02004R0139-20040218

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02004R0139-20040218 - EN

Document 02004R0139-20040218

Help

Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

18/02/2004

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/139/2004-02-18

HTML

PDF

The document is unavailable in your User interface language.

02004R0139 — SL — 18.02.2004 — 000.005

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA SVETA (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (Besedilo velja za EGP) (UL L 024 29.1.2004, str. 1)

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 024, 26.1.2023, str. 41 (št. 139/2004)

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 139/2004

z dne 20. januarja 2004

o nadzoru koncentracij podjetij

(Uredba ES o združitvah)

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Področje uporabe

Brez poseganja v člen 4(5) in člen 22 ta uredba velja za vse koncentracije z razsežnostjo Skupnosti, kakor so opredeljene v tem členu.

Koncentracija ima razsežnost Skupnosti, kadar:

(a)

vsa udeležena podjetja na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kakor 5 000 milijonov EUR skupnega prometa; in

(b)

skupni promet na trgu Skupnosti vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 250 milijonov EUR,

razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kakor dve tretjini svojega skupnega prometa na trgu Skupnosti v eni in isti državi članici.

Koncentracija, ki ne doseže pragov iz odstavka 2, ima razsežnost Skupnosti, kadar:

(a)

vsa udeležena podjetja na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kakor 2 500 milijonov EUR skupnega prometa;

(b)

vsa udeležena podjetja v vsaki od vsaj treh držav članic skupno ustvarijo več kakor 100 milijonov EUR skupnega prometa;

(c)

vsako od vsaj dveh udeleženih podjetij v vsaki od vsaj treh držav članic za namen odstavka (b) ustvari več kakor 25 milijonov EUR skupnega prometa; in

(d)

skupni promet na trgu Skupnosti vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 100 milijonov EUR,

razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kakor dve tretjini svojega skupnega prometa na trgu Skupnosti v eni in isti državi članici.

Na podlagi statističnih podatkov, ki jih lahko redno zagotavljajo države članice, Komisija Svetu poroča o uporabi pragov in meril, določenih v odstavkih 2 in 3 do 1. julija 2009, in predstavi predloge v skladu z odstavkom 5.

Po poročilu iz odstavka 4 in na prošnjo Komisije lahko Svet spremeni pragove in merila iz odstavka 3, o čemer odloča s kvalificirano večino.

Člen 2

Presoja koncentracij

Koncentracije, za katere velja ta uredba, se presojajo v skladu s cilji te uredbe in spodaj navedenimi določbami, zato da se ugotovi, ali so skladne s skupnim trgom ali ne.

Pri presoji Komisija upošteva:

(a)

potrebo, da se ohrani in razvije učinkovita konkurenca na skupnem trgu, med drugim glede na strukturo vseh udeleženih trgov in dejansko ali potencialno konkurenco podjetij bodisi na območju Skupnosti ali zunaj le-te;

(b)

tržni položaj udeleženih podjetij ter njihovo gospodarsko in finančno moč, druge možnosti, ki so na voljo dobaviteljem in uporabnikom, njihov dostop do dobav blaga in storitev ali trgov, kakršne koli pravne ali druge ovire pri vstopu, gibanje ponudbe in povpraševanja po upoštevnem blagu in storitvah, interese vmesnih in končnih potrošnikov ter razvoj tehničnega in gospodarskega napredka, pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.

Koncentracija, ki ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, naj se razglasi za združljivo s skupnim trgom.

Koncentracija, ki bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, naj se razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom.

Kolikor je skupno podjetje, ki predstavlja koncentracijo v skladu s členom 3, ustanovljeno s ciljem ali učinkom usklajevanja konkurenčnega vedenja podjetij, ki ostanejo neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz člena 81(1) in (3) Pogodbe, zato da se ugotovi, ali je ravnanje skladno s skupnim trgom ali ne.

Pri presoji Komisija upošteva zlasti:

—

ali dve ali več matičnih družb v nezanemarljivem obsegu še naprej izvaja dejavnosti na istem trgu kakor skupno podjetje, ali na prodajnem ali nabavnem trgu (v proizvodni ali distribucijski verigi) glede na trg skupnega podjetja, ali na sosednjem trgu, ki je s tem trgom tesno povezan,

—

ali usklajevanje, ki je neposredna posledica ustanovitve skupnega podjetja, udeleženim podjetjem daje možnost izključitve konkurence glede znatnega dela obravnavanih proizvodov ali storitev.

Člen 3

Opredelitev koncentracije

Šteje se, da koncentracija nastane, kadar se trajno spremeni nadzor zaradi naslednjih dejavnikov:

(a)

združitve dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij, ali

(b)

pridobitve neposrednega ali posrednega nadzora enega ali več drugih podjetij ali njihovih delov s strani ene ali več oseb, ki že nadzorujejo vsaj eno podjetje, ali s strani enega ali več podjetij, bodisi z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja bodisi s pogodbo ali kakor koli drugače.

Nadzor nastane s pravicami, pogodbami ali drugimi sredstvi, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, in sicer:

(a)

lastništvo ali pravica do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

(b)

pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.

Nadzor pridobijo osebe ali podjetja, ki:

(a)

imajo pravice ali so upravičeni do njih na podlagi zadevnih pogodb; ali

(b)

kljub temu, da nimajo teh pravic ali niso upravičeni do njih na podlagi takšnih pogodb, imajo pravico do uveljavljanja pravic, ki iz njih izhajajo.

Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno opravlja vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta, predstavlja koncentracijo v smislu odstavka 1(b).

Šteje se, da do koncentracije ne pride, kadar:

(a)

imajo kreditne ali druge finančne ustanove ali zavarovalniške družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo transakcije in trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno v lasti vrednostne papirje, ki so jih pridobile v podjetju zaradi nadaljnje prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh vrednostnih papirjev, zato da bi vplivale na konkurenčno vedenje tega podjetja, ali pod pogojem, da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo celotnega ali dela tega podjetja ali njegovega premoženja ali prodajo navedenih vrednostnih papirjev, in da se vsaka takšna prodaja izvede v enem letu od datuma pridobitve; to obdobje lahko Komisija podaljša na zahtevo, kadar navedene ustanove ali družbe izkažejo, da prodaje ni bilo mogoče ustrezno izpeljati v predpisanem obdobju;

(b)

nadzor pridobi nosilec funkcije v skladu z zakonodajo države članice, ki se nanaša na likvidacijo, stečaj, plačilno nesposobnost, prenehanje plačevanja, delno poravnavo ali podobne postopke;

(c)

transakcije iz odstavka 1(b) opravljajo finančni holdingi iz člena 5(3) Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o zaključnih računih nekaterih vrst podjetij ( 1 ), vendar pod pogojem, da se glasovalne pravice, ki izhajajo iz deleža, uresničujejo, zlasti v primeru imenovanja članov uprav in nadzornih organov podjetij, v katerih imajo delež, toda le zato, da bi ohranili celotno vrednost naložb in ne da bi neposredno ali posredno vplivali na konkurenčno vedenje teh podjetij.

Člen 4

Predhodna priglasitev koncentracij in napotitev pred priglasitvijo na zahtevo strank, ki priglašajo koncentracijo

Komisiji je treba koncentracije z razsežnostjo Skupnosti, kakor so opredeljene v tej uredbi, priglasiti pred njihovo izvedbo in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža.

Priglasitev je mogoča tudi, če udeležena podjetja prepričajo Komisijo o sklenitvi pogodbe ali pri javni ponudbi, kadar javno objavijo namen za takšno ponudbo, pod pogojem, da nameravana pogodba ali ponudba vodi v koncentracijo z razsežnostjo Skupnosti.

V tej uredbi izraz „priglašena koncentracija“ zajema tudi nameravane koncentracije, priglašene skladno z drugim pododstavkom. Za namen odstavkov 4 in 5 tega člena izraz „koncentracije“ zajema nameravane koncentracije v smislu drugega pododstavka.

Koncentracijo, ki nastane z združitvijo v smislu člena 3(1)(a) ali pridobitvijo skupnega nadzora v smislu člena 3(1)(b), skupno priglasijo stranke, udeležene v združitvi, ali tiste, ki pridobijo skupen nadzor. V vseh drugih primerih mora koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi nadzor nad celotnim ali le delom enega ali več podjetij.

Če Komisija ugotovi, da za priglašeno koncentracijo velja ta uredba, objavi dejstvo, da je prejela priglasitev, in hkrati navede imena udeleženih podjetij, njihovo državo izvora, naravo koncentracije in gospodarske sektorje, na katere se koncentracija nanaša. Komisija upošteva pravno utemeljen interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

Pred priglasitvijo koncentracije v smislu odstavka 1 lahko osebe ali podjetja iz odstavka 2 z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo, da bi lahko koncentracija bistveno vplivala na konkurenco na trgu države članice, ki ima vse lastnosti samostojnega trga, in naj jo zato v celoti ali delno pregleda ta država članica.

Komisija to vlogo nemudoma pošlje vsem državam članicam. Država članica, navedena v utemeljeni vlogi, v petnajstih delovnih dneh po prejemu vloge izrazi soglasje ali nesoglasje v zvezi z zahtevo po predložitvi zadeve. Če ta država članica v tem roku ne sprejme takšne odločitve, se šteje, da soglaša.

Razen če ta država članica ne soglaša, se lahko Komisija, če presodi, da takšen samostojni trg obstaja in da lahko koncentracija bistveno vpliva na konkurenco na tem trgu, odloči za predložitev celotne zadeve ali njenega dela pristojnim organom te države članice zaradi uporabe nacionalnega prava o konkurenci te države.

Odločitev o predložitvi ali nepredložitvi zadeve skladno s tretjim pododstavkom se sprejme v 25 delovnih dneh po tem, ko Komisija prejme utemeljeno vlogo. Komisija o svoji odločitvi obvesti druge države članice in udeležene osebe ali podjetja. Če Komisija v tem obdobju ne sprejme odločitve, se šteje, da je sprejela odločitev o posredovanju zadeve skladno z vlogo, ki so jo predložile udeležene osebe ali podjetja.

Če se je Komisija odločila, ali se v skladu s tretjim in četrtim pododstavkom šteje, da se je odločila predložiti celotno zadevo, se priglasitev v skladu z odstavkom 1 ne opravi, uporablja pa se nacionalna konkurenčna zakonodaja. Člen 9(6) do (9) se uporablja smiselno.

Pri koncentraciji, kakor je opredeljena v členu 3 in ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 in ki se lahko preveri po nacionalnem pravu o konkurenci vsaj treh držav članic, lahko udeležene osebe ali podjetja iz odstavka 2 pred vsako priglasitvijo koncentracije pristojnim organom z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo, da naj koncentracijo pregleda Komisija.

Komisija to vlogo nemudoma pošlje vsem državam članicam.

Vsaka država članica, pristojna za pregled koncentracije po nacionalnem pravu o konkurenci, lahko v petnajstih delovnih dneh po prejemu utemeljene vloge izrazi nesoglasje z zahtevo po predložitvi zadeve.

Če vsaj ena od teh držav članic izrazi nesoglasje, v skladu s tretjim pododstavkom, v roku 15 delovnih dni, se zadeva ne predloži. Komisija nemudoma obvesti vse države članice in udeležene osebe ali podjetja o vsakem primeru nesoglasja.

Če nobena od držav članic ne izrazi nesoglasja, v skladu s tretjim pododstavkom, v roku 15 delovnih dni, se šteje, da je koncentracija z razsežnostjo Skupnosti in mora biti priglašena Komisiji v skladu z odstavkoma 1 in 2. V takih primerih ne bo nobena država članica pri koncentraciji uporabljala svojega nacionalnega prava o konkurenci.

Komisija poroča Svetu o delovanju odstavkov 4 in 5 do 1. julija 2009. Po tem poročilu in na predlog Komisije lahko Svet spremeni odstavka 4 in 5, o čemer odloča s kvalificirano večino.

Člen 5

Izračun prometa

Skupni promet v smislu te uredbe obsega prihodke, ki so jih udeležena podjetja ustvarila v predhodnem poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega poslovanja, zmanjšane za prodajne rabate in davek na dodano vrednost ter druge davke, neposredno povezane s prometom. Skupni promet udeleženega podjetja ne vključuje prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med katerimi koli podjetji iz odstavka 4.

Promet na območju Skupnosti ali na območju države članice obsega prodane proizvode in storitve, opravljene za podjetja ali potrošnike, na območju Skupnosti ali na območju te države članice.

Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo delov enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se razen odstavka 1 upošteva na strani prodajalca ali prodajalcev le promet, nanašajoč se na dele, ki so predmet koncentracije.

Vendar se dve ali več transakcij v smislu prvega pododstavka, ki jih v dveh letih opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena sama koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije.

Namesto prometa se uporabi naslednje:

(a)

pri kreditnih institucijah in drugih finančnih institucijah vsota naslednjih postavk prihodkov, kakor so določene v Direktivi Sveta 86/635/EGS ( 2 ), po potrebi po odbitku davka na dodano vrednost in drugih davkov, neposredno povezanih s temi postavkami:

(i)

prihodka od obresti in podobnih prihodkov;

(ii)

prihodka od vrednostnih papirjev:

—

prihodka od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivimi donosi,

—

prihodka za udeležbo v kapitalu,

—

prihodka iz delnic v povezanih družbah;

(iii)

prihodkov od provizij;

(iv)

čistega dobička iz finančnega poslovanja;

(v)

drugega prihodka iz dejavnosti.

Promet kreditne ali finančne institucije na območju Skupnosti ali države članice obsega postavke prihodkov, kakršne so opredeljene zgoraj, ki jih prejme panoga ali oddelek te institucije, ustanovljen na območju Skupnosti ali države članice, odvisno od primera;

(b)

pri zavarovalnicah vrednost obračunanih bruto premij, ki obsegajo vse prihodke in terjatve, izhajajoče iz zavarovalnih pogodb, ki jih izdajo zavarovalnice ali so za njihov račun, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšanimi za davke in davkom podobne prispevke ali dajatve, ki so zaračunane glede na vrednost posameznih premij ali glede na vse premije skupaj; glede uporabe člena 1(2)(b) in (3)(b), (c) in (d) ter končnega dela člena 1(2) in (3) se upoštevajo bruto premije, prejete od rezidentov Skupnosti oziroma rezidentov ene države članice.

Brez poseganja v odstavek 2 se skupni promet udeleženega podjetja v smislu te uredbe izračuna kot seštevek prometa:

(a)

deleženega podjetja;

(b)

podjetij, v katerih ima udeleženo podjetje neposredno ali posredno:

(i)

v lasti več kakor polovico kapitala ali poslovnega premoženja, ali

(ii)

več kakor polovico glasovalnih pravic, ali

(iii)

pravico, da imenuje več kakor polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki v skladu z zakonom zastopajo podjetja, ali

(iv)

pravico upravljati posle podjetja;

(c)

tistih podjetij, ki imajo v udeleženem podjetju pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b);

(d)

tistih podjetij, v katerih ima podjetje iz točke (c) pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b);

(e)

tistih podjetij, v katerih imata dve podjetji ali več podjetij iz točk (a) do (d) skupne pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b).

Kadar imajo podjetja, udeležena v koncentraciji, skupno pravice ali vpliv, naveden v odstavku 4(b), se pri izračunu skupnega prometa udeleženih podjetij za namene te uredbe:

(a)

ne upošteva promet, ki je posledica prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli od udeleženih podjetij ali katerim koli drugim podjetjem, povezanim z enim od navedenih podjetij, kakor to določa odstavek 4(b) do (e);

(b)

upošteva promet, ki izhaja iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli tretjim podjetjem. Ta promet se enakomerno porazdeli med udeleženimi podjetji.

Člen 6

Preizkus priglasitve in uvedba postopka

Komisija priglasitev preizkusi takoj po prejemu.

(a)

Če ugotovi, da priglašena koncentracija ni podrejena določbam te uredbe, mora o tej ugotovitvi izdati odločbo.

(b)

Če ugotovi, da priglašena koncentracija sodi v področje uporabe te uredbe, vendar ne obstaja resen sum glede njene združljivosti s skupnim trgom, odloči, da ji ne bo nasprotovala, in izjavi, da je združljiva s skupnim trgom.

Za odločbo, s katero se razglasi koncentracija za združljivo, velja, da ureja omejitve, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije in so zanjo potrebne.

(c)

Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija sodi v področje uporabe te uredbe in da obstaja resen dvom glede njene združljivosti s skupnim trgom, odloči, da uvede postopek brez poseganja v odstavek 2. Brez poseganja v člen 9 se tak postopek zaključi z odločbo, kakor je določeno v členu 8(1) do (4), razen če so udeležena podjetja Komisiji zadostno izkazala, da so opustila koncentracijo.

Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija, po spremembi s strani udeleženih podjetij, ne zbuja več večjih dvomov v smislu odstavka 1(c), razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom skladno z odstavkom 1(b).

Odločba Komisije lahko skladno z odstavkom 1(b) vsebuje pogoje in obveznosti, s katerimi zagotovi, da udeležena podjetja izpolnijo obveznosti, ki jih imajo do Komisije glede tega, da naredijo koncentracijo združljivo s skupnim trgom.

Komisija lahko prekliče odločbo, ki jo je sprejela v skladu z odstavkom 1(a) ali (b), če:

(a)

odločba temelji na netočnih podatkih, za katere je odgovorno eno od podjetij, ali je bila pridobljena s prevaro,

ali

(b)

udeležena podjetja kršijo obveznosti, določene v odločbi.

V primerih iz odstavka 3 lahko Komisija sprejme odločbo v skladu z odstavkom 1, pri čemer je ne zavezuje rok iz člena 10(1).

Komisija svojo odločitev nemudoma sporoči udeleženim podjetjem in pristojnim organom države članice.

Člen 7

Zadržanje izvajanja koncentracij

Koncentracija z razsežnostmi Skupnosti, kakor je opredeljena v členu 1 ali ki jo pregleda Komisija skladno s členom 4(5), se ne izvede bodisi pred priglasitvijo bodisi do takrat, ko je bila razglašena za združljivo s skupnim trgom z odločbo iz členov 6(1)(b), 8(1) ali 8(2), ali na podlagi domneve skladno s členom 10(6).

Odstavek 1 ne preprečuje izvedbe javne ponudbe ali več transakcij vrednostnih papirjev, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, s čimer se od različnih prodajalcev pridobi nadzor v smislu člena 3 pod naslednjimi pogoji:

(a)

koncentracija se nemudoma priglasi Komisiji skladno s členom 4; in

(b)

pridobitelj ne uveljavlja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz zadevnih vrednostnih papirjev, ali pa to počne le zato, da bi ohranil polno vrednost teh naložb na podlagi izjeme, ki jo Komisija podeli v skladu z odstavkom 3.

Komisija lahko na zahtevo podeli izjemo od obveznosti iz odstavkov 1 in 2. Zahteva po podelitvi izjeme mora biti utemeljena. Pri odločanju o zahtevi Komisija med drugim upošteva učinke zadržanja na eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji, ali na tretjo stranko, in nevarnost, ki jo koncentracija predstavlja konkurenci. Da bi zagotovili možnosti za učinkovito konkurenco, se lahko za to izjemo določijo pogoji in obveznosti. Za izjemo se lahko zaprosi in lahko se podeli kadar koli, tudi pred priglasitvijo ali po transakciji.

Veljavnost katere koli transakcije, izvedene v nasprotju z odstavkom 1, je odvisna od odločbe, izdane v skladu s členom 6(1)(b) ali v skladu s členom 8(1), (2) ali (3), ali od domneve iz člena 10(6).

Ta člen pa nima učinka na veljavnost transakcij vrednostnih papirjev, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju z odstavkom 1.

Člen 8

Pooblastilo Komisije za odločanje

Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(2), in v primerih iz člena 2(4) merila, določena v členu 81(3) Pogodbe, izda odločbo, s katero razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom.

Za odločbo, s katero se razglasi koncentracija za združljivo, velja, da ureja omejitve, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije in so zanjo potrebne.

Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija po spremembi s strani udeleženih podjetij izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(2), in v primerih iz člena 2(4) merila, določena v členu 81(3) Pogodbe, izda odločbo, s katero razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom.

Odločba Komisije lahko vsebuje pogoje in obveznosti, s katerimi zagotovi, da udeležena podjetja izpolnijo obveznosti, ki jih imajo do Komisije glede tega, da naredijo koncentracijo združljivo s skupnim trgom.

Za odločbo, s katero se razglasi koncentracijo za združljivo, velja, da ureja omejitve, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije in so zanjo potrebne.

Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(3), ali v primerih iz člena 2(4), pa ne izpolnjuje meril, določenih v členu 81(3) Pogodbe, izda odločbo, s katero razglasi koncentracijo za nezdružljivo s skupnim trgom.

Kadar Komisija ugotovi, da je bila koncentracija:

(a)

že izvedena in razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom, ali

(b)

izvedena v nasprotju s pogojem, ki ga določa odločba, sprejeta združljivo z odstavkom 2, s katero je bilo ugotovljeno, da bi brez pogoja koncentracija izpolnjevala merilo iz člena 2(3), ali v primerih iz člena 2(4) ne bi izpolnjevala meril iz člena 81(3) Pogodbe,

lahko Komisija:

—

od udeleženih podjetij zahteva prenehanje koncentracije, zlasti na način prenehanja združitve ali odsvojitve vseh pridobljenih deležev ali premoženja, tako da se ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo ►C1 pred izvedbo koncentracije; kadar stanja, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, s prenehanjem koncentracije ni mogoče vzpostaviti, lahko Komisija sprejme kateri koli drug primeren ukrep, da bi bilo kolikor je mogoče vzpostavljeno tako stanje, ◄

—

odredi kateri koli drug primeren ukrep za zagotovitev, da udeležena podjetja razpustijo koncentracijo ali sprejmejo druge ukrepe za vzpostavitev prejšnjega stanja, kakor je zahtevano v odločbi.

V primerih, ki spadajo v točko (a) prvega pododstavka, se lahko ukrepi iz tega pododstavka naložijo bodisi z odločbo iz odstavka 3 bodisi s posebno odločbo.

Komisija lahko naloži ustrezne začasne ukrepe za ponovno vzpostavitev ali ohranjanje pogojev učinkovite konkurence, če je bila koncentracija:

(a)

izvedena v nasprotju s členom 7, odločitev o združljivosti koncentracije s skupnim trgom pa še ni bila sprejeta;

(b)

izvedena v nasprotju s pogojem iz odločbe iz člena 6(1)(b) ali odstavka 2 tega člena;

(c)

že izvedena in razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom.

Komisija lahko prekliče odločbo, ki jo je sprejela v skladu z odstavkoma 1 ali 2, če:

(a)

izjava o združljivosti temelji na netočnih podatkih, za katere je odgovorno eno od podjetij, ali je bila pridobljena s prevaro, ali

(b)

udeležena podjetja kršijo obveznosti, določene v odločbi.

Komisija lahko sprejme odločbo v skladu z odstavki 1 do 3, pri čemer je ne zavezuje rok iz člena 10(3), v naslednjih primerih:

(a)

če ugotovi, da je bila koncentracija izvedena

(i)

v nasprotju s pogojem iz odločbe iz člena 6(1)(b), ali

(ii)

v nasprotju s pogojem iz odločbe iz odstavka 2 in združljivo s členom 10(2), v kateri je ugotovljeno, da ob odsotnosti tega pogoja obstaja resen dvom glede njene združljivosti s skupnim trgom; ali

(b)

če je bila odločba preklicana skladno z odstavkom 6.

Komisija svojo odločitev nemudoma sporoči udeleženim podjetjem in pristojnim organom države članice.

Člen 9

Napotitev na pristojne organe držav članic

Komisija lahko z odločbo, o kateri nemudoma obvesti udeležena podjetja in pristojne organe drugih držav članic, napoti priglašeno koncentracijo na pristojne organe zadevne države članice v spodaj navedenih primerih.

V petnajstih delovnih dneh po prejemu kopije priglasitve lahko država članica na lastno pobudo ali na povabilo Komisije obvesti Komisijo, ki nato obvesti udeleženo podjetje, da:

(a)

koncentracija predstavlja nevarnost, da bo bistveno vplivala na konkurenco na trgu v tej državi članici, ki ima vse značilnosti samostojnega trga, ali

(b)

koncentracija vpliva na konkurenco na trgu v tej državi članici, ki ima vse značilnosti samostojnega trga in ne predstavlja znatnega dela skupnega trga.

Če Komisija meni, da ob upoštevanju trga zadevnih proizvodov ali storitve in upoštevnega geografskega trga v smislu odstavka 7 obstajata takšen samostojni trg in navedena nevarnost:

(a)

sama obravnava primer skladno s to uredbo; ali

(b)

zadevo delno ali v celoti predloži pristojnim organom zadevne države članice zaradi uporabe nacionalne zakonodaje o konkurenci te države.

Če pa Komisija meni, da takšen samostojni trg ali nevarnost ne obstaja, sprejme o tem odločbo, ki jo naslovi na zadevno državo članico, in primer obravnava sama skladno s to uredbo.

V primerih, pri katerih država članica Komisijo skladno z odstavkom 2(b) obvesti, da koncentracija vpliva na konkurenco na samostojnem trgu na njenem ozemlju, ki ne predstavlja znatnega dela skupnega trga, Komisija primer, ki zadeva ta samostojni trg, v celoti ali delno predloži, če meni, da je ta samostojni trg ogrožen.

Odločba o predložitvi ali nepredložitvi se sprejme v skladu z odstavkom 3:

(a)

praviloma v roku, določenem v drugem pododstavku člena 10(1), če Komisija v skladu s členom 6(1)(b) ne začne postopka; ali

(b)

najpozneje v 65 delovnih dneh od dneva priglasitve zadevne koncentracije, če je Komisija začela postopek v skladu s členom 6(1)(c), ne da bi izvedla pripravljalne faze za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s členom 8(2), (3) ali (4), da bi ohranila ali ponovno vzpostavila učinkovito konkurenco na zadevnem trgu.

Če Komisija v roku 65 delovnih dni, kakršnega določa odstavek 4(b), kljub opozorilu zadevne države članice ni sprejela odločbe o napotitvi v skladu z odstavkom 3 ali izvedla pripravljalnih faz iz odstavka 4(b), se šteje, da se je odločila za napotitev zadeve na zadevno državo članico v skladu z odstavkom 3(b).

Pristojni organ zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja odloči o primeru.

V 45 delovnih dneh po predložitvi Komisije pristojni organ zadevne države članice obvesti udeležena podjetja o rezultatu predhodne presoje konkurence in o tem, kako namerava po potrebi ukrepati. Zadevna država članica lahko ta rok izjemoma zadrži, kadar ji udeleženo podjetje ni zagotovilo potrebnih informacij, kakor to določa njeno nacionalno pravo o konkurenci.

Če priglasitev zahteva nacionalno pravo, začne rok 45 dni teči na delovni dan, ki sledi dnevu prejema popolne priglasitve s strani pristojnega organa te države članice.

Upoštevni geografski trg zajema območje, na katerem se udeležena podjetja ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in povpraševanjem po njih, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni. Pri tem ocenjevanju je treba upoštevati predvsem naravo in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj ovir pri vstopu ali preferenc potrošnikov, znatne razlike tržnih deležev podjetij med zadevnim območjem in sosednjimi območji ter precejšnje razlike v ceni.

Pri uporabi določb tega člena lahko zadevna država članica sprejme le ukrepe, ki so nujno potrebni za zaščito ali ponovno vzpostavitev učinkovite konkurence na zadevnem trgu.

V skladu z ustreznimi določbami Pogodbe se lahko katera koli država članica pritoži na Sodišče in zahteva zlasti uporabo člena 243 Pogodbe za uporabo svojega nacionalnega prava o konkurenci.

Člen 10

Roki za začetek postopkov in izdajo odločb

Brez poseganja v člen 6(4) se odločbe iz člena 6(1) sprejmejo najpozneje v 25 delovnih dneh. Ta rok začne teči naslednji delovni dan po prejemu priglasitve ali, če so podatki, ki naj bi se predložili v priglasitvi, nepopolni, naslednji delovni dan po prejemu popolnih podatkov.

Rok se podaljša na 35 delovnih dni, kadar Komisija prejme zahtevo države članice skladno s členom 9(2) ali kadar udeležena podjetja ponudijo izpolnitev obveznosti glede usklajevanja koncentracije s skupnim trgom skladno s členom 6(2).

Odločbe o priglašenih koncentracijah, ki se sprejemajo v skladu s členom 8(1) ali (2), se sprejmejo takoj, ko se zdi, da so resni dvomi iz člena 6(1)(c) odpravljeni, zlasti zaradi sprememb, ki jih izvedejo udeležena podjetja, in najpozneje do roka, določenega v odstavku 3.

Brez poseganja v člen 8(7) se morajo odločbe o priglašenih koncentracijah v skladu s členom 8(1) do (3) sprejeti najpozneje v 90 delovnih dneh od dne, ko se začne postopek. Rok se podaljša na 105 delovnih dni, kadar udeležena podjetja ponudijo izpolnitev obveznosti glede usklajevanja koncentracije s skupnim trgom v skladu z drugim pododstavkom člena 8(2), razen če obveznosti niso ponudila prej kakor v 55 delovnih dneh po začetku postopka.

Roki, določeni v prvem pododstavku, se prav tako podaljšajo, če stranke, ki priglašajo koncentracijo, za to zaprosijo najpozneje v 15 delovnih dneh po začetku postopka skladno s členom 6(1)(c). Stranke, ki priglašajo koncentracijo, imajo pravico le do ene take zahteve. Prav tako lahko roke, določene s prvim pododstavkom, Komisija podaljša kadar koli po začetku postopka ob soglasju strank, ki priglašajo koncentracijo. Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov, skladno s tem pododstavkom, ne presega 20 delovnih dni.

Roki, določeni v odstavkih 1 in 3, se izjemoma zadržijo, če je zaradi okoliščin, za katere je odgovorno eno izmed podjetij, udeleženih v koncentraciji, Komisija morala zahtevati podatke z odločbo v skladu s členom 11 ali če je morala zahtevati preiskavo z odločbo v skladu s členom 13.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za rok iz člena 9(4)(b).

Če se na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti odločba Komisije, pri kateri se upošteva rok iz tega člena, v celoti ali delno razveljavi, Komisija znova preuči koncentracijo zaradi sprejetja odločbe skladno s členom 6(1).

Koncentracija se znova preuči ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu.

Stranke, ki priglašajo koncentracijo, brez odlašanja predložijo novo priglasitev ali dopolnijo prvotno, kadar prvotna priglasitev postane nepopolna zaradi spremenjenih razmer na trgu ali predloženih podatkov. Kadar takih sprememb ni, stranke nemudoma potrdijo to dejstvo.

Roki, določeni v odstavku 1, začnejo teči na delovni dan, ki sledi dnevu prejema popolnih podatkov v novi priglasitvi, dopolnjene priglasitve ali potrdila v smislu tretjega pododstavka.

Drugi in tretji pododstavek se uporabljata tudi v primerih iz člena 6(4) in člena 8(7).

Če Komisija ne sprejme odločbe v skladu s členoma 6(1)(b), (c), 8(1), (2) ali (3) v rokih, določenih v odstavkih 1 in 3, se brez poseganja v člen 9 šteje, da je koncentracija razglašena za združljivo s skupnim trgom.

Člen 11

Zahteva po podatkih

Komisija lahko za opravljanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, z enostavnim zahtevkom ali odločbo zahteva vse potrebne podatke od oseb iz člena 3(1)(b) in podjetij ter podjetniških združenj.

Komisija pri pošiljanju enostavnega zahtevka za podatke osebi, podjetju ali podjetniškemu združenju navede pravno podlago in namen zahtevka, podrobno določi, katere podatke zahteva, in določi rok, v katerem jih je treba zagotoviti, ter kazni, določene s členom 14, za posredovanje netočnih ali zavajajočih podatkov.

Kadar Komisija z odločbo zaprosi osebo, podjetje ali podjetniško združenje za zagotovitev podatkov, navede pravno podlago in namen prošnje, podrobno določi, katere podatke zahteva, in določi rok, v katerem jih je treba zagotoviti. Navede tudi kazni, določene s členom 14, in navede ali naloži kazni, določene s členom 15. Navede tudi pravico, da se lahko vloži pritožba zoper odločbo na Sodišče Evropskih skupnosti.

Zahtevane podatke pri podjetjih priskrbijo njihovi lastniki ali zastopniki, pri pravnih osebah, podjetjih ali družbah oziroma združenjih, ki niso pravne osebe, pa osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene za njihovo zastopanje. Osebe, pravilno pooblaščene za odločanje, lahko priskrbijo podatke namesto svojih strank. Stranke ostanejo v celoti odgovorne, če so priskrbljeni podatki nepopolni, netočni ali zavajajoči.

Komisija nemudoma posreduje kopijo vsake odločbe, sprejete skladno z odstavkom 3, pristojnim organom države članice, na katere ozemlju je stalno bivališče osebe ali sedež podjetja ali podjetniškega združenja, in pristojnemu organu države članice, v kateri koncentracija učinkuje. Na posebno zahtevo pristojnega organa države članice mu Komisija posreduje tudi kopijo enostavne prošnje za podatke v zvezi s priglašeno koncentracijo.

Na zahtevo Komisije vlade in pristojni organi držav članic zagotovijo Komisiji vse potrebne podatke za izvajanje nalog, določenih s to uredbo.

Da bi Komisija izvedla naloge, ki ji jih predpisuje ta uredba, lahko izpraša vsako fizično ali pravno osebo, ki v to privoli, zaradi zbiranja podatkov, povezanih s predmetom preiskave. Komisija na začetku izpraševanja, ki se lahko izvede po telefonu ali drugih elektronskih sredstvih, navede pravno podlago in namen izpraševanja.

Kadar izpraševanje ne poteka v prostorih Komisije ali po telefonu ali drugih elektronskih sredstvih, Komisija vnaprej obvesti pristojni organ države članice, v kateri poteka izpraševanje. Na zahtevo pristojnega organa države članice lahko uradniki tega organa pomagajo uradnikom in drugim osebam, ki jih Komisija pooblasti za izpraševanje.

Člen 12

Pregledi, ki jih opravijo organi držav članic

Na zahtevo Komisije pristojni organi držav članic opravijo preglede, za katere Komisija na podlagi člena 13(1) meni, da so potrebni, ali ki jih je odredila z odločbo v skladu s členom 13(4). Uradniki pristojnih organov držav članic, odgovorni za izvajanje teh pregledov, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organi pooblastijo ali imenujejo, izvajajo pooblastila skladno s svojim nacionalnim pravom.

Na zahtevo Komisije ali pristojnega organa države članice, v kateri naj pregled poteka, lahko uradniki in drugi spremljevalci, ki jih pooblasti Komisija, pomagajo uradnikom zadevnega organa.

Člen 13

Pooblastila Komisije za preiskavo

Komisija lahko za opravljanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, izvede vse potrebne preiskave podjetij in podjetniških združenj.

Uradniki in drugi spremljevalci, ki jih Komisija pooblasti za izvedbo preiskave, imajo naslednja pooblastila:

(a)

da vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)

da pregledajo poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, v katerem je ta shranjena;

(c)

da vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge poslovne dokumentacije v kateri koli obliki;

(d)

da za čas, potreben za pregled, zapečatijo kateri koli poslovni prostor ali knjige in drugo dokumentacijo;

(e)

da zaprosijo katerega koli predstavnika ali uslužbenca podjetja ali podjetniškega združenja za razlago dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom pregleda, in odgovore zabeležijo.

Uradniki in drugi spremljevalci, ki jih Komisija pooblasti za izvedbo pregleda, izvajajo svoja pooblastila po predložitvi pisnega pooblastila o predmetu in namenu pregleda ter kaznih, določenih s členom 14, za predložitev zahtevanih knjig in druge dokumentacije, povezane s poslovanjem, ki je nepopolna, ali za netočne ali zavajajoče odgovore na vprašanja skladno z odstavkom 2 tega člena. V primernem času pred pregledom Komisija o pregledu obvesti pristojni organ države članice, v kateri bo pregled potekal.

Podjetja in podjetniška združenja morajo dovoliti preiskave, ki jih odredi Komisija z odločbo. Odločba določi predmet in namen pregleda, določi datum začetka preiskave in navede kazni, predvidene v členih 14 in 15, ter pravico, da odločbo pregleda Sodišče. Komisija to odločbo sprejme po posvetu s pristojnim organom države članice, v kateri bo pregled potekal.

Uradniki pristojnega organa v državi članici, kjer bo preiskava potekala, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije dejavno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalcem, ki jih pooblasti Komisija. Pri tem imajo pooblastila, določena z odstavkom 2.

Kadar uradniki in drugi spremljevalci, ki jih je pooblastila Komisija, ugotovijo, da se podjetje upira preiskavi, vključno z zapečatenjem poslovnih prostorov, knjig ali dokumentacije, odrejenim skladno s tem členom, jim zadevna država članica pošlje potrebno pomoč, pri čemer za izvajanje preiskave po potrebi zahteva pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa.

Če je za pomoč iz odstavka 6 po nacionalnih predpisih treba pridobiti pooblastilo sodišča, se za takšno pooblastilo zaprosi. Tako pooblastilo se lahko uporabi tudi kot varnostni ukrep.

Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 7, nacionalno sodišče zagotovi, da je odločba Komisije verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet preiskave. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče neposredno ali prek pristojnega organa te države članice prosi Komisijo za podrobno razlago glede na predmet preiskave. Vendar pa nacionalno sodišče ne sme presojati o potrebnosti preiskave niti zahtevati, da mu zagotovijo podatke iz spisa Komisije. Zakonitost odločbe Komisije lahko preuči le Sodišče Evropskih skupnosti.

Člen 14

Globe

Komisija lahko osebam iz člena 3(1)(b), podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži globe, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa udeleženega podjetja ali podjetniškega združenja v smislu člena 5, če namerno ali iz malomarnosti:

(a)

priskrbijo netočne ali zavajajoče podatke pri predložitvi, potrjevanju, priglasitvi ali njeni dopolnitvi, skladno s členom 4, členom 10(5) ali členom 22(3);

(b)

v odgovoru na zahtevo v skladu s členom 11(2) priskrbijo netočne ali zavajajoče podatke;

(c)

v odgovoru na zahtevo z odločbo, sprejeto v skladu s členom 11(3), priskrbijo netočne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali pa ne priskrbijo podatkov v zahtevanem roku;

(d)

med preiskavo v skladu s členom 13 predložijo nepopolne poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo, ki se zahteva, ali ne dovolijo preiskave, odrejene z odločbo, sprejeto v skladu s členom 13(4);

(e)

v odgovoru na vprašanje, zastavljeno v skladu s členom 13(2)(e),

—

dajo netočen ali zavajajoč odgovor,

—

v roku, ki ga določi Komisija, ne popravijo netočnega, nepopolnega ali zavajajočega odgovora, ki ga da uslužbenec, ali

—

ne dajo ali nočejo dati popolnega odgovora o dejstvih, povezanih s predmetom in namenom preiskave, odrejene z odločbo, sprejeto v skladu s členom 13(4);

(f)

so bili pečati, ki so jih namestili uradniki ali drugi spremljevalci, ki jih je pooblastila Komisija v skladu s členom 13(2)(d), uničeni.

Komisija lahko osebam iz člena 3(1)(b) ali udeleženim podjetjem z odločbo naloži globe, ki ne presegajo 10 % skupnega prometa udeleženega podjetja v smislu člena 5, če namerno ali iz malomarnosti:

(a)

skladno s členoma 4 ali 22(3) ne priglasijo koncentracije pred njeno izvedbo, razen če so za to izrecno pooblaščena s členom 7(2) ali odločbo, sprejeto skladno s členom 7(3);

(b)

izvedejo koncentracijo ob kršitvi člena 7;

(c)

izvedejo koncentracijo, ki je bila razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom z odločbo v skladu s členom 8(3), ali ne izvedejo ukrepov, naloženih z odločbo v skladu s členom 8(4) ali (5);

(d)

ne izpolnijo pogoja ali obveznosti, naložene z odločbo v skladu s členom 6(1)(b), členom 7(3) ali drugim pododstavkom člena 8(2).

Pri določanju zneska globe se upošteva narava, teža in trajanje kršitve.

Odločbe, sprejete v skladu z odstavki 1, 2 in 3, niso kazenskopravne narave.

Člen 15

Periodične denarne kazni

Komisija lahko osebam iz člena 3(1)(b), podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži periodične denarne kazni do 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa udeleženega podjetja ali podjetniškega združenja v smislu člena 5 za vsak delovni dan zamude, računano od datuma, ki je določen v odločbi, da bi jih prisilila k:

(a)

predložitvi popolnih in točnih podatkov, ki jih je zahtevala z odločbo v skladu s členom 11(3);

(b)

dovolitvi pregleda, odrejenega z odločbo v skladu s členom 13(4);

(c)

izpolnitvi obveznosti, naložene v odločbi v skladu s členom 6(1)(b), členom 7(3) ali drugim pododstavkom člena 8(2), ali

(d)

ravnanju v skladu z ukrepi, naloženimi z odločbo v skladu s členom 8(4) ali (5).

Če osebe iz člena 3(1)(b), podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo obveznost, za katero je bila določena periodična denarna kazen, lahko Komisija določi nižji končni znesek periodičnih denarnih kazni, kakor bi bil v skladu s prvotno odločbo.

Člen 16

Pregled Sodišča Evropskih skupnosti

Sodišče Evropskih skupnosti ima neomejeno pristojnost v smislu člena 229 Pogodbe za pregled odločb, s katerimi Komisija določi globo ali periodične denarne kazni; Sodišče lahko prekliče, zmanjša ali poveča naloženo globo ali periodično denarno kazen.

Člen 17

Poslovna skrivnost

Podatki, pridobljeni z uporabo te uredbe, se uporabijo samo za namene zadevne zahteve, preiskave ali zaslišanja.

Brez poseganja v člen 4(3), člena 18 in 20 Komisija, pristojni organi držav članic, njihovi uradniki in drugi državni uslužbenci ter druge osebe, ki delujejo pod nadzorom teh organov, pa tudi uradniki in drugi državni uslužbenci drugih organov držav članic ne smejo razkriti podatkov, pridobljenih z uporabo te uredbe, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Odstavka 1 in 2 ne preprečujeta objave splošnih podatkov ali sistematičnih raziskav, ki ne vsebujejo podatkov o določenih podjetjih ali podjetniških združenjih.

Člen 18

Zaslišanje strank in tretjih oseb

Pred sprejetjem kakršne koli odločbe, predvidene v členu 6(3), členu 7(3), členu 8(2) do (6) ter členih 14 in 15, Komisija da udeleženim osebam, podjetjem in podjetniškim združenjem možnost, da v vsaki fazi postopka vse do posvetovanja s svetovalnim odborom predstavijo svoje poglede na očitke, ki se nanašajo nanje.

Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko začasno sprejme odločba iz člena 7(3) in 8(5), ne da bi bila udeleženim osebam, podjetjem ali podjetniškim združenjem dana možnost za predhodno predstavitev lastnih pogledov, če jim Komisija to omogoči čim prej po sprejetju odločbe.

Odločba Komisije temelji le na očitkih, o katerih so lahko stranke predstavile svoja stališča. Pravice do zagovora se v postopku povsem spoštujejo. Dostop do spisa je na voljo vsaj neposredno udeleženim strankam, ob upoštevanju pravno utemeljenega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

Če Komisija ali pristojni organi držav članic menijo, da je to potrebno, lahko zaslišijo tudi druge fizične ali pravne osebe. Fizične ali pravne osebe, ki izkažejo zadosten interes, in posebno člani upravnih in poslovodnih organov udeleženih podjetij ali priznani predstavniki njihovih delavcev imajo pravico biti zaslišani, če za to zaprosijo.

Člen 19

Povezava z organi držav članic

Komisija pošlje pristojnim organom držav članic kopije priglasitev v treh delovnih dneh in čimprej kopije najpomembnejših dokumentov, ki so bili predloženi Komisiji ali ki jih je Komisija izdala v skladu s to uredbo. V te dokumente so vključene obveznosti do Komisije, ki so jih ponudila udeležena podjetja glede usklajevanja koncentracije s skupnim trgom skladno s členom 6(2) ali drugim pododstavkom člena 8(2).

Komisija izvede postopke, določene v tej uredbi, delujoč v tesni in stalni povezavi s pristojnimi organi držav članic, ki lahko izrazijo svoje poglede na te postopke. Za namen člena 9 Komisija pridobi podatke od pristojnega organa države članice iz odstavka 2 navedenega člena in mu da priložnost, da izrazi svoje poglede v vsaki fazi postopka vse do sprejetja odločbe v skladu z odstavkom 3 navedenega člena; v ta namen mu omogoči dostop do spisa.

S Svetovalnim odborom za koncentracije se posvetuje pred sprejetjem vsake odločbe v skladu s členom 8(1) do (6), členoma 14 ali 15, razen pri začasnih odločbah, sprejetih v skladu s členom 18(2).

Svetovalni odbor je sestavljen iz predstavnikov pristojnih organov držav članic. Vsaka država članica imenuje enega ali dva predstavnika; če se ne more ali ne moreta udeležiti posveta, ju lahko zamenjajo drugi predstavniki. Vsaj eden od predstavnikov države članice je pristojen za zadeve v zvezi z omejevanjem konkurence in prevladujočimi položaji.

Posvetovanje poteka na skupnem sestanku, sklicanem na povabilo Komisije, ki sestanku tudi predseduje. Z vabilom se pošlje povzetek primera, skupaj z navedbo najpomembnejših dokumentov in predhodnim osnutkom odločbe za vsako zadevo, ki se obravnava. Sestanek poteka vsaj 10 delovnih dni po tem, ko je bilo poslano vabilo. V izjemnih primerih lahko Komisija ta rok ustrezno skrajša, da bi se izognila resni škodi, ki bi jo utrpelo eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji.

Svetovalni odbor da mnenje o osnutku odločbe Komisije, če je potrebno, z glasovanjem. Svetovalni odbor lahko da mnenje, tudi če je nekaj njegovih članov odsotnih in ni zastopanih. Mnenje se da pisno in priloži k osnutku odločbe. Komisija kar najbolj upošteva mnenje Odbora. Odbor obvesti o tem, kako je njegovo mnenje upoštevala.

Komisija mnenje svetovalnega odbora skupaj z odločbo posreduje naslovnikom odločbe. Mnenje javno objavi skupaj z odločbo, pri čemer upošteva pravno utemeljen interes podjetij za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 20

Objava odločb

Komisija odločbe, ki jih sprejme skladno s členom 8(1) do (6), členoma 14 in 15, razen pri začasnih odločbah, sprejetih v skladu s členom 18(2), skupaj z mnenjem svetovalnega odbora objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V objavi se navedejo imena strank in bistvena vsebina odločbe; pri tem se upošteva pravno utemeljen interes podjetij glede zaščite njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 21

Uporaba uredbe in pristojnost

Samo ta uredba se uporablja za koncentracije, kakor so opredeljene v členu 3, uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 ( 3 ), (EGS) št. 1017/68 ( 4 ), (EGS) št. 4056/86 ( 5 ) in (EGS) št. 3975/87 ( 6 ) pa se ne uporabljajo razen pri skupnih podjetjih, ki nimajo razsežnosti Skupnosti in katerih namen ali cilj je usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostajajo neodvisna.

Komisija ima izključno pristojnost za sprejemanje odločb, predvidenih s to uredbo, ki jih lahko pregleda Sodišče.

Nobena država članica ne uporabi svojega nacionalnega prava o konkurenci za katero koli koncentracijo z razsežnostmi Skupnosti.

Prvi pododstavek ne posega v pravico katere koli države članice, da opravi poizvedbe, potrebne za uporabo členov 4(4), 9(2), ali da po napotitvi v skladu z alineo (b) prvega pododstavka člena 9(3) ali členom 9(5) sprejme ukrepe, nujne za uporabo člena 9(8).

Ne glede na odstavka 2 in 3 lahko države članice izvedejo ustrezne ukrepe za zaščito pravno utemeljenih interesov razen tistih, ki so upoštevani s to uredbo ter so združljivi s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti.

Javna varnost, pluralizem medijev in pravila nadzora štejejo kot pravno utemeljeni interesi v smislu prvega pododstavka.

Zadevna država članica mora Komisiji sporočiti kakršen koli drug javni interes, ki ga Komisija prizna po presoji njegove združljivosti s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti, preden se lahko sprejmejo zgoraj navedeni ukrepi. Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji odločitvi v 25 delovnih dneh po prejemu zgoraj navedenega sporočila.

Člen 22

Napotitev na Komisijo

Ena ali več držav članic lahko zahteva, da Komisija pregleda vsako koncentracijo, kakor je opredeljena v členu 3, ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1, a vpliva na trgovanje med državami članicami in grozi, da bo bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju države članice ali držav članic, ki zahtevo vložijo.

Takšno zahtevo je treba vložiti najpozneje v 15 delovnih dneh po dnevu priglasitve koncentracije, če priglasitev ni potrebna, pa zadevno državo članico obvestiti drugače.

Komisija nemudoma obvesti pristojne organe države članice in udeležena podjetja o vsaki zahtevi, ki jo je prejela skladno z odstavkom 1.

Vsaka druga država članica ima pravico, da se prvotni zahtevi pridruži v roku 15 delovnih dni po tem, ko jo Komisija obvesti o prvotni zahtevi.

Vsi nacionalni roki glede koncentracije se zadržijo, dokler se skladno s postopkom iz tega člena ne odloči, kje se bo koncentracija presojala. Takoj ko država članica obvesti Komisijo in udeležena podjetja, da se zahtevi ne želi pridružiti, se pri njenih nacionalnih rokih zadržanje prekine.

Komisija se lahko najpozneje v 10 delovnih dneh po izteku roka iz odstavka 2 odloči za pregled koncentracije, kadar meni, da ta vpliva na trgovanje med državami članicami in predstavlja resno grožnjo, da bo bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju države članice ali držav članic, ki vložijo zahtevo. Če Komisija v tem obdobju ne sprejme odločitve, šteje, da je sprejela odločitev o presoji koncentracije skladno z zahtevo.

Komisija o svoji odločitvi obvesti vse države članice in udeležena podjetja. Zahteva lahko predložitev priglasitve skladno s členom 4.

Država članica ali članice, ki so vložile zahtevo, pri koncentraciji več ne uporabljajo svojega nacionalnega prava o konkurenci.

Člen 2, člen 4(2) do (3), členi 5, 6 in 8 do 21 se uporabljajo, če Komisija pregleda koncentracijo skladno z odstavkom 3. Člen 7 se uporablja, kadar koncentracija ni bila izvedena do datuma, na katerega Komisija obvesti udeležena podjetja o vloženi zahtevi.

Kadar priglasitev v skladu s členom 4 ni potrebna, rok, v katerem se lahko postopek začne, določen s členom 10(1), začne teči na delovni dan, ki sledi dnevu, na katerega Komisija obvesti udeležena podjetja, da se je odločila pregledati koncentracijo skladno z odstavkom 3.

Komisija lahko eno ali več držav članic obvesti, da po njenem mnenju koncentracija izpolnjuje merila v odstavku 1. V takih primerih lahko Komisija to državo članico ali te države članice pozove, naj vložijo zahtevo skladno z odstavkom 1.

Člen 23

Izvedbene določbe

Komisija je pooblaščena, da skladno s postopkom iz odstavka 2 določi:

(a)

izvedbene določbe glede oblike, vsebine in drugih podrobnosti priglasitev in predložitev skladno s členom 4;

(b)

izvedbene določbe glede rokov, skladno s členom 4(4), (5), členi 7, 9, 10 in 22;

(c)

postopek in roke za predložitev in izvedbo obveznosti skladno s členom 6(2) in členom 8(2);

(d)

izvedbene določbe glede zasliševanja skladno s členom 18.

Komisiji pomaga svetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic.

(a)

Pred objavo osnutka izvedbenih določb in pred sprejetjem teh določb se Komisija posvetuje s svetovalnim odborom.

(b)

Posvetovanje poteka na sestanku, sklicanem na povabilo Komisije, ki sestanku tudi predseduje. Vabilu je priložen osnutek izvedbenih določb, ki naj bi jih sprejeli. Sestanek poteka vsaj 10 delovnih dni po tem, ko je bilo poslano vabilo.

(c)

Svetovalni odbor da mnenje o osnutku izvedbenih določb Komisije, če je potrebno z glasovanjem. Komisija kar najbolj upošteva mnenje odbora.

Člen 24

Odnosi s tretjimi državami

Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli splošnih težavah s koncentracijami, opredeljenimi v členu 3, na katere v tretjih državah naletijo njihova podjetja.

Glede koncentracij v tretjih državah Komisija sprva najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe in nato periodično sestavlja poročila o odnosu do podjetij s sedežem ali glavnimi področji dejavnosti v Skupnosti, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4. Komisija ta poročila predloži Svetu skupaj s priporočili, če so potrebna.

Če Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 ali na podlagi drugih podatkov meni, da ravnanje tretje države s podjetji s sedežem ali glavnimi področji dejavnosti v Skupnosti ni primerljivo z ravnanjem Skupnosti s podjetji te države, lahko Svetu predloži predloge za ustrezen mandat za pogajanje, da bi zagotovila primerljivo ravnanje s podjetji s sedežem ali glavnimi področji dejavnosti v Skupnosti.

Brez poseganja v člen 307 Pogodbe so ukrepi, sprejeti skladno s tem členom, v skladu z obveznostmi Skupnosti ali držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, bodisi dvostranskih bodisi večstranskih.

Člen 25

Razveljavitev

Brez poseganja v člen 26(2) se uredbi (EGS) št. 4064/89 in (ES) št. 1310/97 na dan 1. maja 2004 razveljavita.

Sklicevanje na razveljavljeni uredbi se razlaga kot sklicevanje na to uredbo in razume skladno s primerjalno tabelo v Prilogi.

Člen 26

Začetek veljavnosti in prehodne določbe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2004.

Uredba (EGS) št. 4064/89 se še naprej uporablja pri koncentracijah, ki je bila predmet dogovora ali razglasitve ali kjer je bil pridobljen nadzor v smislu člena 4(1) te uredbe pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, in zlasti skladno z določbami o uporabi iz člena 25(2) in (3) Uredbe (EGS) št. 4064/89 in člena 2 Uredbe (ES) št. 1310/97.

Pri koncentracijah, za katere začne ta uredba veljati po pristopu, namesto datuma začetka veljavnosti te uredbe velja datum pristopa.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA

Tabela ujemanja

Uredba (EGS) št. 4064/89	Ta uredba
Člen 1(1), (2) in (3)	Člen 1(1), (2) in (3)
Člen 1(4)	Člen 1(4)
Člen 1(5)	Člen 1(5)
Člen 2(1)	Člen 2(1)
–	Člen 2(2)
Člen 2(2)	Člen 2(3)
Člen 2(3)	Člen 2(4)
Člen 2(4)	Člen 2(5)
Člen 3(1)	Člen 3(1)
Člen 3(2)	Člen 3(4)
Člen 3(3)	Člen 3(2)
Člen 3(4)	Člen 3(3)
–	Člen 3(4)
Člen 3(5)	Člen 3(5)
Člen 4(1), prvi stavek	Člen 4(1), prvi pododstavek
Člen 4(1), drugi stavek	–
–	Člen 4(1), drugi in tretji pododstavek
Člen 4(2) in (3)	Člen 4(2) in (3)
–	Člen 4(4) do (6)
Člen 5(1) do (3)	Člen 5(1) do (3)
Člen 5(4), uvodne besede	Člen 5(4), uvodne besede
Člen 5(4), točka (a)	Člen 5(4), točka (a)
Člen 5(4), točka (b), uvodne besede	Člen 5(4), točka (b), uvodne besede
Člen 5(4), točka (b), prva alinea	Člen 5(4), točka (b)(i)
Člen 5(4), točka (b), druga alinea	Člen 5(4), točka (b)(ii)
Člen 5(4), točka (b), tretja alinea	Člen 5(4), točka (b)(iii)
Člen 5(4), točka (b), četrta alinea	Člen 5(4), točka (b)(iv)
Člen 5(4), točke (c), (d) in (e)	Člen 5(4), točke (c), (d) in (e)
Člen 5(5)	Člen 5(5)
Člen 6(1), uvodne besede	Člen 6(1), uvodne besede
Člen 6(1), točki (a) in (b)	Člen 6(1), točki (a) in (b)
Člen 6(1), točka (c)	Člen 6(1), točka (c), prvi stavek
Člen 6(2) do (5)	Člen 6(2) do (5)
Člen 7(1)	Člen 7(1)
Člen 7(3)	Člen 7(2)
Člen 7(4)	Člen 7(3)
Člen 7(5)	Člen 7(4)
Člen 8(1)	Člen 6(1), točka (c), drugi stavek
Člen 8(2)	Člen 8(1) in (2)
Člen 8(3)	Člen 8(3)
Člen 8(4)	Člen 8(4)
–	Člen 8(5)
Člen 8(5)	Člen 8(6)
Člen 8(6)	Člen 8(7)
–	Člen 8(8)
Člen 9(1) do (9)	Člen 9(1) do (9)
Člen 9(10)	–
Člen 10(1) in (2)	Člen 10(1) in (2)
Člen 10(3)	Člen 10(3), prvi pododstavek, prvi stavek
–	Člen 10(3), prvi pododstavek, drugi stavek
–	Člen 10(3), drugi pododstavek
Člen 10(4)	Člen 10(4), prvi pododstavek
–	Člen 10(4), drugi pododstavek
Člen 10(5)	Člen 10(5), prvi in četrti pododstavek
–	Člen 10(5), drugi, tretji in peti pododstavek
Člen 10(6)	Člen 10(6)
Člen 11(1)	Člen 11(1)
Člen 11(2)	–
Člen 11(3)	Člen 11(2)
Člen 11(4)	Člen 11(4), prvi stavek
–	Člen 11(4), drugi in tretji stavek
Člen 11(5), prvi stavek	–
Člen 11(5), drugi stavek	Člen 11(3)
Člen 11(6)	Člen 11(5)
–	Člen 11(6) in (7)
Člen 12	Člen 12
Člen 13(1), prvi pododstavek	Člen 13(1)
Člen 13(1), drugi pododstavek, uvodne besede	Člen 13(2), uvodne besede
Člen 13(1), drugi pododstavek, točka (a)	Člen 13(2), točka (b)
Člen 13(1), drugi pododstavek, točka (b)	Člen 13(2), točka (c)
Člen 13(1), drugi pododstavek, točka (c)	Člen 13(2), točka (e)
Člen 13(1), drugi pododstavek, točka (d)	Člen 13(2), točka (a)
–	Člen 13(2), točka (d)
Člen 13(2)	Člen 13(3)
Člen 13(3)	Člen 13(4), prvi in drugi stavek
Člen 13(4)	Člen 13(4), tretji stavek
Člen 13(5)	Člen 13(5), prvi stavek
–	Člen 13(5), drugi stavek
Člen 13(6), prvi stavek	Člen 13(6)
Člen 13(6), drugi stavek	–
–	Člen 13(7) in (8)
Člen 14(1), uvodne besede	Člen 14(1), uvodne besede
Člen 14(1), točka (a)	Člen 14(2), točka (a)
Člen 14(1), točka (b)	Člen 14(1), točka (a)
Člen 14(1), točka (c)	Člen 14(1), točki (b) in (c)
Člen 14(1), točka (d)	Člen 14(1), točka (d)
–	Člen 14(1), točki (e) in (f)
Člen 14(2), uvodne besede	Člen 14(2), uvodne besede
Člen 14(2), točka (a)	Člen 14(2), točka (d)
Člen 14(2), točki (b) in (c)	Člen 14(2), točki (b) in (c)
Člen 14(3)	Člen 14(3)
Člen 14(4)	Člen 14(4)
Člen 15(1), uvodne besede	Člen 15(1), uvodne besede
Člen 15(1), točki (a) in (b)	Člen 15(1), točki (a) in (b)
Člen 15(2), uvodne besede	Člen 15(1), uvodne besede
Člen 15(2), točka (a)	Člen 15(1), točka (c)
Člen 15(2), točka (b)	Člen 15(1), točka (d)
Člen 15(3)	Člen 15(2)
Členi 16 do 20	Členi 16 do 20
Člen 21(1)	Člen 21(2)
Člen 21(2)	Člen 21(3)
Člen 21(3)	Člen 21(4)
Člen 22(1)	Člen 21(1)
Člen 22(3)	–
–	Člen 22(1) do (3)
Člen 22(4)	Člen 22(4)
Člen 22(5)	–
–	Člen 22(5)
Člen 23	Člen 23(1)
–	Člen 23(2)
Člen 24	Člen 24
–	Člen 25
Člen 25(1)	Člen 26(1), prvi pododstavek
–	Člen 26(1), drugi pododstavek
Člen 25(2)	Člen 26(2)
Člen 25(3)	Člen 26(3)
–	Priloga

( 1 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).

( 2 ) UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

( 3 ) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

( 4 ) UL L 175, 23.7.1968, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

( 5 ) UL L 378, 31.12.1986, str. 4. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2003.

( 6 ) UL L 374, 31.12.1987, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2003.

Top