This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02006L0043-20230105
Directive 2006/43/EC of the European Parliament and of the Council of 17 May 2006 on statutory audits of annual accounts and consolidated accounts, amending Council Directives 78/660/EEC and 83/349/EEC and repealing Council Directive 84/253/EEC (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02006L0043 — SL — 05.01.2023 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
DIREKTIVA 2006/43/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157 9.6.2006, str. 87) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
DIREKTIVA 2008/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2008 |
L 81 |
53 |
20.3.2008 |
|
|
DIREKTIVA 2013/34/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2013 |
L 182 |
19 |
29.6.2013 |
|
|
DIREKTIVA 2014/56/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014 |
L 158 |
196 |
27.5.2014 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2022/2464 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. decembra 2022 |
L 322 |
15 |
16.12.2022 |
|
DIREKTIVA 2006/43/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. maja 2006
o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
Ta direktiva vzpostavlja pravila v zvezi z obveznimi revizijami letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter dajanjem zagotovil o zanesljivosti letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:
„obvezna revizija“ je revizija letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če to:
zahteva pravo Unije;
zahteva nacionalno pravo o malih podjetjih;
prostovoljno izvedejo na zahtevo malih podjetij, ki ustrezajo nacionalnim pravnim zahtevam, enakovrednim zahtevam za revizijo v skladu s točko (b), kadar so v nacionalni zakonodaji takšne revizije določene kot obvezne revizije;
„zakoniti revizor“ je fizična oseba, ki ima v skladu s to direktivo dovoljenje pristojnih organov države članice za opravljanje obveznih revizij in, kadar je ustrezno, za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti;
„revizijsko podjetje“ je pravna oseba ali kateri koli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima v skladu s to direktivo dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij in, kadar je ustrezno, dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti;
„revizijski subjekt iz tretje države“ je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov oziroma, kadar je ustrezno, daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti družbe iz tretje države, razen subjekta, ki je na podlagi dovoljenja, podeljenega v skladu s členom 3, registriran kot revizijsko podjetje v eni od držav članic;
„revizor iz tretje države“ je fizična oseba, ki izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov ali, kadar je ustrezno, daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti družbe iz tretje države, razen osebe, ki je na podlagi dovoljenja, podeljenega v skladu s členoma 3 in 44, registrirana kot zakoniti revizor v eni od držav članic;
„revizor skupine“ je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov ali, kadar je ustrezno, dajanje zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti;
„mreža“ je večja struktura:
„podružnica revizijskega podjetja“ je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem;
„revizijsko poročilo“ je poročilo iz člena 51a Direktive 78/660/EGS in člena 37 Direktive 83/349/EGS, ki ga je izdal zakoniti revizor ali revizijsko podjetje;
„pristojni organi“ so organi, določeni z zakonodajo, ki so pooblaščeni za pravno ureditev ter/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve in/ali nadzora; sklicevanje na,pristojni organ' v posameznem členu je sklicevanje na organ, odgovoren za naloge iz navedenega člena;
▼M3 —————
„mednarodni računovodski standardi“ so Mednarodni računovodski standardi (MRS), Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in pripadajoče razlage (Razlage SIC-IFRIC), poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, prihodnji standardi in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB);
„subjekti javnega interesa“ so:
subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in ki lahko trgujejo z vrednostnimi papirji na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;
kreditne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) razen tistih iz člena 2 navedene direktive;
zavarovalnice v smislu člena 2(1) Direktive 91/674/EGS, ali
subjekti, ki jih države članice imenujejo za subjekte javnega interesa, na primer podjetja, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih velik javni pomen;
„zadruga“ je evropska zadruga, kot je določena v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) ( 2 ), ali katera koli druga zadruga, za katero se na podlagi zakonodaje Skupnosti zahteva obvezna revizija, kot so kreditne institucije, določene v točki 1 člena 1 Direktive 2000/12/ES, ter zavarovalnice v smislu člena 2(1) Direktive 91/674/EGS;
„neaktivni revizor“ je vsaka fizična oseba, ki med sodelovanjem pri upravljanju sistema javnega nadzora in v treh letih neposredno pred tem sodelovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim;
„ključni revizijski partner/ključni revizijski partnerji“ je/so:
zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki ga/jih revizijsko podjetje imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega/glavne odgovornega/odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijskega podjetja; ali
v primeru revizije skupine vsaj zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki ga/jih revizijsko podjetje imenuje kot glavnega/glavne odgovornega/odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine, in zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki je določen/so določeni kot glavni odgovoren/odgovorni na ravni pomembnih odvisnih podjetij; ali
zakonity revizor/zakoniti revizorji, ki podpiše/podpišejo revizijsko poročilo;
„ključni trajnostnostni partner/ključni trajnostnostni partnerji“ je/so:
zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki ga/jih revizijsko podjetje imenuje za posamezni posel dajanja zagotovil glede zanesljivosti poročanja o trajnostnosti kot glavnega odgovornega/ glavne odgovorne za izvajanje dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v imenu revizijskega podjetja, ali
v primeru dajanja zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti vsaj zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki ga/jih revizijsko podjetje imenuje kot glavnega odgovornega/glavne odgovorne za izvajanje dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti na ravni skupine, in zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki je/so določen/določeni kot glavni odgovorni na ravni pomembnih odvisnih podjetij, ali
zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki podpiše/podpišejo poročilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti iz člena 28a;
„srednja podjetja“ so podjetja iz člena 1(1) in člena 3(3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
„mala podjetja“ so podjetja iz člena 1(1) in člena 3(2) Direktive 2013/34/EU;
„matična država članica“ je država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobilo dovoljenje v skladu s členom 3(1);
„država članica gostiteljica“ je država članica, v kateri želi zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, prav tako pridobiti dovoljenje v skladu s členom 14, ali država članica, v kateri, v kateri želi revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, biti registrirano ali je registrirano skladu s členom 3a;
„poročanje o trajnostnosti“ je poročanje o trajnostnosti, kot je opredeljeno v členu 2, točka 18, Direktive 2013/34/EU;
„dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti“ je izvajanje postopkov, katerih rezultat je mnenje, ki ga zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izrazi v skladu s členom 34(1), drugi pododstavek, točka (aa), in členom 34(2) Direktive 2013/34/EU;
„neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil“ je organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) za posebno dejavnost ocene skladnosti iz člena 34(1), drugi pododstavek, točka (aa), Direktive 2013/34/EU.
POGLAVJE II
DOVOLJENJE, STALNO IZOBRAŽEVANJE IN MEDSEBOJNO PRIZNAVANJE
Člen 3
Podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem
▼M3 —————
Pristojni organi držav članic lahko podelijo dovoljenje za revizijsko podjetje le tistim subjektom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
fizične osebe, ki izvajajo obvezne revizije v imenu revizijskega podjetja, morajo izpolnjevati vsaj pogoje iz členov 4 in 6 do 12 ter morajo imeti dovoljenje zakonitega revizorja v zadevni državi članici;
večino glasovalnih pravic v subjektu morajo imeti revizijska podjetja z dovoljenjem katere koli države članice ali fizične osebe, ki izpolnjujejo vsaj pogoje iz člena 4 in členov 6 do 12. Države članice lahko določijo, da morajo imeti te fizične osebe tudi dovoljenje druge države članice. Države članice lahko določijo druge posebne predpise glede glasovalnih pravic za namen obveznih revizij zadrug, hranilnic in podobnih subjektov iz člena 45 Direktive 86/635/EGS ali za podružnice ali pravne naslednike zadrug, hranilnic ali podobnih subjektov iz člena 45 Direktive 86/635/EGS;
večino – do največ 75 % – članov upravnega ali poslovodnega telesa subjekta morajo sestavljati revizijska podjetja z dovoljenjem katere koli države članice ali fizične osebe, ki izpolnjujejo vsaj pogoje iz členov 4 in 6 do 12. Države članice lahko določijo, da morajo imeti te fizične osebe tudi dovoljenje druge države članice. Kjer tako telo nima več kot dveh članov, mora eden izmed članov izpolnjevati vsaj pogoje te točke;
podjetje mora izpolnjevati pogoje iz člena 4.
Države članice lahko postavijo dodatne zahteve le v zvezi s točko (c). Takšne zahteve morajo biti sorazmerne s cilji, ki jih želijo doseči, in ne presegati nujno potrebnega.
Člen 3a
Priznavanje revizijskih podjetij
Člen 4
Ugled
Pristojni organi države članice lahko podelijo dovoljenje le fizičnim osebam ali podjetjem, ki imajo dober ugled.
Člen 5
Odvzem dovoljenja
Člen 6
Izobrazba
Člen 7
Izpit o strokovni usposobljenosti
Člen 8
Preskus teoretičnega znanja
Preskus teoretičnega znanja, ki je del izpita o strokovni usposobljenosti, zajema zlasti naslednje predmete:
splošna računovodska teorija in načela;
pravne zahteve in standardi v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
mednarodni računovodski standardi;
finančna analiza;
stroškovno in poslovodno računovodstvo;
obvladovanje tveganja in notranje kontroliranje;
revidiranje in strokovno znanje;
pravne zahteve in strokovni standardi v zvezi z obvezno revizijo in zakonitimi revizorji;
mednarodne revizijske standarde iz člena 26;
poklicna etika in neodvisnost.
Zajema vsaj še naslednje predmete, kolikor so pomembni za revizijo:
pravo družb in upravljanje podjetij;
pravo o plačilni nesposobnosti in podobnih postopkih;
davčno pravo;
civilno in gospodarsko pravo;
pravo o socialni varnosti in delovno pravo;
informacijska tehnologija in računalniški sistemi;
poslovna, splošna in finančna ekonomija;
matematika in statistika;
temeljna načela finančnega upravljanja podjetij.
▼M3 —————
Da bi se zakonitemu revizorju dovolilo tudi izvajanje dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, preskus teoretičnega znanja iz odstavka 1 zajema vsaj še naslednje predmete:
pravne zahteve in standardi v zvezi s pripravo letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti;
analiza trajnostnosti;
postopki skrbnega pregleda glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;
pravne zahteve in standardi dajanja zagotovil za poročanje o trajnostnosti iz člena 26a.
Člen 9
Izjeme
Člen 10
Praktično usposabljanje
Da bi se zakonitemu revizorju ali pripravniku dovolilo tudi izvajanje dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vsaj osem mesecev praktičnega usposabljanja iz prvega pododstavka opravi s področja dajanja zagotovil o zanesljivosti letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti ali drugih storitev v zvezi s trajnostnostjo.
Člen 11
Usposobljenost z dolgoročnimi praktičnimi izkušnjami
Država članica lahko podeli dovoljenje za zakonitega revizorja osebi, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 6, če lahko dokaže, da je bila:
15 let zaposlena v poklicnih dejavnostih, v katerih je pridobila dovolj izkušenj na področjih financ, prava in računovodstva, in je opravila izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 7; ali
7 let zaposlena v poklicnih dejavnostih na teh področjih ter je opravila praktično usposabljanje iz člena 10 in izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 7.
Člen 12
Povezovanje praktičnega usposabljanja in teoretične izobrazbe
Člen 13
Stalno izobraževanje
Države članice zagotovijo, da morajo zakoniti revizorji sodelovati v ustreznih programih stalnega izobraževanja, da bi ohranili teoretično in strokovno znanje ter vrednote na ustrezno visoki ravni; zagotovijo tudi, da je neizpolnjevanje zahtev po stalnem izobraževanja predmet ustreznih sankcij v skladu s členom 30.
Člen 14
Podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem iz druge države članice
Prilagoditveno obdobje ne presega treh let, prosilca pa se oceni.
Preizkus poklicne usposobljenosti se izvede v enem od jezikov, dovoljenih v skladu z jezikovnimi pravili, ki se uporabljajo v zadevni državi članici gostiteljici. V preizkusu se preveri le ustrezno znanje zakonitega revizorja o zakonodaji in predpisih navedene države članice gostiteljice, kolikor je to pomembno za izvajanje obvezne revizije.
Da bi se zakonitemu revizorju dovolilo tudi izvajanje dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, preskus usposobljenosti iz prvega pododstavka pokriva ustrezno znanje zakonitega revizorja o pravu in o predpisih zadevne države članice gostiteljice, kolikor je to pomembno za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Člen 14a
Zakoniti revizorji, ki jim je dovoljenje podeljeno ali so priznani pred 1. januarjem 2024, in osebe, ki so 1. januarja 2024 v postopku pridobivanja dovoljenja za zakonite revizorje
Države članice zagotovijo, da za zakonite revizorje, ki jim je dovoljenje podeljeno ali so priznani za opravljanje obveznih revizij pred 1. januarjem 2024, ne veljajo zahteve iz člena 7(2), člena 8(3), člena 10(1), drugi pododstavek, in člena 14(2), četrti pododstavek.
Države članice zagotovijo, da za osebe, ki so 1. januarja 2024 v postopku pridobivanja dovoljenja iz členov 6 do 14, ne veljajo zahteve iz člena 7(2), člena 8(3), člena 10(1), drugi pododstavek, in člena 14(2), četrti pododstavek, pod pogojem, da postopek zaključijo do 1. januarja 2026.
Države članice s stalnim izobraževanjem iz člena 13 zagotovijo, da zakoniti revizorji, ki jim je dovoljenje podeljeno pred 1. januarjem 2026 in želijo izvajati dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, pridobijo potrebno znanje s področja poročanja o trajnostnosti in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vključno s predmeti s seznama v členu 8(3).
POGLAVJE III
REGISTRACIJA
Člen 15
Javni register
Člen 16
Registracija zakonitih revizorjev
Za zakonite revizorje vsebuje javni register vsaj naslednje podatke:
ime, naslov in registracijsko številko;
če pride v poštev, ime, naslov, spletni naslov in registracijsko številko revizijskega podjetja/podjetij, v katerem je zakoniti revizor zaposlen ali s katerim je povezan kot partner ali kako drugače;
navedbo, ali ima zakoniti revizor tudi dovoljenje za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti;
vse ostale registracije, če je registriran kot zakoniti revizor pri pristojnih organih drugih držav članic ali kot revizor v tretjih državah, vključno z imenom organa za registriranje oziroma imeni organov za registriranje ter, če je primerno, registracijsko številko oziroma številkami ter navedbo, ali se registracija nanaša na obvezno revizijo, zagotavljanje zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ali oboje.
V registru se navedene, ali so revizorji iz tretjih držav, ki so navedeni v prvem pododstavku, registrirani za izvajanje obvezne revizije, zagotavljanja zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ali za oboje.
Člen 17
Registracija revizijskih podjetij
Za revizijska podjetja vsebuje javni register vsaj naslednje podatke:
ime, naslov in registracijsko številko;
pravno obliko;
podatke za kontakt s podjetjem, glavno kontaktno osebo in, kjer pride v poštev, spletni naslov;
naslov vsakega urada v državi članici;
ime in registracijsko številko vseh zakonitih revizorjev, ki so zaposleni v revizijskem podjetju ali pa so z njim povezani kot partnerji ali kako drugače, ter navedbo, ali imajo tudi dovoljenje za izvajanje zagotavljanja zanesljivosti poročanja o trajnostnosti;
imena in službene naslove vseh lastnikov ali delničarjev;
imena in službene naslove vseh članov upravnega ali poslovodnega telesa;
če pride v poštev, navedbo članstva v mreži ter seznam imen in naslovov včlanjenih in pridruženih podjetij ali navedbo mesta, kjer so taki podatki javno dostopni;
vse ostale registracije, če so registrirana kot revizijsko podjetje pri pristojnih organih drugih držav članic ali kot revizijski subjekt v tretjih državah, vključno z imenom organa za registriranje oziroma imeni organov za registriranje ter, če je ustrezno, registracijsko številko oziroma številkami ter navedbo, ali se registracija nanaša na obvezno revizijo, zagotavljanje o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ali na oboje.
kadar je revizijsko podjetje registrirano v skladu s členom 3a(3), če je ustrezno.
V registru se navedene, ali so revizijski subjekti iz tretjih držav, ki so navedeni v prvem pododstavku, registrirani za izvajanje obvezne revizije, zagotavljanja zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ali za oboje.
Člen 18
Posodabljanje podatkov o registraciji
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojne organe, odgovorne za javni register, o vsaki spremembi podatkov iz javnega registra. Register je treba posodobiti po obvestilu brez nepotrebnega odlašanja.
Člen 19
Odgovornost za registracijske podatke
Podatke, posredovane ustreznim pristojnim organom v skladu s členi 16, 17 in 18, podpiše zakoniti revizor ali revizijsko podjetje. Kjer pristojni organ omogoči elektronsko dostavo podatkov, je to mogoče storiti na primer z elektronskim podpisom, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 2 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis ( 6 ).
Člen 20
Jezik
V vseh primerih zadevna država članica zagotovi, da je iz registra razvidno, ali je prevod overjen ali ne.
POGLAVJE IV
POKLICNA ETIKA, NEODVISNOST, NEPRISTRANSKOST, ZAUPNOST IN POSLOVNA SKRIVNOST
Člen 21
Poklicna etika in poklicna nezaupljivost
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ohrani poklicno nezaupljivost zlasti pri pregledovanju ocen vodstva v zvezi s poštenimi vrednostmi, oslabitvijo sredstev, rezervacijami in prihodnjimi denarnimi tokovi, ki so pomembni za zmožnost subjekta, da nadaljuje z rednim poslovanjem.
V tem členu „poklicna nezaupljivost“ pomeni odnos, ki vključuje kritično razmišljanje, ki je pozorno na okoliščine, ki lahko kažejo na morebitno napačno navedbo zaradi napake ali prevare, ter kritično oceno revizijskih dokazov.
Člen 22
Neodvisnost in nepristranskost
Neodvisnost se zahteva vsaj v obdobju, ki ga zajemajo računovodski izkazi, ki se revidirajo, ter obdobju, v katerem se izvaja obvezna revizija.
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje sprejme vse razumne ukrepe, s katerimi zagotovi, da med opravljanjem obvezne revizije na njegovo neodvisnost ne vpliva nobeno obstoječe ali morebitno nasprotje interesov ali poslovni ali drug neposreden ali posreden odnos, ki vključuje zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo, in po potrebi njegovo mrežo, poslovodno osebje, revizorje, zaposlene, katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju ali kateri koli osebi, ki je z zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem neposredno ali posredno povezana zaradi nadzora, ali je pod njihovim nadzorom.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje obvezne revizije ne izvede, če obstaja kakršna koli nevarnost glede samopregledovanja, koristoljubja, zagovorništva, domačnosti ali ustrahovanja, ki nastane zaradi finančnih, osebnih ali poslovnih odnosov oz. delovnih ali drugačnih razmerij med:
zaradi česar bi lahko nepristranska, razumna in obveščena tretja stran ob upoštevanju uporabljenih zaščitnih ukrepov sklepala, da je ogrožena neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.
Države članice zagotovijo, da osebe ali podjetja iz odstavka 2 niso udeležene pri rezultatih ali drugače vplivajo na rezultate obvezne revizije katerega koli posameznega revidiranega subjekta, če so:
lastniki finančnih instrumentov revidiranega subjekta, razen če gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem;
lastniki finančnih instrumentov katerega koli subjekta, povezanega z revidiranim subjektom, katerih lastništvo bi lahko povzročilo ali se na splošno obravnavalo kot vzrok za nasprotje interesov, razen če gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem;
bili v obdobju iz odstavka 1 v delovnem razmerju ali imeli poslovni ali drugačen odnos s tem revidiranim subjektom, ki bi lahko povzročil nasprotje interesov ali se na splošno obravnaval kot vzrok zanj.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje čim prej, najpozneje pa v treh mesecih, sprejme vse potrebne ukrepe za prekinitev kakršnih kolih trenutnih interesov ali odnosov, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost in – če je to mogoče – sprejme zaščitne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšal vse nevarnosti za svojo neodvisnost, ki bi se lahko pojavile zaradi predhodnih in trenutnih interesov ter odnosov.
Člen 22a
Zaposlovanje nekdanjih zakonitih revizorjev ali zaposlenih pri zakonitih revizorjih ali v revizijskem podjetju s strani revidiranih subjektov
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja, vsaj eno leto, ali v primeru obveznih revizij subjektov javnega interesa vsaj dve leti po tem, ko je prenehal biti zakoniti revizor ali ključni revizijski partner v zvezi z revizijskim poslom, ne sme:
prevzeti ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu;
kadar je ustrezno, postati član revizijske komisije revidiranega subjekta ali, kadar taka komisija ne obstaja, organa, ki opravlja enake funkcije kot revizijska komisija;
postati neizvršni član upravnega organa ali član nadzornega organa revidiranega subjekta.
Člen 22b
Priprava na obvezno revizijo in ocena nevarnosti za neodvisnost
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pred sprejetjem ali nadaljevanjem posla obvezne revizije oceni in dokumentira, ali:
Države članice lahko določijo poenostavljene zahteve za revizije iz točk (b) in (c) točke 1 člena 2.
Člen 23
Zaupnost in poslovna skrivnost
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo podjetja, ki je izdalo vrednostne papirje v tretji državi ali je del skupine, ki izdaja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi, lahko revizijske delovne papirje ali druge dokumente, povezane z revizijo navedenega subjekta, s katerimi razpolaga, pristojnim organom zadevnih tretjih držav predloži le pod pogoji iz člena 47.
Revizorju skupine v tretji državi se informacije posredujejo v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES in veljavnimi nacionalnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Člen 24
Neodvisnost in nepristranskost zakonitih revizorjev, ki izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskih podjetij
Države članice zagotovijo, da lastniki ali delničarji revizijskega podjetja ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov takšnega podjetja ali pridruženega podjetja ne posegajo v izvajanje obvezne revizije na kakršen koli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost zakonitega revizorja, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja.
Člen 24a
Notranja organizacija zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izpolnjuje naslednje organizacijske zahteve:
revizijsko podjetje oblikuje ustrezne politike in postopke, s katerimi zagotovi, da njegovi lastniki ali delničarji ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov tega podjetja ali pridruženega podjetja ne posegajo v izvajanje obvezne revizije na kakršen koli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost zakonitega revizorja, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ima zanesljive upravne in računovodske postopke, mehanizme notranjega obvladovanja kakovosti, učinkovite postopke za oceno tveganja ter učinkovite nadzorne in zaščitne ukrepe za sisteme obdelovanja informacij.
Namen teh mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh ravneh revizijskega podjetja ali delovne strukture zakonitega revizorja.
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oblikuje ustrezne politike in postopke, s katerimi zagotovi, da imajo njegovi zaposleni in katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju ali so pod njegovim nadzorom in ki so neposredno vključene v dejavnosti obvezne revizije, ustrezno znanje in izkušnje za izvajanje dodeljenih nalog;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oblikuje ustrezne politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se zunanje izvajanje pomembnih revizijskih funkcij ne opravlja tako na škodo kakovosti notranjega obvladovanja kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in zmožnosti pristojnih organov, da nadzirajo, kako zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izpolnjuje obveznosti iz te direktive in po potrebi Uredbe (EU) št. 537/2014;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi ustrezno in učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali obvladovanje in razkritje nevarnosti za neodvisnost iz členov 22, 22a in 22b;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oblikuje ustrezne politike in postopke za izvajanje obveznih revizij, usposabljanje, nadzor in pregled dejavnosti zaposlenih ter organiziranje strukture revizijskega spisa iz člena 24b(5);
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi sistem notranjega obvladovanja kakovosti, da zagotovi kakovostno obvezno revizijo.
Sistem obvladovanja kakovosti zajema vsaj politike in postopke iz točke (f). V primeru revizijskega podjetja je za sistem notranjega obvladovanja kakovosti odgovorna oseba, ki je usposobljen za zakonitega revizorja;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje uporablja ustrezne sisteme, vire in postopke za zagotavljanje stalnosti in pravilnosti pri izvajanju svojih dejavnosti obvezne revizije;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi tudi primerno in učinkovito organizacijsko in upravno ureditev za ukrepanje v primeru dogodkov, ki imajo ali bi lahko imeli resne posledice za integriteto njegovih dejavnosti obvezne revizije, in za evidentiranje teh dogodkov;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ima ustrezne politike prejemkov, vključno z deljenjem dobička, ki z zadostnimi spodbudami za učinkovitost zagotavljajo kakovostno revizijo. Zlasti višina prihodkov, ki jih zakoniti revizor ali revizijsko podjetje prejme od opravljanja nerevizijskih storitev, revidiranemu subjektu, ni del ocene učinkovitosti in prejemkov nobene od oseb, vključenih v revizijo, ali oseb, ki bi lahko vplivale na njen potek;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje spremlja in ocenjuje ustreznost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti in ureditev, vzpostavljenih v skladu s to direktivo in po potrebi Uredbo (EU) št. 537/2014, ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izvaja zlasti letno ocenjevanje sistema notranjega obvladovanja kakovosti iz točke (g). Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vodi evidenco o ugotovitvah navedenega ocenjevanja in vseh predlaganih ukrepih za spremembo sistema notranjega obvladovanja kakovosti.
Politike in postopki iz prvega pododstavka se dokumentirajo in posredujejo zaposlenim pri zakonitem revizorju ali v revizijskem podjetju.
Države članice lahko določijo poenostavljene zahteve za revizije iz točk (b) in (c) točke 1 člena 2.
Vsako zunanje izvajanje revizijskih nalog iz točke (d) tega odstavka ne vpliva na odgovornost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja do revidiranega subjekta.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko pristojnemu organu dokaže, da so politike in postopki, zasnovani zaradi doseganja take skladnosti, ustrezni zaradi obsega in kompleksnosti dejavnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.
Člen 24b
Organizacija dela
Države članice zagotovijo, da kadar izvajanje zagotavljanja zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvaja revizijsko podjetje, to podjetje imenuje vsaj enega ključnega partnerja na področju trajnostnosti, ki je lahko ključni revizijski partner ali eden od njih. Revizijsko podjetje ključnim revizijskim partnerjem zagotovi zadostna sredstva in osebje, ki ima potrebne kompetence in zmožnosti za ustrezno opravljanje njihovih nalog.
Glavna merila, na podlagi katerih revizijsko podjetje izbere ključnega revizijskega partnerja oziroma partnerje in, kadar je ustrezno, ključnega partnerja oziroma partnerje na področju trajnostnosti, ki jih je treba imenovati, so zagotavljanje kakovostne revizije in kakovostnega zagotavljanja zanesljivosti, neodvisnost in usposobljenost.
Ključni revizijski partner oziroma partnerji dejavno sodelujejo pri izvajanju obvezne revizije. Ključni partner na področju trajnostnosti dejavno sodeluje pri izvajanju zagotavljanja zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za nasvet zaprosi zunanje strokovnjake, to zahtevo in prejeti nasvet dokumentira.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vodi evidenco za vsako posamezno stranko. Taka evidenca za vsako revidirano stranko vključuje naslednje podatke:
ime, naslov in kraj poslovanja;
v primeru revizijskega podjetja ime ključnega revizijskega partnerja oziroma imena ključnih revizijskih partnerjev in, kadar je ustrezno, ime ključnega partnerja oziroma ključnih partnerjev na področju trajnostnosti;
zaračunana plačila za obvezno revizijo, za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti in za druge storitve v vsakem poslovnem letu.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dokumentira vsaj podatke, evidentirane v skladu s členom 22b(1) te direktive in po potrebi členi 6 do 8 Uredbe (EU) št. 537/2014.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje hrani vse druge podatke in dokumente, ki so pomembni za utemeljitev poročila iz člena 28 te direktive in po potrebi členov 10 in 11 Uredbe (EU) št. 537/2014 ter za spremljanje skladnosti s to direktivo in drugimi veljavnimi zakonskimi zahtevami.
Revizijski spis se zaključi najpozneje 60 dni po datumu podpisa revizijskega poročila iz člena 28 te direktive in po potrebi člena 10 Uredbe (EU) št. 537/2014.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dokumentira vsaj podatke, evidentirane v skladu s členom 22b, kar zadeva dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje hrani vse druge podatke in dokumente, ki so pomembni za utemeljitev poročila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti iz člena 28a ter za spremljanje skladnosti s to direktivo in drugimi veljavnimi zakonskimi zahtevami, kar zadeva dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Spis o dajanju zagotovil se zaključi najpozneje 60 dni po datumu podpisa poročila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti iz člena 28a.
Kadar obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvaja isti zakoniti revizor, se lahko spis o dajanju zagotovil vključi v revizijski spis.
Člen 25
Plačila za revizijske storitve in dajanje zagotovil
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih pravil, ki zagotavljajo, da plačila za revizijske storitve in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti:
niso pod vplivom ali niso določena z zagotavljanjem dodatnih storitev za subjekt, ki je predmet obvezne revizije ali dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ter
se zanje ne zahtevajo nikakršni pogoji.
Člen 25a
Obseg obvezne revizije
Brez poseganja v zahteve o poročanju iz člena 28 te direktive in po potrebi členov 10 in 11 Uredbe (EU) št. 537/2014 obvezna revizija ne vključuje zagotovila o prihodnji sposobnosti preživetja revidiranega subjekta ali učinkovitosti ali uspešnosti vodenja poslovanja subjekta s strani poslovodnega ali upravnega organa.
Člen 25b
Poklicna etika, neodvisnost, nepristranskost, zaupnost in poslovna skrivnost v zvezi z dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti
Zahteve iz členov 21 do 24a v zvezi z obvezno revizijo računovodskih izkazov se smiselno uporabljajo za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Člen 25c
Prepovedane nerevizijske storitve, pri katerih zakoniti revizor daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti subjekta javnega interesa
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti subjekta javnega interesa, ali kateri koli član mreže, ki ji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pripada, ne sme za subjekt javnega interesa, ki je predmet zagotovila o zanesljivosti poročanja, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja v Uniji neposredno ali posredno opravljati nerevizijskih storitev iz člena 5(1), drugi pododstavek, točki (b) in (c) ter točke (e) do (k), Uredbe (EU) št. 537/2014:
v obdobju med začetkom obdobja, ki je predmet dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, in izdajo poročila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ter
v poslovnem letu, ki je neposredno pred obdobjem iz točke (a) tega odstavka, v povezavi s storitvami iz člena 5(1), drugi pododstavek, točka (e), Uredbe (EU) št. 537/2014.
Če to vpliva na njegovo neodvisnost, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje sprejme zaščitne ukrepe za ublažitev tveganj, ki so posledica opravljanja prepovedanih nerevizijskih storitev iz odstavka 1 tega člena v tretji državi. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko še naprej daje zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti subjekta javnega interesa le, če lahko v skladu s členom 22b utemelji, da to ne vpliva na njegovo strokovno presojo in poročilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Člen 25d
Nepravilnosti
Člen 7 Uredbe (EU) št. 537/2014 se smiselno uporablja za zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki izvaja dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti subjekta javnega interesa.
POGLAVJE V
REVIZIJSKI STANDARDI IN REVIZIJSKO POROČANJE
Člen 26
Revizijski standardi
Države članice lahko uporabljajo nacionalne revizijske standarde, postopke ali zahteve, dokler Komisija ne sprejme mednarodnega revizijskega standarda, ki zadeva isto področje.
Komisija lahko sprejme mednarodne revizijske standarde le, če:
so bili pripravljeni po primernem predpisanem postopku. pod, javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter so splošno mednarodno sprejeti;
zagotavljajo visoko raven verodostojnosti in kakovosti letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z načeli iz člena 4(3) Direktive 2013/34/EU;
koristijo splošnemu interesu Unije in
ne spreminjajo nobenih zahtev iz te direktive ali dopolnjujejo katere od zahtev iz nje, razen tistih iz poglavja IV in členov 27 in 28.
Države članice lahko ne glede na drugi pododstavek odstavka 1 poleg mednarodnih revizijskih standardov, ki jih sprejme Komisija, predpišejo dodatne revizijske postopke ali zahteve le,
če so ti revizijski postopki in zahteve potrebni zaradi učinkovanja nacionalnih pravnih zahtev v zvezi z obsegom obveznih revizij, ali
če je potrebno za to, da se izboljšata verodostojnost in kakovost letnih računovodskih izkazov.
Države članice sporočijo revizijske postopke ali zahteve Komisiji vsaj tri mesece pred začetkom njihove veljavnosti ali v primerih zahtev, ki so že obstajale ob sprejetju mednarodnega revizijskega standarda, najpozneje v treh mesecih po sprejetju ustreznega mednarodnega revizijskega standarda.
Člen 26a
Standardi dajanja zagotovil za poročanje o trajnostnosti
Države članice sporočijo Komisiji nacionalne standarde, postopke ali zahteve za dajanje zagotovil vsaj tri mesece pred začetkom njihove veljavnosti.
Komisija najpozneje do 1. oktobra 2028 sprejme delegirane akte v skladu s členom 48a za dopolnitev te direktive, da se določijo standardi za sprejemljivo zagotovilo na podlagi ocene, s katero se ugotovi, ali je sprejemljivo zagotovilo izvedljivo za revizorje in podjetja. Ob upoštevanju rezultatov ocene in če je na podlagi ocene potrebno, se v delegiranih aktih določi datum, od katerega mora mnenje iz člena 34(1), drugi pododstavek, točka (aa), temeljiti na poslu dajanja sprejemljivega zagotovila, ki temelji na teh standardih dajanja sprejemljivih zagotovil.
Komisija lahko sprejme standarde dajanja zagotovil iz prvega in drugega pododstavka samo, če:
so bili razviti po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo;
prispevajo k visoki stopnji verodostojnosti in kakovosti letnega ali konsolidiranega poročanja o trajnostnosti ter
koristijo splošnemu interesu Unije.
Člen 27
Zakonite revizije konsolidiranih računovodskih izkazov
Države članice zagotovijo, da pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov skupine podjetij:
kar zadeva konsolidirane računovodske izkaze je revizor skupine v celoti odgovoren za revizijsko poročilo iz člena 28 te direktive in po potrebi člena 10 Uredbe (EU) št. 537/2014 ter po potrebi za dodatno poročilo k revizijskemu poročilu iz člena 11 navedene uredbe;
revizor skupine oceni revizijsko delo, ki so ga za namen revizije skupine opravili kateri koli revizorji tretjih držav ali zakoniti revizorji, revizijski subjekti tretjih držav ali revizijska podjetja, in dokumentira vrsto, čas in obseg dela, ki so ga ti revizorji opravili, po potrebi vključno s pregledom revizorja skupine ustreznih delov dokumentacije teh revizorjev;
revizor skupine pregleda in dokumentira revizijsko delo, ki so ga za namen revizije skupine opravili revizorji tretjih držav ali zakoniti revizorji, revizijski subjekti tretjih držav ali revizijska podjetja.
Dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, mora biti takšna, da lahko ustrezen pristojni organ pregleda delo revizorja skupine.
Za namene točke (c) prvega pododstavka tega odstavka revizor skupine zadevne revizorje tretjih držav, zakonite revizorje, revizijske subjekte tretjih držav ali revizijska podjetja zaprosi za odobritev glede prenosa ustrezne dokumentacije med izvajanjem revizije konsolidiranih računovodskih izkazov kot pogoj za to, da se lahko revizor skupine zanese na delo navedenih revizorjev tretjih držav, zakonitih revizorjev, revizijskih subjektov tretjih držav ali revizijskih podjetij.
Takšni ukrepi po potrebi vključujejo neposredno ali zunanje izvajanje dodatnih nalog obvezne revizije v ustreznem odvisnem podjetju.
Pristojni organ lahko od ustreznih pristojnih organov v skladu s členom 36 zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga za namen revizije skupine opravili kateri koli zakoniti revizorji ali revizijska podjetja.
Kadar revizijo nadrejenega podjetja ali podrejenega podjetja skupine podjetij izvajajo revizorji ali revizijski subjekti iz tretje države, lahko pristojni organ od ustreznih pristojnih organov iz tretjih držav na podlagi delovnih dogovorov iz člena 47 zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga opravili kateri koli revizorji iz tretjih držav ali revizijski subjekti iz tretjih držav.
Z odstopanjem od tretjega pododstavka je v primeru, če revizijo nadrejenega podjetja ali podrejenega podjetja skupine podjetij izvede revizor ali revizorji ali revizijski subjekt ali subjekti iz tretje države, s katero ni bil sklenjen delovni dogovor iz člena 47, revizor skupine odgovoren tudi za to, da na zahtevo ustrezno zagotovi dodatno dokumentacijo o revizijskem delu, ki so ga opravili revizorji ali revizijski subjekti iz take tretje države, vključno z delovnimi papirji v zvezi z revizijo skupine. Da bi to lahko zagotovil, hrani revizor skupine kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z revizorji ali revizijskimi subjekti tretjih držav o svojem dovoljenem in neomejenem dostopu do take dokumentacije na zahtevo ali sprejme druge ustrezne ukrepe. Kadar je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine zaradi pravnih ali drugih razlogov onemogočen, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter v primeru ovir, ki niso pravne in izhajajo iz zakonodaje zadevne tretje države, dokazila v podporo obstoja takšnih ovir.
Člen 27a
Zanesljivost konsolidiranega poročanja o trajnostnosti
Države članice zagotovijo, da v primeru dajanja zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti skupine podjetij:
kar zadeva konsolidirano poročanje o trajnostnosti, revizor skupine nosi polno odgovornost za poročilo o zanesljivosti poročanja o trajnosti iz člena 28a;
revizor skupine oceni dajanje zagotovil, ki so ga za namen dajanja zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti izvedli neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil, revizorji iz tretjih držav, zakoniti revizorji, revizijski subjekti iz tretjih držav ali revizijska podjetja, in dokumentira vrsto, čas in obseg dela, ki so ga ti revizorji opravili, po potrebi vključno s tem, da revizor skupine pregleda ustrezne dele dokumentacije teh revizorjev o dajanju zagotovil, ter
revizor skupine pregleda in dokumentira dajanje zagotovil, ki so ga za namen dajanja zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti izvedli neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil, revizorji iz tretjih držav, zakoniti revizorji, revizijski subjekti iz tretjih držav ali revizijska podjetja.
Dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, mora biti taka, da lahko ustrezen pristojni organ pregleda njegovo delo.
Za namene prvega pododstavka, točka (c), tega odstavka revizor skupine zadevne neodvisne ponudnike storitev dajanja zagotovil, revizorje iz tretjih držav, zakonite revizorje, revizijske subjekte iz tretjih držav ali revizijska podjetja zaprosi za odobritev prenosa ustrezne dokumentacije med izvajanjem dajanja zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti kot pogoj za to, da se lahko revizor skupine zanese na njihovo delo teh neodvisnih ponudnikov storitev dajanja zagotovil, revizorjev iz tretjih držav, zakonitih revizorjev, revizijskih subjektov iz tretjih držav ali revizijskih podjetij.
Ti ukrepi po potrebi zajemajo neposredno ali zunanje izvajanje dodatnih nalog dajanja zagotovil v ustreznem odvisnem podjetju.
Pristojni organ lahko od ustreznih pristojnih organov na podlagi člena 36 zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z dajanjem zagotovil, ki ga je za namen dajanja zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti izvedel kateri koli zakoniti revizor ali revizijsko podjetje.
Kadar dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti obvladujočega podjetja ali podrejenega podjetja skupine podjetij izvede kateri koli revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, lahko pristojni organ od ustreznih pristojnih organov iz tretjih držav na podlagi delovnega dogovora zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z dajanjem zagotovil, ki ga je izvedel kateri koli revizor iz tretjih držav ali revizijski subjekt iz tretje države.
Z odstopanjem od tretjega pododstavka je v primeru, kadar je dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti obvladujočega podjetja ali podrejenega podjetja skupine podjetij izvedel kateri koli neodvisen ponudnik storitev dajanja zagotovil, revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, s katerimi ni bil sklenjen delovni dogovor, revizor skupine odgovoren tudi za to, da na zahtevo ustrezno zagotovi dodatno dokumentacijo o dajanju zagotovil, ki ga je izvedel ta neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil oziroma revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, vključno z delovnimi dokumenti v zvezi z dajanjem zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti. Da bi to lahko zagotovil, hrani revizor skupine kopijo te dokumentacije ali se dogovori z neodvisnimi ponudniki storitev dajanja zagotovil oziroma revizorji ali revizijskimi subjekti iz tretjih držav o svojem dovoljenem in neomejenem dostopu do te dokumentacije na zahtevo ali sprejme druge ustrezne ukrepe. Kadar je prenos delovnih dokumentov o dajanju zagotovil iz tretje države revizorju skupine zaradi pravnih ali drugih razlogov onemogočen, pa dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, vsebuje dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do dokumentacije o dajanju zagotovil, ter v primeru ovir, ki niso pravne in izhajajo iz zakonodaje te tretje države, dokazila v podporo obstoju takih ovir.
Člen 28
Revizijsko poročanje
Revizijsko poročilo je v pisni obliki, v njem pa je:
opredeljen subjekt, katerega letni ali konsolidirani računovodski izkazi so predmet zakonite revizije, so navedeni letni ali konsolidirani računovodski izkazi ter datum in obdobje, ki ga zajemajo, ter opredeljen okvir računovodskega poročanja, uporabljen pri njihovi pripravi;
vsebovan opis obsega obvezne revizije, v katerem se opredelijo vsaj revizijski standardi, v skladu s katerimi je bila izvedena obvezna revizija;
vključeno revizijsko mnenje, ki je brez pridržkov, s pridržki ali odklonilno in v katerem je jasno navedeno mnenje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij o tem:
ali so letni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter,
kjer je to ustrezno, ali letni računovodski izkazi izpolnjujejo zakonske zahteve.
Če zakoniti revizorji ali revizijska podjetja ne morejo dati revizijskega mnenja, poročilo vsebuje zavrnitev mnenja;
sklic na vse morebitne druge zadeve, na katere zakoniti revizorji ali revizijska podjetja posebej opozarjajo, ne da bi se revizijsko mnenje zato spremenilo;
vključeno mnenje in izjava, ki temeljita na delu, opravljenem med revizijo, v skladu s členom 34(1), drugi pododstavek, točki (a) in (b), Direktive 2013/34/EU;
vsebovana izjava o kakršni koli pomembni negotovosti, povezani z dogodki ali okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomemben dvom o zmožnosti subjekta, da bi nadaljeval poslovanje;
naveden sedež zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij.
Države članice lahko določijo dodatne zahteve v zvezi z vsebino revizijskega poročila.
V vsakem primeru se imena zadevnih oseb sporoči ustreznim pristojnim organom.
Člen 28a
Poročilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti
Poročilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti je v pisni obliki, v njem pa je:
opredeljen subjekt, katerega letno ali konsolidirano poročanje o trajnostnosti je predmet posla dajanja zagotovil, navedeno letno ali konsolidirano poročanje o trajnostnosti ter datum in obdobje, ki ga zajema, ter opredeljen okvir poročanja o trajnostnosti, uporabljen pri njegovi pripravi;
opisan obseg dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, v katerem se opredelijo vsaj standardi dajanja zagotovil, v skladu s katerimi je bilo izvedeno dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti;
vključeno mnenje iz člena 34(1), drugi pododstavek, točka (aa), Direktive 2013/34/EU.
V vsakem primeru se imena teh oseb sporočijo ustreznim pristojnim organom.
POGLAVJE VI
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Člen 29
Sistemi zagotavljanja kakovosti
Vsaka država članica zagotovi, da so vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja izpostavljeni sistemu zagotavljanja kakovosti, ki izpolnjuje vsaj naslednja merila:
sistem zagotavljanja kakovosti je organiziran tako, da je neodvisen od pregledovanih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter je predmet javnega nadzora;
financiranje sistema zagotavljanja kakovosti je varno in brez vsakega možnega čezmernega vpliva zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij;
sistem zagotavljanja kakovosti ima ustrezna sredstva;
osebe, ki izvajajo preglede zagotavljanja kakovosti, imajo ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje na področju obvezne revizije, računovodskega poročanja ter, kadar je ustrezno, poročanja o trajnostnosti in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ali drugih storitvah, povezanih s trajnostnostjo, v povezavi s posebnim usposabljanjem za preglede zagotavljanja kakovosti;
izbira ocenjevalcev za posebne naloge pregleda zagotavljanja kakovosti je izvedena v skladu z objektivnim postopkom, ki zagotavlja, da med ocenjevalci in zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, ki ga pregledujejo, ni navzkrižja interesov;
pregled zagotavljanja kakovosti, podprt z ustrezno preiskavo izbranih revizijskih spisov in, kadar je ustrezno, spisov o dajanju zagotovil, vključuje oceno skladnosti z uporabljenimi revizijskimi standardi in zahtevami za neodvisnost ter, kadar je ustrezno, standardi dajanja zagotovil in oceno količine in kakovosti porabljenih sredstev, plačil za revizijske storitve in plačil, zaračunanih za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ter sistema notranjega obvladovanja kakovosti v revizijskem podjetju;
pregled zagotavljanja kakovosti je predmet poročila, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda zagotavljanja kakovosti;
pregledi zagotavljanja kakovosti potekajo na osnovi analize tveganja ter v primeru zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki opravljajo obvezne revizije, kakor so določene v členu 2, točka 1, točka (a), in, kadar je ustrezno, dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, vsaj vsakih šest let;
skupni rezultati sistema zagotavljanja kakovosti so objavljeni enkrat letno;
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v razumnem obdobju začne upoštevati priporočila pregledov kakovosti;
pregledi v okviru zagotavljanja kakovosti so ustrezni in sorazmerni glede na obseg in kompleksnost dejavnosti pregledanega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.
Če priporočil iz točke (j) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne začne upoštevati v razumnem obdobju, se mu, če to pride v poštev, izrečejo disciplinski ukrepi ali kazni iz člena 30.
Za namene točke (e) odstavka 1 se pri izbiri ocenjevalcev uporabljajo vsaj naslednja merila:
ocenjevalci imajo ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje na področju obvezne revizije, računovodskega poročanja, in, kadar je ustrezno, poročanja o trajnostnosti in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ali drugih storitvah, povezanih s trajnostnostjo, v povezavi s posebnim usposabljanjem za preglede zagotavljanja kakovosti;
oseba ne sme opravljati nalog ocenjevalca pri pregledu za zagotavljanje kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja vsaj tri leta, odkar ta oseba ni več partner zadevnega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja ali ni več zaposlena pri zadevnem zakonitem revizorju ali revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njima;
ocenjevalci izjavijo, da med njimi ter zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem, ki ga revidirajo, ni nasprotja interesov.
POGLAVJE VII
PREISKAVE IN SANKCIJE
Člen 30
Sistemi preiskav in sankcij
Države članice se lahko odločijo, da ne določijo pravil o upravnih sankcijah za kršitve, za katere že velja nacionalno kazensko pravo. V tem primeru Komisiji sporočijo ustrezne določbe kazenskega prava.
Člen 30a
Pooblastila za sankcioniranje
Države članice pristojnim organom zagotovijo pristojnosti za sprejemanje in/ali uvedbo vsaj naslednjih upravnih ukrepov in sankcij za kršitve določb te direktive in Uredbe (EU) št. 537/2014, če je ustrezno:
uradno obvestilo, ki od fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, naj preneha zadevno ravnanje in se odreče njegovi ponovitvi;
javna izjava, v kateri je navedena odgovorna oseba in narava kršitve in ki se objavi na spletni strani pristojnih organov;
začasna prepoved za obdobje največ treh let, v kateri zakoniti revizor, revizijsko podjetje ali ključni revizijski partner ne sme izvajati obveznih revizij in/ali podpisovati revizijskih poročil;
začasna prepoved za obdobje največ treh let, v kateri zakoniti revizor, revizijsko podjetje ali ključni partner za področje trajnostnosti ne sme dajati zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti in/ali podpisovati poročil o zanesljivosti poročanja o trajnosti;
izjava o tem, da revizijsko poročilo ne izpolnjuje zahtev člena 28 te direktive ali člena 10 Uredbe (EU) št. 537/2014, če je ustrezno;
izjava o tem, da poročilo o zanesljivosti poročanja o trajnosti ne izpolnjuje zahtev člena 28a te direktive;
začasna prepoved izvajanja funkcij v revizijskih podjetjih ali subjektih javnega interesa za člana revizijskega podjetja ali člana upravnega ali poslovodnega organa subjekta javnega interesa za obdobje največ treh let;
naložitev upravne denarne kazni za fizične in pravne osebe.
Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi izvajajo svoja pooblastila na področju sankcij v skladu s to direktivo in nacionalnim pravom ter na enega od naslednjih načinov:
neposredno;
v sodelovanju z drugimi organi;
z vložitvijo zahtevka pri pristojnih pravosodnih organih.
Člen 30b
Učinkovita uporaba sankcij
Države članice pri uvedbi pravil na podlagi člena 30 zahtevajo, da pristojni organi pri določanju vrste in višine upravnih kazni in ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, kar po potrebi zajema:
resnost in trajanje kršitve;
stopnjo odgovornosti odgovorne osebe;
finančno trdnost odgovorne osebe, na primer kakor kaže skupni promet odgovornega podjetja ali letni prihodek odgovorne osebe, če je ta oseba fizična oseba;
zneske pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne osebe, če jih je mogoče opredeliti;
raven sodelovanja odgovorne osebe s pristojnim organom;
prejšnje kršitve odgovorne pravne ali fizične osebe.
Pristojni organi lahko upoštevajo dodatne dejavnike, kadar so taki dejavniki opredeljeni v nacionalnem pravu.
Člen 30c
Objava sankcij in ukrepov
Kadar države članice dovolijo objavo sankcij, zoper katere je mogoča pritožba, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja objavijo tudi podatke o statusu pritožbe in njenem izidu.
Pristojni organi naložene sankcije objavijo anonimno in na način, ki je skladen z nacionalnim pravom, v katerem koli od naslednjih primerov:
kadar se v primeru, ko se sankcije naložijo zoper fizično osebo, pri obvezni predhodni oceni sorazmernosti objave osebnih podatkov izkaže, da takšna objava ni sorazmerna;
kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;
kadar bi objava vpletenim institucijam ali posameznikom povzročila nesorazmerno škodo.
Pri objavi sankcij, ukrepov ter javnih izjav je treba spoštovati temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravica do varstva osebnih podatkov. Države članice lahko določijo, da takšne objave ali javne izjave ne smejo vsebovati osebnih podatkov v smislu točke (a) člena 2 Direktive 95/46/ES.
Člen 30d
Pritožba
Države članice zagotovijo, da je zoper odločitve pristojnega organa v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 537/2014 možna pritožba.
Člen 30e
Poročanje o kršitvah
Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:
posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi;
varstvo osebnih podatkov o osebi, ki prijavi domnevne ali dejanske kršitve, in osebi, ki je osumljena kršitve ali naj bi storila navedeno kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES;
ustrezne postopke za zagotavljanje pravice obtožene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev ali ukrep v zvezi z njo.
Člen 30f
Izmenjava informacij
POGLAVJE VIII
JAVNI NADZOR IN UREDITVENI PREDPISI MED DRŽAVAMI ČLANICAMI
Člen 32
Načela javnega nadzora
Pristojni organ lahko vključi revizorje za izvajanje posebnih nalog, lahko pa mu tudi pomagajo strokovnjaki, če je to bistveno za pravilno izvajanje njegovih nalog. V teh primerih revizorji in strokovnjaki ne smejo sodelovati pri sprejemanju nikakršnih odločitev pristojnega organa.
Pristojni organ ima končno odgovornost za nadzor nad:
podelitvijo dovoljenj in registracijo zakonitih revizorjev ter revizijskih podjetij;
sprejetjem standardov o poklicni etiki, notranjem obvladovanju kakovosti revizijskih podjetij, revizij in dajanju zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, razen če te standarde sprejmejo ali odobrijo drugi organi države članice;
nadaljnjim izobraževanjem;
sistemom za celovito zagotavljanje kakovosti;
preiskovalnimi in administrativnimi disciplinskimi sistemi.
Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.
Pristojni organi so organizirani tako, da ne pride do nasprotja interesov.
Prenos določa prenesene naloge in pogoje, pod katerimi jih je treba izvajati. Organi in subjekti morajo biti organizirani tako, da ne pride do nasprotij interesov.
Kadar pristojni organ naloge prenese na druge organe ali subjekte, lahko za vsak primer posebej zahteva ponovni prevzem prenesenih pristojnosti.
Kadar pristojni organ za izvajanje posebnih nalog vključi strokovnjake, zagotovi, da med temi strokovnjaki in zadevnim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem ni nasprotja interesov. Taki strokovnjaki zadostijo istim zahtevam kot tisti iz točke (a) člena 29(2).
Pristojnemu organu se podelijo potrebna pooblastila za izvajanje njegovih nalog in odgovornosti v skladu s to direktivo.
Člen 33
Sodelovanje med sistemi javnega nadzora na ravni Skupnosti
Države članice zagotovijo, da ureditveni predpisi za sisteme javnega nadzora omogočajo učinkovito sodelovanje na ravni Skupnosti v zvezi z nadzornim delovanjem držav članic. S tem namenom oblikuje vsaka država članica posebno telo, odgovorno za sodelovanje.
Člen 34
Vzajemno priznavanje ureditvenih predpisov med državami članicami
Za revizijska podjetja, odobrena v eni državi članici, ki opravljajo revizijske storitve v drugi državi članici, se brez poseganja v prvi pododstavek v skladu s členom 3a te direktive uporablja pregled zagotavljanja kakovosti v matični državi članici in nadzor v državi članici gostiteljici za vse revizije, izvedene v njej.
▼M3 —————
Člen 36
Poslovna skrivnost in regulativno sodelovanje držav članic
Če naslovljeni pristojni organ ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, obvesti o ovirah pristojni organ, ki je podatke zahteval.
Pristojni organ lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:
posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države članice ali krši nacionalna varnostna pravila; ali
pred organi naslovljene države članice so že bili sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam, ali
pristojni organi naslovljene države članice so zaradi enakih dejanj že izrekli končno sodbo istim osebam.
Brez poseganja v odgovornosti, ki jo imajo v sodnih postopkih, lahko pristojni organi ali Evropski nadzorni organi, ki dobijo podatke v skladu z odstavkom 1, te podatke uporabijo le za opravljanje svojega dela v okviru področja uporabe te direktive ali Uredbe (EU) št. 537/2014 in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so izrecno povezani z opravljanjem tega dela.
Lahko tudi zahteva, da njegovo osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.
Preiskava je v celoti nadzorovana s strani države članice, na ozemlju katere poteka.
Pristojni organi lahko zavrnejo zahtevo po izvedbi preiskave, določene v prvem pododstavku, ali zahtevo po tem, da njihovo osebje spremlja osebje pristojnega organa druge države članice, kot je to določeno v drugem pododstavku, če:
bi taka preiskava lahko škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države članice ali kršila nacionalna varnostna pravila, ali
so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred organi naslovljene države članice; ali
je proti takim osebam za enaka dejanja že izrečena končna sodba s strani pristojnih organov naslovljene države članice.
▼M3 —————
Člen 36a
Regulativne ureditve med državami članicami glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti
Zahteve iz členov 34 in 36 glede obvezne revizije računovodskih izkazov se smiselno uporabljajo za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
POGLAVJE IX
IMENOVANJE IN RAZREŠITEV
Člen 37
Imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij
Prvi pododstavek se uporablja za imenovanje zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja za namen dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Prvi pododstavek se uporablja za imenovanje zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja za namen dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Države članice zagotovijo, da imajo posamezni delničarji ali člani skupine delničarjev velikih podjetij, za katere veljata člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, razen podjetij iz člena 2, točka 1, točka (a), navedene direktive, ki imajo več kot 5 % glasovalnih pravic ali 5 % kapitala podjetja, pravico, da v sprejetje skupščine delničarjev ali članov uvrstijo osnutek sklepa, ki zahteva, da akreditirana tretja oseba, ki ne pripada istemu revizijskemu podjetju ali mreži kot zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo, pripravi poročilo o nekaterih elementih poročanja o trajnostnosti in da mora biti tako poročilo na voljo skupščini delničarjev ali članov.
Člen 38
Razrešitev ali odstop zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij
Obveznost obveščanja iz prvega pododstavka se uporablja tudi za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Pri obveznih revizijah subjektov javnega interesa države članice zagotovijo, da je dovoljeno, da lahko:
delničarji, ki zastopajo 5 % ali več glasovalnih pravic ali delniškega kapitala,
drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa nacionalna zakonodaja, ali
pristojni organi iz člena 32 te direktive ali določeni v skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) št. 537/2014 ali, če tako določa nacionalno pravo, s členom 20(2) navedene uredbe,
na nacionalnih sodiščih vložijo zahtevek za razrešitev zakonitega revizorja ali zakonitih revizorjev na podlagi utemeljenih razlogov.
Prvi pododstavek se uporablja tudi za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
POGLAVJE X
REVIZIJSKA KOMISIJA
Člen 39
Revizijska komisija
Vsaj en član revizijske komisije je usposobljen za računovodstvo in/ali revizijo.
Vsi člani komisije so ustrezno usposobljeni za področje delovanja revidiranega subjekta.
Večina članov revizijske komisije je neodvisnih od revidiranega subjekta. Predsednika revizijske komisije, ki je neodvisen od revidiranega subjekta, imenujejo člani te komisije ali nadzorni organ revidiranega subjekta. Države članice lahko zahtevajo, naj se predsednik revizijske komisije letno izvoli na skupščini delničarjev revidiranega subjekta.
Kadar je revizijska komisija del upravnega ali nadzornega organa revidiranega subjekta v skladu z odstavkom 1, lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da upravni ali nadzorni organ, kar je ustrezno, opravlja naloge revizijske komisije za namene obveznosti iz te direktive in Uredbe (EU) št. 537/2014.
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice določijo, da naslednjim subjektom javnega interesa ni treba imeti revizijske komisije:
vsak subjekt javnega interesa, ki je odvisno podjetje v smislu točke 10 člena 2 Direktive 2013/34/EU, če navedeni subjekt izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1, 2 in 5 tega člena, člena 11(1) in (2) ter člena 16(5) Uredbe (EU) št. 537/2014 na ravni skupine;
vsak subjekt javnega interesa, katerega izključna poslovna dejavnost je izdajanje s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev iz točke 5 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 ( 11 );
vsaka kreditna institucija v smislu točke 1 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU, katere delnice niso uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice v skladu s točko 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES in ki je na stalno ali ponavljajoče izdajala le dolžniške vrednostne papirje, uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, če je skupna nominalna vrednost vseh takšnih dolžniških vrednostnih papirjev manj kot 100 000 000 EUR in ni objavila prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.
Subjekti javnega interesa iz točke (c) javnosti pojasnijo razloge, zakaj menijo, da ni ustrezno imeti revizijske komisije ali upravnega ali nadzornega organa, pooblaščenega za izvajanje funkcij revizijske komisije.
Brez poseganja v odgovornost članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa ali drugih članov, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega subjekta, revizijska komisija med drugim:
upravni ali nadzorni organ revidiranega subjekta obvesti o rezultatu obvezne revizije in, kadar je ustrezno, dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ter pojasni, kako sta obvezna revizija in dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti prispevala k celovitosti računovodskega poročanja oziroma poročanja o trajnostnosti ter kakšno vlogo je imela revizijska komisija v tem postopku;
spremlja postopek računovodskega poročanja in, kadar je ustrezno, poročanja o trajnostnosti, vključno z elektronskim postopkom poročanja iz člena 29d Direktive 2013/34/EU in postopkom, ki ga podjetje izvaja za določitev informacij, ki se poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, sprejetimi na podlagi člena 29b navedene direktive, ter pripravi priporočila ali predloge za zagotovitev njihove celovitosti;
spremlja učinkovitost notranjih sistemov obvladovanja kakovosti in sistemov obvladovanja tveganja v podjetju ter, kadar je ustrezno, njegove notranje revizije v zvezi z računovodskim poročanjem in, kadar je ustrezno, poročanjem o trajnostnosti podjetja, vključno z njegovim elektronskim postopkom poročanja iz člena 29d Direktive 2013/34/EU, ne da bi pri tem ogrožala njegovo neodvisnost;
spremlja obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter kadar je ustrezno, dajanje zagotovil o zanesljivosti letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, zlasti njuno uspešnost, pri čemer upošteva vse ugotovitve in zaključke pristojnega organa na podlagi člena 26(6) Uredbe (EU) št. 537/2014;
pregleduje in spremlja neodvisnost zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij v skladu s členi 22, 22a, 22b, 24a, 24b, 25b, 25c in 25d te direktive ter s členom 6 Uredbe (EU) št. 537/2014 ter zlasti ustreznost opravljanja nerevizijskih storitev za revidirani subjekt v skladu s členom 5 navedene uredbe;
odgovarja za postopek izbire zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij in priporoči zakonite revizorje ali revizijska podjetja, ki se imenujejo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 537/2014, razen če se uporabljajo določbe iz člena 16(8) Uredbe (EU) št. 537/2014.
POGLAVJE XI
MEDNARODNI VIDIKI
Člen 44
Podelitev dovoljenj revizorjem iz tretjih držav
Člen 45
Registracija in nadzor revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav
Pristojni organi države članice v skladu s členi 15, 16 in 17 te direktive registrirajo vse revizorje in revizijske subjekte iz tretjih držav, kadar ti revizorji in revizijski subjekti iz tretjih držav pripravijo revizijsko poročilo o letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazih ali, kadar je ustrezno, poročilo o zanesljivosti letnega ali konsolidiranega poročanja o trajnostnosti podjetja, ki je registrirano zunaj Unije in katerega prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu zadevne države članice v smislu člena 4(1), točka 21, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), razen kadar je to podjetje izdajatelj izključno nedospelih dolžniških vrednostnih papirjev, za katere velja eno od naslednjega:
taki vrednostni papirji so bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici, opredeljenem v členu 4(1), točka 21, Direktive 2014/65/EU pred 31. decembrom 2010, pri čemer je denominacija na enoto na dan izdaje vsaj 50 000 EUR ali enakovredna vsaj 50 000 EUR, če so dolžniški vrednostni papirji izraženi v drugi valuti;
taki vrednostni papirji so bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici, opredeljenem v členu 4(1), točka 21, Direktive 2014/65/EU od 31. decembra 2010, pri čemer je denominacija na enoto na dan izdaje vsaj 100 000 EUR ali enakovredna vsaj 100 000 EUR, če so dolžniški vrednostni papirji izraženi v drugi valuti.
Država članica lahko registrira revizijski subjekt iz tretje države za namen revizije računovodskih izkazov le, če:
večina članov njegovega upravnega ali upravljalnega organa izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov 4 do 10, razen člena 7(2), člena 8(3) in člena 10(1), drugi pododstavek;
revizor iz tretje države, ki izvaja revizijo v imenu tega revizijskega subjekta iz tretje države, izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov 4 do 10, razen člena 7(2), člena 8(3) in člena 10(1), drugi pododstavek;
se revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov iz odstavka 1 tega člena izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi iz člena 26 ter v skladu z zahtevami iz členov 22, 22b in 25 ali v skladu z enakovrednimi standardi in zahtevami;
revizijski subjekt iz tretje države na svojem spletnem mestu objavi letno poročilo o preglednosti, ki vključuje podatke iz člena 13 Uredbe (EU) št. 537/2014, ali izpolnjuje enakovredne zahteve po razkritju.
Država članica lahko registrira revizijski subjekt iz tretje države za namen dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti le, če:
večina članov njegovega upravnega ali upravljalnega organa izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov 4 do 10;
revizor iz tretje države, ki izvaja zagotavljanje zanesljivosti v imenu tega revizijskega subjekta, izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov 4 do 10;
se dajanje zagotovil o zanesljivosti letnega ali konsolidiranega poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 izvaja v skladu s standardi dajanja zagotovil iz člena 26a ter zahtevami, določenimi v členih 22, 22b, 25 in 25b, ali enakovrednimi standardi in zahtevami;
revizijski subjekt iz tretje države na svojem spletnem mestu objavi letno poročilo o preglednosti, ki zajema podatke iz člena 13 Uredbe (EU) št. 537/2014, ali izpolnjujejo enakovredne zahteve po razkritju.
Država članica lahko registrira revizorja iz tretje države za namen dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti le, če ta izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, drugi pododstavek, točke (b), (c) in (d), tega člena.
Države članice lahko ocenjujejo enakovrednost iz odstavka 5, prvi pododstavek, točka (c), in odstavka 5, drugi pododstavek, točka (c), tega člena, dokler Komisija ne sprejme take odločitve.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za dopolnitev te direktive za namen vzpostavitve splošnih meril enakovrednosti, ki se uporabljajo pri oceni skladnosti izvajanja revizij računovodskih izkazov in, kadar je ustrezno, dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti iz odstavka 1 tega člena z mednarodnimi revizijskimi standardi, kot so opredeljeni v členu 26, oziroma standardi dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnosti iz člena 26a ter zahtevami, določenimi v členih 22, 24 in 25. Ta merila, ki veljajo za vse tretje države, države članice uporabljajo za ocenjevanje enakovrednosti na nacionalni ravni.
Člen 46
Odstopanje v primeru enakovrednosti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za namen vzpostavitve splošnih meril enakovrednosti na podlagi zahtev iz členov 29, 30 in 32, ki se uporabijo pri oceni, ali so zahteve za javni nadzor, zagotavljanje kakovosti, preiskovalne in kaznovalne sisteme tretje države enakovredne zahtevam Unije. Takšna splošna merila države članice uporabljajo pri ocenjevanju enakovrednosti na nacionalni ravni, dokler Komisija ne sprejme sklepa v zvezi z zadevno tretjo državo.
Države članice sporočijo Komisiji:
svoje ocene enakovrednosti iz odstavka 2; in
glavne elemente dogovorov o sodelovanju s sistemi javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti ter preiskav in kazni v tretjih državah na podlagi odstavka 1.
Člen 47
Sodelovanje s pristojnimi organi iz tretjih držav
Države članice lahko pristojnim organom tretje države dovolijo prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja z dovoljenjem držav članic, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah v zvezi z zadevnimi revizijami, če:
so ti revizijski delovni papirji ali drugi dokumenti povezani z revizijami družb, ki so izdale vrednostne papirje v zadevni tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki izdaja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v zadevni tretji državi;
prenos teh dokumentov poteka od domačih pristojnih organov k pristojnim organom zadevne tretje države na njihovo zahtevo;
pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve, ki so priznane za ustrezne glede na odstavek 3;
obstajajo delovni dogovori, ki temeljijo na vzajemnosti med zadevnimi pristojnimi organi;
prenos osebnih podatkov v tretjo državo je v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES.
Delovni dogovori iz odstavka 1(d) zagotovijo, da:
pristojni organi zagotovijo obrazložitev namena zahteve po revizijskih delovnih papirjih in drugih dokumentih;
za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države, ki so prejemniki podatkov, veljajo dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti;
zaščita poslovnih interesov revidiranega subjekta, vključno z industrijsko in intelektualno lastnino, ni ogrožena;
pristojni organi tretje države lahko uporabljajo revizijske delovne papirje in druge dokumente le za izvajanje svojih funkcij javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in preiskav, ki izpolnjujejo zahteve, enakovredne tistim iz členov 29, 30 in 32;
se zahtevo pristojnih organov tretje države po revizijskih delovnih papirjih in drugih dokumentih, ki jih poseduje revizor ali revizijsko podjetje, lahko zavrne:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48 z namenom vzpostavitve splošnih meril ustreznosti, v skladu s katerimi Komisija oceni, ali se pristojni organi tretjih držav lahko priznajo kot ustrezni za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic pri izmenjavi revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov zakonitih revizorjev ter revizijskih podjetij. Splošna merila ustreznosti temeljijo na zahtevah člena 36 ali na dejansko enakovrednih reprezentativnih rezultatih neposredne izmenjave revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij.
Izjemoma in z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem, ki so jim podelile dovoljenje, dovolijo prenos revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov neposredno k pristojnim organom tretje države, če:
so pristojni organi v zadevni tretji državi uvedli preiskave;
prenos ni v nasprotju z obveznostmi, ki jih morajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja spoštovati v zvezi s prenosom revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov k svojim domačim pristojnim organom;
obstajajo delovni dogovori s pristojnimi organi zadevne tretje države, ki pristojnim organom države članice omogočajo vzajemni neposredni dostop do revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov revizijskih subjektov navedene tretje države;
pristojni organ – prosilec tretje države predhodno obvesti domači pristojni organ zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja o vsaki neposredni zahtevi po podatkih in navede razloge zanjo;
se upoštevajo pogoji iz odstavka 2.
▼M3 —————
POGLAVJE XII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 48
Postopek v odboru
Člen 48a
Izvajanje pooblastila
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 26a(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.
▼M3 —————
Člen 50
Razveljavitev Direktive 84/253/EGS
Direktiva 84/253/EGS se razveljavi z učinkom od 29. junija 2006. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo.
Člen 51
Prehodna določba
Šteje se, da imajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, katerim pristojni organi države članice podelijo dovoljenje v skladu z Direktivo 84/253/EGS pred začetkom veljavnosti določb iz člena 53(1), dovoljenje v skladu s to direktivo.
Člen 52
Najmanjša uskladitev
Države članice, ki zahtevajo obvezno revizijo, lahko določijo strožje zahteve, razen če besedilo te direktive navaja drugače.
Člen 53
Prenos
Člen 54
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 55
Naslovljenci
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
( 1 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
( 2 ) UL L 207, 18.8.2003, str. 1.
( 3 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 4 ) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
( 5 ) Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).
( 6 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
( 7 ) Direktiva Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih tržnih ravnanj, opredelitve notranjih informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, sestave seznama o osebah z dostopom do notranjih informacij, poročanja o transakcijah poslovodnih delavcev in obveščanja o sumljivih poslih (UL L 162, 30.4.2004, str. 70).
( 8 ) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
( 9 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
( 10 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
( 11 ) Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).
( 12 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
( 13 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).