila vstop, če se s pritožbo ugotovi, da je bila odločitev o zavrnitvi vstopa neutemeljena.
POGLAVJE III
Osebje in sredstva za nadzor meje in sodelovanje med državami članicami
Člen 14
Osebje in sredstva za nadzor meje
V skladu s členi 6 do 13 države članice za opravljanje nadzora meje na zunanjih mejah razporedijo ustrezno osebje in sredstva v zadostnem številu, in to na takšen način, da je na njihovih zunanjih mejah zagotovljena učinkovita, visoka in enotna stopnja nadzora.
Člen 15
Izvajanje nadzora
Pristojnost uvedbe kazenskega postopka, ki jo uporabljajo mejni policisti pri opravljanju nadzora meje na podlagi nacionalne zakonodaje in ki ne sodi v področje uporabe te uredbe, ostane nespremenjena.
Države članice zagotovijo, da so mejni policisti specializirani in ustrezno usposobljeni strokovnjaki, pri čemer se upoštevajo skupni osnovni učni načrti za usposabljanje mejnih policistov, ki jih določi in razvije Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004. Načrti usposabljanja vključujejo posebno usposabljanje za odkrivanje in obravnavanje situacij v zvezi z ranljivimi osebami, kot so mladoletniki brez spremstva in žrtve trgovine z ljudmi. Države članice s podporo Agencije spodbujajo mejne policiste k učenju jezikov, potrebnih za opravljanje njihovih nalog.
Člen 16
Sodelovanje med državami članicami
Države članice se vzdržijo vsakršne dejavnosti, ki bi lahko ogrožala delovanje agencije ali izpolnjevanje njenih ciljev.
Države članice poročajo agenciji o operativnem sodelovanju iz prvega pododstavka.
Člen 17
Skupni nadzor
V ta namen lahko države članice med seboj sklenejo dvostranske dogovore.
POGLAVJE IV
Posebna pravila za mejno kontrolo
Člen 18
Posebna pravila za različne vrste meja in različne vrste prevoznih sredstev, ki se uporabljajo pri prehodu zunanjih meja
Posebna pravila, določena v Prilogi VI, se uporabljajo za kontrole, ki se opravljajo na različnih vrstah meja in na različnih prevoznih sredstvih pri prehajanju mejnih prehodov.
Ta posebna pravila lahko vsebujejo odstopanja od členov 4 in 5 ter členov 7 do 13.
Člen 19
Posebna pravila za kontrolo določenih kategorij oseb
Posebna pravila, določena v Prilogi VII, se uporabljajo za kontrolo naslednjih kategorij oseb:
voditelji držav in člani njihovih delegacij;
piloti letal in drugi člani posadke;
pomorščaki;
imetniki diplomatskih, uradnih ali službenih potnih listov in člani mednarodnih organizacij;
čezmejni delavci;
mladoletniki;
reševalne službe, policija in gasilci ter mejni policisti;
delavci na morju.
Ta posebna pravila lahko vsebujejo odstopanja od členov 4 in 5 ter členov 7 do 13.
Člen 19a
Z odstopanjem od določb te uredbe, ki se nanašajo na vzpostavitev mejnih prehodov, in do začetka veljavnosti sklepa Sveta o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda na Hrvaškem v skladu s členom 4(2) Akta o pristopu ali do takrat, ko bo ta uredba spremenjena tako, da bo vključevala določbe, ki urejajo mejni nadzor na skupnih mejnih prehodih, karkoli nastopi prej, lahko Hrvaška na svojih mejah z Bosno in Hercegovino ohrani skupne mejne prehode. Na teh skupnih mejnih prehodih mejni policisti ene strani izvajajo vstopne in izstopne preglede na ozemlju druge strani. Hrvaški mejni policisti morajo vse vstopne in izstopne preglede izvajati v skladu s pravnim redom Unije, vključno z obveznostmi držav članic glede mednarodne zaščite in načela nevračanja. Zadevni dvostranski sporazumi za vzpostavitev navedenih skupnih mejnih prehodov se po potrebi ustrezno spremenijo.
POGLAVJE IVa
Posebni ukrepi v primeru resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah
Člen 19b
Ukrepi na zunanjih mejah in podpora agencije
Kadar so v ocenjevalnem poročilu, pripravljenem na podlagi člena 14 Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda ( 24 ), ugotovljene resne pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah in da se zagotovi upoštevanje priporočil iz člena 15 navedene uredbe, lahko Komisija ocenjevani državi članici z izvedbenim aktom priporoči, naj sprejme določene posebne ukrepe, ki lahko vključujejo enega ali oba od naslednjih ukrepov:
razporeditev skupin Evropskih mejnih policistov v skladu z Uredbo (ES) št. 2007/2004;
predložitev strateških načrtov, ki temeljijo na oceni tveganja, vključno z informacijami o razporeditvi osebja in opreme, v presojo agenciji.
Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33a(2).
O tem ustrezno obvešča tudi Evropski parlament in Svet.
NASLOV III
NOTRANJE MEJE
POGLAVJE I
Odprava nadzora na notranjih mejah
Člen 20
Prehod notranjih meja
Notranje meje se lahko prehajajo na kateri koli točki brez opravljanja mejne kontrole oseb, ne glede na njihovo državljanstvo.
Člen 21
Kontrola znotraj ozemlja
Odprava nadzora na notranjih mejah ne vpliva na:
izvrševanje policijskih pooblastil s strani pristojnih organov držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo, v kolikor izvajanje teh pooblastil nima enakovrednega učinka kot mejna kontrola; to velja tudi za obmejna območja. V smislu prvega stavka se izvrševanje policijskih pooblastil zlasti ne more obravnavati kot enakovredno izvrševanju mejnih kontrol, kadar policijski ukrepi:
nimajo cilja opravljanja nadzora meje;
temeljijo na splošnih policijskih informacijah in izkušnjah glede možnih groženj javni varnosti ter stremijo zlasti k boju proti čezmejnemu kriminalu;
glede načrtovanja in izvrševanja jasno odstopajo od sistematičnih kontrol oseb na zunanjih mejah;
pomenijo izvajanje naključnih kontrol;
varnostno kontrolo oseb, ki jo v skladu z zakonodajo vsake države članice v pristaniščih in na letališčih izvajajo pristojni organi, in sicer pristaniški ali letališki uradniki ali prevozniki, pod pogojem, da se ta kontrola izvaja tudi pri osebah, ki potujejo znotraj države članice;
možnost države članice, da z zakonodajo določi obveznost posedovanja ali nošenja dokazil in listin;
možnost države članice, da z zakonom predpiše obveznost državljanov tretjih držav, da se prijavijo na njenem ozemlju v skladu z določbami člena 22 Schengenske konvencije.
Člen 22
Odprava ovir v prometu na cestnih mejnih prehodih na notranjih mejah
Države članice odpravijo vse ovire za tekoč pretok prometa na cestnih mejnih prehodih na notranjih mejah, zlasti vse omejitve hitrosti, ki niso izključno namenjene varnosti v cestnem prometu.
Hkrati pa morajo biti države članice pripravljene zagotoviti možnosti za kontrolo v primeru ponovne uvedbe nadzora notranjih meja.
POGLAVJE II
Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah
Člen 23
Splošni okvir začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah
Člen 23a
Merila za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah
Kadar se država članica v skladu s členom 23 ali 25(1) odloči, da v skrajnem primeru začasno ponovno uvede nadzor na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih, ali da podaljša tako ponovno uvedbo, oceni, v kolikšni meri se lahko s takšnim ukrepom ustrezno odpravi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti, ter oceni sorazmernost ukrepa glede na zadevno grožnjo. Pri pripravi take ocene država članica upošteva zlasti naslednje:
verjetni učinek groženj na njen javni red ali notranjo varnost, tudi po terorističnih napadih ali grožnjah, vključno s tistimi, ki jih predstavlja organiziran kriminal;
verjetni učinek takšnega ukrepa na prosto gibanje oseb v območju brez nadzora na notranjih mejah.
Člen 24
Postopek za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah na podlagi člena 23(1)
Kadar država članica načrtuje ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah na podlagi člena 23(1), o tem najpozneje v štirih tednih pred načrtovano ponovno uvedbo ali v krajšem obdobju, kadar so okoliščine, zaradi katerih je treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah, znane manj kot štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo, uradno obvesti ostale države članice in Komisijo. V ta namen jim država članica zagotovi naslednje informacije:
razloge za predlagano ponovno uvedbo, vključno z vsemi ustreznimi podrobnimi podatki o dogodkih, ki resno ogrožajo njen javni red ali notranjo varnost;
obseg predlagane ponovne uvedbe, s posebno navedbo dela ali delov notranjih meja, na katerih je treba ponovno uvesti nadzor meje;
imena odobrenih mejnih prehodov;
datum in trajanje načrtovane ponovne uvedbe;
kadar je ustrezno, ukrepe, ki naj bi jih sprejele ostale države članice.
Uradno obvestilo na podlagi prvega pododstavka lahko predložita tudi dve ali več držav članic skupaj.
Če je potrebno, lahko Komisija od zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic zahteva dodatne informacije.
Takšna označba ni razlog, da Komisija informacij ne bi mogla dati na razpolago Evropskemu parlamentu. Pošiljanje in ravnanje z informacijami in dokumenti, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo na podlagi tega člena, je skladno s pravili o pošiljanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.
Če ima Komisija na podlagi informacij iz uradnega obvestila ali dodatnih prejetih informacij pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah ali če meni, da bi bilo ustrezno v zvezi z nekim vidikom uradnega obvestila opraviti posvetovanje, o tem poda mnenje.
Člen 25
Poseben postopek v primerih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje
V primeru takšnega podaljšanja se smiselno uporabljajo določbe člena 24(4) in (5), posvetovanje pa se opravi takoj potem, ko so bile Komisija in države članice uradno obveščene o odločitvi o podaljšanju.
Člen 26
Poseben postopek v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah
Svet v svojem priporočilu navede vsaj informacije iz točk (a) do (e) člena 24(1).
Svet lahko priporoči podaljšanje v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.
Preden država članica v skladu s tem odstavkom ponovno uvede nadzor na svoji celotni notranji meji ali na določenih njenih delih, o tem ustrezno uradno obvesti ostale države članice ter Evropski parlament in Komisijo.
Komisija v takšnem primeru Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni razloge, ki jih je navedla zadevna država članica, in posledice za varovanje skupnih interesov na območju brez nadzora na notranjih mejah.
Člen 26a
Merila za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah
Kadar Svet kot skrajni ukrep v skladu s členom 26(2) priporoči začasno ponovno uvedbo nadzora na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih, oceni tudi, v kolikšni meri se lahko s takšnim ukrepom ustrezno odpravi grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah, ter sorazmernost ukrepa glede na to grožnjo. Ta ocena temelji na podrobnih informacijah, ki jih predloži(jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e) in Komisija, in na vseh drugih pomembnih informacijah, vključno z vsemi informacijami, pridobljenimi na podlagi odstavka 2 tega člena. Pri pripravi takšne ocene se upošteva zlasti naslednje:
razpoložljivost ukrepov tehnične ali finančne pomoči, ki bi se lahko ali so se uporabili na nacionalni ravni, na ravni Unije ali na obeh ravneh, vključno s pomočjo organov, uradov ali služb Unije, kot je agencija, Evropski azilni podporni urad, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 25 ), ali Evropski policijski urad (Europol), ustanovljen s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ ( 26 ), ter v kolikšni meri se bo verjetno lahko s takšnimi ukrepi ustrezno odpravilo grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah;
sedanji in verjetni prihodnji učinek morebitnih resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah, ugotovljenih v ocenjevanjih na podlagi Uredbe (EU) št. 1053/2013, ter v kolikšni meri takšne resne pomanjkljivosti resno ogrožajo javni red ali notranjo varnost na območju brez nadzora na notranjih mejah;
verjetni učinek ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah na prosto gibanje oseb v območju brez nadzora na notranjih mejah.
Komisija lahko pred sprejetjem predloga priporočila Sveta v skladu s členom 26(2):
pozove države članice, agencijo, Europol ali druge organe, urade ali agencije Unije, naj ji posredujejo dodatne informacije;
opravi inšpekcijske obiske na kraju samem ob pomoči strokovnjakov iz držav članic ter agencije, Europola ali drugih pristojnih organov, uradov ali agencij Unije, da bi pridobila ali preverila informacije, ki so pomembne za to priporočilo.
Člen 27
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta
Komisija in zadevna država članica ali zadevne države članice takoj, ko je to mogoče, obvestijo Evropski parlament in Svet o razlogih, ki bi lahko zahtevali uporabo člena 19a in členov od 23 do 26a.
Člen 28
Določbe, ki se uporabljajo ob ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah
Ob ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah se smiselno uporabljajo ustrezne določbe naslova II.
Člen 29
Poročilo o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah
V roku štirih tednov od odprave nadzora na notranjih mejah država članica, ki je izvajala nadzor na notranjih mejah, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, v katerem predstavi zlasti prvotno oceno in upoštevanje meril iz členov 23a, 25 in 26a, izvajanje kontrol, praktično sodelovanje s sosednjimi državami članicami, posledični učinek na prosto gibanje oseb ter učinkovitost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, vključno z naknadno oceno sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora meje.
Komisija lahko poda mnenje o tej naknadni oceni začasne ponovne uvedbe nadzora na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najmanj enkrat na leto predloži poročilo o delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah. Poročilo vsebuje seznam vseh odločitev o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, ki so bile sprejete v zadevnem letu.
Člen 30
Obveščanje javnosti
Komisija in zadevna država članica o odločitvi o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah usklajeno obvestita javnost ter navedeta zlasti začetek in konec trajanja takšnega ukrepa, razen če obstajajo pomembni varnostni razlogi, da se to ne stori.
Člen 31
Zaupnost
Na zahtevo države članice druge države članice, Evropski parlament in Komisija spoštujejo zaupnost posredovanih informacij v zvezi s ponovno uvedbo in podaljšanjem nadzora meje in poročila, pripravljenega v skladu s členom 29.
NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 32
Spremembe prilog
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 v zvezi s spremembami prilog III, IV in VIII.
Člen 33
Izvajanje pooblastila
Člen 33a
Postopek v odboru
Člen 34
Uradno obveščanje
Države članice uradno obvestijo Komisijo o:
seznamu dovoljenj za prebivanje, pri čemer je treba razlikovati med dovoljenji v skladu s točko (a) točke 15 člena 2 in dovoljenji v skladu s točko (b) točke 15 člena 2 ter priložiti vzorec dovoljenj iz točke (b) točke 15 člena 2. Dovoljenja za prebivanje, izdana v skladu z Direktivo 2004/38/ES, se izrecno navedejo kot taka, in priložijo se vzorci tistih dovoljenj za prebivanje, ki niso bila izdana v skladu z enotno obliko, določeno z Uredbo (ES) št. 1030/2002.
seznamu njihovih mejnih prehodov;
referenčnih zneskih, zahtevanih za prehod zunanjih meja, ki jih letno določijo nacionalni organi;
seznamu nacionalnih služb, pristojnih za mejni nadzor;
vzorcih vzorčnih izkaznic, ki jih izdajo zunanja ministrstva;
izjemah od pravil o prehodu zunanjih meja iz točke (a) člena 4(2);
statističnih podatkih iz člena 10(3).
Člen 35
Maloobmejni promet
Ta uredba ne posega v pravila Skupnosti o maloobmejnem prometu in obstoječe dvostranske sporazume o maloobmejnem prometu.
Člen 36
Ceuta in Melilla
Določbe te uredbe ne vplivajo na posebna pravila, ki se uporabljajo za mesti Ceuta in Melilla, kakor je opredeljeno v Izjavi Kraljevine Španije o mestih Ceuta in Melilla v sklepni listini k Sporazumu o pristopu Kraljevine Španije h Konvenciji o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 ( 28 ).
Člen 37
Uradno obveščanje o informacijah s strani držav članic
Države članice uradno obvestijo Komisijo o nacionalnih določbah v zvezi s členom 21(c) in (d), kaznih iz člena 4(3) in dvostranskih sporazumih, ki jih dovoljuje ta uredba. Naknadne spremembe teh določb se uradno sporočijo v petih delovnih dneh.
Informacije iz uradnega obvestila držav članic se objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Člen 37a
Ocenjevalni mehanizem
Ocenjevanja lahko sestavljajo napovedani ali nenapovedani obiski na kraju samem na zunanjih ali notranjih mejah.
Komisija je v skladu s tem ocenjevalnim mehanizmom pristojna za sprejemanje večletnih in letnih ocenjevalnih programov ter ocenjevalnih poročil.
Kadar so v ocenjevalnem poročilu, ki ga sprejme Komisija v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 1053/2013, ugotovljene resne pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah, se uporabljata člena 19a in 26 te uredbe.
Člen 38
Poročilo o uporabi naslova III
Komisija predloži poročilo o uporabi naslova III Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 13. oktobra 2009.
Komisija posveča posebno pozornost morebitnim težavam, ki lahko nastanejo zaradi ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah. Po potrebi predloži predloge za rešitev teh težav.
Člen 39
Razveljavitve
Z istim dnem iz odstavka 1 se razveljavi naslednje:
Skupni priročnik, vključno s prilogami;
sklepi Schengenskega izvršnega odbora z dne 26. aprila 1994 (SCH/Com-ex (94) 1, rev. 2), 22. decembra 1994 (SCH/Com-ex (94) 17, rev. 4) in 20. decembra 1995 (SCH/Com-ex (95) 20, rev. 2);
Priloga 7 k Skupnim konzularnim navodilom;
Uredba Sveta (ES) št. 790/2001 z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki izvajanja mejnih kontrol in nadzora ( 29 );
Odločba Sveta 2004/581/ES z dne 29. aprila 2004 o določitvi minimalnih oznak, ki se uporabljajo na znakih na zunanjih mejnih prehodih ( 30 );
Odločba Sveta 2004/574/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Skupnega priročnika ( 31 );
Uredba Sveta (ES) št. 2133/2004 z dne 13. decembra 2004 o zahtevi, da pristojni organi držav članic sistematično žigosajo potne listine državljanov tretjih držav pri njihovem prehodu zunanjih meja držav članic, ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Skupnega priročnika v ta namen ( 32 ).
Člen 40
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati 13. oktobra 2006. Člen 34 začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
PRILOGA I
Dokazila za preverjanje izpolnjevanja pogojev za vstop
Dokazila iz člena 5(2) lahko vključujejo naslednje:
za poslovna potovanja:
povabilo podjetja ali pristojnega organa k udeležbi na srečanjih, konferencah ali dogodkih, povezanih s trgovino, industrijo ali delom;
drugi dokumenti, ki izkazujejo obstoj trgovinskih ali delovnih odnosov;
vstopnice za sejme in kongrese, v kolikor se jih državljan udeleži;
za potovanja v študijske namene ali druge vrste usposabljanja:
potrdilo o vpisu na izobraževalno ustanovo za obiskovanje poklicnih ali teoretičnih tečajev v okviru osnovnega in nadaljnjega usposabljanja;
študentske izkaznice ali potrdila za vpisane tečaje;
za turistična potovanja ali za potovanja v zasebne namene:
dokazila glede nastanitve:
dokazila glede načrta potovanja;
potrdilo rezervacije organiziranega potovanja ali katera koli druga ustrezna listina, ki potrjuje predviden načrt potovanja;
dokazila glede vrnitve;
povratna vozovnica ali vozovnica za krožno potovanje;
za potovanja z namenom udeležbe na političnih, znanstvenih, kulturnih, športnih ali verskih dogodkih ali zaradi drugih razlogov:
povabila, vstopnice, vpisi ali programi, ki navajajo, kadar je to mogoče, ime organizacije gostiteljice in čas bivanja, ali katera koli druga ustrezna listina, ki potrjuje namen obiska.
PRILOGA II
Vnos informacij
Na vseh mejnih prehodih se vse informacije organov in katere koli druge posebno pomembne informacije vnesejo v evidenco ročno ali elektronsko. Informacije, ki se vnesejo v evidenco, zajemajo zlasti:
ime mejnega policista, krajevno pristojnega za mejno kontrolo in imena drugih uslužbencev v posameznih skupinah;
delno opustitev mejne osebne kontrole v skladu s členom 8;
izdajanje listin na meji, ki nadomeščajo potne liste in vizume;
prijete osebe in pritožbe (kazniva dejanja in prekrški);
osebe, katerim je bil zavrnjen vstop v skladu s členom 13 (razlogi za zavrnitev in državljanstva);
varnostne kode vstopnih in izstopnih žigov, identiteto mejnih policistov, katerim so dodeljeni žigi na kateri koli dani čas ali v kateri koli izmeni, kakor tudi informacije v zvezi z izgubljenimi in ukradenimi žigi;
pritožbe oseb, ki so podvržene kontroli;
druge posebno pomembne policijske in sodne ukrepe;
posebne dogodke.
PRILOGA III
Vzorci oznak, ki označujejo steze na mejnih prehodih
DEL A
( 33 )
DEL B1: „vizum ni potreben“;
DEL B2: „vse potne listine“;
DEL C