Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02002A0430(04)-20140501

Consolidated text: Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2002/309(4)/2014-05-01

2002A4430 — SL — 01.05.2014 — 002.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

(UL L 114 30.4.2002, str. 132)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

 M1

DECISION No 2/2003 OF THE JOINT VETERINARY COMMITTEE SET UP BY THE AGREEMENT BETWEEN THE EUROPEAN COMMUNITY AND THE SWISS CONFEDERATION ON TRADE IN AGRICULTURAL PRODUCTS of 25 November 2003 (*)

  L 23

27

28.1.2004

►M2

DECISION No 3/2004 OF THE JOINT COMMITTEE of 29 April 2004 (*)

  L 151

125

30.4.2004

 M3

DECISION No 1/2004 OF THE JOINT VETERINARY COMMITTEE SET UP UNDER THE AGREEMENT BETWEEN THE EUROPEAN COMMUNITY AND THE SWISS CONFEDERATION ON TRADE IN AGRICULTURAL PRODUCTS of 28 April 2004 (*)

  L 160

115

30.4.2004

 M4

SKLEP ŠT. 2/2004 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 9. decembra 2004

  L 17

1

20.1.2005

 M5

SKLEP št. 2/2005 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA V SKLADU S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 1. marca 2005

  L 78

50

24.3.2005

 M6

SKLEP št. 1/2005 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 25. februarja 2005

  L 131

43

25.5.2005

 M7

ODLOČBA 3/2005 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO z dne 19. decembra 2005

  L 346

33

29.12.2005

►M8

SKLEP SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO št. 4/2005 z dne 19. decembra 2005

  L 346

44

29.12.2005

►M9

SKLEP ŠT. 1/2006 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 1. decembra 2006

  L 32

91

6.2.2007

►M10

SKLEP št. 1/2007 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 15. junija 2007

  L 173

31

3.7.2007

 M11

SKLEP št. 1/2008 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 15. januarja 2008

  L 27

21

31.1.2008

►M12

SKLEP št. 2/2008 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 24. junija 2008

  L 228

3

27.8.2008

►M13

SKLEP št. 1/2008 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 23. decembra 2008

  L 6

89

10.1.2009

►M14

SPORAZUM med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

  L 136

2

30.5.2009

 M15

SKLEP št. 1/2009 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 9. decembra 2009

  L 115

33

8.5.2010

►M16

SKLEP št. 1/2010 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 1. decembra 2010

  L 338

50

22.12.2010

►M17

SKLEP št. 1/2010 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 13. decembra 2010

  L 32

9

8.2.2011

►M18

SPORAZUM med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila ter o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

  L 297

3

16.11.2011

►M19

SKLEP št. 1/2012 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI, z dne 3. maja 2012

  L 155

1

15.6.2012

►M20

SKLEP št. 2/2012 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI, z dne 3. maja 2012

  L 155

99

15.6.2012

►M21

SKLEP št. 1/2013 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI, z dne 22. februarja 2013

  L 264

1

5.10.2013

►M22

SKLEP št. 1/2013 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 28. novembra 2013

  L 332

49

11.12.2013

►M23

SKLEP št. 1/2014 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 9. aprila 2014

  L 180

21

20.6.2014



(*)

Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini.




▼B

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi



EVROPSKA SKUPNOST,

v nadaljevanju „Skupnost“,

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

v nadaljevanju „Švica“,

ki sta v nadaljevanju imenovani „pogodbenici“, STA SE

ODLOČENI, da postopoma odpravita ovire, ki vplivajo na obseg njunega trgovanja, v skladu z določbami o ustanovitvi območij proste trgovine v Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

KER sta v členu 15 Sporazuma o prosti trgovini z dne 22. julija 1972 pogodbenici izrazili svojo pripravljenost, kolikor bo njuna kmetijska politika to dovoljevala, do pospeševanja skladnega razvoja trgovine s kmetijskimi proizvodi, za katere se omenjeni Sporazum ne uporablja,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:



Člen 1

Cilj

1.  Cilj tega sporazuma je okrepiti odnose proste trgovine med pogodbenicama z izboljšanjem dostopa vsake pogodbenice do trga s kmetijskimi proizvodi druge pogodbenice.

2.  „Kmetijski proizvodi“ so proizvodi, našteti v Poglavjih 1 do 24 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrirnih oznak blaga. Za namene uporabe prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma se izločijo proizvodi iz Poglavja 3 in številk 1604 in 1605 Harmoniziranega sistema in proizvodi iz oznak KN 0511 91 10  , 0511 91 90 , 1902 20 10 in 2301 20 00 .

3.  Ta sporazum se ne uporablja za predmete, ki so vsebina Protokola 2 Sporazuma o prosti trgovini, z izjemo ustreznih koncesij, ki se dodelijo po prilogah 1 in 2 k temu sporazumu.

Člen 2

Carinske koncesije

1.  Brez poseganja v koncesije, določene v Prilogi 3, so carinske koncesije, ki jih Švica dodeljuje Skupnosti, naštete v Prilogi 1.

2.  Brez poseganja v koncesije, določene v Prilogi 3, so carinske koncesije, ki jih Skupnost dodeljuje Švici, naštete v Prilogi 2.

Člen 3

Koncesije za sir

Posebne določbe, ki se uporabljajo za trgovino s siri, so določene v Prilogi 3.

Člen 4

Pravila o izvoru

Pravila o izvoru, ki se vzajemno uporabljajo na podlagi prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma, so določena v Protokolu 3 Sporazuma o prosti trgovini.

Člen 5

Odprava tehničnih ovir v trgovini

1.   ►M18  Način, kako se na različnih področjih zmanjšajo tehnične ovire za trgovino s kmetijskimi proizvodi, je opisan v prilogah od 4 do 12 tega sporazuma, in sicer: ◄

 Priloga 4 o zdravju rastlin,

 Priloga 5 o krmi za živali,

 Priloga 6 o semenih,

 Priloga 7 o trgovini s proizvodi vinskega sektorja,

 Priloga 8 o vzajemnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina,

 Priloga 9 o ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih,

 Priloga 10 o priznavanju preverjanj skladnosti za sadje in vrtnine, za katere veljajo tržni standardi,

 Priloga 11 o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi,

▼M18

 Priloga 12 o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila.

▼B

2.  Člen 1(2) in (3) ter členi 6, 7, 8, in 10 do 13 tega sporazuma se ne uporabljajo za Prilogo 11.

Člen 6

Skupni odbor za kmetijstvo

1.  Ustanovi se skupni odbor (v nadaljevanju „odbor“), ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic.

2.  Odbor je odgovoren za izvrševanje tega Sporazuma in zagotavlja njegovo uspešno delovanje.

3.  Odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, ki so predvideni v tem sporazumu in njegovih prilogah. Pogodbenici izvršujeta te odločitve v skladu s svojimi predpisi.

4.  Odbor izda svoj poslovnik.

5.  Odbor odloča soglasno.

6.  Za zagotovitev ustreznega izvajanja tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo ene ali druge pogodbenice posvetujeta v okviru odbora.

7.  Odbor ustanovi delovne skupine, potrebne za izvrševanje prilog tega sporazuma. Njegov poslovnik določa predvsem članstvo tovrstnih delovnih skupin in način njihovega delovanja.

▼M18

8.  Odbor je pooblaščen, da odobri verodostojne različice Sporazuma v novih jezikih.

▼B

Člen 7

Reševanje sporov

Katera koli pogodbenica lahko predloži odboru v obravnavo sporno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma. Odbor si prizadeva za poravnavo spora. Odboru se predložijo vsi podatki, ki bi lahko koristili za poglobljeno proučitev stanja s ciljem, da se najde sprejemljiva rešitev. V ta namen Odbor preuči vse možnosti za ohranjanje nemotenega delovanja tega sporazuma.

Člen 8

Izmenjava informacij

1.  Pogodbenici si izmenjata vse pomembne informacije v zvezi z izvajanjem in uporabo tega sporazuma.

2.  Vsaka pogodbenica obvesti drugo o vseh nameravanih spremembah zakonov, uredb in upravnih določb znotraj področja uporabe tega sporazuma in v čim krajšem času obvesti drugo pogodbenico o vseh novih določbah.

Člen 9

Zaupnost

Predstavniki, strokovnjaki in drugi posredniki pogodbenic ne smejo tudi potem, ko ne opravljajo več svojega dela, razkriti informacij, ki so jih pridobili v okviru tega sporazuma, za katerega velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 10

Zaščitni ukrepi

1.  Kadar v povezavi z uporabo prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma in glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov pogodbenic uvoz proizvodov z izvorom iz ene pogodbenice povzroča ali grozi, da bo povzročil hujše motnje na trgih druge pogodbenice, se pogodbenici nemudoma posvetujeta in poiščeta ustrezno rešitev. Dokler takšne rešitve ne najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji zdijo potrebni.

2.  Kadar se sprejmejo zaščitni ukrepi, kot so predvideni v odstavku 1 ali drugih prilogah:

(a) se zaradi pomanjkanja posebnih določb uporabijo naslednji postopki:

 kadar ena od pogodbenic namerava izvesti zaščitne ukrepe v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s celotnim ozemljem druge pogodbenice, slednjo vnaprej obvesti o tem in navede svoje razloge,

 kadar ena od pogodbenic sprejme zaščitne ukrepe v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s svojim celotnim ozemljem ali z delom oziroma celotnim ozemljem tretje države, čim prej obvesti o tem drugo pogodbenico,

 brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pogodbenici čim prej posvetujeta s ciljem, da poiščeta ustrezne rešitve,

 kadar država članica Skupnosti sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s Švico, drugo državo članico ali tretjo državo, Skupnost čim prej obvesti o tem Švico;

(b) morajo imeti prednost tisti ukrepi, ki najmanj ovirajo način delovanja tega Sporazuma.

▼M14

Člen 11

Spremembe

Odbor se lahko odloči, da spremeni priloge in dodatke k prilogam k Sporazumu.

▼B

Člen 12

Pregled

1.  Kadar katera koli pogodbenica zahteva pregled tega sporazuma, predloži drugi pogodbenici zahtevek z obrazložitvijo.

2.  Pogodbenici lahko zaupata obravnavo takšnega zahtevka odboru, kjer je to potrebno, da po potrebi predloži svoje predloge, zlasti z namenom pogajanj.

3.  Vsi dogovori, ki izhajajo iz pogajanj iz odstavka 2, se predložijo pogodbenicama za ratifikacijo ali odobritev v skladu z njunimi ustreznimi postopki.

Člen 13

Evolutivna klavzula

1.  Stranki se obvezujeta, da si bosta še naprej prizadevali za postopno večjo liberalizacijo njune medsebojne trgovine s kmetijskimi proizvodi.

2.  V ta namen pogodbenici v okviru odbora redno preverjata pogoje, ki urejajo njuno medsebojno trgovino s kmetijskimi proizvodi.

3.  Pogodbenici se glede na rezultat teh razmišljanj in svojih ustreznih kmetijskih politik ter ob upoštevanju občutljivosti kmetijskih trgov lahko vključita v pogajanja na podlagi tega sporazuma, da bi še dodatno zmanjšali ovire v trgovini s kmetijskimi proizvodi na podlagi vzajemnih in za obe stranki ugodnih prednostih.

4.  Vsi dogovori, ki izhajajo iz pogajanj, omenjenih v odstavku 3, se predložijo pogodbenicama za ratifikacijo ali odobritev v skladu z njunimi ustreznimi postopki.

Člen 14

Izvajanje Sporazuma

1.  Pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, bodisi splošne bodisi posebne, da zagotovita izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma.

2.  Vzdržita se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

Člen 15

Priloge

Priloge k temu sporazumu, vključno z dodatki, so njegov sestavni del.

Člen 16

Območje ozemeljske uporabe

Ta sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in na drugi strani za ozemlje Švice.

Člen 17

Začetek veljavnosti in trajanje

1.  Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu z ustreznimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca po zadnjem obvestilu o deponiranju listine o ratifikaciji ali odobritvi vseh naslednjih sedmih Sporazumov:

Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi

Sporazum o prostem pretoku oseb

Sporazum o zračnem prevozu

Sporazum o prevozu potnikov in blaga po cesti in železnici

Sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti

Sporazum o nekaterih vidikih vladnih naročil

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.

2.  Ta sporazum se sklene za začetno obdobje sedmih let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Skupnost ali Švica ne obvesti druge pogodbenice o nasprotnem še pred iztekom začetnega obdobja. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.

3.  Skupnost ali Švica lahko prekineta ta sporazum tako, da o svoji odločitvi obvestita drugo pogodbenico. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.

4.  Sedem Sporazumov iz odstavka 1 se preneha uporabljati šest mesecev po prejemu obvestila o nepodaljšanju iz odstavka 2 ali prekinitvi iz odstavka 3.

Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve, en dos ejemplares en las lenguas alemana, danesa, española, finesa, francesa, griega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa y sueca, siendo cada uno de estos textos igualmente auténtico.

Udfærdiget i Luxembourg, den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfemsi to eksemplarer på dansk, engelsk, finsk, fransk, græsk, italiensk, nederlandsk, portugisisk, spansk, svensk og tysk, idet hver af disse tekster har samme gyldighed.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig in zweifacher Ausfertigung in dänischer, deutscher, englischer, finnischer, französischer, griechischer, italienischer, niederländischer, portugiesischer, spanischer und schwedischer Sprache, wobei jeder dieser Wortlaute gleichermaßen verbindlich ist.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα, σε δύο ατνίτυπα στην αγγλική, γαλλική, γερμανική, δανική, ελληνική, ισπανική, ιταλική, ολλανδική, πορτογαλική, σουηδική και φινλανδική γλώσσα, όλα δε τα κείμενα αυτά είναι εξίσου αυθεντικά.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine, in duplicate in the Spanish, Danish, German, Greek, English, French, Italian, Dutch, Portuguese, Finnish and Swedish languages, each text being equally authentic.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf, en double exemplaire, en langues allemande, anglaise, danoise, espagnole, finnoise, française, grecque, italienne, néerlandaise, portugaise et suédoise, chacun de ces textes faisant également foi.

Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove, in duplice esemplare, in lingua danese, finnica, francese, greca, inglese, italiana, olandese, portoghese, spagnola, svedese e tedesca. Ciascuna delle versioni linguistiche fa parimenti fede.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig, in twevoud, in de Deense, de Duitse, de Engelse, de Finse, de Franse, de Griekse, de Italiaanse, de Nederlandse, de Portugese, de Spaanse en de Zweedse taal, zijnde alle talen gelijkelijk authentiek.

Feito no Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove, em dois exemplares, nas línguas alemã, dinamarquesa, espanhola, finlandesa, francesa, grega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa e sueca, fazendo igualmente fé qualquer dos textos.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän kahtena kappaleena englannin, espanjan, hollannin, italian, kreikan, portugalin, ranskan, ruotsin, saksan, suomen ja tanskan kielellä, ja jokainen teksti on yhtä todistusvoimainen.

Utfärdat i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio i två exemplar på det danska, engelska, finska, franska, grekiska, italienska, nederländska, portugisiska, spanska, svenska och tyska språket, vilka samtliga texter är giltiga.

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

signatory

signatory

Por la Confederación Suiza

For Det Schweiziske Edsforbund

Für der Schweizerischen Eidgenossenschaft

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

Pela Confederação Suíça

Sveitsin valaliiton puolesta

På Schweiziska Edsförbundets vägnar

signatory

signatory

VSEBINA



 

 

 

 

PRILOGA 1:

Koncesije Švice

PRILOGA 2:

Koncesije Skupnosti

PRILOGA 3:

Koncesije za sire

Dodatek 1:

Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost

Dodatek 2:

Koncesije, ki jih dodeljuje Švica

Dodatek 3:

Seznam imen za sir „Italico“, ki se lahko uvaža v Švico

Dodatek 4:

Opisi sirov

PRILOGA 4

o zdravju rastlin

Dodatek 1:

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti

Dodatek 2:

Zakonodaje

Dodatek 3:

Organi, ki jim je na zahtevo treba predložiti seznam uradnih organov, ki so odgovorni za pripravo potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin

Dodatek 4:

Območja iz člena 4 in posebne zahteve, povezane z njimi

Dodatek 5:

Izmenjava informacij

PRILOGA 5

o krmi za živali

Dodatek 1

 

Dodatek 2:

Seznam zakonskih predpisov iz člena 9

PRILOGA 6

o semenih

Dodatek 1:

Zakonodaja

Dodatek 2:

Inšpekcijski in certifikacijski organi za semena

Dodatek 3:

Odstopanja Skupnosti, ki jih dopušča Švica

Dodatek 4:

Seznam tretjih držav

PRILOGA 7

o trgovini s proizvodi vinskega sektorja

Dodatek 1:

Proizvodi vinskega sektorja iz člena 2

Dodatek 2:

Posebne določbe iz člena 3(a) in (b)

Dodatek 3:

Seznam aktov in tehničnih določb iz člena 4 v zvezi s proizvodi vinskega sektorja

Dodatek 4:

Zaščitena imena iz člena 5

Dodatek 5:

Pogoji iz člena 8(9) in člena 25(1)(b)

PRILOGA 8

o vzajemnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina

Dodatek 1:

Geografske označbe za žgane pijače iz evropske unije

Dodatek 2:

Zaščitena imena žganih pijač s poreklom iz švice

Dodatek 3:

Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Skupnosti

Dodatek 4:

Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Švice

Dodatek 5:

Seznam aktov iz člena 2 v zvezi z žganimi pijačami, aromatiziranimi pijačami na osnovi vina in aromatiziranimi pijačami

PRILOGA 9

o ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih

Dodatek 1

 

Appendix 2:

Implementing rules

PRILOGA 10

O priznavanju preverjanj skladnosti za sveže sadje in zelenjavo, za katera veljajo tržni standardi

Dodatek 1:

Švicarski inšpekcijski organi, pooblaščeni za izdajanje potrdil o skladnosti iz člena 3 priloge 10

Dodatek 2

 

PRILOGA 11

o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi

Dodatek 1:

Kontrolni ukrepi/prijavljanje bolezni

Dodatek 2:

Zdravje živali: trgovina in dajanje na trg

Dodatek 3:

Uvoz živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav

Dodatek 4:

Zootehniške določbe, vključno s tistimi, ki urejajo uvoz iz tretjih držav

Dodatek 5:

Žive živali, seme, jajčne celice in zarodki: mejne kontrole in pristojbine

Dodatek 6:

Živalski proizvodi

Dodatek 7:

Pristojni organi

Dodatek 8:

Prilagajanje regionalnim pogojem

Dodatek 9:

Smernice o postopkih za izvajanje revizij

Dodatek 10:

Živalski proizvodi: mejne kontrole in pristojbine

Dodatek 11:

Kontaktne točke

PRILOGA 12

o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila

Dodatek 1:

Seznam geografskih označb, ki jih je druga pogodbenica zaščitila

Dodatek 2:

Zakonodaja pogodbenic

▼M12

PRILOGA 1

Koncesije Švice

Švica podeli za proizvode s poreklom iz Skupnosti, ki so navedeni v tabeli, naslednje tarifne koncesije, če je to primerno, pri čemer se upoštevajo določene letne količine:



Tarifna številka Švice

Poimenovanje

Veljavne carinske dajatve

(FS/100 kg bruto)

Letna količina v neto teži

(tone)

0101 90 95

Živi konji (razen živali za razmnoževanje čistih pasem in živali za zakol) (število glav)

0

100 glav

0204 50 10

Meso, kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

40

100

0207 14 81

Prsi domačih petelinov in kokoši, zamrznjene

15

2 100

0207 14 91

Kosi in užitni klavnični odpadki domačih petelinov in kokoši, vključno z jetri (razen prsi), zamrznjeni

15

1 200

0207 27 81

Prsi domačih puranov in pur, zamrznjene

15

800

0207 27 91

Kosi in užitni klavnični odpadki domačih puranov in pur, vključno z jetri (razen prsi), zamrznjeni

15

600

0207 33 11

Domače race, nerazrezane, v kosu, zamrznjene

15

700

0207 34 00

Jetra domačih rac, gosi ali pegatk, sveža ali ohlajena

9,5

20

0207 36 91

Kosi in užitni klavnični odpadki domačih rac, gosi ali pegatk, zamrznjeni (razen jeter)

15

100

0208 10 00

Meso in užitni odpadki kuncev ali zajcev, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

11

1 700

0208 90 10

Meso in užitni klavnični odpadki divjadi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni (razen mesa in odpadkov zajcev ter divjih svinj)

0

100

ex 0210 11 91

Šunke in njihovi kosi deli, s kostmi (razen divjih svinj), nasoljeni ali v slanici, sušeni ali dimljeni

oproščeno

1 000  (1)

ex 0210 19 91

Kos brezkostnega zrezka, v slanici in dimljen

oproščeno

0210 20 10

Posušeno goveje meso

oproščeno

200  (2)

ex 0407 00 10

Užitna ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

47

150

ex 0409 00 00

Naravni akacijev med

8

200

ex 0409 00 00

Drugi naravni med (razen akacijevega)

26

50

0602 10 00

Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči

oproščeno

neomejeno

 

Rastline v obliki podlag pečkatega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem):

oproščeno

 (3)

0602 20 11

—  cepljene, z golimi koreninami

0602 20 19

—  cepljene, s koreninsko grudo

0602 20 21

—  necepljene, z golimi koreninami

0602 20 29

—  necepljene, s koreninsko grudo

 

Rastline v obliki podlag koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem):

oproščeno

 (3)

0602 20 31

—  cepljene, z golimi koreninami

0602 20 39

—  cepljene, s koreninsko grudo

0602 20 41

—  necepljene, z golimi koreninami

0602 20 49

—  necepljene, s koreninsko grudo

 

Druge rastline, razen v obliki podlag pečkatega ali koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem), ki rodijo užitno sadje:

oproščeno

neomejeno

0602 20 51

—  z golimi koreninami

0602 20 59

—  razen z golimi koreninami

 

Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje, z golimi koreninami:

oproščeno

 (3)

0602 20 71

—  vrste, ki rodijo pečkato sadje

0602 20 72

—  vrste, ki rodijo koščičasto sadje

0602 20 79

—  razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje

oproščeno

neomejeno

 

Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje, s koreninsko grudo:

oproščeno

 (3)

0602 20 81

—  vrste, ki rodijo pečkato sadje

0602 20 82

—  vrste, ki rodijo koščičasto sadje

0602 20 89

—  razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje

oproščeno

neomejeno

0602 30 00

Rododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni

oproščeno

neomejeno

 

Vrtnice, cepljene ali necepljene:

oproščeno

neomejeno

0602 40 10

—  divje vrtnice in stebla divjih vrtnic

 

—  razen divjih vrtnic ali stebla divjih vrtnic:

0602 40 91

—  z golimi koreninami

0602 40 99

—  razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo

 

Rastline (iz sejancev ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem) kulturnih vrst, gobji micelij:

oproščeno

neomejeno

0602 90 11

—  sadike zelenjave in umetna trava

0602 90 12

—  gobji micelij

0602 90 19

—  razen sadik zelenjave, umetne trave ali gobjih micelijev

 

Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami):

oproščeno

neomejeno

0602 90 91

—  z golimi koreninami

0602 90 99

—  razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo

0603 11 10

Rezane vrtnice, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra

oproščeno

1 000

0603 12 10

Rezani nageljni, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra

0603 13 10

Rezane orhideje, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra

0603 14 10

Rezane krizanteme, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra

 

Rezano cvetje in cvetni brsti (razen nageljnov in vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra:

0603 19 11

—  oleseneli

0603 19 19

—  razen olesenelih

0603 12 30

Rezani nageljni, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila

oproščeno

neomejeno

0603 13 30

Rezane orhideje, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 26. oktobra do 30. aprila

0603 14 30

Rezane krizanteme, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 26. oktobra do 30. aprila

0603 19 30

Rezani tulipani, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila

 

Rezano cvetje in cvetni brsti (razen nageljnov in vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila

oproščeno

neomejeno

0603 19 31

—  oleseneli

0603 19 39

—  razen olesenelih

 

Paradižnik, svež ali ohlajen:

oproščeno

10 000

 

—  češnjev paradižnik:

0702 00 10

—  od 21. oktobra do 30. aprila

 

—  paradižnik Peretti (podaljšana oblika):

0702 00 20

—  od 21. oktobra do 30. aprila

 

—  drug paradižnik, s premerom 80 mm ali več (mesnati paradižnik):

0702 00 30

—  od 21. oktobra do 30. aprila

 

—  drugi:

0702 00 90

—  od 21. oktobra do 30. aprila

 

Solata ledenka brez zunanjih listov:

oproščeno

2 000

0705 11 11

—  od 1. januarja do konca februarja

 

Radič za siljenje, svež ali ohlajen:

oproščeno

2 000

0705 21 10

—  od 21. maja do 30. septembra

0707 00 10

Kumare za solato, od 21. oktobra do 14. aprila

5

200

0707 00 30

Kumare za vlaganje, dolžine od 6 do 12 cm, sveže ali ohlajene, od 21. oktobra do 14. aprila

5

100

0707 00 31

Kumare za shranjevanje, dolžine od 6 do 12 cm, sveže ali ohlajene, od 15. aprila do 20. oktobra

5

2 100

0707 00 50

Kumarice, sveže ali ohlajene

3,5

800

 

Jajčevci, sveži ali ohlajeni:

oproščeno

1 000

0709 30 10

—  od 16. oktobra do 31. maja

0709 51 00

0709 59 00

Gobe, sveže ali ohlajene, iz rodu Agaricus ali druge, razen gomoljik

oproščeno

neomejeno

 

Sladka paprika, sveža ali ohlajena:

2,5

neomejeno

0709 60 11

—  od 1. novembra do 31. marca

0709 60 12

Sladka paprika, sveža ali ohlajena, od 1. aprila do 31. oktobra

5

1 300

 

Bučke (vključno z bučnimi cvetovi), sveže ali ohlajene:

oproščeno

2 000

0709 90 50

—  od 31. oktobra do 19. aprila

ex 0710 80 90

Gobe, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene

oproščeno

neomejeno

0711 90 90

Vrtnine in mešanice vrtnin, začasno konzervirane (na primer z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo

0

150

0712 20 00

Čebula, suha, tudi narezana na koščke ali na rezine, dobro zmleta ali zdrobljena, toda ne drugače pripravljena

0

100

0713 10 11

Grah (Pisum sativum), suh, oluščen, s celimi zrni, neobdelan, primeren za prehrano živali

popust 0,9 za uporabljeno dajatev

1 000

0713 10 19

Grah (Pisum sativum), suh, oluščen, s celimi zrni, neobdelan (razen graha za prehrano živali, za tehnično rabo ali za izdelavo piva)

0

1 000

 

Lešniki (Corylus spp.), sveži ali suhi:

oproščeno

neomejeno

0802 21 90

—  neoluščeni, razen tistih za prehrano živali ali za izdelavo olja

0802 22 90

—  oluščeni, razen tistih za prehrano živali ali za izdelavo olja

0802 32 90

Orehi

oproščeno

100

ex 0802 90 90

Pinjole, sveže ali suhe

oproščeno

neomejeno

0805 10 00

Pomaranče, sveže ali suhe

oproščeno

neomejeno

0805 20 00

Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satusma); klementine, mandarine wilking in drugi podobni hibridi agrumov, sveži ali suhi

oproščeno

neomejeno

0807 11 00

Lubenice, sveže

oproščeno

neomejeno

0807 19 00

Melone, sveže, razen lubenic

oproščeno

neomejeno

 

Marelice, sveže, v odprti embalaži:

oproščeno

2 100

0809 10 11

—  od 1. septembra do 30. junija

 

drugače pakirane:

0809 10 91

—  od 1. septembra do 30. junija

0809 40 13

Slive, sveže, v odprti embalaži, od 1. julija do 30. septembra

0

600

0810 10 10

Jagode, sveže, od 1. septembra do 14. maja

oproščeno

10 000

0810 10 11

Jagode, sveže, od 15. maja do 31. avgusta

0

200

0810 20 11

Maline, sveže, od 1. junija do 14. septembra

0

250

0810 50 00

Kivi, svež

oproščeno

neomejeno

ex 0811 10 00

Jagode, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, nepakirane za prodajo v trgovinah na drobno, namenjene za industrijsko uporabo

10

1 000

ex 0811 20 90

Maline, robide, murve, rubus ursinus, črni, beli in rdeči ribez ter kosmulje, nekuhani ali kuhani v vodi ali sopari, zamrznjeni, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, nepakirani za prodajo v trgovinah na drobno, namenjeni za industrijsko uporabo

10

1 200

0811 90 10

Borovnice, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili

0

200

0811 90 90

Užitno sadje, nekuhano ali kuhano v vodi ali sopari, zamrznjeno, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili (razen jagod, malin, robid, murv, rubus ursinus, črnega, belega in rdečega ribeza ter kosmulj, borovnic in tropskega sadja)

0

1 000

0904 20 90

Paprika iz rodu Capiscum ali rodu Pimenta, posušena, dobro zmleta ali zdrobljena, obdelana

0

150

0910 20 00

Žafran

oproščeno

neomejeno

1001 90 60

Pšenica in mešano žito (razen trde pšenice), denaturirana, za prehrano živali

popust 0,6 za uporabljeno dajatev

50 000

1005 90 30

Koruza za prehrano živali

popust 0,5 za uporabljeno dajatev

13 000

 

Oljčno olje, deviško, razen za prehrano živali:

 

 

1509 10 91

—  v steklenih kozarcih s prostornino manj kot 2 litra

60,60  (4)

neomejeno

1509 10 99

—  v steklenih kozarcih s prostornino več kot 2 litra ali v drugih posodah

86,70  (4)

neomejeno

 

Oljčno olje in njegove frakcije, tudi rafinirano, toda kemijsko nespremenjeno, razen tistega za prehrano živali:

 

 

1509 90 91

—  v steklenih kozarcih s prostornino manj kot 2 litra

60,60  (4)

neomejeno

1509 90 99

—  v steklenih kozarcih s prostornino več kot 2 litra ali v drugih posodah

86,70  (4)

neomejeno

ex 0210 19 91

Šunke, v slanici, brez kosti, v mehurju ali v umetnem črevu

oproščeno

3 715

ex 0210 19 91

Kos brezkostnega zrezka, dimljen

1601 00 11

1601 00 21

Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov: iz živali, s tarifnimi številkami od 0101 do 0104 , razen divjih svinj

ex 0210 19 91

ex 1602 49 10

Svinjski vrat, sušen na zraku, začinjen ali ne, cel, v kosih ali narezan na tanke rezine

 

Paradižnik, cel ali v kosih, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini:

 

 

2002 10 10

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

2,50

neomejeno

2002 10 20

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

4,50

neomejeno

 

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celega paradižnika in paradižnika v kosih:

oproščeno

neomejeno

2002 90 10

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

2002 90 21

Paradižnikova pulpa, mezga ali koncentrat, v hermetično zaprtih posodah, z več kot 25 % suhe snovi in ki so sestavljeni iz paradižnika in vode, lahko so dodane tudi sol ali začimbe, v posodah s prostornino manj kot 5 kg

oproščeno

neomejeno

2002 90 29

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celega paradižnika in paradižnika v kosih in razen paradižnikove pulpe, mezge ali koncentrata:

— v posodah s prostornino manj kot 5 kg

oproščeno

neomejeno

2003 10 00

Gobe iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini

0

1 700

 

Artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 :

 

 

ex 2004 90 18

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

17,5

neomejeno

ex 2004 90 49

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

24,5

neomejeno

 

Beluši, pripravljeni ali konzervirani drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjeni, nezamrznjeni, razen proizvodov s št. 2006 :

oproščeno

neomejeno

2005 60 10

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

2005 60 90

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

 

Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot s kisom ali z ocetno kislino, nezamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 :

oproščeno

neomejeno

2005 70 10

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

2005 70 90

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

 

Kapre in artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 :

 

 

ex 2005 99 11

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

17,5

neomejeno

ex 2005 99 41

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

24,5

neomejeno

2008 30 90

Agrumi, pripravljeni ali konzervirani drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključeni ali določeni drugje

oproščeno

neomejeno

2008 50 10

Marelična kaša, pripravljena ali konzervirana drugače, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki ni vključena ali določena drugje

10

neomejeno

2008 50 90

Marelice, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje

15

neomejeno

2008 70 10

Breskova kaša, pripravljena ali konzervirana drugače, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki ni vključena ali določena drugje

oproščeno

neomejeno

2008 70 90

Breskve, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje

oproščeno

neomejeno

 

Sok iz vseh drugih agrumov, razen iz pomaranč ali grenivk, nefermentiran, brez dodanega alkohola:

 

 

ex 2009 39 19

—  brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, koncentrat

6

neomejeno

ex 2009 39 20

—  z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili, koncentrat

14

neomejeno

 

Sladko vino, specialitete in mistela v posodah:

 

 

2204 21 50

—  s prostornino manj kot 2 litra (5)

8,5

neomejeno

2204 29 50

—  s prostornino več kot 2 litra (5)

8,5

neomejeno

ex 2204 21 50

Portovec, v posodah s prostornino manj kot 2 litra, kot je opisano v (6)

oproščeno

1 000 hl

ex 2204 21 21

Retsina (grško belo vino) v posodah s prostornino manj kot 2 litra, kot je opisano v (7)

oproščeno

500 hl

 

Retsina (grško belo vino) v posodah s prostornino več kot 2 litra, kot je opisano v (7), z alkoholno močjo:

ex 2204 29 21

—  več kot 13 vol %

ex 2204 29 22

—  manj kot 13 vol %

(1)   Vključno s 480 t šunke iz Parme in San Daniela, po izmenjavi pisem med Švico in Skupnostjo z dne 25. januarja 1972.

(2)   Vključno s 170 t iz Bresaola, po izmenjavi pisem med Švico in Skupnostjo z dne 25. januarja 1972.

(3)   Za katere velja skupna letna kvota 60 000 rastlin.

(4)   Vključno s prispevki v jamstveni sklad za obvezno zalogo.

(5)   Zajema samo proizvode, določene v Prilogi 7 Sporazuma.

(6)   Opis: „Portovec“ pomeni kvalitetno vino, pridelano v določeni portugalski regiji (Oporto) s tem imenom v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999.

(7)   Opis: „Retsina“ pomeni namizno vino v skladu z določbami Skupnosti iz točke A.2 Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1493/1999.

PRILOGA 2

Koncesije Skupnosti

Skupnost podeli za proizvode s poreklom iz Švice, ki so navedeni v tabeli, naslednje tarifne koncesije, če je to primerno, pri čemer se upoštevajo določene letne količine



Oznaka KN

Poimenovanje

Veljavne carinske dajatve

(EUR/100 kg neto)

Letna količina v neto teži

(tone)

0102 90 41

0102 90 49

0102 90 51

0102 90 59

0102 90 61

0102 90 69

0102 90 71

0102 90 79

Žive goveje živali s težo, ki presega 160 kg

0

4 600 glav

ex 0210 20 90

Suho goveje meso, brez kosti, posušeno

oproščeno

1 200

ex 0401 30

Smetana, ki vsebuje več kot 6 % maščob

oproščeno

2 000

0403 10

Jogurt

0402 29 11

ex 0404 90 83

Posebne vrste mleka za dojenčke, v nepredušno zaprtih posodah z neto vsebino, ki ne presega 500 g in vsebuje nad 10 % maščob (1)

43,8

neomejeno

0602

Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami), podtaknjenci in cepiči, gobji micelij

oproščeno

neomejeno

0603 11 00

0603 12 00

0603 13 00

0603 14 00

0603 19

Rezano cvetje in cvetni brsti, narezani, za šopke ali za okras, sveži

oproščeno

neomejeno

0701 10 00

Semenski krompir, svež ali ohlajen

oproščeno

4 000

0702 00 00

Paradižnik, svež ali ohlajeni

oproščeno (2)

1 000

0703 10 19

0703 90 00

Čebula, razen semenske čebule, por in druge čebulnice, sveži ali ohlajeni

oproščeno

5 000

0704 10 00

0704 90

Zelje, cvetača, kolerabica, ohrovt in druge užitne kapusnice iz rodu Brassica, razen brstičnega ohrovta, sveži ali ohlajeni

oproščeno

5 500

0705

Solata (Lactuca sativa) in radič (Chicorium spp.), sveža ali ohlajena

oproščeno

3 000

0706 10 00

Korenje in repa, sveža ali ohlajena

oproščeno

5 000

0706 90 10

0706 90 90

Rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, razen hrena (Cochlearia armoracia), sveži ali ohlajeni

oproščeno

3 000

0707 00 05

Kumare, sveže ali ohlajene

oproščeno (2)

1 000

0708 20 00

Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), svež ali ohlajen

oproščeno

1 000

0709 30 00

Jajčevci, sveži ali ohlajeni

oproščeno

500

0709 40 00

Zelena, razen gomoljne zelene, sveža ali ohlajena

oproščeno

500

0709 51 00

0709 59

Gobe in gomoljike, sveže ali ohlajene

oproščeno

neomejeno

0709 70 00

Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda, sveža ali ohlajena

oproščeno

1 000

0709 90 10

Solatna zelenjava, razen solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena

oproščeno

1 000

0709 90 20

Blitva in kardij

oproščeno

300

0709 90 50

Koromač, svež ali ohlajen

oproščeno

1 000

0709 90 70

Bučke, sveže ali ohlajene

oproščeno (2)

1 000

0709 90 90

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene

oproščeno

1 000

0710 80 61

0710 80 69

Gobe, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene

oproščeno

neomejeno

0712 90

Suha zelenjava, lahko tudi narezana na koščke ali rezine, dobro zmleta ali zdrobljena, pripravljena lahko tudi iz predhodno kuhane zelenjave, toda ne drugače pripravljena, razen čebule, gob in gomoljik

oproščeno

neomejeno

ex 0808 10 80

Jabolka, razen jabolk za mošt, sveža

oproščeno (2)

3 000

0808 20

Hruške in kutine, sveže

oproščeno (2)

3 000

0809 10 00

Marelice, sveže

oproščeno (2)

500

0809 20 95

Češnje, razen višenj (Prunus cerasus), sveže

oproščeno (2)

1 500  (2)

0809 40

Slive in trnulje, sveže

oproščeno (2)

1 000

0810 10 00

Jagode

oproščeno

200

0810 20 10

Maline, sveže

oproščeno

100

0810 20 90

Robidnice, murve in rubus ursinus, sveže

oproščeno

100

1106 30 10

Moka, zdrob in prah iz banan

oproščeno

5

1106 30 90

Moka, zdrob in prah iz drugega sadja v poglavju 8

oproščeno

neomejeno

ex 0210 19 50

Šunke, v slanici, brez kosti, v mehurju ali v umetnem črevu

oproščeno

1 900

ex 0210 19 81

Kos brezkostnega zrezka, dimljen

ex 1601 00

Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov:iz živali, s tarifnimi številkami od 0101 do 0104 , razen divjih svinj

ex 0210 19 81

ex 1602 49 19

Svinjski vrat, sušen na zraku, začinjen ali ne, cel, v kosih ali narezan na tanke rezine

ex 2002 90 91

ex 2002 90 99

Paradižnik v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

2003 90 00

Gobe, razen iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini

oproščeno

neomejeno

0710 10 00

Krompir, nekuhan ali kuhan v vodi ali sopari, zamrznjen

oproščeno

3 000

2004 10 10

2004 10 99

Krompir, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjen, razen proizvodov s št. 2006 , z izjemo moke, zdroba ali kosmičev

2005 20 80

Krompir, pripravljen in konzerviran drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, nezamrznjen, razen proizvodov s št. 2006 , razen pripravkov v obliki moke, zdroba, kosmičev in pripravkov, ki so narezani na tanke rezine, ocvrti, soljeni ali aromatizirani, v hermetično zaprti embalaži, primerni za takojšnjo uporabo

ex 2005 91 00

ex 2005 99

Proizvodi v prahu, pripravljeni iz zelenjave ali zelenjavne mešanice, z dodanim sladkorjem ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 30

Agrumi v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 40

Hruške v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 50

Marelice v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

2008 60

Češnje, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje

oproščeno

500

ex 0811 90 19

ex 0811 90 39

Češnje, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili

0811 90 80

Češnje, razen višenj, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili

ex 2008 70

Breskve v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 80

Jagode v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 99

Drugo sadje v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2009 19

Pomarančni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja in drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 21 00

ex 2009 29

Sok grenivke v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 31

ex 2009 39

Sok v prahu iz vseh drugih vrst agrumov, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 41

ex 2009 49

Ananasov sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 71

ex 2009 79

Jabolčni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 80

Sok v prahu iz vseh drugih vrst sadja ali zelenjave, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

(1)   Za potrebe tega podnaslova pomeni „posebno mleko za dojenčke“ proizvode, ki ne vsebujejo patogenih in strupenih klic ter ki vsebujejo manj kot 10 000 revivifiabilnih aerobnih bakterij in manj kot dve koliformni bakteriji na gram.

(2)   Če je to primerno, se mora uporabiti posebna dajatev in ne minimalna dajatev.

(3)   Vključno s 1 000  t po izmenjavi pisem z dne 14. julija 1986.

(4)   Glej Skupno deklaracijo o tarifnih uvrstitvah zelenjave v prahu in sadja v prahu.

▼B

PRILOGA 3

KONCESIJE ZA SIRE

1. Skupnost in Švica se obvezujeta, da bosta postopoma v petih letih od uveljavitve Sporazuma liberalizirali medsebojno trgovino s siri, ki sodijo v tarifno številko 0406 Harmoniziranega sistema.

2. Proces liberalizacije poteka na naslednji način:

(a)  Uvoz v Skupnost

V prvem letu po uveljavitvi Sporazuma Skupnost postopoma ukine ali odpravi carinske stopnje za uvoz sira z izvorom iz Švice, po potrebi v okviru letne količine. Osnovna carinska stopnja in osnovne letne količine za različne vrste sira so navedene v Dodatku 1 k temu.

(i) Skupnost zniža osnovne carinske stopnje, naštete v tabeli v Dodatku 1, za 20 % letno. Prvo znižanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma.

(ii) Skupnost zviša tarifno kvoto v tabeli v Dodatku 1 za 1 250 ton letno; prvo zvišanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma. Trgovanje se popolnoma liberalizira do začetka šestega leta.

(iii) Švica je izvzeta iz zahteve po ohranjanju cen franko meja, določenih v opisu živil, ki so zajeta v tarifni številki 0406 Skupne carinske tarife.

(b)  Izvoz iz Skupnosti

Skupnost ne uporablja izvoznih nadomestil za izvoz tistih sirov v Švico, ki sodijo v tarifno številko 0406 Harmoniziranega sistema.

(c)  Uvoz v Švico

V prvem letu po uveljavitvi Sporazuma Švica postopoma ukine ali odpravi carinske stopnje za uvoz sira z izvorom iz Skupnosti, po potrebi v okviru letne količine. Osnovna carinska stopnja in osnovne letne količine za različne vrste sira so navedene v točki (a) tega Dodatka 2.

(i) Švica zniža osnovne carinske stopnje, naštete v tabeli v Dodatku 2(a), za 20 % letno. Prvo znižanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma.

(ii) Švica zviša vse tarifne kvote, naštete v tabeli v Dodatku 2(a) za 2 500 ton letno. Prvo zvišanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma. Skupnost vsaj štiri mesece pred začetkom vsakega leta opredeli kategorijo oziroma kategorije sirov, za katere bo veljajo omenjeno zvišanje. Trgovina se popolnoma liberalizira do začetka šestega leta.

(d)  Izvoz iz Švice

Prvo leto po uveljavitvi Sporazuma Švica postopoma odpravi izvozne subvencije za pošiljke sirov v Skupnost, in sicer na naslednji način.

(i) Zneski, ki služijo kot osnova za postopno odpravo ( 1 ), se opredelijo v tem Dodatku 2(b).

(ii) Ti osnovni zneski se znižajo na naslednji način:

 eno leto po uveljavitvi Sporazuma za 30 %,

 dve leti po uveljavitvi Sporazuma za 55 %,

 tri leta po uveljavitvi Sporazuma za 80 %,

 štiri leta po uveljavitvi Sporazuma za 90 %,

 pet let po uveljavitvi Sporazuma za 100 %.

3. Skupnost in Švica sprejmeta potrebne ukrepe, da se zagotovi takšna porazdelitev uvoznih dovoljenj, ki zagotavlja reden uvoz ob upoštevanju tržnih zahtev.

4. Skupnost in Švica zagotovita, da koncesije, ki si jih medsebojno dodeljujeta, ne spodkopavajo drugi ukrepi, ki vplivajo na uvoze in izvoze.

5. Če bi razvoj cen in/ali uvozov povzročil motnje na trgu ene ali druge pogodbenice, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice v okviru Odbora čim prej skličejo posvetovanja, opredeljena v členu 6, da se poiščejo ustrezne rešitve. V povezavi s tem pogodbenici soglašata, da si bosta občasno izmenjali informacije o cenah in vse druge pomembne informacije o trgu doma proizvedenih in uvoženih sirov.

Dodatek 1

Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost



Uvoz v Skupnost

Oznaka KN

Poimenovanje

Osnovna carinska stopnja

(EUR/100 kg neto)

Osnovna letna količina

(ton)

ex 0406 20

Sir, nariban ali v prahu, z vsebnostjo vode do 400 g/kg sira

Prosto

neomejeno

0406 30

Sir, topljen

Prosto

neomejeno

0406 90 02

0406 90 03

0406 90 04

0406 90 05

0406 90 06

0406 90 13

0406 90 15

0406 90 17

Ementalec, grojer, sbrinz, bergkase in appenzell

6,58

neomejeno

0406 90 18

Fromage fribourgeois, Vacherin mont d'Or in Tete de Moine

Prosto

neomejeno

0406 90 19

Zeliščni sir glarus (znan kot schabziger)

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 87

Fromage des Grisons

Prosto

neomejeno

0406 90 25

Tilsit

Prosto

neomejeno

ex  04 06

Siri, razen zgoraj naštetih

Prosto

3000

(1)    Sinonim: Vacherin fribourgeois.

Dodatek 2

Koncesije, ki jih dodeljuje Švica

(a)   Uvoz v Švico



Številka švicarske carinske tarife

Poimenovanje

Osnovna carinska stopnja

(EUR/100 kg bruto mase)

Osnovna letna količina

(ton)

0406 10 10

Maskarpone in Ricotta Romana, ki ustrezata seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

neomejeno

ex 0406 20

Sir, nariban ali v prahu, z vsebnostjo vode do 400 g/kg sira

Prosto

neomejeno

0406 40

-  Sir Danish Blue, gorgonzola in roquefort, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

-  Roquefort, ki ne ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, z dokazilom o izvoru

- Sir z modrimi plesnimi, razen sira Danish blue, gorgonzola in roquefort

Prosto

neomejeno

0406 90 11

Brie, camembert, crescenza, italico, font l'eveque, reblochon, robbiola in stracchino, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 19

Feta, kakor je opisan v Dodatku 4

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 19

Beli sir iz ovčjega mleka, v slanici, kakor je opisan v Dodatku 4

Prosto

neomejeno

0406 90 21

Zeliščni sir z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi

Prosto

neomejeno

0406 90 31

0406 90 39

Caciocavallo, canestrato (pecorino siciliano), aostaler fontina, parmigiano reggiano, grana padano, pecorino (pecorino romano, fiore sardo, druge vrste sira pecorino) in provolone, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

neomejeno

0406 90 51

0406 90 59

-  Asiago, bitto, bra, fontal, montasio, saint-paulin (port salut) in saint-nectaire, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

5000

ex 0406 90 91

- Siri vrste raclette, kakor so opisani v Dodatku 4

0406 90 60

Carnal, ki ustrezata seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 91

ex 0406 90 99

Manchego, idiazabal in roncal, kakor so opisani v Dodatku 4

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 99

Parmigiano reggiano in grana padano, kosi, z ali brez skorje, ki imajo na embalaži vsaj ime sira, vsebnost maščobe, ime pakirnice in državo proizvodnje, z vsebnostjo maščobe 32 % ali več v suhi snovi,

Parmigiano reggiano: z vsebnostjo vode do 32 %,

Grana padano: z vsebnostjo vode do 33,2 %

Prosto

neomejeno

ex 0406 10 90

Sir vrste mozzarella, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

500

ex 0406 90 91

ex 0406 90 99

Sir vrste provolone, ki ne ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protkolu, z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi

Prosto

500

ex  04 06

Trdi in srednje trdi siri, razen zgoraj naštetih, z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi

Prosto

5000

ex  04 06

Siri, razen zgoraj naštetih

Prosto

1000

0406 10 20

Mozzarella, ki ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, v konzervirni tekočini, po opisu v Dodatku 4 (2)

185

neomejeno

0406 30

Topljeni sir, razen naribanega ali v prahu

180,55

neomejeno

0406 90 51

Asiago, bitto, fontal, saint-paulin (port salut) in saint-nectaire, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, zunaj letne kvote 5 000 t

289

neomejeno

0406 90 91

Drugi srednje trdi siri z vsebnostjo vode v nemaščobni snovi najmanj 54 % in največ 65 %

315

neomejeno

(1)   Imena mehkih sirov „Italico“, odobrenih za uvoz v Švico, so našteta v Dodatku 3.

(2)   V primeru mozzarelle brez konzervirne tekočine, ki ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, je veljavna carinska stopnja konvencionalna stopnja na seznamu LIX.

(b)   Izvoz iz Švice

Osnovni zneski, na katere se nanaša točka 2(d) te priloge, se določijo na naslednji način:



Številka švicarske carinske tarife

Poimenovanje

Najvišja (1) izvozna podpora (2)

(CHF/100 kg neto)

0406 30

Topljeni sir, razen naribanega ali v prahu

0

0406 20

Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst

0

prej 0406 90 19

Vacherin Mont d'Or

204

0406 90 21

Zeliščni sir glarus

139

prej 0406 90 99

Ementalec

343

prej 0406 90 91

Fromage fribourgeois (Vacherin fribourgeois)

259

prej 0406 90 91

Fromage des Grisons

259

prej 0406 90 91

Tilsit

113

prej 0406 90 91

Tete de Moine

259

prej 0406 90 91

Appenzell

274

prej 04069091

prej 04069099

Bergkäse

343

prej 0406 90 99

Grojer

343

prej 0406 90 99

Sbrinz

384

prej 0406

Siri, razen zgoraj naštetih

 

- sveži siri in mehki siri

219

- srednje trdi siri

274

- trdi in zelo trdi siri

343

(1)   Do popolne liberalizacije, razen sirov iz tarifne številke 0406 90 01 , namenjenih za predelavo in uvoženih v Skupnost na podlagi režimov minimalnega pristopa.

(2)   Vključno s količinami vseh drugih ukrepov z enakovrednim učinkom.

Dodatek 3

Seznam imen za sir „Italico“, ki se lahko uvaža v Švico

Bel Piano Lombardo

Stella Alpina

Cerriolo

Italcolombo

Tre Stelle

Cacio Giocondo

Il Lombardo

Stella d'Oro

Bel Mondo

Bick

Pastorella Cacio Reale

Valsesia

Casoni Lombardi

Formaggio Margherita

Formaggio Bel Paese

Monte Bianco

Metropoli

L'Insuperabile

Universal

Fior d'Alpe

Alpestre

Primavera

Italico Milcosa

Caciotto Milcosa

Italia

Reale

La Lombarda

Codogno

Il Novarese

Mondo Piccolo

Bel Paesino

Primula Gioconda

Alfiere

Costino

Montagnino

Lombardo

Lagoblu

Imperiale

Antica Torta Cascina S. Anna

Torta Campagnola

Martesana

Caciotta Casalpiano

Dodatek 4

Opisi sirov

Spodaj našteti siri so upravičeni do konvencionalne carinske stopnje, samo če ustrezajo spodnjemu opisu, če imajo določene značilne lastnosti in če se uvažajo pod ustreznim imenom.



1.  Feta

Ime

Feta

Območja proizvodnje

Trakija, Makedonija, Tesalija, Epir, celinska Grčija, Peleponez in Lezbos (Grčija)

Oblika in velikost

Kocke ali pravokotni kosi različnih oblik

Lastnosti

Mehek sir brez skorje; bel, mehek, ampak kompaktne in rahlo krhke konsistence, z rahlim kislo in slano pikantnim okusom; proizveden izključno iz ovčjega mleka ali z dodatkom do 30 % kozjega mleka, ki zori vsaj dva meseca

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 43 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 44 %

2.  Beli sir iz ovčjega mleka, v slanici

Opis

Beli sir iz ovčjega mleka, država izvora, v slanici, proizveden izključno iz ovčjega mleka, ali

Beli sir iz ovčjega mleka, država izvora, v slanici, proizveden iz ovčjega in kozjega mleka

Območje proizvodnje

Države članice Evropske unije

Oblika in velikost

Kocke ali pravokotni kosi različnih oblik

Lastnosti

Mehek sir brez skorje; bel, mehek, ampak kompaktne in rahlo krhke konsistence, z rahlim kislo in slano pikantnim okusom. Proizveden izključno iz ovčjega mleka ali z dodatkom do 10 % kozjega mleka, ki zori vsaj dva meseca.

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 43 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 44 %

Sir je upravičen do konvencionalne carinske stopnje, samo če je na embalaži vsakega kosa naveden polni naslov proizvajalca in izjava, da je bil sir proizveden izključno iz ovčjega mleka, po potrebi z dodatkom kozjega mleka.

3.  Manchego

Ime

Manchego

Območja proizvodnje

Avtonomna skupnost Castile-La Mancha (province Albacete, Ciudad Real, Cuenca in Toledo)

Oblika, velikost in teža sira

Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 7 cm do 12 cm. Premer: 9 cm do 22 cm. Teža vsakega sira: 1 kg do 3,5 kg

Lastnosti

Trda skorja, bledo rumene ali zelenkasto črne barve; trdna, kompaktna konsistenca, bele do rumenkasto slonokoščene barve, po možnosti z majhnimi, neenako razporejenimi luknjami; značilen vonj in okus. Trd ali srednje trd sir, proizveden izključno iz surovega ali pasteriziranega mleka ovc rodu Manchega, sesirjenega med 28 °C in 32 °C za 45 minut do 60 minut v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih; ki zori vsaj 60 dni

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 50 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 55 %

4.  Idiazabal

Ime

Idiazabal

Območja proizvodnje

Province Guipuzcoa, Navarre, Alava in Vizcaya

Oblika, velikost in teža sira

Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 8 cm do 12 cm. Premer: 10 cm do 30 cm. Teža vsakega sira: 1 kg do 3 kg.

Lastnosti

Trda skorja, bledo rumene ali temno rjave barve, kjer je sir dimljen; trdna, kompaktna konsistenca, bele do rumenkasto slonokoščene barve, po možnosti z majhnimi, neenako razporejenimi luknjami; značilen vonj in okus. Sir, proizveden izključno iz surovega mleka ovc rodu Lacha in Carranzana, sesirjenega med 28 °C in 32 °C za 20 minut do 45 minut v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih; ki zori vsaj 60 dni

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 45 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 55 %

5.  Roncal

Ime

Roncal

Območja proizvodnje

dolina Roncal (Navarre)

Oblika, velikost in teža sira

Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 8 cm do 12 cm. Premer in teža sta spremenljiva.

Lastnosti

Trda, zrnata in mastna skorja slamnate barve; trda, kompaktna konsistenca, po videzu porozen, vendar brez lukenj, bele do rumenkasto slonokoščene barve; značilen vonj in okus. Trd in srednje trd sir, proizveden izključno iz ovčjega mleka, sesirjen med 32 °C in 37 °C v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih.

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 50 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 60 %

6.  Siri vrste raclette

Opis

Država izvora, npr. nemški siri vrste raclette ali francoski siri vrste raclette

Območje proizvodnje

Države članice Evropske unije

Oblika, velikost in teža sira

Celi siri ali kosi. Višina: 5,5 cm do 8 cm; premer 28 cm so 42 cm ali širina: 28 cm do 36 cm. Teža vsakega sira: 4,5 kg do 7,5 kg

Lastnosti

Poltrd sir s kompaktno, zlato rumeno do svetlo rjavo skorjo, ki ima lahko sivkaste lise; blag sir, primeren za topljenje, slonokoščene ali rumenkaste barve, kompakten, po možnosti z nekaj luknjami; značilen vonj in okus, od blagega do izrazitega; proizveden iz pasteriziranega, termično obdelanega ali surovega kravjega mleka, sesirjenega z mlečnimi fermenti in drugimi koagulanti. Sesirjeno mleko se stisne; skuta se običajno opere. Zori vsaj osem tednov.

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 45 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 55 %

7.  Mozzarella v tekočini

Sir je upravičen do konvencionalne carinske stopnje, samo če so siri ali kosi sira konzervirani v vodi in hermetično pakirani. Voda mora predstavljati vsaj 25 % skupne mase, vključno s siri ali kosi sirov, raztopino in izvirnim pakiranjem.

PRILOGA 4

O ZDRAVJU RASTLIN

Člen 1

Cilj

►M14  1. ◄   Cilj te priloge je olajšati trgovino med pogodbenicama z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, za katere veljajo ukrepi o zdravju rastlin, ki imajo izvor na ustreznih ozemljih ali so uvoženi iz tretjih držav in našteti v Dodatku I, ki ga sestavi odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

▼M14

2.  Z odstopanjem od člena 1 Sporazuma ta priloga velja za vse rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, naštete v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 1.

▼B

Člen 2

Načela

1.  Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo na področju zaščitnih ukrepov za vnašanje in razmnoževanje škodljivih organizmov preko rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki dajejo enakovredne rezultate, kar zadeva zaščito pred vnašanjem in razmnoževanjem organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, naštete v Dodatku 1, kakor predvideva člen 1. Isto velja tudi za ukrepe o zdravju rastlin, sprejete v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, vnesenimi iz tretjih držav.

2.  Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je našteta v Dodatku 2, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

▼M14

3.  Pogodbenici obojestransko priznavata potne liste za rastline, ki jih izdajajo organizacije, odobrene s strani zadevnih organov. Seznam teh organizacij, ki se redno posodablja, je na voljo pri organih, naštetih v Dodatku 3. Tovrstni potni listi potrjujejo skladnost z zakonodajo, navedeno v Dodatku 2 v skladu z odstavkom 2, in zanje velja, da izpolnjujejo zahteve po dokazilih, določene v navedeni zakonodaji, ki so potrebna za pretok rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v Dodatku 1 v skladu s členom 1, na ozemljih zadevnih pogodbenic.

▼B

4.  Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, našteti v Dodatku 1 v skladu s členom 1, za katere niso predpisani potni listi za rastline, ki se uporabljajo za trgovino na ozemljih obeh pogodbenic, so lahko predmet trgovine med obema pogodbenicama brez kakršnegakoli potnega lista za rastline, vendar jih morajo spremljati drugi dokumenti, ki jih predpisujejo ustrezni zakoni pogodbenic, predvsem dokumenti, ki so sestavni del sistema za odkrivanje izvora teh rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov vse do njihovega izvora.

Člen 3

1.  Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki niso izrecno navedeni v Dodatku 1 v skladu s členom 1 in zanje v drugi pogodbenici ne veljajo ukrepi o zdravju rastlin, so lahko predmet trgovine med njima brez preverjanj dokumentov, identitete ali zdravja rastlin v okviru ukrepov o zdravju rastlin.

2.  Kadar ena od strank namerava sprejeti ukrep o zdravju rastlin za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, na katere se nanaša odstavek 1, obvesti o tem drugo pogodbenico.

3.  Delovna skupina za zdravje rastlin na podlagi člena 10(2) oceni posledice, ki jih imajo na to prilogo vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 2, in predlaga spremembe ustreznih dodatkov.

Člen 4

Regionalne zahteve

1.  Vsaka pogodbenica lahko na podlagi primerljivih meril določi posebne zahteve v zvezi s pretokom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ne glede na njihovo izvor, na območjih svojega ozemlja oziroma za ta območja, kadar to terja položaj zdravja rastlin na teh območjih.

2.  Dodatek 4, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma, opredeli območja iz odstavka 1 in posebne zahteve, ki se nanašajo nanje.

Člen 5

Nadzor pri uvozu

1.  Vsaka pogodbenica izvaja nadzor zdravja rastlin s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja, katerih obseg ne presega določenega deleža pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v Dodatku 1 v skladu s členom 1. Ta delež, ki ga predlaga Delovna skupina za zdravje rastlin in ga določi Odbor, se določi za vsako rastlino, rastlinski proizvod ali drugi predmet v skladu s tveganjem za zdravje rastlin. Na datum uveljavitve te priloge ta delež znaša 10 %.

2.  Na podlagi člena 10(2) te priloge se Odbor, ki deluje na predlog Delovne skupine za zdravje rastlin, lahko odloči za zmanjšanje obsega nadzora iz odstavka 1.

3.  Odstavek 1 in 2 veljata le za nadzor zdravja rastlin pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti med pogodbenicama.

4.  Odstavek 1 in 2 veljata ob upoštevanju člena 11 Sporazuma in člena 6 in 7 te priloge.

Člen 6

Zaščitni ukrepi

Zaščitni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopki iz člena 10(2) Sporazuma.

Člen 7

Odstopanja

1.  Če ena od pogodbenic namerava uporabiti odstopanja v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s celotnim ozemljem druge pogodbenice, slednjo vnaprej obvesti o tem in navede svoje razloge. Brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih odstopanj se pogodbenici čim prej sestaneta na posvetu, da bi poiskali ustrezne rešitve.

2.  Če ena od pogodbenic uporabi odstopanja v zvezi z delom svojega ozemlja ali v zvezi s tretjo državo, vnaprej obvesti drugo pogodbenico o tem in navede svoje razloge. Brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih odstopanj se pogodbenici čim prej sestaneta na posvetu, da bi poiskali ustrezne rešitve.

Člen 8

Skupne kontrole

1.  Vsaka pogodbenica se strinja, da se na zahtevo druge pogodbenice izvedejo skupne kontrole, na podlagi katerih se oceni stanje zdravja rastlin in ukrepe, ki imajo enakovreden učinek, kakor je opisano v členu 2.

2.  „Skupne kontrole“ pomenijo kontrole, ki se opravljajo na meji in s katerimi se preverja, ali pošiljke iz ene ali druge pogodbenice ustrezajo zahtevam o zdravju rastlin.

3.  Takšne kontrole se izvajajo v skladu s postopkom, ki ga sprejme Odbor na predlog Delovne skupine za zdravju rastlin.

Člen 9

Izmenjava informacij

1.  Na podlagi člena 8 Sporazuma si pogodbenici izmenjujeta vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi svojih zakonov, podzakonskih in upravnih aktov, ki jih zajema ta priloga, in obvestila, na katera se nanaša Dodatek 5.

2.  Zaradi enakovredne uporabe podrobnih pravil za izvajanje zakonodaje, ki jo obravnava ta priloga, se vsaka pogodbenica strinja, da pridejo na zahtevo druge pogodbenice na njeno ozemlje strokovnjaki iz druge pogodbenice, ki izvajajo svoje obiske v sodelovanju s pristojno organizacijo za zdravje rastlin, odgovorno za omenjeno ozemlje.

Člen 10

Delovna skupina za zdravje rastlin

1.  Delovna skupina za zdravje rastlin, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in z njenim izvajanjem.

2.  Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje teh dodatkov.

▼M17

Dodatek 1

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETi

A.    Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti s poreklom iz ene od podpisnic, za katere imata obe podpisnici podobno zakonodajo, ki daje enakovredne rezultate, in za katere priznavata rastlinski potni list

1.    Rastline in rastlinski proizvodi

1.1    Rastline za sajenje, razen semena

Beta vulgaris L.

Camellia sp.

Humulus lupulus L.

Prunus L., razen Prunus laurocerasus L. in Prunus lusitanica L.

Rhododendron spp., razen Rhododendron simsii Planch.

Viburnum spp.

1.2    Rastline, razen ploda in semena, vključno s kalijevim pelodom za opraševanje

Amelanchier Med.

Chaenomeles Lindl.

Crataegus L.

Cydonia Mill.

Eriobotrya Lindl.

Malus Mill.

Mespilus L.

Pyracantha Roem.

Pyrus L.

Sorbus L.

1.3    Rastline stolonifernih in gomoljastih vrst za sajenje

Solanum L. in njegovi hibridi

1.4    Rastline, razen ploda

Vitis L.

1.5    Les, ki je v celoti ali deloma obdržal svojo naravno zaobljeno površino z lubjem ali brez njega ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov

(a) Kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz drevesa Platanus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine,

ter

(b) kadar ustreza enemu od naslednjih opisov iz drugega dela Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi ( 2 )



Oznaka KN

Opis

4401 10 00

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah

4401 22 00

Les v obliki sekancev ali iveri, iz lesa neiglavcev

ex 4401 30 80

Lesni odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v butare, brikete, pelete ali podobne oblike

4403 10 00

Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan

ex 4403 99

Neobdelan les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrst tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.) ali bukovega lesa (Fagus spp.)), z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi

ex 4404 20 00

Cepljeni koli iz neiglavcev: koli in planke iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini

ex 4407 99

Les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrste tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.) ali bukovega lesa (Fagus spp.)), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

2.    Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih proizvedejo proizvajalci, pooblaščeni za proizvodnjo in prodajo osebam, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo rastlin, razen rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, pripravljenih in na voljo za prodajo končnemu uporabniku, in za katere obstaja jamstvo, da je njihova proizvodnja jasno ločena od proizvodnje drugih proizvodov

2.1    Rastline za sajenje, razen semena

Abies Mill.

Apium graveolens L.

Argyranthemum spp.

Aster spp.

Brassica spp.

Castanea Mill.

Cucumis spp.

Dendranthema (DC) Des Moul.

Dianthus L. in njegovi hibridi

Exacum spp.

Fragaria L.

Gerbera Cass.

Gypsophila L.

Impatiens L.: vse sorte novogvinejskih hibridov

Lactuca spp.

Larix Mill.

Leucanthemum L.

Lupinus L.

Pelargonium L’Hérit. ex Ait.

Picea A. Dietr.

Pinus L.

Platanus L.

Populus L.

Prunus laurocerasus L. in Prunus lusitanica L.

Pseudotsuga Carr.

Quercus L.

Rubus L.

Spinacia L.

Tanacetum L.

Tsuga Carr.

Verbena L.

in druge zelnate rastline, razen rastlin družine Gramineae, čebulic, stebelnih gomoljev, korenik in gomoljev.

2.2    Rastline za sajenje, razen semena

Solanaceae, razen navedenih pod številko 1.3.

2.3    Posajene rastline ali rastline z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo

Araceae

Marantaceae

Musaceae

Persea spp.

Strelitziaceae

2.4    Semena in čebulice, namenjene sajenju

Allium ascalonicum L.

Allium cepa L.

Allium schoenoprasum L.

Helianthus annuus L.

Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.

Medicago sativa L.

Phaseolus L.

2.5    Rastline, namenjene sajenju

Allium porrum L.

Rastline Palmae s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz rodov ali vrst:

Areca catechu L.

Arenga pinnata (Wurmb) Merr.

Borassus flabellifer L.

Brahea Mart.

Butia Becc.

Calamus merrillii Becc.

Caryota maxima Blume ex Mart.

Caryota cumingii Lodd. ex Mart.

Chamaerops L.

Cocos nucifera L.

Corypha elata Roxb.

Corypha gebang Mart.

Elaeis guineensis Jacq.

Jubaea Kunth.

Livistona R. Br.

Metroxylon sagu Rottb.

Oreodoxa regia Kunth.

Phoenix L.

Sabal Adans.

Syagrus Mart.

Trachycarpus H. Wendl.

Trithrinax Mart.

Washingtonia Raf.

2.6    Čebulice in čebulaste korenike, namenjene sajenju

Camassia Lindl.

Chionodoxa Boiss.

Crocus flavus Weston cv. Golden Yellow

Galanthus L.

Galtonia candicans (Baker) Decne

Gladiolus Tourn. ex L.: pomanjšane sorte in njihovi križanci, kot so G. callianthus Marais, G. colvillei Sweet, G. nanus hort., G. ramosus hort. in G. tubergenii hort.

Hyacinthus L.

Iris L.

Ismene Herbert (= Hymenocallis Salisb.)

Muscari Mill.

Narcissus L.

Ornithogalum L.

Puschkinia Adams

Scilla L.

Tigridia Juss.

Tulipa L.

B.    Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti s poreklom zunaj ozemlja obeh podpisnic, za katere določbe o zdravstvenem varstvu rastlin obeh podpisnic v zvezi z uvozom dajejo enakovredne rezultate in s katerimi lahko medsebojno trgujeta z rastlinskim potnim listom, če so navedene v delu a tega dodatka, ali svobodno, če v njem niso navedene

1.    Brez poseganja v rastline, navedene v delu C tega dodatka, vse rastline za sajenje, razen semen

2.    Semena

2.1    Semena s poreklom iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije ali Urugvaja

Cruciferae

Gramineae razen vrste Oryza spp.

Trifolium spp.

2.2    Semena s poreklom zunaj ozemlja katere od podpisnic

Allium ascalonicum L.

Allium cepa L.

Allium porrum L.

Allium schoenoprasum L.

Capsicum spp.

Helianthus annuus L.

Lycopersicon lycopersicum (L.) Karst. ex Farw.

Medicago sativa L.

Phaseolus L.

Prunus L.

Rubus L.

Zea mays L.

2.3    Semena s poreklom iz Afganistana, Indije, Irana, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južne Afrike in Združenih držav Amerike

Triticum

Secale

X Triticosecale

3.    Deli rastlin, razen plodov ali semen

Acer saccharum Marsh., s poreklom iz ZDA in Kanade

Apium graveolens L. (listnate vrtnine)

Aster spp. s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Camellia sp.

Conifers (Coniferales)

Dendranthema (DC) Des Moul.

Dianthus L.

Eryngium L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Gypsophila L.

Hypericum L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Lisianthus L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Ocimum L. (listnate vrtnine)

Orchidaceae (rezano cvetje)

Pelargonium L’Hérit. ex Ait.

Populus L.

Prunus L., s poreklom iz neevropskih držav

Rhododendron spp., razen Rhododendron simsii Planch.

Rosa L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Quercus L.

Solidago L.

Trachelium L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Viburnum spp.

4.    Plod

Annona L., s poreklom iz neevropskih držav

Cydonia L., s poreklom iz neevropskih držav

Diospyros L., s poreklom iz neevropskih držav

Malus Mill., s poreklom iz neevropskih držav

Mangifera L., s poreklom iz neevropskih držav

Momordica L.

Passiflora L., s poreklom iz neevropskih držav

Prunus L., s poreklom iz neevropskih držav

Psidium L., s poreklom iz neevropskih držav

Pyrus L., s poreklom iz neevropskih držav

Ribes L., s poreklom iz neevropskih držav

Solanum melongena L.

Syzygium Gaertn., ki izvira iz neevropskih držav

Vaccinium L., s poreklom iz neevropskih držav

5.    Gomolji, razen za sajenje

Solanum tuberosum L.

6.

Les, ki je v celoti ali deloma obdržal svojo naravno zaobljeno površino z lubjem ali brez njega ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov

(a) Kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz enega od redov, rodov ali vrst opisanih v nadaljevanju, razen zabojev za pakiranje, škatel, gajb, sodov in podobne embalaže za pakiranje iz lesa, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč iz lesa, paletnih prirobnic iz lesa za transport predmetov vseh vrst, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm in lesa, predelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov, s poreklom iz držav zunaj ozemlja ene ali druge podpisnice:

  Quercus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike, razen lesa, ki ustreza poimenovanju pod (b) oznake KN 4416 00 00 in kadar ga spremljajo dokumenti, ki dokazujejo, da je bil termično obdelan z minimalno toploto 176 °C v času 20 minut,

  Platanus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike ali Armenije,

  Populus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz držav na ameriški celini,

  Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kanade,

 iglavci (Coniferales), vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz neevropskih držav Kazahstana, Rusije in Turčije,

  Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA;

ter

(b) ustreza enemu od naslednjih poimenovanj iz dela dve Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87:



Oznaka KN

Opis

4401 10 00

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah

4401 21 00

Les iglavcev v obliki sekancev ali iveri

4401 22 00

Les v obliki sekancev ali iveri, iz lesa neiglavcev

4401 30 40

Žagovina

ex 4401 30 90

Lesni odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v butare, brikete, pelete ali podobne oblike

ex 4403 10 00

Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali beljavino ali na grobo otesan

4403 20

Les iglavcev, neobdelan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan

4403 91

Hrastov les (Quercus spp.), neobdelan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan

ex 4403 99

Neobdelan les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrst tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.) ali bukovega lesa (Fagus spp.)), z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi

ex  44 04

Cepljeni koli: koli, planke in drogovi iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini

4406

Leseni železniški ali tramvajski pragovi

4407 10

Les iglavcev, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

4407 91

Hrastov les (Quercus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

ex 4407 93

Les Acer saccharum Marsh, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

4407 95

Jesenov les (Fraxinus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

ex 4407 99

Les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrste tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.), bukovega lesa (Fagus spp.), javorjevega lesa (Acer spp.), češnjevega lesa (Prunus spp.) ali jesenovega lesa (Fraxinus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa

4416 00 00

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli iz lesa, vključno z dogami

9406 00 20

Lesene montažne zgradbe

(c)

 

 zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje iz lesa, palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa, paletne prirobnice iz lesa za transport predmetov vseh vrst, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm, in lesa predelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov,

 les, ki se uporablja za pričvrstitev ali podpiranje tovora, ki ni iz lesa, vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm, in lesa, obdelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov.

7.

Zemlja in rastni substrat

(a) Zemlja in rastni substrat, ki sta v celoti ali delno sestavljena iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kakršni so deli rastlin, humus, vključno s šoto ali lubjem, razen tistega, ki je v celoti sestavljen iz šote;

(b) zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo, ki v celoti ali deloma sestoji iz materialov, navedenih pod (a), ali ki ga deloma sestavlja katera koli trdna anorganska snov, namenjen za vzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz:

 Turčije,

 Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije in Ukrajine,

 neevropskih držav, razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka ali Tunizije.

8.

Izolirano lubje

 iglavcev (Coniferales), s poreklom iz neevropskih držav,

  Acer saccharum Marsh, Populus L., in Quercus L., razen Quercus suber L.,

  Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.

9.

Žita s poreklom iz Afganistana, Indije, Irana, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južne Afrike ali Združenih držav Amerike

Triticum

Secale

X Triticosecale

C.    Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz ene od podpisnic, za katere podpisnici nimata podobne zakonodaje in ne priznavata rastlinskega potnega lista

1.    Rastline in rastlinski proizvodi iz Švice, ki jih mora pri uvozu v državo članico Skupnosti spremljati fitosanitarno spričevalo

1.1    Rastline za sajenje, razen semena

Clausena Burm. f.

Murraya Koenig ex L.

1.2    Deli rastlin, razen plodov ali semen

1.3    Semena

Oryza spp.

1.4    Plod

Citrus L. in njegovi hibridi

Fortunella Swingle in njeni hibridi

Poncirus Raf. in njegovi hibridi

2.    Rastline in rastlinski proizvodi iz države članice Skupnosti, ki jih mora pri uvozu v Švico spremljati fitosanitarno spričevalo

3.    Rastline in rastlinski proizvodi iz Švice, katerih uvoz v državo članico Skupnosti je prepovedan

3.1    Rastline, razen plodov ali semen

Citrus L. in njegovi hibridi

Fortunella Swingle in njeni hibridi

Poncirus Raf. in njegovi hibridi

4.    Rastline in rastlinski proizvodi iz držav članic Skupnosti, katerih uvoz v Švico je prepovedan

4.1    Rastline

Cotoneaster Ehrh.

Photinia davidiana (Dcne.) Cardot

Dodatek 2

Zakonodaje ( 3 )

Določbe Evropske skupnosti

 Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka

 Direktiva Sveta 74/647/EGS z dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev

 Odločba Komisije 91/261/EGS z dne 2. maja 1991 o priznanju Avstralije kot neokužene z bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

 Direktiva Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti

 Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo

 Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo

 Odločba Komisije št. 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike

 Odločba Komisije št. 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Kanade

 Odločba Komisije št. 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno obdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les

 Odločba Komisije št. 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev, sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

 Odločba Komisije št. 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

 Direktiva Komisije 93/50/EGS z dne 24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru

 Direktiva Komisije 93/51/EGS z dne 24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega

 Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe

 Direktiva Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav

 Direktiva Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti, in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije

 Direktiva Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.

 Odločba Komisije 98/109/ES z dne 2. februarja 1998 o pooblastitvi držav članic za začasno uvedbo nujnih ukrepov proti širjenju palmovega resarja Thrips palmi Karny iz Tajske

 Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Odločba Komisije št. 2002/757/ES z dne 19. septembra 2002 o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov. v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije št. 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o odobritvi odstopanj od določenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavih rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje

 Odločba Komisije št. 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjih od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimi rastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom iz Japonske

 Odločba Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti

 Odločba Komisije 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o pooblastitvi držav članic za začasno uvedbo nujnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Egipta

 Odločba Komisije št. 2004/200/ES z dne 27. februarja 2004 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja virusa Pepino mosaic v Skupnosti

 Direktiva Komisije 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelov uradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnji izvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeni v Direktivi Sveta 2000/29/ES

 Odločba Komisije 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilih državam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi, za namene dekontaminacije

 Odločba Komisije 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem s poreklom iz Združenih držav Amerike

 Odločba Komisije 2006/133/ES z dne 13. februarja 2006 o zahtevi, da države članice začasno sprejmejo dodatne ukrepe proti širjenju borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhrer) Nickle et al. in sodelavci, na območjih Portugalske, razen območij, kjer je znano, da se ne pojavlja

 Odločba Komisije 2006/464/ES z dne 27. junija 2006 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije 2006/473/ES z dne 5. julija 2006 o priznanju določenih tretjih držav in določenih območij tretjih držav kot neokuženih z vrstami Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za rod Citrus), Cercospora angolensis, Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus)

 Direktiva Sveta 2006/91/ES z dne 7. novembra 2006 o obvladovanju ameriškega kaparja (kodificirana različica)

 Odločba Komisije št. 2007/365/ES z dne 25. maja 2007 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije 2007/410/ES z dne 12. junija 2007 o ukrepih za preprečevanje vnosa viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije 2007/433/ES z dne 18. junija 2007 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije 2007/847/ES z dne 6. decembra 2007 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami Vitis L., razen plodov, s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije

 Direktiva Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju

 Odločba Komisije št. 2008/840/ES z dne 7. novembra 2008 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophora chinensis (Forster) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti

Določbe Švice

 Odlok z dne 28. februarja 2001 o varstvu rastlin (RS 916.20)

 Odlok DFE z dne 15. aprila 2002 o prepovedanih rastlinah (RS 916205.1)

 Odlok OFAG z dne 25. februarja 2004 o začasnih fitosanitarnih ukrepih (RS 916202.1)

▼M14

Dodatek 3

Organi, ki jim je na zahtevo treba predložiti seznam uradnih organov, ki so odgovorni za pripravo potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin

A.   Evropska skupnost:

Pristojni organ posamezne države članice iz člena 1(4) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 ( 4 ).



Belgija:

Federal Public Service of Public Health

Food Chain Security and Environment

DG for Animals, Plants and Foodstuffs

Sanitary Policy regarding Animals and Plants

Division Plant Protection

Euro station II (7o floor)

Place Victor Horta 40 box 10

B-1060 BRUSSELS

Bolgarija:

NSPP National Service for Plant Protection

17, Hristo Botev, blvd., floor 5

BG – SOFIA 1040

Češka:

State Phytosanitary Administration

Bubenská 1477/1

CZ – 170 00 PRAHA 7

Danska:

Ministry of Food, Agriculture and Fisheries

The Danish Plant Directorate

Skovbrynet 20

DK – 2800 Kgs. LYNGBY

Nemčija:

Julius Kühn-Institut – Institut für nationale und internationale Angelegenheiten der Pflanzengesundheit –

Messeweg 11/12

D-38104 Braunschweig

Estonija:

Plant Production Inspectorate

Teaduse 2

EE – 75501 SAKU HARJU MAAKOND

Irska:

Department of Agriculture and Food

Maynooth Business Campus

Co. Kildare

IRL

Grčija:

Ministry of Agriculture

General Directorate of Plant Produce

Directorate of Plant Produce Protection

Division of Phytosanitary Control

150 Sygrou Avenue

GR – 176 71 ATHENS

Španija:

Subdirectora General de Agricultura Integrada y Sanidad Vegetal

Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación

Dirección General de Agricultura

Subdirección General de Agricultura Integrada y Sanidad Vegetal

c/Alfonso XII, no 62 – 2a planta

E – 28071 MADRID

Francija:

Ministère de l'Agriculture et la Pêche

Sous Direction de la Protection des Végétaux

251, rue de Vaugirard

F – 75732 PARIS CEDEX 15

Italija:

Ministero delle Politiche Agricole e Forestali (MiPAF)

Servizio Fitosanitario

Via XX Settembre 20

I – 00187 ROMA

Ciper:

Ministry of Agriculture, Natural Resources and Environment

Department of Agriculture

Loukis Akritas Ave.

CY – 1412 LEFKOSIA

Latvija:

State Plant Protection Service

Republikas laukums 2

LV – 1981 RIGA

Litva:

State Plant Protection Service

Kalvariju str. 62

LT – 2005 VILNIUS

Luksemburg:

Ministère de l'Agriculture

Adm. des Services Techniques de l'Agriculture

Service de la Protection des Végétaux

16, route d'Esch – BP 1904

L – 1019 LUXEMBOURG

Madžarska:

Ministry of Agriculture and Rural Development

Department for Plant Protection and Soil Conservation

Kossuth tér 11

HU – 1860 BUDAPEST 55 Pf. 1

Malta:

Plant Health Department

Plant Biotechnology Center

Annibale Preca Street

MT – LIJA, LJA 1915

Nizozemska:

Plantenziektenkundige Dienst

Geertjesweg 15/Postbus 9102

NL – 6700 HC WAGENINGEN

Avstrija:

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Referat III 9 a

Stubenring 1

A – 1012 WIEN

Poljska:

The State Plant Health and Seed Inspection Service

Main Inspectorate of Plant Health and Seed Inspection

42, Mlynarska Street

PL – 01-171 WARSAW

Portugalska:

Direcção-Geral de Agricultura e Desenvolvimento Rural (DGADR)

Avenida Afonso Costa, 3

PT – 1949-002 LISBOA

Romunija:

Phytosanitary Direction

Ministry of Agriculture, Forests and Rural Development

24th Carol I Blvd.

Sector 3

RO – BUCHAREST

Slovenija:

MAFF – Phytosanitary Administration of the Republic of Slovenia

Plant Health Division

Einspielerjeva 6

SI – 1000 LJUBLJANA

Slovaška:

Ministry of Agriculture

Department of plant commodities

Dobrovicova 12

SK – 812 66 BRATISLAVA

Finska:

Ministry of Agriculture and Forestry

Unit for Plant Production and Animal Nutrition

Department of Food and health

Mariankatu 23

P.O. Box 30

FI – 00023 GOVERNMENT FINLAND

Švedska:

Jordbruks verket

Swedish Board of Agriculture

Plant Protection Service

S – 55182 JÖNKÖPING

Združeno kraljestvo:

Department for Environment, Food and Rural Affairs

Plant Health Division

Foss House

King's Pool

Peasholme Green

UK – YORK YO1 7PX

B.   Švica:

Office fédéral de l'agriculture

CH-3003 BERNE

▼M17

Dodatek 4 ( 5 )

OBMOČJA IZ ČLENA 4 IN POSEBNE ZAHTEVE, POVEZANE Z NJIMI

Območja iz člena 4 in posebne zahteve, povezane z njimi, ki jih morata izpolnjevati obe podpisnici, so opredeljeni v ustreznih zakonskih in upravnih določbah obeh podpisnic, ki so navedene spodaj.

Določbe Evropske skupnosti

 Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin

Določbe Švice

 Odlok z dne 28. februarja 2001 o varstvu rastlin, Priloga 4, del B (RS 916.20)

▼B

Dodatek 5

Izmenjava informacij

Obvestila, na katera se nanaša člen 9(1), so naslednja:

 obvestila o prestreženih pošiljkah in škodljivih organizmih iz tretjih držav ali z dela ozemelj pogodbenic, ki predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje rastlin v skladu z Direktivo 94/3/EGS,

 obvestila v skladu s členom 15 Direktive 77/93/EGS.

PRILOGA 5

O ŽIVALSKI KRMI

Člen 1

Namen

1.  Pogodbenici se strinjata, da bosta prilagodili svojo zakonodajo o živalski krmi z namenom lažje obojestranske trgovine s takšnimi proizvodi.

2.  Seznam proizvodov in skupin proizvodov, za katere pogodbenici menita, da vodi uporaba zakonodajnih določb vsake od njiju do enakih rezultatov, in po potrebi seznam zakonodajnih določb pogodbenic, ki po njunem mnenju prav tako vodijo do enakih rezultatov, sta prikazana v Dodatku 1, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

▼M14

2a.  Z odstopanjem od člena 1 Sporazuma ta priloga velja za vse proizvode, ki jih obsegajo pravne določbe, navedene v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 2.

▼B

3.  Pogodbenici odpravita mejne kontrole proizvodov in skupin proizvodov, naštetih v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 2.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te priloge:

(a) „proizvod“ pomeni živalsko krmo ali kakršnokoli snov, ki se uporablja v njej;

(b) „proizvodni obrat“ pomeni katero koli enoto, ki pridobiva ali proizvaja proizvod ali ki hrani proizvod na vmesni stopnji pred njegovo sprostitvijo v prosti promet, vključno s fazo predelave in pakiranja, ali ki uvede proizvod na trg;

(c) „pristojni organ“ pomeni organ, ki je v pogodbenici odgovoren za izvajanje uradnih kontrol na področju živalske krme.

Člen 3

Izmenjava informacij

Na podlagi člena 8 Sporazuma pogodbenici pošljeta druga drugi:

 podatke o pristojnem organu oziroma organih, njihovi prostorski in strokovni pravni pristojnosti,

 seznam laboratorijev, pooblaščenih za izvajanje analiz na namene nadzora,

 po potrebi seznam vstopnih mejnih prehodov na svojem ozemlju za različne vrste proizvodov,

 svoje programe nadzora, s čimer se zagotovi, da proizvodi ustrezajo njuni zakonodaji o živalski krmi.

Programi, na katere se nanaša četrta alinea, morajo upoštevati posebne pogoje pogodbenic in še zlasti morajo predvideti vrsto rednih kontrol in pogostost njihovega izvajanja.

Člen 4

Splošne določbe o kontrolah

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer se zagotovi, da so proizvodi, ki se pošiljajo v drugo pogodbenico, tako natančno pregledani kot proizvodi, ki se uvajajo na trg na lastnem ozemlju posamezne pogodbenice; v zvezi z inšpekcijami zagotavljajo predvsem naslednje:

 da se v primeru suma o neustreznosti izvajajo redno z uporabo sredstev, ki so sorazmerna z želenim ciljem, in zlasti ob upoštevanju tveganj in pridobljenih izkušenj,

 da obsegajo vse stopnje pridelave in proizvodnje, vmesne stopnje pred trženjem, trženje, vključno z uvozom, in uporabo proizvodov,

 da se izvajajo na najbolj primerni stopnji z vidika njihovega namena,

 da se praviloma izvajajo brez vnaprejšnjega opozorila,

 da zajemajo tudi snovi, katerih uporaba je v živalski krmi prepovedana.

Člen 5

Kontrole na kraju izvora

1.  Pogodbenici zagotovita, da pristojni organi izvajajo kontrole v proizvodnih obratih, s čimer se zagotovi, da slednji izpolnjujejo svoje obveznosti in da proizvodi, ki se uvajajo na trg, izpolnjujejo zakonodajne določbe, naštete v Dodatku 1 v skladu s členom 1, in so veljavne na ozemlju izvora.

2.  Kadar obstaja sum, da omenjene zahteve niso izpolnjene, pristojni organ izvede dodatne kontrole, in če je sum potrjen, sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 6

Kontrole v namembnem kraju

1.  Pristojni organi namembne pogodbenice lahko v namembnem kraju pregledajo proizvode s nediskriminacijskimi kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja, da se zagotovi njihova skladnost z določbami iz te priloge.

2.  Kadar pa ima pristojni organ namembne pogodbenice podatke, ki kažejo na kršitev, se kontrole lahko izvedejo tudi med prevozom teh proizvodov na njenem ozemlju.

3.  Kadar pristojni organi omenjene pogodbenice med kontrolo pošiljke v namembnem kraju ali med prevozom ugotovijo, da proizvodi ne ustrezajo določbam iz te priloge, temu primerno ukrepajo in obvestijo o tem pošiljatelja, prejemnika ali katero koli drugo vpleteno stranko, da:

 v roku, ki se ga določi, poskrbi za ustreznost proizvodov, ali

 da jih po potrebi razkuži, ali

 da jih na ustrezen način obdela, ali

 da jih uporabi za druge namene, ali

 da proizvode vrne v izvorno pogodbenico, potem ko o tem obvesti njene pristojne organe, ali

 da proizvode uniči.

Člen 7

Kontrole proizvodov z ozemelj zunaj pogodbenic

1.  Ne glede na prvo alineo člena 4 pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da pristojni organi, kadar prihajajo proizvodi na njihovo carinsko ozemlje z ozemelj, ki niso našteta v členu 16 Sporazuma, izvedejo kontrolo dokumentov vsake serije in kontrolne preglede identitete na podlagi vzorčenja, da se preveri:

 vrsta proizvodov,

 izvor,

 geografski namembni kraj,

na podlagi česar se ugotovi, kateri carinski postopek se za to serijo uporablja.

2.  Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi se pred sprostitvijo v prosti promet zagotovi ustreznost proizvodov s fizičnimi kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja.

Člen 8

Sodelovanje v primeru kršitev

1.  Pogodbenici si obojestransko pomagata po postopkih in pod pogoji, ki so določeni v tej prilogi. Pogodbenici zagotovita ustrezno uporabo zakonodajnih določb v zvezi s proizvodi, ki se uporabljajo v živalski krmi, predvsem tako, da si obojestransko pomagata in odkrivata in preiskujeta kršitve omenjenih določb.

2.  Pomoč, o kateri govori ta člen, velja brez poseganja v določbe o kazenskih postopkih ali sodnem sodelovanju med pogodbenicama v kazenskih zadevah.

Člen 9

Proizvodi, za katere je potrebna predhodna odobritev

1.  Pogodbenici si prizadevata, da so njuni seznami proizvodov, ki jih obsega zakonodaja iz Dodatka 2, enaki.

2.  Pogodbenici se obojestransko obveščata o zahtevkih, vloženih za odobritev proizvodov, navedenih v odstavku 1.

Člen 10

Posvetovanja in zaščitni ukrepi

1.  Če katera od pogodbenic meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti po tej prilogi, se sestaneta na posvetu.

2.  Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.

3.  Zaščitni ukrepi, predvideni po zakonodajnih določbah o proizvodih in skupinah proizvodov in našteti v Dodatku 1 v skladu s členom 1, se sprejmejo v skladu s postopki, določenimi v členu 10(2) Sporazuma.

4.  Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavka 1 in iz tretje alinee člena 10(2)(a) Sporazuma ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne vmesne zaščitne ukrepe, da se s tem zagotovi uporaba te priloge.

Člen 11

Delovna skupina za živalsko krmo

1.  Delovna skupina za živalsko krmo, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem. Odgovorna je tudi za naloge, ki izhajajo iz te priloge.

2.  Delovna skupina občasno preverja stanje v zvezi z notranjimi zakoni pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za posodabljanje teh dodatkov.

Člen 12

Zaupnost

1.  Vse informacije, ki se v kakršnikoli obliki posredujejo na podlagi te priloge, so zaupne. Zavarovane so z obveznostjo do poklicne molčečnosti in uživajo zaščito, ki se na podlagi ustreznih zakonov uporablja za podobne informacije v pogodbenici, ki je te informacije prejela.

2.  Načelo zaupnosti iz odstavka 1 ne velja za informacije v skladu s členom 3.

3.  Pogodbenica, katere zakonodajna ali upravna praksa v zvezi z varovanjem industrijskih in poslovnih tajnosti predpisuje omejitve, ki so strožje od omejitev v tej prilogi, ni dolžna predložiti informacij, kadar druga pogodbenica ne ukrene vsega potrebnega za izpolnjevanje teh strožjih omejitev.

4.  Pogodbenica lahko uporablja pridobljene informacije le za namene te priloge; za druge namene jih lahko uporablja le na podlagi vnaprejšnjega pisnega soglasja upravnega organa, ki te informacije posreduje, in zanje veljajo še omejitve, ki jih določi navedeni organ.

Odstavek 1 ne izključuje uporabe informacij v pravnih ali upravnih postopkih, uvedenih naknadno v zvezi s kršitvami splošnega kazenskega prava, če so bile te informacije, pridobljene v okviru mednarodnega pravnega sodelovanja.

5.  Pogodbenici lahko v svojih protokolih, poročilih in pričevanjih ter v sodnih postopkih in preiskavah uporabljata pridobljene informacije in dokumente, ki sta jih prejeli in dobili na vpogled v skladu s tem členom, kot dokaz.

▼M10

Dodatek 1

Zakonski predpisi Skupnosti

 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1)

Švicarski zakonski predpisi

 Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu, kakor je bil nazadnje spremenjen 24. marca 2006 (RO 2006 3861)

 Odlok z dne 26. maja 1999 o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 5555)

 Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 10. junija 1999 o beli knjigi o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 2. novembra 2006 (RO 2006 5213)

 Odlok o primarni proizvodnji z dne 23. novembra 2005 (RO 2005 5545)

 Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 23. novembra 2005 o higieni v primarni proizvodnji (RO 2005 6651)

 Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 23. novembra 2005 o higieni v proizvodnji mleka (RO 2005 6667)

▼M10

Dodatek 2

SEZNAM ZAKONSKIH PREDPISOV IZ ČLENA 9

Zakonski predpisi Skupnosti

 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 15)

 Direktiva Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali (UL L 213, 21.7.1982, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/116/ES (UL L 379, 24.12.2004, str. 81)

Švicarski zakonski predpisi

 Odlok z dne 26. maja 1999 o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 5555)

 Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 10. junija 1999 o beli knjigi o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 6655)

▼B

PRILOGA 6

O SEMENIH

Člen 1

Namen

1.  Ta priloga obsega semena kmetijskih, vrtnarskih, sadnih in okrasnih rastlinskih vrst in vinske trte.

2.  Za namene te priloge „semena“ pomeni ves sadilni material in material, namenjen za sajenje.

Člen 2

Priznavanje skladnosti zakonodaje

1.  Pogodbenici priznavata, da imajo zahteve iz zakonodaje, naštete v oddelku 1 tega Dodatka 1, enak učinek.

2.  Semena tistih vrst, ki so opredeljene v zakonodaji, na katero se nanaša odstavek 1, so lahko predmet trgovine med pogodbenicama in se lahko prosto tržijo na ozemlju obeh pogodbenic brez poseganja v člena 5 in 6. Edini dokument, ki se zahteva kot potrdilo o skladnosti z ustreznimi zakoni obeh pogodbenic, je etiketa ali kakšen drugi dokument, ki se zahteva za trženje v okviru navedene zakonodaje.

3.  Pristojni organi, ki so odgovorni za preverjanje skladnosti, so našteti v Dodatku 2.

Člen 3

Vzajemno priznavanje certifikatov

1.  Vsaka pogodbenica v zvezi s semeni tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 2 Dodatka 1, priznava certifikate ki jih opredeljuje odstavek 2 in so jih izdelali v skladu z zakonodajo druge pogodbenice organi iz Dodatka 2.

2.  Za namene odstavka 1 „certifikat“ pomeni vse dokumente, ki jih predpisuje ustrezna zakonodaja pogodbenic za uvoz semen v skladu z oddelkom 2 Dodatka 1.

Člen 4

Približevanje zakonodaje

1.  Pogodbenici si prizadevata za približevanje svoje zakonodaje o trženju semen tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja iz oddelka 2 Dodatka 1, in tistih vrst, ki jih ne obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 in 2 Dodatka 1.

2.  Pogodbenici se obvežeta, da v primeru, kadar ena od pogodbenic sprejme novo zakonodajo, ocenita možnost razširitve obsega te priloge z namenom, da se vanjo vključi nov sektor v skladu s postopkom iz členov 11 in 12 Sporazuma.

3.  Pogodbenici se obvezujeta, da v primeru, kadar ena od pogodbenic spremeni zakonodajo v zvezi s sektorjem, ki ga obsega ta priloga, ocenita posledice takšne spremembe v skladu s postopkom iz členov 11 in 12 Sporazuma.

▼M14

Člen 5

Sorte

1.  Brez poseganja v odstavek 3 Švica dovoli, da se na njenem ozemlju tržijo semena tistih sort, ki so sprejete v Skupnosti za vrste, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

2.  Brez poseganja v odstavek 3 Skupnost dovoli, da se na njenem ozemlju tržijo semena tistih sort, ki so sprejete v Švici za vrste, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

3.  Pogodbenici skupaj sestavita katalog sort tistih vrst, ki jih zajema zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1, v primerih, kadar Skupnost predvidi skupni katalog. Pogodbenici dovolita, da se na njunem ozemlju tržijo semena sort, naštetih v tem katalogu, ki sta ga sestavili skupaj.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne veljajo za gensko spremenjene sorte.

5.  Pogodbenici obvestita druga drugo o zahtevkih in preklicih zahtevkov za sprejem ter o registraciji novih sort v nacionalnem katalogu in vseh njegovih spremembah. Na zahtevo oskrbita druga drugo s kratkim opisom glavnih značilnosti, ki se nanašajo na uporabo vsake nove sorte, in značilnosti, na podlagi katerih se sorta razlikuje od drugih že poznanih sort. Vsaka pogodbenica daje drugi pogodbenici na vpogled vso dokumentacijo, ki vsebuje opis vsake sprejete sorte in jasen povzetek vseh razlogov, na katerih to sprejetje temelji. Glede gensko spremenjenih sort pogodbenici obvestita druga drugo o rezultatih ocene tveganja za sprostitev takih sort v okolje.

6.  Pogodbenici se lahko sestaneta na tehničnih posvetih, kjer proučita podatke, na katerih temelji sprejetje dane sorte v eni ali drugi pogodbenici. Kadar je potrebno, se o rezultatih teh posvetovanj obvesti Delovna skupina za semena.

7.  Za lažjo izmenjavo informacij iz odstavka 5 pogodbenici izkoristita vse obstoječe sisteme za izmenjavo podatkov ali podobne sisteme, ki jih je treba še razviti.

Člen 6

Odstopanja

1.  Odstopanja, ki sta jih odobrili Skupnost in Švica in so našteta v Dodatku 3, Švica oziroma Skupnost odobri za trgovino s semeni tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

2.  Pogodbenici obveščata druga drugo o kakršnem koli odstopanju v zvezi s trženjem semen, ki jih nameravata uporabiti na svojem ozemlju ali na delu tega ozemlja. V zvezi z odstopanji kratkotrajnega značaja ali z odstopanji, ki se morajo uveljaviti takoj, zadošča naknadno obvestilo.

3.  Z odstopanjem od člena 5(1) in (3) se Švica lahko odloči, da bo na svojem ozemlju prepovedala trženje tistih semen sprejetih sort, ki so v skupnem katalogu Skupnosti.

4.  Z odstopanjem od člena 5(2) in (3) se Skupnost lahko odloči, da bo na svojem ozemlju prepovedala trženje tistih semen sprejetih sort, ki so v Švicarskem nacionalnem katalogu.

5.  Odstavka 3 in 4 veljata v primerih, ki jih predvideva zakonodaja obeh pogodbenic, ki je našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

6.  Obe pogodbenici se lahko sklicujeta na določbe odstavkov 3 in 4:

 v roku treh let po uveljavitvi te priloge za sorte, ki so sprejete v Skupnosti ali Švici pred začetkom veljavnosti te priloge;

 v roku treh let po prejemu informacij iz člena 5(5) za sorte, ki so sprejete v Skupnosti ali Švici po začetku veljavnosti te priloge.

7.  Odstavek 6 velja po analogiji za sorte tistih vrst, ki jih obsegajo določbe, dodane na podlagi člena 4 na seznam v oddelku 1 Dodatka 1 po začetku veljavnosti te priloge.

8.  Pogodbenici se lahko sestaneta na tehničnih posvetovanjih, da ocenita posledice odstopanj iz odstavkov 1 do 4 na to prilogo.

9.  Odstavek 8 ne velja takrat, kadar so v skladu z zakonodajo, našteto v oddelku 1 Dodatka 1, o odstopanjih dolžne odločati države članice Skupnosti. Odstavek 8 ne velja za odstopanja, ki jih v podobnih primerih sprejme Švica.

▼B

Člen 7

Tretje države

1.  Brez poseganja v člen 10 velja ta priloga tudi za semena, ki se tržijo v obeh pogodbenicah in imajo izvor iz države, ki ni država članica Skupnosti ali Švica, in ki jih priznavata obe pogodbenici.

2.  Seznam tretjih držav, na katere se nanaša odstavek 1, zadevne sorte in področje dejavnosti takšnega priznanja se določijo v Dodatku 4.

Člen 8

Primerjalni poskusi

1.  Primerjalni poskusi se izvajajo za namene naknadnih kontrol vzorcev semen iz serij, ki se tržijo v obeh pogodbenicah. Švica se udeležuje primerjalnih poskusov Skupnosti.

2.  Delovna skupina za semena prouči organizacijo primerjalnih poskusov v pogodbenicah.

Člen 9

Delovna skupina za semena

1.  Delovna skupina za semena, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.

2.  Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje teh dodatkov.

Člen 10

Sporazumi z drugimi državami

Pogodbenici se strinjata, da Sporazumi o obojestranskem priznavanju, ki jih ena ali druga pogodbenica sklene s tretjo državo, pod nobenim pogojem ne nalagajo drugi pogodbenici obveznosti do sprejemanja poročil, certifikatov, odobritev ali oznak, ki jih izdajajo organi za ugotavljanje skladnosti teh tretjih držav, razen kadar se pogodbenici o tem izrecno strinjata.

Dodatek 1

Zakonodaja

Oddelek 1 (priznavanje skladnosti zakonodaje)

A.   DOLOČBE SKUPNOSTI

1.   Temeljna zakonodaja

 Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen žit (UL L 125, 11.7.1966, str. 2309/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

 Direktiva Sveta 66/403/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semenskega krompirja (UL L 125, 11.7.1966, str. 2320/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/111/ES (UL L 28, 4.2.1998, str. 42)

 Direktiva Sveta 70/457/EGS z dne 29. septembra 1970 o enotnem katalogu sort kmetijskih rastlin (UL L 225, 12.10.1970, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994 ( 6 ).

2.   Izvedbene določbe (6) 

 Direktiva Komisije 72/180/EGS z dne 14. aprila 1972 o določitvi značilnosti in minimalnih pogojev za preiskavo kmetijskih sort (UL L 108, 8.5.1972, str. 8)

 Direktiva Komisije 74/268/EGS z dne 2. maja 1974 o določitvi posebnih pogojev v zvezi z navzočnostjo Avena fatua v semenu krmnih rastlin in semenu žit (UL L 141, 24.5.1974, str. 19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 78/511/EGS (UL L 157, 15.6.1978, str. 34)

 Odločba Komisije 80/755/EGS z dne 17. julija 1980 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitkih s semenom žit (UL L 207, 9.8.1980, str. 37), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 81/109/EGS (UL L 64, 11.3.1981, str. 13)

 Odločba Komisije 81/675/EGS z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so nekatere tehnike tesnjenja zavitkov samo „za enkratno uporabo“ v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (UL L 246, 29.8.1981, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 86/563/EGS (UL L 327, 22.11.1986, str. 50)

 Odločba Komisije 86/110/EGS z dne 27. februarja 1986 o odstopanjih od prepovedi uporabe oznak EGS za namene ponovnega tesnenja in ponovnega označevanja zavitkov semen, pridobljenih v tretjih državah (UL L 93, 8.4.1986, str. 23)

 Direktiva Komisije 93/17/EGS z dne 30. marca 1993 o določitvi razredov Skupnosti osnovnega semenskega krompirja ter pogojev in oznak, ki veljajo za te razrede (UL L 106, 30.4.1993, str. 7)

 Odločba Komisije 94/650/ES z dne 9. septembra 1994 o izvedbi začasnega poskusa dobavljanja nepakiranega semena končnim porabnikom (UL L 252, 28.9.1994, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/174/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 31)

 Odločba Komisije 98/320/ES z dne 27. aprila 1998 o izvedbi začasnega poskusa vzorčenja in pregledovanja semen na podlagi direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS in 69/208/EGS (UL L 140, 12.5.1998, str. 14).

B.   ŠVICARSKE DOLOČBE ( 7 )

 Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)

 Odlok z dne 7. decembra 1998 o proizvodnji in sprostitvi v prosti pretok rastlinskega sadilnega materiala (RO 1999 420)

 Odlok DFE z dne 7. decembra 1998 o semenih in sadikah vrst poljedelskih in krmnih rastlin (RO 1999 781)

 Odlok OFAG o katalogu sort žit, krompirja, krmnih rastlin in konoplje (RO 1999 429) ( 8 ).

Oddelek 2 (vzajemno priznavanje certifikatov)

A.   DOLOČBE SKUPNOSTI

1.   Temeljna zakonodaja

 Direktiva Sveta 66/400/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena pese (UL L 125, 11.7.1966, str. 2290/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

 Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (UL L 125, 11.7.1966, str. 2298/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

 Direktiva Sveta 69/208/EGS z dne 30. junija 1969 o trženju semen oljnic in predivnic (UL L 169, 11.7.1966, str. 3/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10).

2.   Izvedbene določbe ( 9 )

 Direktiva Komisije 75/502/EGS z dne 25. julija 1975 o omejevanju trženja semen travniške latovke (Poa pratensis L.) na seme, ki je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „atestirano seme“ (UL L 228, 29.8.1975, str. 26)

 Odločba Komisije 81/675/EGS z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so nekatere tehnike tesnjenja zavitkov samo „za enkratno uporabo“ v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (UL L 246, 29.8.1981, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 86/563/EGS (UL L 327, 22.11.1986, str. 50)

 Direktiva Komisije 86/109/EGS z dne 27. februarja 1986 o omejevanju trženja semen nekaterih vrst krmnih rastlin in oljnic in predivnic na seme, ki je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „atestirano seme“ (UL L 93, 8.4.1986, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/376/EGS (UL L 203, 26.7.1991, str. 108)

 Odločba Komisije 86/110/EGS z dne 27. februarja 1986 o odstopanjih od prepovedi uporabe oznak EGS za namene ponovnega tesnjenja in ponovnega označevanja zavitkov semen, pridobljenih v tretjih državah (UL L 93, 8.4.1996, str. 23)

 Odločba Komisije 87/309/EGS z dne 2. julija 1987 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke semena nekaterih sort krmnih rastlin (UL L 155, 16.6.1987, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/125/ES (UL L 48, 19.2.1997, str. 35)

 Odločba Komisije 92/195/EGS z dne 17. marca 1992 o organizaciji začasnega poskusa na podlagi Direktive Sveta 66/401/EGS o trženju semen krmnih rastlin v zvezi s povečanjem maksimalne mase serije (UL L 88, 3.4.1992, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/203/ES (UL L 65, 15.3.1996, str. 41)

 Odločba Komisije 94/650/ES z dne 9. septembra 1994 o izvedbi začasnega poskusa dobavljanja nepakiranega semena končnim porabnikom (UL L 252, 28.9.1994, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/174/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 3)

 Odločba Komisije 95/232/ES z dne 27. junija 1995 o organizaciji začasnega poskusa na podlagi Direktive Sveta 69/208/EGS za vzpostavitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati seme hibridov podzemne kolerabe in repe in z njima povezanih sort (UL L 154, 5.7.1995, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/173/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 30)

 Odločba Komisije 96/202/ES z dne 4. marca 1996 o organizaciji začasnega poskusa v zvezi z maksimalno vsebnostjo neškodljivih snovi v semenih sojinih plodov (UL L 65, 15.3.1996, str. 39)

 Odločba Komisije 97/125/ES z dne 24. januarja 1997 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke semen oljnic in predivnic in spremembah Odločbe 87/309/EGS o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke nekaterih vrst krmnih rastlin (UL L 48, 19.2.1997, str. 35)

 Odločba Komisije 98/320/ES z dne 27. aprila 1998 o izvedbi začasnega poskusa vzorčenja in pregledovanja semen na podlagi direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS in 69/208/EGS (UL L 140, 12.5.1998, str. 14).

B.   ŠVICARSKE DOLOČBE

 Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)

 Odlok z dne 7. decembra 1998 o proizvodnji in sprostitvi v prosti pretok rastlinskega sadilnega materiala (RO 1999 420)

 Odlok DFE z dne 7. decembra 1998 o semenih in sadikah vrst poljedelskih in krmnih rastlin (RO 1999 781)

 Katalog semen DFEP z dne 6. junija 1974, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 7. decembra 1998 (RO 1999 408).

C.   PREDPISANI UVOZNI CERTIFIKATI

(a) ki jih zahteva Skupnost:

Dokumenti, ki jih predvideva Odločba Sveta 95/514/ES (UL L 296, 9.12.1995, str. 34), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/162/ES (UL L 53, 24.2.1998, str. 21).

(b) ki jih zahteva Švica:

Uradne oznake ES ali OECD na embalaži, ki jih izdajo organi iz Dodatka 2 te priloge, in oranžni ali zeleni certifikati ISTA ali podobni certifikati o analizi semen za vsako serijo semen.

Dodatek 2

Inšpekcijski in certifikacijski organi za semena



A. Evropska skupnost

Belgija

Ministère des Classes Moyennes et de l'AgricultureService Matériel de ReproductionBruselj

 

Danska

Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri (Ministry of Food, Agriculture and Fisheries)Plantedirektoratet (Danish Plant Directorate)Lyngby

 

Nemčija

Senatsverwaltung fur Wirtschaft und BetriebeReferat Emahrung und Landwirtschaft— Abteilung IV E 3 —Berlin

B

Der Direktor der Landwirtschaftskammer Rheinland als LandesbeauftragterSaatenanerkennungsstelleBonn

BN

Regierungsprasidium Freiburg— Abt. Ill, Referat 34 —Freiburg i. Br.

FR

Bayerische Landesanstalt für Bodenkultur und Pflanzenbau — Amtliche Saatenanerkennung fur landwirtsch. Saatgut —Freising

FS

Landwirtschaftskammer HannoverReferat 32Hannover

H

Regierungspräsidium HalleAbteilung 5, Dezemat 51Samenprüf- und AnerkennungsstelleHalle

HAL

Der Senator für Frauen, Gesundheit, Jugend, Soziales und UmweltschutzReferat 33Bremen

HB

Wirtschaftsbehörde HHAmt Wirtschaft u. LandwirtschaftAbt. Land- und ErnährungswirtschaftHamburg

HH

Landesforschungsanstalt für Landwirtschaft und Fischerei Mecklenburg-VorpommernLandesanerkennungsstelle für Saat- und PflanzgutRostock

HRO

Thüringer Landesanstalt für LandwirtschaftSachgebiet 270Jena

J

Regierungsprasidium Karlsruhe KA— Referat 34 —Karlsruhe

KA

Landwirtschaftskammer Rheinland-Pfalz— Amtliche Saatanerkennung —Bad Kreuznach

KH

Landwirtschaftskammer Schleswig-HolsteinLUFA-ITLKiel

KI

Hessisches Landesamt fur Regionalentwicklung und LandwirtschaftDez. 23Kassel

KS

Sachsisches Landesamt fur LandwirtschaftFachbereich 5, Sortenprufung und FeldversuchswesenSaatenanerkennungNossen

MEI

Der Direktor der Landwirtschaftskammer Westfalen-Lippe als Landes-beauftragterGruppe 31 LandbauMünster

MS

Landwirtschaftskammer Weser-EmsInstitut für Pflanzenbau und PftanzenschutzReferet P4Oldenburg

OL

Landesamt für Ernährung, Landwirtschaft und FlumeuordnungSaatenanerkennungsstelle PotsdamPotsdam

P

Regierungspräsidium StuttgartReferat 34 aStuttgart

S

Landwirtschaftskammer für das SaarlandSaarbrücken

SB

Regierungspräsidium TübingenReferat 34Tübingen

Regierung von Unterfranken— Anerkennungs- und Nachkontrollstelle für Gemüsesaatgut in Bayern —Würzburg

Regierung von UnterfrankenAbteilung Landwirtschaft— Sachgebiet Weinbau —Würzburg

Grčija

Ministry of AgricultureDirectorate of Inputs of Crop ProductionAtene

 

Španija

Ministerio de Agricultura Pesca y AlimentaciónDirección General de Producciones y Mercados AgrícolasSubdireccíon General de Semillas y Plantas de ViveroMadrid

Generalidad de CataluñaDepartamento de Agricultura, Ganadería y PescaBarcelona

Comunidad Autónoma de Pais VascoDepartamento de Industria, Agricultura y PescaVitoria

Junta de GaliciaConsejería de Agricultura, Ganadería y MontesSantiago de Compostela

Diputación Regional de CantabriaConsejería de Ganadería, Agricultura y PescaSantander

Principado de AsturiasConsejería de AgriculturaOviedo

Junta de AndalucíaConsejería de Agricultura y PescaSeville

Comunidad Autonoma de la Región de MurciaConsejería de Medio Ambiente, Agricultura y PescaMurcia

Diputacion General de AragónConsejería de Agricultura y Medio AmbienteZaragoza

Junta de Comunidades de Castilla-La ManchaConsejería de Agricultura y Medio AmbienteToledo

Generalidad ValencianaConsejería de Agricultura y Medio AmbienteValencia

Comunidad Autónoma de La RiojaConsejería de Agricultura, Ganadería y Desarrollo RuralLogroño

Junta de ExtremaduraConsejeria de Agricultura y ComercioMérida

Comunidad Autónoma de CanariasConsejería de Agricultura, Pesca y AlimentacionSanta Cruz de Tenerife

Junta de Castillay LeónConsejería de Agricultura y GanaderiaValladolid

Comunidad Autónoma de las Islas BalearesConsejería de Agricultura, Comercio e IndustriaPalma de Mallorca

Comunidad de MadridConsejería de Economía y EmpleoMadrid

Diputación Foral de NavarraDepartamento de Agricultura, Ganaderia y AlimentacionPamplona

 

Francija

Ministère de l'Agriculture, de la Pêche et de l'AlimentationService Officiel de Contrôle et de Certification (SOC)Pariz

 

Irska

The Department of Agriculture, Food and ForestryAgriculture HouseDublin

 

Italija

Ente Nazionale Sementi Elette (ENSE)Milan

 

Luksemburg

L'Administration des Services Techniques de l'Agriculture (ASTA)Service de la Production VegetaleLuxembourg

 

Avstrija

Bundesamt und Forschungszentrum für LandwirtschaftDunaj

Bundesamt für AgrarbiologieLinz

 

Nizozemska

Nederlandse Algemene Keuringsdienst voor zaaizaad en pootgoed van landbouwgewassen (NAK)Ede

 

Portugalska

Ministério da Agricultura, do Desenvolvimento Rural e das PescasDirecção Geral de Protecção das CulturaLisbona

 

Finska

Kasvintuotannon tarkastuskeskus (KTTK)/Kontroll-centralen för växtproduktionSiementarkastusosasto/FrökontrollavdelingenLoimaa

 

Švedska

(a)  Seme, razen semenskega krompirja:

— Statens utsädeskontroll (SUK)(Swedish Seed Testing and Certification Institute)Svalöv

— Frökontrollen Mellansverige ABLinköping

— Frökontrollen Mellansverige ABÖrebro

(b)  Semenski krompir:

Statens utsadeskontroll (SUK)(Swedish Seed Testing and Certification Institute)Svalöv

 

Združeno kraljestvo

Anglija in Wales:

(a)  Seme, razen semenskega krompirja:

Ministry of Agriculture, Fisheries and FoodSeeds BranchCambridge

(b)  Semenski krompir:

Ministry of Agriculture, Fisheries and FoodPlant Health DivisionYork

Škotska:

Scottish OfficeAgriculture Fisheries and Environment DepartmentEdinburgh

Severna Irska:

Department of Agriculture for Northern IrelandSeeds BranchBelfast

 

B. Švica

Service des Semences et PlantsRAC ChanginsNyon

Dienst für Saat- unf PflanzgutFAL ReckenholzZürich

 

Dodatek 3

Odstopanja Skupnosti, ki jih priznava Švica ( 10 )

(a) Odvezujejo nekatere države članice od obveznosti do uporabe Direktive Sveta 66/402/EGS o trženju semen žit v zvezi z nekaterimi vrstami:

 Odločba Komisije 69/270/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 8)

 Odločba Komisije 69/271/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 9)

 Odločba Komisije 69/272/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 10)

 Odločba Komisije 70/47/EGS (UL L 13, 19.1.1970, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 80/301/EGS (UL L 68, 14.3.1980, str. 30)

 Odločba Komisije 74/5/EGS (UL L 12, 15.1.1974, str. 13)

 Odločba Komisije 74/361/EGS (UL L 196, 19.7.1974, str. 19)

 Odločba Komisije 74/532/EGS (UL L 299, 7.11.1974, str. 14)

 Odločba Komisije 80/301/EGS (UL L 68, 14.3.1980, str. 30)

 Odločba Komisije 86/153/EGS (UL L 115, 3.5.1986, str. 26)

 Odločba Komisije 89/101/EGS (UL L 38, 10.2.1989, str. 37)

(b) Pooblaščajo nekatere države članice, da omejijo trženje semen nekaterih sort žit in semenskega krompirja nekaterih sort (glej Enotni katalog sort kmetijskih rastlinskih vrst, 20. popolna izdaja, stolpec 4 (UL C 264 A, 30.8.1997, str. 1).

(c) Pooblaščajo nekatere države članice, da sprejmejo strožje določbe v zvezi z navzočnostjo Avena fatua v semenu žit:

 Odločba Komisije 74/269/EGS (UL L 141, 24.5.1974, str. 20), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 78/512/EGS (UL L 157, 15.6.1978, str. 35) ( 11 )

 Odločba Komisije 74/531/EGS (UL L 299, 7.11.1974, str. 13)

 Odločba Komisije 95/75/EGS (UL L 60, 18.3.1995, str. 30)

 Odločba Komisije 96/334/EGS (UL L 127, 25.5.1996, str. 39).

(d) Priznavajo v zvezi s trženjem semenskega krompirja na celotnem ali delnem ozemlju določene države članice uvedbo strožjih ukrepov proti nekaterim boleznim, kakor so predvideni v prilogah I in II Direktive Sveta 66/403/EGS:

 Odločba Komisije 93/231/EGS (UL L 106, 30.4.1993, str. 11), kakor je bila spremenjena z Odločbami:

 

 95/21/ES (UL L 28, 7.2.1995, str. 13)

 95/76/ES (UL L 60, 18.3.1995, str. 31)

 96/332/ES (UL L 127, 25.5.1996, str. 31).

Dodatek 4

Seznam tretjih držav ( 12 )

Argentina

Avstralija

Bolgarija

Kanada

Čile

Hrvaška

Češka republika

Madžarska

Izrael

Maroko

Nova Zelandija

Norveška

Poljska

Romunija

Slovaška

Slovenija

Južna Afrika

Turčija

Združene države Amerike

Urugvaj

▼M19

PRILOGA 7

O TRGOVINI S PROIZVODI VINSKEGA SEKTORJA

Člen 1

Cilji

Pogodbenici se strinjata, da bosta v skladu z načeli nediskriminacije in vzajemnosti olajšali in pospeševali medsebojno trgovino s proizvodi vinskega sektorja s poreklom iz njunega ozemlja pod pogoji iz te priloge.

Člen 2

Področje uporabe

Ta priloga velja za proizvode vinskega sektorja, kakor so opredeljeni v zakonodaji, navedeni v Dodatku 1.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene te priloge, razen kadar je v tej prilogi izrecno določeno drugače:

(a) „proizvod vinskega sektorja s poreklom iz“, čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni proizvod v smislu člena 2, pridobljen na ozemlju navedene pogodbenice iz grozdja, v celoti pridelanega na njenem ozemlju ali na ozemlju, opredeljenem v Dodatku 2, v skladu s to prilogo;

(b) „geografska označba“ pomeni vsako označbo, ki vključuje označitev porekla, v smislu člena 22 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIP), priloženega Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki jo priznavajo zakonodaja ali predpisi ene od pogodbenic za namene opisovanja in predstavljanja proizvoda na osnovi vina v smislu člena 2 in s poreklom iz njenega ozemlja ali ozemlja, opredeljenega v Dodatku 2;

(c) „tradicionalno ime“ pomeni ime, ki se po tradiciji uporablja predvsem za način proizvodnje ali za kakovost, barvo ali vrsto proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2, ki ga zakonodaja in predpisi ene od pogodbenic priznavajo za namen opisovanja in predstavitve proizvoda s poreklom iz ozemlja omenjene pogodbenice;

(d) „zaščiteno ime“ pomeni geografsko označbo ali tradicionalno ime, kakor ju opredeljujeta odstavka (b) oz. (c) in ki ju ščiti ta priloga;

(e) „opis“ pomeni vsa imena, ki se uporabljajo na etiketah, dokumentih, ki spremljajo proizvod vinskega sektorja v smislu člena 2 med prevozom, na poslovnih listinah, zlasti fakturah in dobavnicah ter pri oglaševanju;

(f) „etiketiranje“ pomeni vse opise in druge reference, znake, ponazoritve in blagovne znamke, ki služijo za razločevanje proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2 in ki se pojavljajo na isti posodi, vključno s pečatom ali ploščico, ki sta pritrjena na posodo, in prevleko na vratu steklenice;

(g) „predstavitev“ pomeni imena, ki se uporabljajo na posodah, vključno s pripomočki za njihovo zapiranje, na etiketah in na embalaži;

(h) „embalaža“ pomeni zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovitki vseh vrst, kartoni in škatle, ki se uporabljajo pri prevozu ene ali več posod in/ali pri njihovi izročitvi v prodajo končnemu potrošniku;

(i) „pravila v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja“ pomenijo vse določbe iz te priloge;

(j) „pristojni organ“ pomeni vsak organ ali oddelek, ki ga pogodbenica pooblasti kot odgovorni organ za nadzor izvajanja pravil v zvezi s trgovino proizvodov vinskega sektorja;

(k) „kontaktni organ“ pomeni uradni organ ali pristojni organ, ki ga ena od pogodbenic pooblasti kot odgovorni organ za zvezo s kontaktnim organom druge pogodbenice;

(l) „organ prosilec“ pomeni pristojni organ, ki ga pogodbenica pooblasti za vlaganje zahtevkov za pomoč na področjih, ki jih obsega ta naslov;

(m) „zaprošeni organ“ pomeni uradni organ ali pristojni organ, ki ga pooblasti pogodbenica in sprejema zahtevke za pomoč na področjih, ki jih obsega ta naslov;

(n) „kršitev“ pomeni vse kršitve ali poskuse kršitev pravil v zvezi s proizvodnjo in trgovino s proizvodi vinskega sektorja ter vse poskuse kršenja teh pravil.



NASLOV I

DOLOČBE V ZVEZI Z UVOZOM IN PRODAJO

Člen 4

Etiketiranje, predstavitev in spremni dokumenti

1.  Trgovina med pogodbenicama s proizvodi vinskega sektorja v smislu člena 2 s poreklom iz njunega ozemlja se izvaja v skladu s tehničnimi določbami v tej prilogi. Tehnične določbe so vse določbe iz Dodatka 3, ki se nanašajo na opredelitev proizvodov vinskega sektorja, na enološke postopke, sestavo navedenih proizvodov, spremne dokumente in predpise, ki urejajo njihov prevoz in trženje.

2.  Odbor se lahko odloči spremeniti opredelitev „tehničnih določb“ iz odstavka 1.

3.  Določbe aktov, naštetih v Dodatku 3, ki se nanašajo na njihovo uveljavitev ali na njihovo izvajanje, za namene te priloge ne veljajo.

4.  Ta priloga ne posega v uporabo nacionalnih pravil ali pravil Evropske unije o obdavčenju ali ustreznih kontrolnih ukrepih.



NASLOV II

OBOJESTRANSKA ZAŠČITA IMEN PROIZVODOV VINSKEGA SEKTORJA V SMISLU ČLENA 2

Člen 5

Zaščitena imena

Kar zadeva proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in Švice, so zaščitena naslednja imena iz Dodatka 4:

(a) ime ali sklicevanja na ime države članice Evropske unije ali Švico, iz katere izhaja poreklo vina;

(b) posebni izrazi;

(c) označbe porekla in geografske označbe;

(d) tradicionalni izrazi.

Člen 6

Imena ali sklicevanja za označevanje držav članic Evropske unije in Švice

1.  Z namenom identifikacije porekla vin v Švici so imena ali sklicevanja na države članice Unije, ki se uporabljajo za označevanje teh proizvodov:

(a) rezervirana za vina s poreklom iz zadevne države članice in

(b) se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.

2.  Z namenom identifikacije porekla vin v Evropski uniji so ime ali sklicevanja na Švico, ki se uporabljajo za označevanje teh proizvodov:

(a) rezervirana za vina s poreklom iz Švice in

(b) se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Švice in pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Švice.

Člen 7

Drugi pogoji

1.  Poimenovanja „zaščitena označba porekla“, „zaščitena geografska označba“, njuni okrajšavi „ZOP“ in „ZGO“ ter izraza „Sekt“ in „crémant“ iz Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 ( 13 ) so rezervirana za vina s poreklom iz zadevne države članice in se lahko uporabljajo le pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.

2.  Brez poseganja v člen 10 sta poimenovanji „zaščitena označba porekla“, vključno z okrajšavo „ZOP“, ter „vin de pays“ iz člena 63 Zveznega zakona o kmetijstvu rezervirani za vina s poreklom iz Švice in se lahko uporabljata le pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih.

Izraz „vin de table“ iz člena 63 Zveznega zakona o kmetijstvu je rezerviran za vina s poreklom iz Švice in se lahko uporablja le pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih.

Člen 8

Zaščita označb porekla in geografskih označb

1.  V Švici so označbe porekla in geografske označbe Evropske unije, naštete v delu A Dodatka 4:

I. zaščitene in rezervirane za vina s poreklom iz Evropske unije in

II. se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in pod pogoji, ki izhajajo iz zakonodaje in uredb Evropske unije.

V Evropski uniji so označbe porekla in geografske označbe Švice, naštete v delu B Dodatka 4:

I. zaščitene in rezervirane za vina s poreklom iz Švice in

II. se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja z izvorom iz Švice ter pod pogoji, ki izhajajo iz švicarske zakonodaje in uredb.

2.  Pogodbenici v skladu s to prilogo sprejmeta vse ukrepe, potrebne za skupno zaščito označb porekla in geografskih označb iz Dodatka 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. Vsaka pogodbenica uvede ustrezna pravna sredstva, da se zagotovi učinkovita zaščita in prepreči, da bi se označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4 uporabljale za poimenovanja vin, ki nimajo porekla iz kraja, na katerega se nanaša označba porekla ali geografska označba.

3.  Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi:

(a) kadar je navedeno pravo poreklo vina;

(b) kadar je označba porekla ali geografska označba prevedena, transkribirana ali transliterirana ali

(c) kadar se označbe uporabljajo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugimi podobnimi izrazi.

4.  V primeru, da so označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4 enakozvočne, se zaščita zagotovi vsaki od njih pod pogojem, da je njihova uporaba dobronamerna in da je, z upoštevanjem praktičnih pogojev uporabe, ki jih določata pogodbenici v okviru Odbora, zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev ter da ne zavajajo potrošnika.

5.  Če je geografska označba iz Dodatka 4 enakozvočna geografski označbi tretje države, se uporablja člen 23(3) Sporazuma TRIPs.

6.  Določbe te priloge ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

7.  Nič v tej prilogi ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti označbo porekla ali geografsko označbo druge pogodbenice iz Dodatka 4, ki ni zaščitena ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali ki se v tej državi ne uporablja več.

8.  Pogodbenici potrdita, da pravice in dolžnosti iz te priloge ne veljajo za nobene druge označbe porekla ali geografske označbe, razen za tiste iz Dodatka 4.

9.  Brez poseganja v Sporazum TRIPs ta priloga dopolnjuje in podrobno določa pravice in dolžnosti, ki veljajo za zaščito geografskih označb v obeh pogodbenicah.

Vendar se pogodbenici s tem odrekata pravici do uveljavljanja člena 24(4), (6) in (7) Sporazuma TRIPs, tako da lahko zavrneta dodelitev zaščite za določeno ime druge pogodbenice, razen v primerih iz Dodatka 5 te priloge.

10.  Ekskluzivna zaščita, ki izhaja iz tega člena, velja za ime „Champagne“ na seznamu Evropske unije v Dodatku 4 te priloge.

Člen 9

Razmerja med označbami porekla, geografskimi označbami in blagovnimi znamkami

1.  Pogodbenici nista obvezani, da zaščitita označbo porekla ali geografsko označbo, če je zaradi ugleda in slovesa prejšnje blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla zadevnega vina.

2.  Registracija blagovne znamke proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice zavrne ali delno zavrne po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevni proizvod nima porekla iz kraja, na katerega se nanaša označba porekla ali geografska označba.

3.  Registrirana blagovna znamka proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice razveljavi ali delno razveljavi po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevni proizvod ni v skladu z zahtevanimi pogoji v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo.

4.  Blagovna znamka, ki se uporablja, kot je opisano v prejšnjem odstavku, in za katero je bila v eni od pogodbenic v dobri veri oddana vloga za registracijo in je bila registrirana ali je bila vzpostavljena z dobronamerno uporabo (vključno z državami članicami Evropske unije) pred datumom zaščite označbe porekla ali geografske označbe druge pogodbenice v okviru te priloge, se lahko, če je takšna možnost predvidena v zadevni zakonodaji, še naprej uporablja ne glede na zaščito, zagotovljeno označbi porekla ali geografski označbi, pod pogojem, da v zakonodaji zadevne pogodbenice ne obstaja razlog za razveljavitev blagovne znamke.

Člen 10

Zaščita tradicionalnih izrazov

1.  V Švici se tradicionalni izrazi Evropske unije, našteti v delu A Dodatka 4:

(a) ne uporabljajo za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Švice;

(b) ne smejo uporabljati za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Evropske unije, razen za vina s poreklom in kategorijo ter v jeziku, kot so navedeni v Dodatku, ter pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.

V Evropski uniji se tradicionalni izrazi Švice, našteti v delu B Dodatka 4:

(a) ne uporabljajo za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Evropske unije;

(b) ne smejo uporabljati za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Švice, razen za vina s poreklom, kategorijo in v jeziku, kot so navedeni v Dodatku, ter pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih in predpisih.

2.  Pogodbenici ob upoštevanju tega sporazuma sprejmeta vse ukrepe, potrebne za zaščito, v skladu s tem členom, tradicionalnih izrazov iz Dodatka 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. Za ta namen pogodbenici zagotovita učinkovito pravno zaščito za preprečitev uporabe tradicionalnih izrazov za opis vin, ki niso upravičena do teh tradicionalnih izrazov, tudi če se tradicionalni izrazi uporabijo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugimi podobnimi izrazi.

3.  Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja le za:

(a) jezik ali jezike, v katerih je navedena v Dodatku 4;

(b) kategorijo vina, ki je v Evropski uniji zaščitena, ali za razred vina, ki je v Švici zaščiten, kot je navedeno v Dodatku 4.

4.  V primeru, da so tradicionalni izrazi iz Dodatka 4 enakozvočni, se zaščita zagotovi vsakemu od njih pod pogojem, da je njihova uporaba dobronamerna in da je, z upoštevanjem praktičnih pogojev uporabe, ki jih določata pogodbenici v okviru Odbora, zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev ter da ne zavajajo potrošnika.

5.  Kadar je tradicionalni izraz iz Dodatka 4 enakozvočen z imenom proizvoda vinskega sektorja, ki nima izvora z ozemlja pogodbenic, se to ime lahko uporablja za opis in predstavitev proizvoda vinskega sektorja, če se uporablja na tradicionalen način in dosledno, če njegovo uporabo v ta namen ureja država izvora in če potrošnikov ne zavaja glede točnega porekla zadevnega vina.

6.  Ta priloga ne posega v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

7.  Registracija blagovne znamke proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz tradicionalnega izraza iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice zavrne ali delno zavrne po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevna blagovna znamka ne zadeva proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz geografskega območja, na katerega se ta tradicionalni izraz nanaša.

Registrirana blagovna znamka proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz tradicionalnega izraza iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice razveljavi ali delno razveljavi po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevna blagovna znamka ne zadeva proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz geografskega območja, na katerega se ta tradicionalni izraz nanaša.

Blagovna znamka, ki se uporablja, kot je opisano v prejšnjem odstavku, in za katero je bila v eni od pogodbenic v dobri veri oddana vloga za registracijo in je bila registrirana ali je bila vzpostavljena z dobronamerno uporabo (vključno z državami članicami Unije) pred datumom zaščite tradicionalnega izraza druge pogodbenice v okviru te priloge, se lahko, če je takšna možnost predvidena v zakonodaji zadevne pogodbenice, še naprej uporablja.

8.  Nič v tej prilogi ne obvezuje pogodbenic, da zaščitijo tradicionalni izraz iz Dodatka 4, ki ni zaščiten ali ni več zaščiten oz. se v svoji državi porekla ne uporablja več.

Člen 11

Izvajanje zaščite

1.  Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer zagotovita, da se imena ene od pogodbenic, ki so zaščitena s to prilogo, kadar se proizvodi vinskega sektorja s poreklom iz pogodbenic izvažajo in tržijo zunaj njunega ozemlja, ne uporabljajo za opis in predstavitev takšnih proizvodov s poreklom iz druge pogodbenice.

2.  Če ustrezna zakonodaja pogodbenic to dopušča, se zaščita, ki jo dodeljuje ta priloga, razširi na fizične in pravne osebe, zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, ki imajo svoj sedež na ozemlju druge pogodbenice.

3.  Če opis ali predstavitev proizvoda vinskega sektorja, zlasti na etiketi, na uradnih ali poslovnih dokumentih ali v oglaševanju, vpliva na pravice, ki izhajajo iz te priloge, pogodbenici izvedeta vse potrebne upravne ukrepe ali sprožita pravni postopek v boju proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenega imena na kakršen koli drugačen način.

4.  Ukrepi in postopki, navedeni v odstavku 3, se sprejmejo predvsem v naslednjih primerih:

(a) kadar se s prevodom opisov, ki jih predvideva zakonodaja Evropske skupnosti ali švicarska zakonodaja, v enega od jezikov druge pogodbenice, pojavi beseda, ki bi bila lahko zavajajoča glede porekla tako opisanega ali predstavljenega proizvoda vinskega sektorja;

(b) kadar se oznake, blagovne znamke, imena, reference ali ilustracije, ki neposredno ali posredno navajajo zavajajoče informacije glede porekla, izvora, vrste ali bistvenih značilnosti proizvoda, pojavljajo na posodah ali embalaži, v oglaševanju ali na uradnih ali poslovnih dokumentih, ki se nanašajo na proizvod, katerega ime ščiti ta priloga;

(c) kadar so uporabljene posode ali embalaža zavajajoče glede porekla proizvoda.

5.  Ta priloga ne izključuje možnosti, da pogodbenici v skladu s svojo domačo zakonodajo ali drugimi mednarodnimi Sporazumi zdaj ali v prihodnje ne dodelita obširnejše zaščite za opise, ki jih ščiti ta priloga.



NASLOV III

MEDSEBOJNA NADZOR IN POMOČ MED URADNIMI KONTROLNIMI ORGANI

Člen 12

Predmet in omejitve

1.  Pogodbenici si obojestransko pomagata v skladu s postopki in pod pogoji, ki so določeni v tem naslovu. Zagotavljata, da se predpisi v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ustrezno izvajajo, zlasti s tem, da druga drugi nudita pomoč ter odkrivata in preiskujeta kršitve zakonodaje.

2.  Pomoč, o kateri govori ta naslov, velja brez poseganja v določbe o kazenskih postopkih ali sodni pomoči med pogodbenicama v kazenskih zadevah.

3.  Ta naslov ne posega v nacionalne predpise, ki urejajo zaupnost sodnih preiskav.



PODNASLOV I

Organi ter nadzorovane osebe in osebe, ki prejmejo vzajemno pomoč

Člen 13

Kontaktni organi

1.  Kadar pogodbenica imenuje več pristojnih organov, poskrbi tudi za koordinacijo njihovih dejavnosti.

2.  Vsaka pogodbenica imenuje en sam kontaktni organ. Ta organ:

 posreduje kontaktnim organom druge pogodbenice zahteve za sodelovanje za namene izvajanja tega naslova,

 sprejema tovrstne zahteve za sodelovanje od navedenega organa in jih posreduje pristojnemu organu oziroma organom pogodbenice, v katere pristojnosti je,

 zastopa to pogodbenico do druge pogodbenice v okviru sodelovanja iz tega naslova,

 obvešča drugo pogodbenico o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 11.

Člen 14

Organi in laboratoriji

Pogodbenici:

(a) si medsebojno izmenjujeta naslednje sezname, ki jih redno prenavljata:

 sezname organov, pristojnih za pripravo dokumentov VI 1 in drugih dokumentov, ki spremljajo prevoze proizvodov vinskega sektorja v skladu s členom 4(1) te priloge in določbami Evropske unije v Dodatku 3(A),

 sezname pristojnih organov in kontaktnih organov iz člena 3(j) in (k),

 sezname laboratorijev, pooblaščenih za izvajanje analiz v skladu s členom 17(2),

 seznam švicarskih pristojnih organov iz polja 4 spremnega dokumenta za prevoz proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Švice, v skladu z Dodatkom 3(B);

(b) se posvetujeta in obveščata druga drugo o ukrepih, ki jih je vsaka od njiju sprejela glede uporabe te priloge. Predvsem pa pošljeta druga drugi svoje veljavne določbe in povzetke upravnih in sodnih odločb, ki so še posebnega pomena za njeno ustrezno uporabo.

Člen 15

Nadzorovane osebe

Fizične ali pravne osebe in skupine takih oseb, katerih strokovna dejavnost je lahko predmet nadzora, navedenega v tem naslovu, ne smejo ovirati teh nadzorov in jih morajo vselej olajšati.



PODNASLOV II

Nadzorni ukrepi

Člen 16

Nadzorni ukrepi

1.  Pogodbenici naredita vse potrebno, da se z ustreznimi kontrolnimi ukrepi zagotovi pomoč iz člena 12.

2.  Takšne kontrole se izvajajo bodisi sistematično bodisi s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. V primeru kontrolnih pregledov na podlagi vzorčenja pogodbenici zagotovita, da so te kontrole reprezentativne z vidika števila, vrste in pogostosti.

3.  Pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, da se olajša delo uradnikov njunih pristojnih organov, zlasti s tem, da zagotovita naslednje:

 da imajo dostop do vinogradov, do zmogljivosti za proizvodnjo, pripravo, skladiščenje in obdelavo proizvodov vinskega sektorja in do prevoznih sredstev za te proizvode,

 da imajo dostop do poslovnih prostorov ali skladišč ter prevoznih sredstev katerega koli gospodarstva, zato da bi prodajali, tržili ali prevažali proizvode vinskega sektorja ali proizvode, ki se lahko uporabljajo za pripravo teh proizvodov,

 da lahko izdelajo popis proizvodov vinskega sektorja in snovi ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za pripravo teh proizvodov,

 da lahko jemljejo vzorce proizvodov vinskega sektorja, ki so na zalogi za prodajo, ki se prodajajo ali prevažajo,

 da lahko proučijo računovodske podatke in druge dokumente, ki se uporabljajo v kontrolnih postopkih, in da jih lahko razmnožujejo ali si iz njih naredijo izvlečke,

 da lahko sprejmejo ustrezne začasne ukrepe glede proizvodnje, skladiščenja, prevoza, opisa, predstavitve, izvoza v drugo pogodbenico in trženja proizvodov vinskega sektorja ali proizvoda za uporabo pri pripravi tega proizvoda, če obstaja utemeljen sum resne kršitve določb te priloge, zlasti pri goljufivem ravnanju ali tveganju za javno zdravje.

Člen 17

Vzorci

1.  Pristojni organ ene pogodbenice lahko zaprosi pristojni organ druge pogodbenice, da odvzame vzorce v skladu z ustreznimi določbami te pogodbenice.

2.  Zaprošeni organ shrani odvzete vzorce v skladu z odstavkom 1 in imenuje laboratorij, ki bo vzorce analiziral. Organ prosilec lahko določi drug laboratorij za izvedbo paralelne analize vzorcev. Zaprošeni organ pošlje v ta namen organu prosilcu ustrezno število vzorcev.

3.  Če se organ prosilec in zaprošeni organ ne strinjata v zvezi z rezultati analiz, na katere se nanaša odstavek 2, laboratorij, ki ga imenujeta skupaj, izvede arbitražno analizo.



PODNASLOV III

Postopki

Člen 18

Operativni dogodek

Kadar pristojni organ ene od pogodbenic utemeljeno sumi ali ugotovi:

 da proizvod vinskega sektorja ne izpolnjuje pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ali da sta njegova proizvodnja ali trženje predmet goljufije ter da

 je takšno neizpolnjevanje pravil v posebnem interesu pogodbenice ter lahko privede do upravnih ukrepov ali pravnega postopka, nemudoma obvesti kontaktni organ zadevne pogodbenice preko kontaktnega organa svoje države.

Člen 19

Zahtevki za medsebojno pomoč

1.  Zahtevki iz tega naslova se sestavijo v pisni obliki. Spremljajo jih vsi dokumenti, ki so potrebni za odgovor nanje. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustni zahtevki, ki morajo biti takoj pisno potrjeni.

2.  Zahtevki v skladu z odstavkom 1 morajo vsebovati vse naslednje podatke:

 ime organa prosilca,

 zahtevani ukrep,

 namen ali razlog zahtevka,

 veljavno zakonodajo, pravila ali druge pravne instrumente,

 kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so v postopku preiskave, in

 povzetek bistvenih dejstev.

3.  Zahtevki se sestavijo v enem od uradnih jezikov pogodbenic.

4.  Če zahtevek ne izpolnjuje uradnih zahtev, se lahko zahteva, da se popravi ali dopolni; lahko se sprejmejo zaščitni ukrepi.

Člen 20

Postopek

1.  Po zahtevku organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki bi mu lahko omogočile zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje glede trgovine s proizvodi vinskega sektorja, zlasti informacije o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.

2.  Na podlagi utemeljenega zahtevka organa prosilca zaprošeni organ izvede poseben nadzor ali kontrole, da bi dosegel zastavljene cilje, ali sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se takšen nadzor izvede.

3.  Zaprošeni organ iz odstavkov 1 in 2 postopa tako, kot da deluje v svojem imenu ali na zahtevo organa svoje države.

4.  Na podlagi dogovora z zaprošenim organom lahko organ prosilec imenuje uslužbence svoje službe ali službe drugega pristojnega organa pogodbenice, ki jo zastopa:

 da v prostorih pristojnih organov pogodbenice, kjer ima zaprošeni organ svoj sedež, zberejo informacije o ustrezni uporabi pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ali o kontrolnih postopkih, in da razmnožijo vse prevozne in druge dokumente ter vpise v knjige prispelega in odpremljenega blaga,

 da sodelujejo pri ukrepih, zahtevanih v odstavku 2.

Kopije iz prve alineje se lahko naredijo samo v soglasju z zaprošeno službo.

5.  Organ prosilec, ki želi poslati uslužbenca, imenovanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, v drugo pogodbenico, da bi se tam udeležil kontrolnih postopkov v smislu druge alinee istega pododstavka, pravočasno obvesti zaprošeni organ pred začetkom teh postopkov. Uslužbenci zaprošenega organa so še naprej pristojni za kontrolne postopke.

Uslužbenci organa prosilca:

 predložijo pisno pooblastilo, v katerem so navedeni njihovi osebni podatki in službeni položaj,

 imajo v okviru omejitev, ki jih zakonodaja zaprošenega organa nalaga svojim uslužbencem pri izvajanju omenjenih kontrolnih postopkov:

 

 pravice do dostopa v skladu s členom 16(3),

 pravico do informacij v zvezi z rezultati kontrol, ki jih izvajajo uslužbenci zaprošenega organa na podlagi člena 16(3),

 med kontrolami takšno držo, ki je v skladu s pravili in navadami uslužbencev pogodbenice, na ozemlju katere se kontrolni postopek izvaja.

6.  Utemeljene zahtevke v smislu tega člena se posreduje zaprošenemu organu zadevne pogodbenice preko kontaktnega organa omenjene pogodbenice. Isti postopek velja za:

 odgovore na te zahtevke,

 sporočila v zvezi z uporabo odstavkov 2, 4 in 5.

Ne glede na prvi pododstavek lahko pogodbenici, če je primerno, za zagotovitev učinkovitejšega in hitrejšega sodelovanja dovolita pristojnim službam, da:

 naslovijo utemeljene zahtevke in sporočila neposredno na pristojne organe druge pogodbenice,

 neposredno odgovorijo na utemeljene zahtevke in sporočila pristojnih organov druge pogodbenice.

V takšnih primerih ti pristojni organi nemudoma obvestijo kontaktni organ zadevne pogodbenice.

7.  Informacije, ki jih vsebuje zbirka podatkov vsake pogodbenice o analitičnih vrednostih, vključno s podatki, pridobljenimi z analizo zadevnih proizvodov vinskega sektorja, se na zahtevo dajo na voljo laboratorijem, ki sta jih v ta namen imenovali pogodbenici. Posredovanje informacij zadeva samo ustrezne podatke o analitičnih vrednostih, potrebne za ovrednotenje analize vzorca s primerljivimi lastnostmi in poreklom.

Člen 21

Odločitev glede medsebojne pomoči

1.  Pogodbenica, kateri pripada zaprošeni organ, lahko zavrne zagotovitev pomoči iz tega naslova, če bi lahko ta pomoč posegala v suverenost ali škodovala javnemu redu, varnosti ali drugemu bistvenemu interesu te pogodbenice.

2.  Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel nuditi, če bi ga zanjo zaprosili, v svoji prošnji opozori na to. Zaprošeni organ se potem odloči, kako bo odgovoril na tako prošnjo.

3.  Če se pomoč zavrne, je treba odločitev in razloge za zavrnitev nemudoma sporočiti organu prosilcu.

Člen 22

Informacije in dokumenti

1.  Zaprošeni organ sporoči organu prosilcu izsledke svojih preiskav v obliki dokumentov, overjenih kopij, poročil in podobnega.

2.  Namesto dokumentov, predvidenih v odstavku 1, se lahko uporabljajo računalniško pripravljene informacije v kakršni koli obliki, ki so bile pripravljene za enak namen.

3.  Informacije iz členov 18 in 20 spremljajo ustrezni dokumenti ali druga dokazila in podatki o morebitnih upravnih ukrepih ali pravnih postopkih in se še posebej nanašajo na:

 sestavo in organoleptične lastnosti zadevnega proizvoda vinskega sektorja,

 njegov opis in predstavitev,

 skladnost s pravili o proizvodnji, pripravi ali trženju.

4.  Kontaktni organi, ki se ukvarjajo z zadevo, za katero je bil sprožen proces obojestranske pomoči v skladu s členoma 18 in 20, nemudoma obvestijo drug drugega o:

 poteku preiskav, zlasti preko poročil in drugih dokumentov ali virov informacij,

 vseh upravnih ali pravnih postopkih, ki so posledica zadevnih operacij.

Člen 23

Stroški

Potne stroške, ki izhajajo iz uporabe tega naslova, krije pogodbenica, ki je imenovala uslužbenca za namene ukrepov iz člena 20(2) in (4).

Člen 24

Zaupnost

1.  Vse informacije, ki se v kakršni koli obliki posredujejo na podlagi tega naslova, so zaupne. Za takšno informacijo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti in mora biti varovana tako, kakor so varovane podobne informacije z ustreznimi veljavnimi zakoni pogodbenice, ki jo je prejela, ali z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Unije, odvisno od primera.

2.  Kadar zakonodaja ali upravna praksa ene od pogodbenic določa strožje omejitve za zaščito industrijskih in poslovnih tajnosti od omejitev v tem naslovu, slednje ne obvezujejo te pogodbenice do predložitve informacij, če pogodbenica prosilka ne ukrene ničesar, da bi izpolnjevala te strožje omejitve.

3.  Pridobljene informacije se uporabljajo le za namene tega naslova; na ozemlju pogodbenic se ne smejo uporabljati za druge namene in se lahko uporabijo le s predhodnim pisnim privoljenjem upravnega organa, ki jih je predložil, in zanje veljajo omejitve, ki jih postavlja ta organ.

4.  Odstavek 1 ne izključuje uporabe informacij v pravnih ali upravnih postopkih, uvedenih naknadno v zvezi s kršitvami splošnega kazenskega prava, če so bile te informacije pridobljene v okviru mednarodnega pravnega sodelovanja.

5.  Pogodbenici lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije, ki sta jih prejeli, in dokumente, ki sta jih uporabili v skladu z določbami tega naslova.



NASLOV IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 25

Izjeme

1.  Naslova I in II ne veljata za proizvode vinskega sektorja v smislu člena 2:

(a) ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic ali

(b) ki imajo poreklo iz ozemlja ene od pogodbenic in so predmet trgovine med pogodbenicama v manjših količinah pod pogoji in v skladu z režimi iz Dodatka 5 k tej prilogi.

2.  Izvajanje izmenjave pisem med Skupnostjo in Švico v zvezi s sodelovanjem pri uradnem nadzoru vin, podpisane 15. oktobra 1984 v Bruslju, se začasno opusti do prenehanja veljave te priloge.

Člen 26

Posvetovanja

1.  Pogodbenici se posvetujeta, če katera od njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.

2.  Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev zadevnega primera.

3.  V primerih, ko bi vsakršna zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali zmanjšala učinkovitost ukrepov v boju proti goljufiji, se lahko sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, in sicer brez predhodnih posvetovanj, pod pogojem, da do posvetovanj pride takoj po tem, ko so bili ti ukrepi sprejeti.

4.  Če se po teh posvetovanjih, predvidenih v odstavkih 1 in 3, pogodbenici ne sporazumeta, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe, navedene v odstavku 3, sprejme ustrezne zaščitne ukrepe, da se omogoči ustrezna uporaba tega sporazuma.

Člen 27

Delovna skupina

1.  Delovna skupina za proizvode vinskega sektorja (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina), ustanovljena v skladu s členom 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki izhajajo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.

2.  Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z nacionalnimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Pripravi predvsem predloge, ki jih predloži Odboru za prilagoditev te priloge in njenih dodatkov.

Člen 28

Prehodne določbe

1.  Brez poseganja v člen 8(10) se proizvodi vinskega sektorja, ki so bili v času začetka veljavnosti te priloge proizvedeni, pripravljeni, opisani in predstavljeni v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih ta priloga prepoveduje, lahko prodajajo do porabe zalog.

2.  Razen če odbor ne določi drugače, se trženje proizvodov vinskega sektorja, ki so izdelani, označeni in predstavljeni v skladu s to prilogo, vendar zaradi spremembe navedene priloge proizvodnja, priprava, označevanje in predstavitev izgubijo skladnost, lahko nadaljuje do izčrpanja zalog.

Dodatek 1

Proizvodi vinskega sektorja iz člena 2

Za Evropsko unijo:

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11). Proizvodi, ki se uvrščajo v tarifne oznake KN 2009 61 , 2009 69 in 2204 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

Za Švico:

Poglavje 2 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (RO 2010 6391). Proizvodi, ki se uvrščajo v švicarski carinski tarifni številki 2009.60 in 2204 .

Dodatek 2

Posebne določbe iz člena 3(a) in (b)

Kontrolirana označba porekla Genève (KOP Genève)

1.   Geografsko območje

Geografsko območje KOP Genève zajema:

 celotno ozemlje kantona Genève,

 celotno ozemlje francoskih občin:

 

 Challex,

 Ferney-Voltaire,

 dele francoskih občin:

 

 Ornex,

 Chens-sur-Léman,

 Veigy-Foncenex,

 Saint-Julien-en-Genevois,

 Viry,

opisane v določbah KOP Genève.

2.   Območje pridelave grozdja

Območje pridelave grozdja zajema:

(a) na ženevskem ozemlju: površine, ki spadajo v register vinogradov v smislu člena 61 zveznega zakona o kmetijstvu (RS 910.1) in so namenjene proizvodnji vina;

(b) na francoskem ozemlju: površine v občinah ali delih občin iz točke 1, zasajene z vinsko trto ali upravičene do uporabe pravic do ponovne zasaditve v obsegu največ 140 hektarov.

3.   Območje proizvodnje vina

Območje proizvodnje vina je omejeno na švicarsko ozemlje.

4.   Ponovno razvrščanje

Uporaba KOP Genève ni ovira za uporabo poimenovanj „vin de pays“ in „vin de table suisse“ za poimenovanje ponovno razvrščenih vin, proizvedenih iz grozdja, ki izvira iz območja pridelave, opredeljenega v točki 2(b).

5.   Nadzor nad določbami KOP Genève

Za nadzor v Švici so pristojni švicarski in zlasti ženevski organi.

Za fizične preglede, ki se izvajajo na francoskem ozemlju, švicarski organ pooblasti francoski nadzorni organ, ki so ga odobrili francoski organi.

6.   Prehodne določbe

Proizvajalci, ki so lastniki površin, zasajenih z vinsko trto, ki ne spadajo na območje pridelave grozdja, opredeljeno v točki 2(b), vendar so v preteklosti zakonito uporabljali KOP Genève, jo lahko še naprej uporabljajo do leta 2013 in zadevne proizvode lahko dajejo na trg do porabe zalog.

Dodatek 3

Seznam aktov in tehničnih določb iz člena 4 v zvezi s proizvodi vinskega sektorja

A.    Akti, ki se uporabljajo za uvoz v Švico in za trženje v Švici proizvodov vinskega sektorja s poreklom Evropske unije

Referenčna zakonodajna besedila in posebne določbe:

1. Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).

2. Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (kodificirana različica) (UL L 299, 8.11.2008, str. 25).

3. Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (UL L 186, 30.6.1989, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/11/EGS z dne 11. marca 1992 (UL L 65, 11.3.1992, str. 32).

4. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (UL L 237, 10.9.1994, str. 13), kakor je bila popravljena z UL L 259, 7.10.1994, str. 33, UL L 252, 4.10.1996, str. 23, in UL L 124, 25.5.2000, str. 66.

5. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (UL L 61, 18.3.1995, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 248, 14.10.1995, str. 60, in nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/69/EU z dne 22. oktobra 2010 (UL L 279, 23.10.2010, str. 22).

6. Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL L 109, 6.5.2000, str. 29), kako je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).

7. Direktiva Komisije 2002/63/ES z dne 11. julija 2002 o določitvi metod vzorčenja za uraden nadzor nad ostanki pesticidov v in na proizvodih rastlinskega in živalskega izvora v Skupnosti in o razveljavitvi Direktive 79/700/EGS (UL L 187, 16.7.2002, str. 30).

8. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).

9. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 813/2011 z dne 11. avgusta 2011 (UL L 208, 13.8.2011, str. 23).

10. Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).

11. Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11).

12. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1).

13. Uredba Komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L 128, 27.5.2009, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 173/2011 z dne 23. februarja 2011 (UL L 49, 24.2.2011, str. 16).

Brez poseganja v določbe člena 24(1)(b) Uredbe (ES) št. 436/2009 je uvoz v Švico proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije pogojen s predložitvijo spremnega dokumenta iz člena 24(1)(a) te iste uredbe.

14. Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev (UL L 193, 24.7.2009, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 53/2011 z dne 21. januarja 2011 (UL L 19, 22.1.2011, str. 1).

15. Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 670/2011 z dne 12. julija 2011 (UL L 183, 13.7.2011, str. 6).

B.    Akti, ki veljajo za uvoz v Evropsko unijo in za trženje v Evropski uniji proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Švice

Akti, na katere se sklicuje:

1. Zvezni zakon o kmetijstvu z dne 29. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 18. junija 2010 (Recueil officiel-RO (Uradna zbirka) 2010 5851).

2. Odlok z dne 14. novembra 2007 o vinogradništvu in uvozu vina (Odlok o vinu), kakor je bil nazadnje spremenjen 4. novembra 2009 (RO 2010 733).

3. Odlok OFAG (Zvezni urad za kmetijstvo) z dne 17. januarja 2007 o seznamu vinskih sort, ki se lahko certificirajo in uporabijo za proizvodnjo standardnega materiala, in seznamu vinskih sort, kot je bil nazadnje spremenjen 6. maja 2011 (RO 2011 2169).

4. Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in predmetih v vsakdanji rabi (Zakon o živilih, LDAl), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 5. oktobra 2008 (RO 2008 785).

5. Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in predmetih v vsakdanji rabi (ODAlOUs), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 13. oktobra 2010 (RO 2010 4611).

6. Odlok zveznega ministrstva za notranje zadeve (DFI) z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (RO 2010 6391).

Z odstopanjem od člena 10 Odloka so pravila, ki urejajo opis in predstavitev, tista pravila, na katera se nanašata naslednji uredbi, ki veljajta za proizvode, uvožene iz tretjih držav:

1. Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11).

Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:

(a) z odstopanjem od člena 118y(1)(a) se imena kategorij nadomestijo s specifičnimi imeni, kot določa člen 9 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve o alkoholnih pijačah;

(b) z odstopanjem od člena 118y(1)(b)(i) se izraza „zaščitena označba porekla“ in „zaščitena geografska označba“ nadomestita z „registrirana označba porekla“ oz. „vin de pays“;

(c) z odstopanjem od člena 118y(1)(f) se lahko ime uvoznika nadomesti z imenom švicarskega proizvajalca, kletarja, trgovca ali osebe, ki vino ustekleniči.

2. Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in zaščitenimi geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 670/2011 z dne 12. julija 2011 (UL L 183, 13.7.2011, str. 6).

Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:

(a) z odstopanjem od člena 54(1) Uredbe se alkoholna stopnja lahko navede v desetinah prostorninskega deleža;

(b) z odstopanjem od člena 64(1) in dela B Priloge XIV se izraza „demi-sec“ in „moelleux“ lahko nadomestita z „légèrement doux“ oz. „demi-doux“;

(c) z odstopanjem od člena 62 Uredbe se lahko uporablja ime ene ali več vinskih sort, če omenjene sorte predstavljajo najmanj 85 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo švicarskega vina.

7. Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o označevanju in oglaševanju živil (OEDAI), kakor je bil nazadnje spremenjen 13. oktobra 2010 (RO 2010 4649).

8. Odlok DFI z dne 22. junija 2007 o aditivih, ki se lahko uporabljajo v živilih (Odlok o aditivih, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 11. maja 2009 (RO 2009 2047)).

9. Odlok DFI z dne 26. junija 1995 o tujih snoveh in sestavinah v živilih (Odlok o tujih snoveh in sestavinah), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. maja 2011 (RO 2011 1985).

10. Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).

11. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1).

Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:

(a) za vse proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Švice, ki se uvažajo v Evropsko unijo, je treba predložiti spremni dokument, sestavljen v skladu s Sklepom Komisije 2005/9/ES z dne 29. decembra 2004 (UL L 4, 6.1.2005, str. 12);

(b) ta dokument je nadomestil dokument VI1 iz Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1);

(c) sklicevanja v Uredbi na „države članice“ ali na „nacionalne določbe ali določbe Skupnosti“ (ali „nacionalna pravila ali pravila Skupnosti“) se razširijo na Švico ali zakonodajo Švice;

(d) vina s poreklom iz Švice, primerljiva z vini z geografsko označbo, ki imajo skupno vsebnost kisline, izraženo kot vinska kislina, večjo kakor 3,5 grama na liter, a ne manjšo od 3 gramov na liter, se lahko uvozijo, če so označena z geografsko označbo in je najmanj 85 % vina pridobljenega iz grozdja ene ali več naslednjih sort vinske trte: Chasselas, Mueller-Thurgau, Sylvaner, Pinot noir ali Merlot.

Spremni dokument ( 14 )za prevoz proizvodov vinskega sektorja po poreklu iz Švice ( 15 )

image

Dodatek 4

Zaščitena imena iz člena 5

DEL A

Zaščitena imena za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije



BELGIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Côtes de Sambre et Meuse

Cremant de Wallonie

Hagelandse wijn

Haspengouwse Wijn

Heuvellandse Wijn

Vin mousseux de qualite de Wallonie

Vlaamse mousserende kwaliteitswijn

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Vin de pays des Jardins de Wallonie

Vlaamse landwijn

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

appellation d’origine contrôlée

ZOP

francoščina

gecontroleerde oorsprongsbenaming

ZOP

nizozemščina

Vin de pays

ZGO

francoščina

Landwijn

ZGO

nizozemščina



BOLGARIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Асеновград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Asenovgrad

Болярово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Bolyarovo

Брестник ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Brestnik

Варна, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Varna

Велики Преслав, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Veliki Preslav

Видин, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Vidin

Враца, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Vratsa

Върбица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Varbitsa

Долината на Струма, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Struma valley

Драгоево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Dragoevo

Евксиноград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Evksinograd

Ивайловград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Ivaylovgrad

Карлово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Karlovo

Карнобат, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Karnobat

Ловеч, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lovech

Лозицa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lozitsa

Лом, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lom

Любимец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lyubimets

Лясковец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lyaskovets

Мелник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Melnik

Монтана, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Montana

Нова Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Nova Zagora

Нови Пазар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Novi Pazar

Ново село, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Novo Selo

Оряховица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Oryahovitsa

Павликени, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Pavlikeni

Пазарджик, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Pazardjik

Перущица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Perushtitsa

Плевен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Pleven

Пловдив, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Plovdiv

Поморие, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Pomorie

Русе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Ruse

Сакар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Sakar

Сандански, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Sandanski

Свищов, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Svishtov

Септември, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Septemvri

Славянци, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Slavyantsi

Сливен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Sliven

Стамболово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Stambolovo

Стара Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Stara Zagora

Сунгурларе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Sungurlare

Сухиндол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Suhindol

Търговище, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Targovishte

Хан Крум, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Han Krum

Хасково, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Haskovo

Хисаря, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Hisarya

Хърсово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Harsovo

Черноморски район, ki mu lahko sledi Южно Черноморие

Enakovreden izraz: Southern Black Sea Coast

Черноморски район - Северен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Northen Black Sea Region

Шивачево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Shivachevo

Шумен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Shumen

Ямбол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Yambol

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Дунавска равнина

Enakovreden izraz: Danube Plain

Тракийска низина

Enakovreden izraz: Thracian Lowlands

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Благородно сладко вино (БСВ)

ZOP

bolgarščina

Гарантирано и контролирано наименование за произход (ГКНП)

ZOP

bolgarščina

Гарантирано наименование за произход (ГНП)

ZOP

bolgarščina

Pегионално вино

(Regional wine)

ZGO

bolgarščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Колекционно

(collection)

ZOP

bolgarščina

Ново

(young)

ZOP/ZGO

bolgarščina

Премиум

(premium)

ZGO

bolgarščina

Премиум оук, или първо зареждане в бъчва

(premium oak)

ZOP

bolgarščina

Премиум резерва

(premium reserve)

ZGO

bolgarščina

Резерва

(reserve)

ZOP/ZGO

bolgarščina

Розенталер

(Rosenthaler)

ZOP

bolgarščina

Специална селекция

(special selection)

ZOP

bolgarščina

Специална резерва

(special reserve)

ZOP

bolgarščina



ČEŠKA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Čechy, ki mu lahko sledi Litoměřická

Čechy, ki mu lahko sledi Mělnická

Morava, ki mu lahko sledi Mikulovská

Morava, ki mu lahko sledi Slovácká

Morava, ki mu lahko sledi Velkopavlovická

Morava, ki mu lahko sledi Znojemská

Vina z zaščiteno geografsko označbo

České

Moravské

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

aromatické jakostní šumivé víno stanovené oblasti

ZOP

češčina

aromatický sekt s.o.

ZOP

češčina

jakostní likérové víno

ZOP

češčina

jakostní perlivé víno

ZOP

češčina

jakostní šumivé víno stanovené oblasti

ZOP

češčina

jakostní víno

ZOP

češčina

jakostní víno odrůdové

ZOP

češčina

jakostní víno s přívlastkem

ZOP

češčina

jakostní víno známkové

ZOP

češčina

V.O.C

ZOP

češčina

víno originální certifikace

ZOP

češčina

víno s přívlastkem kabinetní víno

ZOP

češčina

víno s přívlastkem ledové víno

ZOP

češčina

víno s přívlastkem pozdní sběr

ZOP

češčina

víno s přívlastkem slámové víno

ZOP

češčina

víno s přívlastkem výběr z bobulí

ZOP

češčina

víno s přívlastkem výběr z cibéb

ZOP

češčina

víno s přívlastkem výběr z hroznů

ZOP

češčina

Víno origininální certifikace (VOC ali V.O.C.)

ZGO

češčina

zemské víno

ZGO

češčina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Archivní víno

ZOP

češčina

Burčák

ZOP

češčina

Klaret

ZOP

češčina

Košer, Košer víno

ZOP

češčina

Labín

ZOP

češčina

Mladé víno

ZOP

češčina

Mešní víno

ZOP

češčina

Panenské víno, Panenská sklizeň

ZOP

češčina

Pěstitelský sekt (*)

ZOP

češčina

Pozdní sběr

ZOP

češčina

Premium

ZOP

češčina

Rezerva

ZOP

češčina

Růžák, Ryšák

ZOP

češčina

Zrálo na kvasnicích, Krášleno na kvasnicích, Školeno na kvasnicích

ZOP

češčina



NEMČIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Ahr, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Baden, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Franken, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Hessische Bergstraße, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Mittelrhein, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Mosel, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Nahe, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Pfalz, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Rheingau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Rheinhessen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Saale-Unstrut, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Sachsen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Württemberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Ahrtaler

Badischer

Bayerischer Bodensee

Brandenburger

Mosel

Ruwer

Saar

Main

Mecklenburger

Mitteldeutscher

Nahegauer

Neckar

Oberrhein

Pfälzer

Regensburger

Rhein

Rhein-Necker

Rheinburgen

Rheingauer

Rheinischer

Saarländischer

Sächsischer

Schleswig-Holsteinischer

Schwäbischer

Starkenburger

Taubertäler

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Prädikatswein (Qualitätswein mit Prädikat (*)), ki mu sledi:

— Kabinett

— Spätlese

— Auslese

— Beerenauslese

— Trockenbeerenauslese

— Eiswein

ZOP

nemščina

Qualitätswein, ki mu lahko sledi b.A

(Qualitätswein bestimmter Anbaugebiete)

ZOP

nemščina

Qualitätslikörwein, ki mu lahko sledi b.A. (Qualitätslikörwein bestimmter Anbaugebiete)

ZOP

nemščina

Qualitätsperlwein, ki mu lahko sledi b.A. (Qualitätsperlwein bestimmter Anbaugebiete)

ZOP

nemščina

Sekt b.A. (Sekt bestimmter Anbaugebiete)

ZOP

nemščina

Landwein

ZGO

nemščina

Winzersekt

ZOP

nemščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Affentaler

ZOP

nemščina

Badisch Rotgold

ZOP

nemščina

Ehrentrudis

ZOP

nemščina

Hock

ZOP

nemščina

Klassik/Classic

ZOP

nemščina

Liebfrau(en)milch

ZOP

nemščina

Riesling-Hochgewächs

ZOP

nemščina

Schillerwein

ZOP

nemščina

Weißherbst

ZOP

nemščina



GRČIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Αγχίαλος

Enakovreden izraz: Anchialos

Αμύνταιο

Enakovreden izraz: Amynteo

Αρχάνες

Enakovreden izraz: Archanes

Γουμένισσα

Enakovreden izraz: Goumenissa

Δαφνές

Enakovreden izraz: Dafnes

Ζίτσα

Enakovreden izraz: Zitsa

Λήμνος

Enakovreden izraz: Lemnos

Μαντινεία

Enakovreden izraz: Mantinia

Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας

Enakovreden izraz: Mavrodafne of Cephalonia

Μαυροδάφνη Πατρών

Enakovreden izraz: Mavrodaphne of Patras

Μεσενικόλα

Enakovreden izraz: Messenikola

Μοσχάτος Κεφαλληνίας

Enakovreden izraz: Cephalonia Muscatel

Μοσχάτος Λήμνου

Enakovreden izraz: Lemnos Muscatel

Μοσχάτος Πατρών

Enakovreden izraz: Patras Muscatel

Μοσχάτος Ρίου Πατρών

Enakovreden izraz: Rio Patron Muscatel

Μοσχάτος Ρόδου

Enakovreden izraz: Rhodes Muscatel

Νάουσα

Enakovreden izraz: Naoussa

Νεμέα

Enakovreden izraz: Nemea

Πάρος

Enakovreden izraz: Paros

Πάτρα

Enakovreden izraz: Patras

Πεζά

Enakovreden izraz: Peza

Πλαγιές Μελίτωνα

Enakovreden izraz: Cotes de Meliton

Ραψάνη

Enakovreden izraz: Rapsani

Ρόδος

Enakovreden izraz: Rhodes

Ρομπόλα Κεφαλληνίας

Enakovreden izraz: Robola of Cephalonia

Σάμος

Enakovreden izraz: Samos

Σαντορίνη

Enakovreden izraz: Santorini

Σητεία

Enakovreden izraz: Sitia

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Tοπικός Οίνος Κω

Enakovreden izraz: Regional wine of Κοs

Tοπικός Οίνος Μαγνησίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Magnissia

Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Aegean Sea

Αττικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Attiki-Attikos

Αχαϊκός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Αchaia

Βερντέα Ονομασία κατά παράδοση Ζακύνθου

Enakovreden izraz: Verdea Onomasia kata paradosi Zakinthou

Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Epirus-Epirotikos

Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Heraklion-Herakliotikos

Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Thessalia-Thessalikos

Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Thebes-Thivaikos

Θρακικός Τοπικός Οίνος „ali“ Τοπικός Οίνος Θράκης

Enakovreden izraz: Regional wine of Thrace-Thrakikos „ali“ Regional wine of Thrakis

Ισμαρικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Ismaros-Ismarikos

Κορινθιακός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Korinthos-Korinthiakos

Κρητικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Crete-Kritikos

Λακωνικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Lakonia-Lakonikos

Μακεδονικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Macedonia-Macedonikos

Μεσημβριώτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Nea Messimvria

Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Messinia-Messiniakos

Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Metsovo-Metsovitikos

Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Monemvasia-Monemvasios

Παιανίτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Peanea

Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Pallini-Palliniotikos

Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Peloponnese-Peloponnesiakos

Ρετσίνα Αττικής, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Retsina of Attiki

Ρετσίνα Βοιωτίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Retsina of Viotia

Ρετσίνα Γιάλτρων, ki ga lahko spremlja Evvia

Enakovreden izraz: Retsina of Gialtra

Ρετσίνα Ευβοίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Retsina of Evvia

Ρετσίνα Θηβών, ki ga lahko spremlja Viotia

Enakovreden izraz: Retsina of Thebes

Ρετσίνα Καρύστου, ki ga lahko spremlja Evvia

Enakovreden izraz: Retsina of Karystos

Ρετσίνα Παιανίας „ali“ Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Kropia „ali“ Retsina of Koropi

Ρετσίνα Μαρκοπούλου, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Markopoulo

Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Megara

Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Mesogia

Ρετσίνα Παιανίας „ali“ Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Peania „ali“ Retsina of Liopesi

Ρετσίνα Παλλήνης, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Pallini

Ρετσίνα Πικερμίου, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Pikermi

Ρετσίνα Σπάτων, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Spata

Ρετσίνα Χαλκίδας, ki ga lahko spremlja Evvia

Enakovreden izraz: Retsina of Halkida

Συριανός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Syros-Syrianos

Τοπικός Οίνος Αβδήρων

Enakovreden izraz: Regional wine of Avdira

Τοπικός Οίνος Αγίου Όρους, Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Mount Athos - Regional wine of Holly Mountain

Τοπικός Οίνος Αγοράς

Enakovreden izraz: Regional wine of Agora

Τοπικός Οίνος Αδριανής

Enakovreden izraz: Regional wine of Adriani

Τοπικός Οίνος Αναβύσσου

Enakovreden izraz: Regional wine of Anavyssos

Τοπικός Οίνος Αργολίδας

Enakovreden izraz: Regional wine of Argolida

Τοπικός Οίνος Αρκαδίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Arkadia

Τοπικός Οίνος Βελβεντού

Enakovreden izraz: Regional wine of Velventos

Τοπικός Οίνος Βίλιτσας

Enakovreden izraz: Regional wine of Vilitsa

Τοπικός Οίνος Γερανείων

Enakovreden izraz: Regional wine of Gerania

Τοπικός Οίνος Γρεβενών

Enakovreden izraz: Regional wine of Grevena

Τοπικός Οίνος Δράμας

Enakovreden izraz: Regional wine of Drama

Τοπικός Οίνος Δωδεκανήσου

Enakovreden izraz: Regional wine of Dodekanese

Τοπικός Οίνος Επανομής

Enakovreden izraz: Regional wine of Epanomi

Τοπικός Οίνος Εύβοιας

Enakovreden izraz: Regional wine of Evia

Τοπικός Οίνος Ηλιείας

Enakovreden izraz: Regional wine of Ilia

Τοπικός Οίνος Ημαθίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Imathia

Τοπικός Οίνος Θαψανών

Enakovreden izraz: Regional wine of Thapsana

Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης

Enakovreden izraz: Regional wine of Thessaloniki

Τοπικός Οίνος Ικαρίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Ikaria

Τοπικός Οίνος Ιλίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Ilion

Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων

Enakovreden izraz: Regional wine of Ioannina

Τοπικός Οίνος Καρδίτσας

Enakovreden izraz: Regional wine of Karditsa

Τοπικός Οίνος Καρύστου

Enakovreden izraz: Regional wine of Karystos

Τοπικός Οίνος Καστοριάς

Enakovreden izraz: Regional wine of Kastoria

Τοπικός Οίνος Κέρκυρας

Enakovreden izraz: Regional wine of Corfu

Τοπικός Οίνος Κισάμου

Enakovreden izraz: Regional wine of Kissamos

Τοπικός Οίνος Κλημέντι

Enakovreden izraz: Regional wine of Klimenti

Τοπικός Οίνος Κοζάνης

Enakovreden izraz: Regional wine of Kozani

Τοπικός Οίνος Κοιλάδας Αταλάντης

Enakovreden izraz: Regional wine of Valley of Atalanti

Τοπικός Οίνος Κορωπίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Koropi

Τοπικός Οίνος Κρανιάς

Enakovreden izraz: Regional wine of Krania

Τοπικός Οίνος Κραννώνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Krannona

Τοπικός Οίνος Κυκλάδων

Enakovreden izraz: Regional wine of Cyclades

Τοπικός Οίνος Λασιθίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Lasithi

Τοπικός Οίνος Λετρίνων

Enakovreden izraz: Regional wine of Letrines

Τοπικός Οίνος Λευκάδας

Enakovreden izraz: Regional wine of Lefkada

Τοπικός Οίνος Ληλάντιου Πεδίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Lilantio Pedio

Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων

Enakovreden izraz: Regional wine of Mantzavinata

Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου

Enakovreden izraz: Regional wine of Markopoulo

Τοπικός Οίνος Μαρτίνου

Enakovreden izraz: Regional wine of Μartino

Τοπικός Οίνος Μεταξάτων

Enakovreden izraz: Regional wine of Metaxata

Τοπικός Οίνος Μετεώρων

Enakovreden izraz: Regional wine of Meteora

Τοπικός Οίνος Οπούντια Λοκρίδος

Enakovreden izraz: Regional wine of Opountia Lokridos

Τοπικός Οίνος Παγγαίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Pangeon

Τοπικός Οίνος Παρνασσού

Enakovreden izraz: Regional wine of Parnasos

Τοπικός Οίνος Πέλλας

Enakovreden izraz: Regional wine of Pella

Τοπικός Οίνος Πιερίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Pieria

Τοπικός Οίνος Πισάτιδος

Enakovreden izraz: Regional wine of Pisatis

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Egialia

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Ambelos

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Vertiskos

Τοπικός Οίνος Πλαγίες Πάικου

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Paiko

Τοπικός Οίνος Πλαγιές του Αίνου

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Enos

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Kitherona

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Knimida

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Parnitha

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πεντελικού

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Pendeliko

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Petroto

Τοπικός Οίνος Πυλίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Pylia

Τοπικός Οίνος Ριτσώνας

Enakovreden izraz: Regional wine of Ritsona

Τοπικός Οίνος Σερρών

Enakovreden izraz: Regional wine of Serres

Τοπικός Οίνος Σιάτιστας

Enakovreden izraz: Regional wine of Siatista

Τοπικός Οίνος Σιθωνίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Sithonia

Τοπικός Οίνος Σπάτων

Enakovreden izraz: Regional wine of Spata

Τοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδας

Enakovreden izraz: Regional wine of Sterea Ellada

Τοπικός Οίνος Τεγέας

Enakovreden izraz: Regional wine of Tegea

Τοπικός Οίνος Τριφυλίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Trifilia

Τοπικός Οίνος Τυρνάβου

Enakovreden izraz: Regional wine of Tyrnavos

Τοπικός Οίνος Φλώρινας

Enakovreden izraz: Regional wine of Florina

Τοπικός Οίνος Χαλικούνας

Enakovreden izraz: Regional wine of Halikouna

Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής

Enakovreden izraz: Regional wine of Halkidiki

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Ονομασία Προέλευσης Ανωτέρας Ποιότητας (ΟΠΑΠ)

(appellation d’origine de qualité supérieure)

ZOP

grščina

Ονομασία Προέλευσης Ελεγχόμενη (ΟΠΕ)

(appellation d’origine contrôlée)

ZOP

grščina

Οίνος γλυκός φυσικός

(vin doux naturel)

ZOP

grščina

Οίνος φυσικώς γλυκύς

(vin naturellement doux)

ZOP

grščina

ονομασία κατά παράδοση (appellation traditionnelle)

ZGO

grščina

τοπικός οίνος

(vin de pays)

ZGO

grščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Αγρέπαυλη

(Agrepavlis)

ZOP/ZGO

grščina

Αμπέλι

(Ampeli)

ZOP/ZGO

grščina

Αμπελώνας(ες)

(Ampelonas (-ès))

ZOP/ZGO

grščina

Αρχοντικό

(Archontiko)

ZOP/ZGO

grščina

Κάβα

(Cava)

ZGO

grščina

Από διαλεκτούς αμπελώνες

(Grand Cru)

ZOP

grščina

Ειδικά Επιλεγμένος

(Grande réserve)

ZOP

grščina

Κάστρο

(Kastro)

ZOP/ZGO

grščina

Κτήμα

(Ktima)

ZOP/ZGO

grščina

Λιαστός

(Liastos)

ZOP/ZGO

grščina

Μετόχι

(Metochi)

ZOP/ZGO

grščina

Μοναστήρι

(Monastiri)

ZOP/ZGO

grščina

Νάμα

(Nama)

ZOP/ZGO

grščina

Νυχτέρι

(Nychteri)

ZOP

grščina

Ορεινό κτήμα

(Orino Ktima)

ZOP/ZGO

grščina

Ορεινός αμπελώνας

(Orinos Ampelonas)

ZOP/ZGO

grščina

Πύργος

(Pyrgos)

ZOP/ZGO

grščina

Επιλογή ή Επιλεγμένος

(Réserve)

ZOP

grščina

Παλαιωθείς επιλεγμένος

(Vieille réserve)

ZOP

grščina

Βερντέα

(Verntea)

ZGO

grščina

Vinsanto

ZOP

latinščina



ŠPANIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Abona

Alella

Alicante, ki mu lahko sledi Marina Alta

Almansa

Arabako Txakolina

Enakovreden izraz: Txakolí de Álava

Arlanza

Arribes

Bierzo

Binissalem

Bizkaiko Txakolina

Enakovreden izraz: Chacolí de Bizkaia

Bullas

Calatayud

Campo de Borja

Campo de la Guardia

Cangas

Cariñena

Cataluña

Cava

Chacolí de Bizkaia

Enakovreden izraz: Bizkaiko Txakolina

Chacolí de Getaria

Enakovreden izraz: Getariako Txakolina

Cigales

Conca de Barberá

Condado de Huelva

Costers del Segre, ki mu lahko sledi Artesa

Costers del Segre, ki mu lahko sledi Les Garrigues

Costers del Segre, ki mu lahko sledi Raimat

Costers del Segre, ki mu lahko sledi Valls de Riu Corb

Dehesa del Carrizal

Dominio de Valdepusa

El Hierro

Empordà

Finca Élez

Getariako Txakolina

Enakovreden izraz: Chacolí de Getaria

Gran Canaria

Granada

Guijoso

Jerez-Xérès-Sherry

Jumilla

La Gomera

La Mancha

La Palma, ki mu lahko sledi Fuencaliente

La Palma, ki mu lahko sledi Hoyo de Mazo

La Palma, ki mu lahko sledi Norte de la Palma

Lanzarote

Lebrija

Málaga

Manchuela

Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

Enakovreden izraz: Manzanilla

Méntrida

Mondéjar

Monterrei, ki mu lahko sledi Ladera de Monterrei

Monterrei, ki mu lahko sledi Val de Monterrei

Montilla-Moriles

Montsant

Navarra, ki mu lahko sledi Baja Montaña

Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Alta

Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Baja

Navarra, ki mu lahko sledi Tierra Estella

Navarra, ki mu lahko sledi Valdizarbe

Pago de Arínzano

Enakovreden izraz: Vino de pago de Arinzano

Pago de Otazu

Pago Florentino

Penedés

Pla de Bages

Pla i Llevant

Prado de Irache

Priorat

Rías Baixas, ki mu lahko sledi Condado do Tea

Rías Baixas, ki mu lahko sledi O Rosal

Rías Baixas, ki mu lahko sledi Ribeira do Ulla

Rías Baixas, ki mu lahko sledi Soutomaior

Rías Baixas, ki mu lahko sledi Val do Salnés

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Amandi

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Chantada

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Quiroga-Bibei

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Miño

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Sil

Ribeiro

Ribera del Duero

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Cañamero

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Matanegra

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Montánchez

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Alta

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Baja

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Tierra de Barros

Ribera del Júcar

Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alavesa

Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alta

Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Baja

Rueda

Sierras de Málaga, ki mu lahko sledi Serranía de Ronda

Somontano

Tacoronte-Acentejo

Tarragona

Terra Alta

Tierra de León

Tierra del Vino de Zamora

Toro

Txakolí de Álava

Enakovreden izraz: Arabako Txakolina

Uclés

Utiel-Requena

Valdeorras

Valdepenas

Valencia, ki mu lahko sledi Alto Turia

Valencia, ki mu lahko sledi Clariano

Valencia, ki mu lahko sledi Moscatel de Valencia

Valencia, ki mu lahko sledi Valentino

Valle de Güímar

Valle de la Orotava

Valles de Benavente

Valtiendas

Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Arganda

Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Navalcarnero

Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi San Martín de Valdeiglesia

Ycoden-Daute-Isora

Yecla

Vina z zaščiteno geografsko označbo

3 Riberas

Abanilla

Altiplano de Sierra Nevada

Bailén

Bajo Aragón

Barbanza e Iria

Betanzos

Cádiz

Campo de Cartagena

Castelló

Castilla

Castilla y León

Contraviesa-Alpujarra

Córdoba

Costa de Cantabria

Cumbres del Guadalfeo

Desierto de Almería

El Terrerazo

Extremadura

Formentera

Ibiza

Illes Balears

Isla de Menorca

Laujar-Alpujarra

Lederas del Genil

Liébana

Los Palacios

Mallorca

Murcia

Norte de Almería

Ribera del Andarax

Ribera del Gállego-Cinco Villas

Ribera del Jiloca

Ribera del Queiles

Serra de Tramuntana-Costa Nord

Sierra Norte de Sevilla

Sierra Sur de Jaén

Sierras de Las Estancias y Los Filabres

Torreperogil

Valdejalón

Valle del Cinca

Valle del Miño-Ourense

Valles de Sadacia

Villaviciosa de Córdoba

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

D.O

ZOP

španščina

D.O.Ca

ZOP

španščina

Denominacion de origen

ZOP

španščina

Denominacion de origen calificada

ZOP

španščina

vino de calidad con indicación geográfica

ZOP

španščina

vino de pago

ZOP

španščina

vino de pago calificado

ZOP

španščina

Vino dulce natural

ZOP

španščina

Vino generoso

ZOP

španščina

Vino generoso de licor

ZOP

španščina

Vino de la Tierra

ZGO

španščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Amontillado

ZOP

španščina

Añejo

ZOP/ZGO

španščina

Chacolí-Txakolina

ZOP

španščina

Clásico

ZOP

španščina

Cream

ZOP

španščina

Criadera

ZOP

španščina

Criaderas y Soleras

ZOP

španščina

Crianza

ZOP

španščina

Dorado

ZOP

španščina

Fino

ZOP

španščina

Fondillón

ZOP

španščina

Gran reserva

ZOP

španščina

Lágrima

ZOP

španščina

Noble

ZOP/ZGO

španščina

Oloroso

ZOP

španščina

Pajarete

ZOP

španščina

Pálido

ZOP

španščina

Palo Cortado

ZOP

španščina

Primero de Cosecha

ZOP

španščina

Rancio

ZOP

španščina

Raya

ZOP

španščina

Reserva

ZOP

španščina

Sobremadre

ZOP

španščina

Solera

ZOP

španščina

Superior

ZOP

španščina

Trasañejo

ZOP

španščina

Vino Maestro

ZOP

španščina

Vendimia Inicial

ZOP

španščina

Viejo

ZOP/ZGO

španščina

Vino de Tea

ZOP

španščina



FRANCIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Ajaccio

Aloxe-Corton

Alsace, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Vin d’Alsace

Alsace Grand Cru, pred katerim je Rosacker

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergheim

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Brand

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Bruderthal

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Eichberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Engelberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Florimont

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Frankstein

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Froehn

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Furstentum

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Geisberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Gloeckelberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Goldert

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hatschbourg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hengst

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kanzlerberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kastelberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kessler

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Barr

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Ribeauvillé

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kitterlé

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mambourg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mandelberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Marckrain

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Moenchberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Muenchberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Ollwiller

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Osterberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfersigberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfingstberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Praelatenberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Rangen

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Saering

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schlossberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schoenenbourg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sommerberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sonnenglanz

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Spiegel

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sporen

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinen

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steingrubler

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinklotz

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Vorbourg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wiebelsberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wineck-Schlossberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Winzenberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zinnkoepflé

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zotzenberg

Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire

Anjou Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire

Anjou-Villages Brissac, ki mu lahko sledi Val de Loire

Arbois, ki mu lahko sledi Pupillin, ki mu lahko sledi„mousseux“

Auxey-Duresses, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Bandol

Enakovreden izraz: Vin de Bandol

Banyuls, ki mu lahko sledi„Grand Cru“in/ali„Rancio“

Barsac

Bâtard-Montrachet

Béarn, ki mu lahko sledi Bellocq

Beaujolais, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„Villages“, ki mu lahko sledi„Supérieur“

Beaune

Bellet

Enakovreden izraz: Vin de Bellet

Bergerac, ki mu lahko sledi „sec“

Bienvenues Bâtard-Montrachet

Blagny, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages

Blanquette de Limoux

Blanquette méthode ancestrale

Blaye

Bonnes-mares

Bonnezeaux, ki mu lahko sledi Val de Loire

Bordeaux, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“, „Mousseux“ali„supérieur“

Bordeaux Côtes de Francs

Bordeaux Haut-Benauge

Bourg

Enakovreden izraz: Côtes de Bourg/Bourgeais

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Chitry

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côte Chalonnaise

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côte Saint-Jacques

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côtes d’Auxerre

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côtes du Couchois

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Coulanges-la-Vineuse

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Épineuil

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Beaune

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Nuits

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote La Chapelle Notre-Dame

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Le Chapitre

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Montrecul / Montre-cul / En Montre-Cul

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Vézelay

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“,„ordinaire“ali„grand ordinaire“

Bourgogne aligoté

Bourgogne passe-tout-grains

Bourgueil

Bouzeron

Brouilly

Bugey, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, pred katerim je lahko navedba „Vins du“, „Mousseux du“, „Pétillant“ ali „Roussette du“, ki mu lahko sledi „Mousseux“ ali „Pétillant“, ki mu lahko sledi ime najše geografske enote

Buzet

Cabardès

Cabernet d’Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire

Cabernet de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire

Cadillac

Cahors

Cassis

Cérons

Chablis, ki mu lahko sledi Beauroy, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Berdiot, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Beugnons

Chablis, ki mu lahko sledi Butteaux, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Chapelot, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Chatains, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Chaume de Talvat , ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Bréchain, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Cuissy

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Fontenay, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Jouan, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Léchet, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Savant, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Vaubarousse, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Prés Girots, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Forêts, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Fourchaume, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi L’Homme mort, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Les Beauregards, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Les Épinottes, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Les Fourneaux, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Les Lys, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Mélinots, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Mont de Milieu, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Montée de Tonnerre

Chablis, ki mu lahko sledi Montmains, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Morein, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Pied d’Aloup, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Roncières, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Sécher, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Troesmes, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaillons, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vau de Vey, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vau Ligneau, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaucoupin, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaugiraut, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaulorent, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaupulent, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaux-Ragons, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vosgros, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Blanchot

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Bougros

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Grenouilles

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Les Clos

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Preuses

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Valmur

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Vaudésir

Chambertin

Chambertin-Clos-de-Bèze

Chambolle-Musigny

Champagne

Chapelle-Chambertin

Charlemagne

Charmes-Chambertin

Chassagne-Montrachet, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côtes de Beaune-Villages

Château Grillet

Château-Chalon

Châteaumeillant

Châteauneuf-du-Pape

Châtillon-en-Diois

Chaume - Premier Cru des coteaux du Layon

Chenas

Chevalier-Montrachet

Cheverny

Chinon

Chiroubles

Chorey-les-Beaune, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages

Clairette de Bellegarde

Clairette de Die

Clairette de Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Clos de la Roche

Clos de Tart

Clos de Vougeot

Clos des Lambrays

Clos Saint-Denis

Collioure

Condrieu

Corbières

Cornas

Corse, pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Calvi , pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Coteaux du Cap Corse, pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Figari, pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Porto-Vecchio, pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Sartène, pred katerim je lahko„Vin de“

Corton

Corton-Charlemagne

Costières de Nîmes

Côte de Beaune, pred katerim je ime manjše geografske enote

Côte de Beaune-Villages

Côte de Brouilly

Côte de Nuits-villages

Côte roannaise

Côte Rôtie

Coteaux champenois, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Coteaux d’Aix-en-Provence

Coteaux d’ Ancenis, ki mu sledi ime sorte vinske trte

Coteaux de Die

Coteaux de l’Aubance, ki mu lahko sledi Val de Loire

Coteaux de Pierrevert

Coteaux de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire

Coteaux du Giennois

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Cabrières

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de la Méjanelle / La Méjanelle

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Saint-Christol / Saint-Christol

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Vérargues / Vérargues

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Montpeyroux

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Quatourze

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Drézéry

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Georges-d’Orques

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Saturnin

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Pic-Saint-Loup

Coteaux du Layon, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Coteaux du Layon Chaume, ki mu sledi Val de Loire

Coteaux de Loir, ki mu lahko sledi Val de Loire

Coteaux du Lyonnais

Coteaux du Quercy

Coteaux du Tricastin

Coteaux du Vendômois, ki mu lahko sledi Val de Loire

Coteaux Varois en Provence

Côtes Canon Fronsac

Enakovreden izraz: Canon Fronsac

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Boudes

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Chanturgue

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Châteaugay

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Corent

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Madargue

Côtes de Bergerac

Côtes de Blaye

Côtes de Bordeaux Saint-Macaire

Côtes de Castillon

Côtes de Duras

Côtes de Millau

Côtes de Montravel

Côtes de Provence

Côtes de Toul

Côtes du Brulhois

Côtes du Forez

Côtes du Frontonnais, ki mu lahko sledi Fronton

Côtes du Frontonnais, ki mu lahko sledi Villaudric

Côtes du Jura, ki mu lahko sledi„mousseux“

Côtes du Lubéron

Côtes du Marmandais

Côtes du Rhône

Côtes du Roussillon suivie ou non de Les Aspres

Côtes du Roussillon Villages, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Côtes du Ventoux

Côtes du Vivarais

Cour-Cheverny, ki mu lahko sledi Val de Loire

Crémant d’Alsace

Crémant de Bordeaux

Crémant de Bourgogne

Crémant de Die

Crémant de Limoux

Crémant de Loire

Crémant du Jura

Crépy

Criots-Bâtard-Montrachet

Crozes-Hermitage

Enakovreden izraz: Crozes-Ermitage

Échezeaux

Entre-Deux-Mers

Entre-Deux-Mers-Haut-Benauge

Faugères

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Brem

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Mareuil

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Pissotte

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Vix

Fitou

Fixin

Fleurie

Floc de Gascogne

Fronsac

Frontignan, pred katerim je lahko„Muscat de“

Fronton

Gaillac, ki mu lahko sledi„mousseux“

Gaillac premières côtes

Gevrey-Chambertin

Gigondas

Givry

Grand Roussillon, ki mu lahko sledi„Rancio“

Grand-Échezeaux

Graves, ki mu lahko sledi„supérieures“

Graves de Vayres

Griotte-Chambertin

Gros plant du Pays nantais

Haut-Médoc

Haut-Montravel

Haut-Poitou

Hermitage

Enakovreden izraz: l’Hermitage/Ermitage/l’Ermitage

Irancy

Irouléguy

Jasnières, ki mu lahko sledi Val de Loire

Juliénas

Jurançon, ki mu lahko sledi„sec“

L’Étoile, ki mu lahko sledi„mousseux“

La Grande Rue

Ladoix, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Lalande de Pomerol

Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Languedoc Grès de Montpellier

Languedoc La Clape

Languedoc Picpoul-de-Pinet

Languedoc Terrasses du Larzac

Languedoc-Pézénas

Latricières-Chambertin

Lavilledieu

Les Baux de Provence

Limoux

Lirac

Listrac-Médoc

Loupiac

Lussac-Saint-Émilion

Mâcon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„Supérieur“ali„Villages“

Enakovreden izraz: Pinot-Chardonnay-Mâcon

Macvin du Jura

Madiran

Malepère

Maranges, ki mu lahko sledi Clos de la Boutière

Maranges, ki mu lahko sledi La Croix Moines

Maranges, ki mu lahko sledi La Fussière

Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Loyères

Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Rois

Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos Roussots

Maranges, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote suivie. ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Marcillac

Margaux

Marsannay, ki mu lahko sledi„rosé“

Maury, ki mu lahko sledi„Rancio“

Mazis-Chambertin

Mazoyères-Chambertin

Médoc

Menetou-Salon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi Val de Loire

Mercurey

Meursault, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Minervois

Minervois-La-Livinière

Monbazillac

Montagne Saint-Émilion

Montagny

Monthélie, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Montlouis-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Montrachet

Montravel

Morey-Saint-Denis

Morgon

Moselle

Moulin-à-Vent

Moulis

Enakovreden izraz: Moulis-en-Médoc

Muscadet, ki mu lahko sledi Vl de Loire

Muscadet-Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire

Muscadet-Côtes de Grandlieu, ki mu lahko sledi Val de Loire

Muscadet-Sèvre et Maine, ki mu lahko sledi Val de Loire

Muscat de Beaumes-de-Venise

Muscat de Lunel

Muscat de Mireval

Muscat de Saint-Jean-de- Minervois

Muscat du Cap Corse

Musigny

Néac

Nuits

Enakovreden izraz: Nuits-Saint-Georges

Orléans, ki mu lahko sledi Cléry

Pacherenc du Vic-Bilh, ki mu lahko sledi„sec“

Palette

Patrimonio

Pauillac

Pécharmant

Pernand-Vergelesses, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Pessac-Léognan

Petit Chablis, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Pineau des Charentes

Enakovreden izraz: Pineau Charentais

Pomerol

Pommard

Pouilly-Fuissé

Pouilly-Loché

Pouilly-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire

Enakovreden izraz: Blanc Fumé de Pouilly / Pouilly-Fumé

Pouilly-Vinzelles

Premières Côtes de Blaye

Premières Côtes de Bordeaux, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Puisseguin-Saint-Emilion

Puligny-Montrachet, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Quarts de Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire

Quincy, ki mu lahko sledi Val de Loire

Rasteau, ki mu lahko sledi„Rancio“

Régnié

Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire

Richebourg

Rivesaltes, ki mu lahko sledi„Rancio“, pred katerim je lahko„Muscat de“

Romanée (La)

Romanée Contie

Romanée Saint-Vivant

Rosé d’ Anjou

Rosé de Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire

Rosé des Riceys

Rosette

Roussette de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Ruchottes-Chambertin

Rully

Saint Sardos

Saint-Amour

Saint-Aubin, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Saint-Bris

Saint-Chinian

Saint-Émilion

Saint-Émilion Grand Cru

Saint-Estèphe

Saint-Georges-Saint-Émilion

Saint-Joseph

Saint-Julien

Saint-Mont

Saint-Nicolas-de-Bourgueil, ki mu lahko sledi Val de Loire

Saint-Péray, ki mu lahko sledi„mousseux“

Saint-Pourçain

Saint-Romain, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Saint-Véran

Sainte-Croix du Mont

Sainte-Foy Bordeaux

Sancerre

Santenay, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Saumur-Champigny, ki mu lahko sledi Val de Loire

Saussignac

Sauternes

Savennières, ki mu lahko sledi Val de Loire

Savennières-Coulée de Serrant, ki mu lahko sledi Val de Loire

Savennieres-Roche-aux-Moines, ki mu lahko sledi Val de Loire

Savigny-les-Beaune, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Enakovreden izraz: Savigny

Seyssel, ki mu lahko sledi„mousseux“

Tâche (La)

Tavel

Touraine, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Touraine Amboise, ki mu lahko sledi Val de Loire

Touraine Azay-le-Rideau, ki mu lahko sledi Val de Loire

Touraine Mestand, ki mu lahko sledi Val de Loire

Touraine Noble Joué, ki mu lahko sledi Val de Loire

Tursan

Vacqueyras

Valençay

Vin d’Entraygues et du Fel

Vin d’Estaing

Vin de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Vins du Thouarsais

Vins Fins de la Côte de Nuits

Viré-Clessé

Volnay

Volnay Santenots

Vosnes Romanée

Vougeot

Vouvray, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Agenais

Aigues

Ain

Allier

Allobrogie

Alpes de Haute Provence

Alpes Maritimes

Alpilles

Ardèche

Argens

Ariège

Aude

Aveyron

Balmes Dauphinoises

Bénovie

Bérange

Bessan

Bigorre

Bouches du Rhône

Bourbonnais

Calvados

Cassan

Cathare

Caux

Cessenon

Cévennes, ki mu lahko sledi Mont Bouquet

Charentais, ki mu lahko sledi Ile d’Oléron

Charentais, ki mu lahko sledi Ile de Ré

Saint-Péray, ki mu lahko sledi Saint Sornin

Charente

Charentes Maritimes

Cher

Cité de Carcassonne

Collines de la Moure

Collines Rhodaniennes

Comté de Grignan

Comté Tolosan

Comtés Rhodaniens

Corrèze

Côte Vermeille

Coteaux Charitois

Coteaux de Bessilles

Coteaux de Cèze

Coteaux de Coiffy

Coteaux de Fontcaude

Coteaux de Glanes

Coteaux de l’ Ardèche

Coteaux de la Cabrerisse

Coteaux de Laurens

Coteaux de l’Auxois

Coteaux de Miramont

Coteaux de Montélimar

Coteaux de Murviel

Coteaux de Narbonne

Coteaux de Peyriac

Coteaux de Tannay

Coteaux des Baronnies

Coteaux du Cher et de l’Arnon

Coteaux du Grésivaudan

Coteaux du Libron

Coteaux du Littoral Audois

Coteaux du Pont du Gard

Coteaux du Salagou

Coteaux du Verdon

Coteaux d’Enserune

Coteaux et Terrasses de Montauban

Coteaux Flaviens

Côtes Catalanes

Côtes de Ceressou

Côtes de Gascogne

Côtes de Lastours

Côtes de Meuse

Côtes de Montestruc

Côtes de Pérignan

Côtes de Prouilhe

Côtes de Thau

Côtes de Thongue

Côtes du Brian

Côtes du Condomois

Côtes du Tarn

Côtes du Vidourle

Creuse

Cucugnan

Deux-Sèvres

Dordogne

Doubs

Drôme

Duché d’Uzès

Franche-Comté, ki mu lahko sledi Coteaux de Champlitte

Gard

Gers

Haute Vallée de l Orb

Haute Vallée de l’Aude

Haute-Garonne

Haute-Marne

Haute-Saône

Haute-Vienne

Hauterive, ki mu lahko sledi Coteaux du Termenès

Hauterive, ki mu lahko sledi Côtes de Lézignan

Hauterive, ki mu lahko sledi Val d’Orbieu

Hautes-Alpes

Hautes-Pyrénées

Hauts de Badens

Hérault

Île de Beauté

Indre

Indre et Loire

Isère

Jardin de la France, ki mu lahko sledi Marches de Bretagne

Jardin de la France, ki mu lahko sledi Pays de Retz

Landes

Loir et Cher

Loire-Atlantique

Loiret

Lot

Lot et Garonne

Maine et Loire

Maures

Méditerranée

Meuse

Mont Baudile

Mont-Caume

Monts de la Grage

Nièvre

Oc

Périgord, ki mu lahko sledi Vin de Domme

Petite Crau

Principauté d’Orange

Puy de Dôme

Pyrénées Orientales

Pyrénées-Atlantiques

Sables du Golfe du Lion

Saint-Guilhem-le-Désert

Saint-Sardos

Sainte Baume

Sainte Marie la Blanche

Saône et Loire

Sarthe

Seine et Marne

Tarn

Tarn et Garonne

Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Coteaux de Chalosse

Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Côtes de L’Adour

Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables de l’Océan

Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables Fauves

Thézac-Perricard

Torgan

Urfé

Val de Cesse

Val de Dagne

Val de Loire

Val de Montferrand

Vallée du Paradis

Var

Vaucluse

Vaunage

Vendée

Vicomté d’Aumelas

Vienne

Vistrenque

Yonne

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Appellation contrôlée

ZOP

francoščina

Appellation d’origine contrôlée

ZOP

francoščina

Appellation d’origine Vin Délimité de qualité supérieure

ZOP

francoščina

Vin doux naturel

ZOP

francoščina

Vin de pays

ZGO

francoščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Ambré

ZOP

francoščina

Clairet

ZOP

francoščina

Claret

ZOP

francoščina

Tuilé

ZOP

francoščina

Vin jaune

ZOP

francoščina

Château

ZOP

francoščina

Clos

ZOP

francoščina

Cru artisan

ZOP

francoščina

Cru bourgeois

ZOP

francoščina

Cru classé, ki mu lahko sledi Grand, Premier Grand, Deuxième, Troisième, Quatrième, Cinquième

ZOP

francoščina

Edelzwicker

ZOP

francoščina

Grand cru

ZOP

francoščina

Hors d’âge

ZOP

francoščina

Passe-tout-grains

ZOP

francoščina

Premier Cru

ZOP

francoščina

Primeur

ZOP/ZGO

francoščina

Rancio

ZOP

francoščina

Sélection de grains nobles

ZOP

francoščina

Sur lie

ZOP/ZGO

francoščina

Vendanges tardives

ZOP

francoščina

Villages

ZOP

francoščina

Vin de paille

ZOP

francoščina



ITALIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Aglianico del Taburno

Enakovreden izraz: Taburno

Aglianico del Vulture

Albana di Romagna

Albugnano

Alcamo

Aleatico di Gradoli

Aleatico di Puglia

Alezio

Alghero

Alta Langa

Alto Adige, ki mu sledi Colli di Bolzano

Enakovreden izraz: Südtiroler Bozner Leiten

Alto Adige, ki mu sledi Meranese di collina

Enakovreden izraz: Alto Adige Meranese / Südtirol Meraner Hügel / Südtirol Meraner

Alto Adige, ki mu sledi Santa Maddalena

Enakovreden izraz: Südtiroler St.Magdalener

Alto Adige, ki mu sledi Terlano

Enakovreden izraz: Südtirol Terlaner

Alto Adige, ki mu sledi Valle Isarco

Enakovreden izraz: Südtiroler Eisacktal / Eisacktaler

Alto Adige, ki mu sledi Valle Venosta

Enakovreden izraz: Südtirol Vinschgau

Alto Adige

Enakovreden izraz: dell’Alto Adige / Südtirol / Südtiroler

Alto Adige „ali“ dell’Alto Adige, ki mu lahko sledi Bressanone

Enakovreden izraz: dell’Alto Adige Südtirol / Südtiroler Brixner

Alto Adige/dell’Alto Adige, ki mu lahko sledi Burgraviato

Enakovreden izraz: dell’Alto Adige Südtirol / Südtiroler Buggrafler

Ansonica Costa dell’Argentario

Aprilia

Arborea

Arcole

Assisi

Asti, ki mu lahko sledi„spumante“ali pred katerim je lahko„Moscato di“

Atina

Aversa

Bagnoli di Sopra

Enakovreden izraz: Bagnoli

Barbaresco

Barbera d’Alba

Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Colli Astiani o Astiano

Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Nizza

Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Tinella

Barbera del Monferrato

Barbera del Monferrato Superiore

Barco Reale di Carmignano

Enakovreden izraz: Rosato di Carmignano / Vin santo di Carmignano / Vin Santo di Carmignano occhio di pernice

Bardolino

Bardolino Superiore

Barolo

Bianchello del Metauro

Bianco Capena

Bianco dell’Empolese

Bianco della Valdinievole

Bianco di Custoza

Enakovreden izraz: Custoza

Bianco di Pitigliano

Bianco Pisano di San Torpè

Biferno

Bivongi

Boca

Bolgheri, ki mu lahko sledi Sassicaia

Bosco Eliceo

Botticino

Brachetto d’Acqui

Enakovreden izraz: Acqui

Bramaterra

Breganze

Brindisi

Brunello di Montalcino

Cacc„e“ Mmitte di Lucera

Cagnina di Romagna

Campi Flegrei

Campidano di Terralba

Enakovreden izraz: Terralba

Canavese

Candia dei Colli Apuani

Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Capo Ferrato

Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Jerzu

Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Oliena / Nepente di Oliena

Capalbio

Capri

Capriano del Colle

Carema

Carignano del Sulcis

Carmignano

Carso

Castel del Monte

Castel San Lorenzo

Casteller

Castelli Romani

Cellatica

Cerasuolo di Vittoria

Cerveteri

Cesanese del Piglio

Enakovreden izraz: Piglio

Cesanese di Affile

Enakovreden izraz: Affile

Cesanese di Olevano Romano

Enakovreden izraz: Olevano Romano

Chianti, ki mu lahko sledi Colli Aretini

Chianti, ki mu lahko sledi Colli Fiorentini

Chianti, ki mu lahko sledi Colli Senesi

Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane

Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane

Chianti, ki mu lahko sledi Montespertoli

Chianti, ki mu lahko sledi Rufina

Chianti Classico

Cilento

Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa da Posa

Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà

Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Campu

Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà

Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Sera

Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà

Circeo

Cirò

Cisterna d’Asti

Colli Albani

Colli Altotiberini

Colli Amerini

Colli Asolani - Prosecco

Enakovreden izraz: Asolo - Prosecco

Colli Berici

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Oliveto

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Riosto

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Marconiane

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Monte San Pietro

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Serravalle

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Terre di Montebudello

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Zola Predosa

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Colli Bolognesi Classico - Pignoletto

Colli d’Imola

Colli del Trasimeno

Enakovreden izraz: Trasimeno

Colli dell’Etruria Centrale

Colli della Sabina

Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Fregona

Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Refrontolo

Colli di Faenza

Colli di Luni

Colli di Parma

Colli di Rimini

Colli di Scandiano e di Canossa

Colli Etruschi Viterbesi

Colli Euganei

Colli Lanuvini

Colli Maceratesi

Colli Martani

Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Cialla

Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Rosazzo

Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Schiopettino di Prepotto

Colli Orientali del Friuli Picolit, ki mu lahko sledi Cialla

Colli Perugini

Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Focara

Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Roncaglia

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Gutturnio

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Monterosso Val d’Arda

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Val Trebbia

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Valnure

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Vigoleno

Colli Romagna centrale

Colli Tortonesi

Collina Torinese

Colline di Levanto

Colline Joniche Taratine

Colline Lucchesi

Colline Novaresi

Colline Saluzzesi

Collio Goriziano

Enakovreden izraz: Collio

Conegliano - Valdobbiadene - Prosecco

Cònero

Contea di Sclafani

Contessa Entellina

Controguerra

Copertino

Cori

Cortese dell’Alto Monferrato

Corti Benedettine del Padovano

Cortona

Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Furore

Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Ravello

Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Tramonti

Coste della Sesia

Curtefranca

Delia Nivolelli

Dolcetto d’Acqui

Dolcetto d’Alba

Dolcetto d’Asti

Dolcetto delle Langhe Monregalesi

Dolcetto di Diano d’Alba

Enakovreden izraz: Diano d’Alba

Dolcetto di Dogliani

Dolcetto di Dogliani Superiore

Enakovreden izraz: Dogliani

Dolcetto di Ovada

Enakovreden izraz: Dolcetto d’Ovada

Dolcetto di Ovada Superiore o Ovada

Donnici

Elba

Eloro, ki mu lahko sledi Pachino

Erbaluce di Caluso

Enakovreden izraz: Caluso

Erice

Esino

Est!Est!!Est!!! di Montefiascone

Etna

Falerio dei Colli Ascolani

Enakovreden izraz: Falerio

Falerno del Massico

Fara

Faro

Fiano di Avellino

Franciacorta

Frascati

Freisa d’Asti

Freisa di Chieri

Friuli Annia

Friuli Aquileia

Friuli Grave

Friuli Isonzo

Enakovreden izraz: Isonzo del Friuli

Friuli Latisana

Gabiano

Galatina

Galluccio

Gambellara

Garda

Garda Colli Mantovani

Gattinara

Gavi

Enakovreden izraz: Cortese di Gavi

Genazzano

Ghemme

Gioia del Colle

Girò di Cagliari

Golfo del Tigullio

Gravina

Greco di Bianco

Greco di Tufo

Grignolino d’Asti

Grignolino del Monferrato Casalese

Guardia Sanframondi

Enakovreden izraz: Guardiolo

I Terreni di San Severino

Irpinia, ki mu lahko sledi Campi Taurasini

Ischia

Lacrima di Morro

Enakovreden izraz: Lacrima di Morro d’Alba

Lago di Caldaro

Enakovreden izraz: Caldaro/Kalterer/Kalterersee

Lago di Corbara

Lambrusco di Sorbara

Lambrusco Grasparossa di Castelvetro

Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Oltre Po Mantovano

Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Viadanese-Sabbionetano

Lambrusco Salamino di Santa Croce

Lamezia

Langhe

Lessona

Leverano

Lison-Pramaggiore

Lizzano

Loazzolo

Locorotondo

Lugana

Malvasia delle Lipari

Malvasia di Bosa

Malvasia di Cagliari

Malvasia di Casorzo d’Asti

Enakovreden izraz: Cosorzo / Malvasia di Cosorzo

Malvasia di Castelnuovo Don Bosco

Mamertino di Milazzo

Enakovreden izraz: Mamertino

Mandrolisai

Marino

Marsala

Martina

Enakovreden izraz: Martina Franca

Matino

Melissa

Menfi, ki mu lahko sledi Bonera

Menfi, ki mu lahko sledi Feudo dei Fiori

Merlara

Molise

Enakovreden izraz: del Molise

Monferrato, ki mu lahko sledi Casalese

Monica di Cagliari

Monica di Sardegna

Monreale

Montecarlo

Montecompatri-Colonna

Enakovreden izraz: Montecompatri/Colonna

Montecucco

Montefalco

Montefalco Sagrantino

Montello e Colli Asolani

Montepulciano d’Abruzzo, ki ga lahko spremlja Casauria / Terre di Casauria

Montepulciano d’Abruzzo, ki ga lahko spremlja Terre dei Vestini

Montepulciano d’Abruzzo, ki mu lahko sledi Colline Teramane

Monteregio di Massa Marittima

Montescudaio

Monti Lessini

Enakovreden izraz: Lessini

Morellino di Scansano

Moscadello di Montalcino

Moscato di Cagliari

Moscato di Pantelleria

Enakovreden izraz: Passito di Pantelleria / Pantelleria

Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Gallura

Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempio Pausania

Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempo

Moscato di Siracusa

Moscato di Sorso-Sennori

Enakovreden izraz: Moscato di Sorso / Moscato di Sennori

Moscato di Trani

Nardò

Nasco di Cagliari

Nebbiolo d’Alba

Nettuno

Noto

Nuragus di Cagliari

Offida

Oltrepò Pavese

Orcia

Orta Nova

Orvieto

Ostuni

Pagadebit di Romagna, ki mu lahko sledi Bertinoro

Parrina

Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Gragnano

Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Lettere

Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Sorrento

Pentro di Isernia

Enakovreden izraz: Pentro

Pergola

Piemonte

Pietraviva

Pinerolese

Pollino

Pomino

Pornassio

Enakovreden izraz: Ormeasco di Pornassio

Primitivo di Manduria

Prosecco

Ramandolo

Recioto di Gambellara

Recioto di Soave

Reggiano

Reno

Riesi

Riviera del Brenta

Riviera del Garda Bresciano

Enakovreden izraz: Garda Bresciano

Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Albenga/Albengalese

Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Finale/Finalese

Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Riviera dei Fiori

Roero

Romagna Albana spumante

Rossese di Dolceacqua

Enakovreden izraz: Dolceacqua

Rosso Barletta

Rosso Canosa, ki mu lahko sledi Canusium

Rosso Conero

Rosso di Cerignola

Rosso di Montalcino

Rosso di Montepulciano

Rosso Orvietano

Enakovreden izraz: Orvietano Rosso

Rosso Piceno

Rubino di Cantavenna

Ruchè di Castagnole Monferrato

Salaparuta

Salice Salentino

Sambuca di Sicilia

San Colombano al Lambro

Enakovreden izraz: San Colombano

San Gimignano

San Ginesio

San Martino della Battaglia

San Severo

San Vito di Luzzi

Sangiovese di Romagna

Sannio

Sant’Agata de‘ Goti

Enakovreden izraz: Sant’Agata dei Goti

Sant’Anna di Isola Capo Rizzuto

Sant’Antimo

Santa Margherita di Belice

Sardegna Semidano, ki mu lahko sledi Mogoro

Savuto

Scanzo

Enakovreden izraz: Moscato di Scanzo

Scavigna

Sciacca

Serrapetrona

Sforzato di Valtellina

Enakovreden izraz: Sfursat di Valtellina

Sizzano

Soave, ki mu lahko sledi Colli Scaligeri

Soave Superiore

Solopaca

Sovana

Squinzano

Strevi

Tarquinia

Taurasi

Teroldego Rotaliano

Terracina

Enakovreden izraz: Moscato di Terracina

Terratico di Bibbona, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Terre dell’Alta Val d’Agri

Terre di Casole

Terre Tollesi

Enakovreden izraz: Tullum

Torgiano

Torgiano rosso riserva

Trebbiano d’Abruzzo

Trebbiano di Romagna

Trentino, ki mu lahko sledi Isera / d’Isera

Trentino, ki mu lahko sledi Sorni

Trentino, ki mu lahko sledi Ziresi / dei Ziresi

Trento

Val d’Arbia

Val di Cornia, ki mu lahko sledi Suvereto

Val Polcèvera, ki mu lahko sledi Coronata

Valcalepio

Valdadige, ki mu lahko sledi Terra dei Forti

Enakovreden izraz: Etschtaler

Valdadige Terradeiforti

Enakovreden izraz: Terradeiforti Valdadige

Valdichiana

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Arnad-Montjovet

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Blanc de Morgex et de la Salle

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Chambave

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Donnas

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Enfer d’Arvier

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Nus

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Torrette

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valpolicella, ki ga lahko spremlja Valpantena

Valsusa

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Grumello

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Inferno

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Maroggia

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Sassella

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Valgella

Velletri

Verbicaro

Verdicchio dei Castelli di Jesi

Verdicchio di Matelica

Verduno Pelaverga

Enakovreden izraz: Verduno

Vermentino di Gallura

Vermentino di Sardegna

Vernaccia di Oristano

Vernaccia di San Gimignano

Vernaccia di Serrapetrona

Vesuvio

Vicenza

Vignanello

Vin Santo del Chianti

Vin Santo del Chianti Classico

Vin Santo di Montepulciano

Vini del Piave

Enakovreden izraz: Piave

Vino Nobile di Montepulciano

Vittoria

Zagarolo

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Allerona

Alta Valle della Greve

Alto Livenza

Alto Mincio

Alto Tirino

Arghillà

Barbagia

Basilicata

Benaco bresciano

Beneventano

Bergamasca

Bettona

Bianco del Sillaro

Enakovreden izraz: Sillaro

Bianco di Castelfranco Emilia

Calabria

Camarro

Campania

Cannara

Civitella d’Agliano

Colli Aprutini

Colli Cimini

Colli del Limbara

Colli del Sangro

Colli della Toscana centrale

Colli di Salerno

Colli Trevigiani

Collina del Milanese

Colline di Genovesato

Colline Frentane

Colline Pescaresi

Colline Savonesi

Colline Teatine

Condoleo

Conselvano

Costa Viola

Daunia

Del Vastese

Enakovreden izraz: Histonium

Delle Venezie

Dugenta

Emilia

Enakovreden izraz: Dell’Emilia

Epomeo

Esaro

Fontanarossa di Cerda

Forlì

Fortana del Taro

Frusinate

Enakovreden izraz: del Frusinate

Golfo dei Poeti La Spezia

Enakovreden izraz: Golfo dei Poeti

Grottino di Roccanova

Isola dei Nuraghi

Lazio

Lipuda

Locride

Marca Trevigiana

Marche

Maremma Toscana

Marmilla

Mitterberg tra Cauria e Tel

Enakovreden izraz: Mitterberg / Mitterberg zwischen Gfrill und Toll

Modena

Enakovreden izraz: Provincia di Modena / di Modena

Montecastelli

Montenetto di Brescia

Murgia

Narni

Nurra

Ogliastra

Osco

Enakovreden izraz: Terre degli Osci

Paestum

Palizzi

Parteolla

Pellaro

Planargia

Pompeiano

Provincia di Mantova

Provincia di Nuoro

Provincia di Pavia

Provincia di Verona

Enakovreden izraz: Veronese

Puglia

Quistello

Ravenna

Roccamonfina

Romangia

Ronchi di Brescia

Ronchi Varesini

Rotae

Rubicone

Sabbioneta

Salemi

Salento

Salina

Scilla

Sebino

Sibiola

Sicilia

Spello

Tarantino

Terrazze Retiche di Sondrio

Terre Aquilane

Enakovreden izraz: Terre dell’Aquila

Terre del Volturno

Terre di Chieti

Terre di Veleja

Terre Lariane

Tharros

Toscano

Enakovreden izraz: Toscana

Trexenta

Umbria

Val di Magra

Val di Neto

Val Tidone

Valcamonica

Valdamato

Vallagarina

Valle Belice

Valle d’Itria

Valle del Crati

Valle del Tirso

Valle Peligna

Valli di Porto Pino

Veneto

Veneto Orientale

Venezia Giulia

Vigneti delle Dolomiti

Enakovreden izraz: Weinberg Dolomiten

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

D.O.C

ZOP

italijanščina

D.O.C.G.

ZOP

italijanščina

Denominazione di Origine Controllata e Garantita

ZOP

italijanščina

Denominazione di Origine Controllata.

ZOP

italijanščina

Kontrollierte und garantierte Ursprungsbezeichnung

ZOP

nemščina

Kontrollierte Ursprungsbezeichnung

ZOP

nemščina

Vino Dolce Naturale

ZOP

italijanščina

Inticazione geografica tipica (IGT)

ZGO

italijanščina

Landwein

ZGO

nemščina

Vin de pays

ZGO

francoščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Alberata ali vigneti ad alberata

ZOP

italijanščina

Amarone

ZOP

italijanščina

Ambra

ZOP

italijanščina

Ambrato

ZOP

italijanščina

Annoso

ZOP

italijanščina

Apianum

ZOP

italijanščina

Auslese

ZOP

italijanščina

Buttafuoco

ZOP

italijanščina

Cannellino

ZOP

italijanščina

Cerasuolo

ZOP

italijanščina

Chiaretto

ZOP/ZGO

italijanščina

Ciaret

ZOP

italijanščina

Château

ZOP

francoščina

Classico

ZOP

italijanščina

Dunkel

ZOP

nemščina

Fine

ZOP

italijanščina

Fior d’Arancio

ZOP

italijanščina

Flétri

ZOP

francoščina

Garibaldi Dolce (ali GD)

ZOP

italijanščina

Governo all’uso toscano

ZOP/ZGO

italijanščina

Gutturnio

ZOP

italijanščina

Italia Particolare (ali IP)

ZOP

italijanščina

Klassisch / Klassisches Ursprungsgebiet

ZOP

nemščina

Kretzer

ZOP

nemščina

Lacrima

ZOP

italijanščina

Lacryma Christi

ZOP

italijanščina

Lambiccato

ZOP

italijanščina

London Particolar (ali LP ali Inghilterra)

ZOP

italijanščina

Occhio di Pernice

ZOP

italijanščina

Oro

ZOP

italijanščina

Passito ali Vino passito ali Vino Passito Liquoroso

ZOP/ZGO

italijanščina

Ramie

ZOP

italijanščina

Rebola

ZOP

italijanščina

Recioto

ZOP

italijanščina

Riserva

ZOP

italijanščina

Rubino

ZOP

italijanščina

Sangue di Giuda

ZOP

italijanščina

Scelto

ZOP

italijanščina

Sciacchetrà

ZOP

italijanščina

Sciac-trà

ZOP

italijanščina

Spätlese

ZOP/ZGO

nemščina

Soleras

ZOP

italijanščina

Stravecchio

ZOP

italijanščina

Strohwein

ZOP/ZGO

nemščina

Superiore

ZOP

italijanščina

Superiore Old Marsala

ZOP

italijanščina

Torchiato

ZOP

italijanščina

Torcolato

ZOP

italijanščina

Vecchio

ZOP

italijanščina

Vendemmia Tardiva

ZOP/ZGO

italijanščina

Verdolino

ZOP

italijanščina

Vergine

ZOP

italijanščina

Vermiglio

ZOP

italijanščina

Vino Fiore

ZOP

italijanščina

Vino Novello ali Novello

ZOP/ZGO

italijanščina

Vin Santo ali Vino Santo ali Vinsanto

ZOP

italijanščina

Vivace

ZOP/ZGO

italijanščina



CIPER

Vina z zaščiteno označbo porekla

Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτη

Enakovreden izraz: Vouni Panayias - Ampelitis

Κουμανδαρία

Enakovreden izraz: Commandaria

Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Αφάμης

Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Afames

Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Λαόνα

Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Laona

Λαόνα Ακάμα

Enakovreden izraz: Laona Akama

Πιτσιλιά

Enakovreden izraz: Pitsilia

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Λάρνακα

Enakovreden izraz: Larnaka

Λεμεσός

Enakovreden izraz: Lemesos

Λευκωσία

Enakovreden izraz: Lefkosia

Πάφος

Enakovreden izraz: Pafos

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Οίνος γλυκύς φυσικός

ZOP

grščina

Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας Προέλευσης (ΟΕΟΠ)

ZOP

grščina

Τοπικός Οίνος

ZGO

grščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Αμπελώνας (-ες)

(Ampelonas (-es))

(Vineyard(-s))

ZOP/ZGO

grščina

Κτήμα

(Ktima)

(Domain)

ZOP/ZGO

grščina

Μοναστήρι

(Monastiri)

(Monastery)

ZOP/ZGO

grščina

Μονή

(Moni)

(Monastery)

ZOP/ZGO

grščina



LUKSEMBURG

Vina z zaščiteno označbo porekla

Crémant du Luxemboug

Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Ahn/Assel/Bech-Kleinmacher/Born/Bous/Bumerange/Canach/Ehnen/Ellingen/Elvange/Erpeldingen/Gostingen/Greveldingen/Grevenmacher, ki mu sledi Appellation contrôlée

Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Lenningen/Machtum/Mechtert/Moersdorf/Mondorf/Niederdonven/Oberdonven/Oberwormelding/Remich/Rolling/Rosport/Stadtbredimus, ki mu sledi Appellation contrôlée

Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Remerschen/Remich/Schengen/Schwebsingen/Stadtbredimus/Trintingen/Wasserbillig/Wellenstein/Wintringen ali Wormeldingen, ki mu sledi Appellation contrôlée

Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi ime sorte vinske trte, ki mu sledi Appellation contrôlée

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007)

Crémant de Luxembourg

ZOP

francoščina

Marque nationale, ki mu sledi:

— appellation contrôlée

— appellation d’origine contrôlée

ZOP

francoščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007)

Château

ZOP

francoščina

Grand premier cru

Premier cru

Vin classé

ZOP

francoščina

Vendanges tardives

ZOP

francoščina

Vin de glace

ZOP

francoščina

Vin de paille

ZOP

francoščina



MADŽARSKA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Badacsonyi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Balaton

Balaton-felvidéki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Balatonboglár, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Balatonfüred-Csopaki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Balatoni

Bükk, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Csongrád, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Debrői Hárslevelű

Duna

Eger, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Egerszóláti Olaszrizling

Egri Bikavér

Egri Bikavér Superior

Etyek-Buda, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Hajós-Baja, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Izsáki Arany Sárfehér

Káli

Kunság, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Mátra, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Mór, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Nagy-Somló, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Neszmély, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Pannon

Pannonhalma, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Pécs, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Somlói

Somlói Arany

Somlói Nászéjszakák bora

Sopron, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Szekszárd, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Tihany

Tokaj, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Tolna, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Villány, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Villányi védett eredetű classicus

Zala, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Alföldi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Balatonmelléki, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Dél-alföldi

Dél-dunántúli

Duna melléki

Duna-Tisza-közi

Dunántúli

Észak-dunántúli

Felső-magyarországi

Nyugat-dunántúli

Tisza melléki

Tisza völgyi

Zempléni

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

minőségi bor

ZOP

madžarščina

védett eredetű bor

ZOP

madžarščina

Tájbor

ZGO

madžarščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Aszú (3)(4)(5)(6) puttonyos

ZOP

madžarščina

Aszúeszencia

ZOP

madžarščina

Bikavér

ZOP

madžarščina

Eszencia

ZOP

madžarščina

Fordítás

ZOP

madžarščina

Máslás

ZOP

madžarščina

Késői szüretelésű bor

ZOP/ZGO

madžarščina

Válogatott szüretelésű bor

ZOP/ZGO

madžarščina

Muzeális bor

ZOP/ZGO

madžarščina

Siller

ZOP/ZGO

madžarščina

Szamorodni

ZOP/ZGO

madžarščina



MALTA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Gozo

Malta

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Maltese Islands

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Denominazzjoni ta’ Oriġini Kontrollata (D.O.K.)

ZOP

malteščina

Indikazzjoni Ġeografika Tipika (I.Ġ.T.)

ZGO

malteščina



NIZOZEMSKA

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Drenthe

Flevoland

Friesland

Gelderland

Groningen

Limburg

Noord Brabant

Noord Holland

Overijssel

Utrecht

Zeeland

Zuid Holland

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Landwijn

ZGO

nizozemščina



AVSTRIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Burgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Carnuntum, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Kamptal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Kärnten, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Kremstal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Leithaberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Mittelburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Neusiedlersee, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Neusiedlersee-Hügelland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Niederösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Oberösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Salzburg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Steirermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Süd-Oststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Südburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Südsteiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Thermenregion, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Tirol, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Traisental, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Vorarlberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Wachau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Wagram, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Weinviertel, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Weststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Wien, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Bergland

Steierland

Weinland

Wien

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Prädikatswein ali Qualitätswein besonderer Reife und Leseart, ki mu lahko sledi:

— Ausbruch/Ausbruchwein

— Auslese/Auslesewein

— Beerenauslese/Beerenauslesewein

— Kabinett/Kabinettwein

— Schilfwein

— Spätlese/Spätlesewein

— Strohwein

— Trockenbeerenauslese

— Eiswein

ZOP

nemščina

DAC

ZOP

latinščina

Districtus Austriae Controllatus

ZOP

latinščina

Qualitätswein ali Qualitätswein mit staatlicher Prüfnummer

ZOP

nemščina

Landwein

ZGO

nemščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Ausstich

ZOP/ZGO

nemščina

Auswahl

ZOP/ZGO

nemščina

Bergwein

ZOP/ZGO

nemščina

Klassik/Classic

ZOP

nemščina

Heuriger

ZOP/ZGO

nemščina

Gemischter Satz

ZOP/ZGO

nemščina

Jubiläumswein

ZOP/ZGO

nemščina

Reserve

ZOP

nemščina

Schilcher

ZOP/ZGO

nemščina

Sturm

ZGO

nemščina



PORTUGALSKA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Alenquer

Alentejo, ki mu lahko sledi Borba

Alentejo, ki mu lahko sledi Évora

Alentejo, ki mu lahko sledi Granja-Amarele

Alentejo, ki mu lahko sledi Moura

Alentejo, ki mu lahko sledi Portalegre

Alentejo, ki mu lahko sledi Redondo

Alentejo, ki mu lahko sledi Reguengos

Alentejo, ki mu lahko sledi Vidigueira

Arruda

Bairrada

Beira Interior, ki mu lahko sledi Castelo Rodrigo

Beira Interior, ki mu lahko sledi Cova da Beira

Beira Interior, ki mu lahko sledi Pinhel

Biscoitos

Bucelas

Carcavelos

Colares

Dão, ki mu lahko sledi Alva

Dão, ki mu lahko sledi Besteiros

Dão, ki mu lahko sledi Castendo

Dão, ki mu lahko sledi Serra da Estrela

Dão, ki mu lahko sledi Silgueiros

Dão, ki mu lahko sledi Terras de Azurara

Dão, ki mu lahko sledi Terras de Senhorim

Dão Nobre

Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo

Enakovreden izraz: Vinho do Douro

Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo

Enakovreden izraz: Vinho do Douro

Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior

Enakovreden izraz: Vinho do Douro

Encostas d’Aire, ki mu lahko sledi Alcobaça

Encostas d’Aire, ki mu lahko sledi Ourém

Graciosa

Lafões

Lagoa

Lagos

Madeira

Enakovreden izraz: Madera / Vinho da Madeira / Madeira Weine / Madeira Wine / Vin de Madère / Vino di Madera / Madeira Wijn

Madeirense

Moscatel de Setúbal

Moscatel do Douro

Óbidos

Palmela

Pico

Portimão

Porto

Enakovreden izraz: Oporto / Vinho do Porto / Vin de Porto / Port / Port Wine / Portwein / Portvin / Portwijn

Ribatejo, ki mu lahko sledi Almeirim

Ribatejo, ki mu lahko sledi Cartaxo

Ribatejo, ki mu lahko sledi Chamusca

Ribatejo, ki mu lahko sledi Coruche

Ribatejo, ki mu lahko sledi Santarém

Ribatejo, ki mu lahko sledi Tomar

Setúbal

Setúbal Roxo

Tavira

Távora-Varosa

Torres Vedras

Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Chaves

Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Planalto Mirandês

Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Valpaços

Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo

Enakovreden izraz: Douro

Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo

Enakovreden izraz: Douro

Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior

Enakovreden izraz: Douro

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Amarante

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Ave

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Baião

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Basto

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Cávado

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Lima

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Monção e Melgaço

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Paiva

Vinho Verde, ki mu lahko sledi Sousa

Vinho Verde Alvarinho

Vinho Verde Alvarinho Espumante

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Lisboa, ki mu lahko sledi Alta Estremadura

Lisboa, ki mu lahko sledi Estremadura

Península de Setúbal

Tejo

Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta

Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral

Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó

Vinho Licoroso Algarve

Vinho Regional Açores

Vinho Regional Alentejano

Vinho Regional Algarve

Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta

Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral

Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó

Vinho Regional Duriense

Vinho Regional Minho

Vinho Regional Terras Madeirenses

Vinho Regional Transmontano

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Denominação de origem

ZOP

portugalščina

Denominação de origem controlada

ZOP

portugalščina

DO

ZOP

portugalščina

DOC

ZOP

portugalščina

Indicação de proveniência regulamentada

ZGO

portugalščina

IPR

ZGO

portugalščina

Vinho doce natural

ZOP

portugalščina

Vinho generoso

ZOP

portugalščina

Vinho regional

ZGO

portugalščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Canteiro

ZOP

portugalščina

Colheita Seleccionada

ZOP

portugalščina

Crusted/Crusting

ZOP

angleščina

Escolha

ZOP

portugalščina

Escuro

ZOP

portugalščina

Fino

ZOP

portugalščina

Frasqueira

ZOP

portugalščina

Garrafeira

ZOP/ZGO

portugalščina

Lágrima

ZOP

portugalščina

Leve

ZOP

portugalščina

Nobre

ZOP

portugalščina

Reserva

ZOP

portugalščina

Velha reserva (ou grande reserva)

ZOP

portugalščina

Ruby

ZOP

angleščina

Solera

ZOP

portugalščina

Super reserva

ZOP

portugalščina

Superior

ZOP

portugalščina

Tawny

ZOP

angleščina

Vintage, ki mu lahko sledi Bottle (LBV) ali Character

ZOP

angleščina

Vintage

ZOP

angleščina



ROMUNIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Aiud, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Alba Iulia, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Babadag, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Banat, ki mu lahko sledi Dealurile Tirolului

Banat, ki mu lahko sledi Moldova Nouă

Banat, ki mu lahko sledi Silagiu

Banu Mărăcine, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Bohotin, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Cernătești – Podgoria, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Cotești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Cotnari

Crișana, ki mu lahko sledi Biharia

Crișana, ki mu lahko sledi Diosig

Crișana, ki mu lahko sledi Șimleu Silvaniei

Dealu Bujorului, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Dealu Mare, ki mu lahko sledi Boldești

Dealu Mare, ki mu lahko sledi Breaza

Dealu Mare, ki mu lahko sledi Ceptura

Dealu Mare, ki mu lahko sledi Merei

Dealu Mare, ki mu lahko sledi Tohani

Dealu Mare, ki mu lahko sledi Urlați

Dealu Mare, ki mu lahko sledi Valea Călugărească

Dealu Mare, ki mu lahko sledi Zorești

Drăgășani, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Huși, ki mu lahko sledi Vutcani

Iana, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Iași, ki mu lahko sledi Bucium

Iași, ki mu lahko sledi Copou

Iași, ki mu lahko sledi Uricani

Lechința, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Mehedinți, ki mu lahko sledi Corcova

Mehedinți, ki mu lahko sledi Golul Drâncei

Mehedinți, ki mu lahko sledi Orevița

Mehedinți, ki mu lahko sledi Severin

Mehedinți, ki mu lahko sledi Vânju Mare

Miniș, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Murfatlar, ki mu lahko sledi Cernavodă

Murfatlar, ki mu lahko sledi Medgidia

Nicorești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Odobești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Oltina, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Panciu, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Pietroasa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Recaș, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Sâmburești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Sarica Niculițel, ki mu lahko sledi Tulcea

Sebeș - Apold, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Segarcea, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Ștefănești, ki mu lahko sledi Costești

Târnave, ki mu lahko sledi Blaj

Târnave, ki mu lahko sledi Jidvei

Târnave, ki mu lahko sledi Mediaș

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Colinele Dobrogei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Dealurile Crișanei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja

Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Covurluiului

Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Hârlăului

Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Hușilor

Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Iașilor

Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Tutovei

Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Terasele Siretului

Dealurile Moldovei

Dealurile Munteniei

Dealurile Olteniei

Dealurile Sătmarului

Dealurile Transilvaniei

Dealurile Vrancei

Dealurile Zarandului

Terasele Dunării

Viile Carașului

Viile Timișului

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Vin cu denumire de origine controlată (D.O.C.), ki mu sledi:

— Cules la maturitate deplină – C.M.D.

— Cules târziu – C.T.

— Cules la înnobilarea boabelor – C.I.B.

ZOP

romunščina

Vin spumant cu denumire de origine controlată – D.O.C.

ZOP

romunščina

Vin cu indicație geografică

ZGO

romunščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Rezervă

ZOP/ZGO

romunščina

Vin de vinotec

ZOP

romunščina



SLOVENIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Bela krajina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Belokranjec, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Bizeljčan, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Bizeljsko-Sremič, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Enakovreden izraz: Sremič-Bizeljsko

Cviček, Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Goriška Brda, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Enakovreden izraz: Brda

Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Metliška črnina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Prekmurje, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Enakovreden izraz: Prekmurčan

Slovenska Istra, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Štajerska Slovenija, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Teran, Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Vipavska dolina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva

Enakovreden izraz: Vipava, Vipavec, Vipavčan

Vina z geografsko označbo

Podravje, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki

Posavje, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki

Primorska, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (kakovostno vino ZGP), ki mu lahko sledi Mlado vino

ZOP

slovenščina

Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom (Kakovostno vino ZGP)

ZOP

slovenščina

Penina

ZOP

slovenščina

Vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (vino PTP)

ZOP

slovenščina

Renome

ZOP

slovenščina

Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (vrhunsko vino ZGP), ki mu lahko sledi:

— Pozna trgatev

— Izbor

— Jagodni izbor

— Suhi jagodni izbor

— Ledeno vino

— Arhivsko vino (Arhiva)

— Slamno vino (vino iz sušenega grozdja)

ZOP

slovenščina

Vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom (Vrhunsko peneče vino ZGP)

ZGO

slovenščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Mlado vino

ZOP/ZGO

slovenščina



SLOVAŠKA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Dunajskostredský vinohradnícky rajón

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Galantský vinohradnícky rajón

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hurbanovský vinohradnícky rajón

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Komárňanský vinohradnícky rajón

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Palárikovský vinohradnícky rajón

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šamorínsky vinohradnícky rajón

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Strekovský vinohradnícky rajón

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Štúrovský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Bratislavský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Doľanský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hlohovecký vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modranský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Orešanský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pezinský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Senecký vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Skalický vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Stupavský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Trnavský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrbovský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Záhorský vinohradnícky rajón

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Nitriansky vinohradnícky rajón

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pukanecký vinohradnícky rajón

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Radošinský vinohradnícky rajón

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šintavský vinohradnícky rajón

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tekovský vinohradnícky rajón

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrábeľský vinohradnícky rajón

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko slediŽeliezovský vinohradnícky rajón

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Žitavský vinohradnícky rajón

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Zlatomoravecký vinohradnícky rajón

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Fil’akovský vinohradnícky rajón

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Gemerský vinohradnícky rajón

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hontiansky vinohradnícky rajón

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Ipeľský vinohradnícky rajón

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modrokamencký vinohradnícky rajón

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tornaľský vinohradnícky rajón

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vinický vinohradnícky rajón

Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi ime ene od naslednjih manjših geografskih enot: Bara / Čerhov / Černochov / Malá Tŕňa / Slovenské Nové Mesto / Veľká Tŕňa / Viničky

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Kráľovskochlmecký vinohradnícky rajón

Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Michalovský vinohradnícky rajón

Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Moldavský vinohradnícky rajón

Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Sobranecký vinohradnícky rajón

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“

Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“

Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“

Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“

Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Akostné víno

ZOP

slovaščina

Akostné víno s prívlastkom, ki mu sledi:

— Kabinetné

— Neskorý zber

— Výber z hrozna

— Bobuľový výber

— Hrozienkový výber

— Cibébový výber

— L’adový zber

— Slamové víno

ZOP

slovaščina

Esencia

ZOP

slovaščina

Forditáš

ZOP

slovaščina

Mášláš

ZOP

slovaščina

Pestovateľský sekt

ZOP

slovaščina

Samorodné

ZOP

slovaščina

Sekt vinohradníckej oblasti

ZOP

slovaščina

Výber (3)(4)(5)(6) putňový

ZOP

slovaščina

Výberová esencia

ZOP

slovaščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Mladé víno

ZOP

slovaščina

Archívne víno

ZOP

slovaščina

Panenská úroda

ZOP

slovaščina



ZDRUŽENO KRALJESTVO

Vina z zaščiteno označbo porekla

English Vineyards

Welsh Vineyards

Vina z zaščiteno geografsko označbo

England, ki ga lahko nadomesti Berkshire

England, ki ga lahko nadomesti Buckinghamshire

England, ki ga lahko nadomesti Cheshire

England, ki ga lahko nadomesti Cornwall

England, ki ga lahko nadomesti Derbyshire

England, ki ga lahko nadomesti Devon

England, ki ga lahko nadomesti Dorset

England, ki ga lahko nadomesti East Anglia

England, ki ga lahko nadomesti Gloucestershire

England, ki ga lahko nadomesti Hampshire

England, ki ga lahko nadomesti Herefordshire

England, ki ga lahko nadomesti Isle of Wight

England, ki ga lahko nadomesti Isles of Scilly

England, ki ga lahko nadomesti Kent

England, ki ga lahko nadomesti Lancashire

England, ki ga lahko nadomesti Leicestershire

England, ki ga lahko nadomesti Lincolnshire

England, ki ga lahko nadomesti Northamptonshire

England, ki ga lahko nadomesti Nottinghamshire

England, ki ga lahko nadomesti Oxfordshire

England, ki ga lahko nadomesti Rutland

England, ki ga lahko nadomesti Shropshire

England, ki ga lahko nadomesti Somerset

England, ki ga lahko nadomesti Staffordshire

England, ki ga lahko nadomesti Surrey

England, ki ga lahko nadomesti Sussex

England, ki ga lahko nadomesti Warwickshire

England, ki ga lahko nadomesti West Midlands

England, ki ga lahko nadomesti Wiltshire

England, ki ga lahko nadomesti Worcestershire

England, ki ga lahko nadomesti Yorkshire

Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiff

Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiganshire

Wales, ki ga lahko nadomesti Carmarthenshire

Wales, ki ga lahko nadomesti Denbighshire

Wales, ki ga lahko nadomesti Gwynedd

Wales, ki ga lahko nadomesti Monmouthshire

Wales, ki ga lahko nadomesti Newport

Wales, ki ga lahko nadomesti Pembrokeshire

Wales, ki ga lahko nadomesti Rhondda Cynon Taf

Wales, ki ga lahko nadomesti Swansea

Wales, ki ga lahko nadomesti The Vale of Glamorgan

Wales, ki ga lahko nadomesti Wrexham

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

quality (sparkling) wine

ZOP

angleščina

Regional vine

ZGO

angleščina

OPOMBA: Izrazi v poševnem tisku so le informativnega ali razlagalnega značaja ali oboje in zanje ne veljajo določbe o zaščiti iz te priloge.

DEL B

Zaščitena imena za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Švice

Vina z registrirano označbo porekla

Auvernier

Basel-Landschaft

Basel-Stadt

Bern/Berne

Bevaix

Bielersee / Lac de Bienne

Bôle

Bonvillars

Boudry

Chablais

Champréveyres

Château de Choully

Château de Collex

Château du Crest

Cheyres

Chez-le-Bart

Colombier

Corcelles-Cormondrèche

Cornaux

Cortaillod

Coteau de Bossy

Coteau de Bourdigny

Coteau de Chevrens

Coteau de Choulex

Coteau de Choully

Coteau de Genthod

Coteau de la vigne blanche

Coteau de Lully

Coteau de Peissy

Coteau des Baillets

Coteaux de Dardagny

Coteaux de Peney

Côtes de Landecy

Côtes de Russin

Côtes-de-l’Orbe

Cressier

Domaine de l’Abbaye

Entre-deux-Lacs

Fresens

Genève

Glarus

Gorgier

Grand Carraz

Graubünden/Grigioni

Hauterive

La Béroche

La Côte

La Coudre

La Feuillée

Lavaux

Le Landeron

Luzern

Mandement de Jussy

Neuchâtel

Nidwalden

Obwalden

Peseux

Rougemont

Saint-Aubin-Sauges

Saint-Blaise

Schaffhausen

Schwyz

Solothurn

St.Gallen

Thunersee

Thurgau

Ticino, pred katerim lahko stoji „Rosso del“, „Bianco del“ ali „Rosato del“

Uri

Valais/Wallis

Vaud

Vaumarcus

Ville de Neuchâtel

Vully

Zürich

Zürichsee

Zug

Tradicionalni izrazi

Auslese/Sélection/Selezione

Appellation d’origine

Appellation d’origine contrôlée (AOC)

Attestierter Winzerwy

Beerenauslese / Sélection de grains nobles

Beerli/Beerliwein

Château/Schloss/Castello ( 16 )

Cru

Denominazione di origine

Denominazione di origine controllata (DOC)

Eiswein / vin de glace

Federweiss/Weissherbst ( 17 )

Flétri / Flétri sur souche

Gletscherwein/Vin des Glaciers

Grand Cru

Indicazione geografica tipica (IGT)

Kontrollierte Ursprungsbezeichnung (KUB/AOC)

La Gerle

Landwein

Œil-de-Perdrix ( 18 )

Passerillé/Strohwein/Sforzato ( 19 )

Premier Cru

Pressé doux/Süssdruck

Primeur / Vin nouveau / Novello

Riserva

Schiller

Spätlese / Vendange tardive / Vendemmia tardiva ( 20 )

Sur lie(s) / auf der Hefe ausgebaut

Tafelwein

Terravin

Trockenbeerenauslese

Ursprungsbezeichnung

Village(s)

Vin de pays

Vin de table

Vin doux naturel ( 21 )

Vinatura

Vino da tavola

VITI

Winzerwy

Tradicionalna imena

Dôle

Dorin

Ermitage du Valais ou Hermitage du Valais

Fendant

Goron

Johannisberg du Valais

Malvoisie du Valais

Nostrano

Salvagnin

Païen ou Heida

Dodatek 5

Pogoji iz člena 8(9) in člena 25(1)(b)

I. Zaščita imen iz člena 8 Priloge ne preprečuje, da se naslednji imeni vinskih sort ne bi uporabljali za vina s poreklom iz Švice pod pogojem, da se uporabljata v skladu s švicarsko zakonodajo in skupaj z geografskim imenom, ki jasno označuje poreklo vina:

 Ermitage/Hermitage,

 Johannisberg.

II. V skladu s členom 25(1)(b) in ob upoštevanju posebnih določb, ki veljajo za režim v zvezi s spremnimi dokumenti prevozov, Priloga ne velja za tiste proizvode vinskega sektorja:

(a) ki so med osebno prtljago potnikov za namene njihove osebne porabe;

(b) ki jih ena oseba pošilja drugi osebi za namene osebne porabe;

(c) ki sodijo med gospodinjske dobrine posameznikov, ki se selijo, ali so del njihove dediščine;

(d) ki se uvažajo v količinah do največ enega hektolitra za namene znanstvenih in tehničnih poskusov;

(e) ki so del brezcarinskih sredstev, namenjenih za diplomatske misije, konzularne službe in podobne organe;

(f) ki so del zalog, ki se prevažajo na mednarodnih prevoznih sredstvih.

Izjava Komisije o členu 7

Evropska unija izjavlja, da Švici ne bo preprečevala uporabe izrazov „appellation d’origine protégée“ in „indication géographique protégée“, vključno z okrajšavama „AOP“ in „IGP“, iz člena 7(1) Priloge 7 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, če je švicarski zakonodajni sistem glede geografskih označb v kmetijstvu in vinskem sektorju usklajen s sistemom Evropske unije.

▼B

PRILOGA 8

O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU IN ZAŠČITI IMEN ŽGANIH PIJAČ IN AROMATIZIRANIH PIJAČ NA OSNOVI VINA

Člen 1

Pogodbenici se s tem strinjata, da bosta v skladu z načeli nediskriminacije in vzajemnosti olajšali in pospeševali medsebojno trgovino z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami na osnovi vina.

▼M14

Člen 2

Ta priloga velja za žgane pijače in aromatizirane pijače (aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane koktajle na osnovi vina), kakor je opredeljeno v zakonodaji iz Dodatka 5.

▼B

Člen 3

Za namene te priloge:

(a) „žgana pijača z izvorom iz“, čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni žgano pijačo, navedeno v Dodatku 1 ali 2 in proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice;

(b) „aromatizirana pijača z izvorom iz“, čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni žgano pijačo, našteto v Dodatku 3 in 4 in proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice;

(c) „opis“ pomeni imena, ki se uporabljajo na etiketah, na dokumentih, ki spremljajo žgane pijače ali aromatizirane pijače med prevozom, na poslovnih listinah, zlasti fakturah in dobavnicah in v oglaševanju;

(d) „etiketiranje“ pomeni vse opise in druge podatke, znake, ponazoritve in blagovne znamke, ki služijo za razločevanje žganih pijač in aromatiziranih pijač in ki se pojavljajo na isti posodi, vključno s pečatom ali obeskom, pritrjenim na posodo, in prevleko na vratu steklenic;

(e) „predstavitev“ pomeni imena, ki se uporabljajo na posodah, vključno s pripomočki za njihovo zapiranje, na etiketah in na embalaži;

(f) „embalaža“ pomeni zaščitni ovoj iz papirja, slamnatih ovojev vseh vrst, kartonov in škatel, ki se uporabljajo za prevoz ene ali več posod.

Člen 4

1.  Zaščitijo se naslednja imena:

(a) v zvezi z žganimi pijačami z izvorom iz Skupnosti imena iz Dodatka 1;

(b) v zvezi z žganimi pijačami z izvorom iz Švice oznake iz Dodatka 2;

(c) v zvezi z aromatiziranimi pijačami z izvorom iz Skupnosti oznake iz Dodatka 3;

(d) v zvezi z aromatiziranimi pijačami z izvorom iz Švice oznake iz Dodatka 4.

▼M14

2.  V skladu z Uredbo iz prve alinee Dodatka 5(a) se ime „grape marc“ ali „grape marc spirit“ lahko nadomesti z imenom „Grappa“ za žgane pijače, ki so proizvedene v italijansko govorečih območjih Švice iz grozdja iz teh regij in naštete v Dodatku 2.

▼B

Člen 5

1.  Za zaščitena imena Skupnosti velja v Švici naslednje:

 uporabljajo se lahko le pod pogoji, določenimi v zakonodaji in uredbah Skupnosti, in

 rezervirana so izključno za žgane pijače in aromatizirane pijače z izvorom iz Skupnosti, na katere se nanašajo.

2.  Za zaščitena švicarska imena velja v Skupnosti naslednje:

 uporabljajo se lahko le pod pogoji, določenimi v zakonodaji in uredbah Švice, in

 rezervirana so izključno za žgane pijače in aromatizirane pijače z izvorom iz Švice, na katere se nanašajo.

3.  Brez poseganja v člena 22 in 23 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki so navedeni v Prilogi 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju „Sporazum TRIPs“), pogodbenici ukreneta vse potrebno v skladu s to prilogo, da se zagotovi vzajemna zaščita imen, ki so navedena v členu 4 in se uporabljajo za opis žganih pijač in aromatiziranih pijač z izvorom iz ozemlja pogodbenic. Vsaka pogodbenica da zainteresiranim strankam na voljo pravna sredstva, s katerimi se prepreči uporaba določene označbe za označevanje žganih pijač ali aromatiziranih pijač, ki nimajo izvora iz kraja, ki ga označuje zadevna označba, ali iz kraja, kjer se zadevna označba tradicionalno uporablja.

▼M14

4.  Pogodbenici se s tem odrekata pravici do uveljavljanja člena 24(4), (6) in (7) Sporazuma TRIPs, tako da lahko zavrneta dodelitev zaščite za določeno ime druge pogodbenice.

▼M20

Člen 6

Zaščita, ki jo zagotavlja člen 5, velja tudi takrat, ko je navedeno dejansko poreklo žgane pijače ali aromatizirane pijače ter ko je uporabljeno poimenovanje bodisi prevedeno ali transkribirano, bodisi ga spremljajo izrazi, kot so „vrsta“, „tip“, „stil“, „način“, „imitacija“, „postopek“ ali drugi podobni izrazi, vključno z grafičnimi znaki, ki lahko povzročijo zmedo.

▼B

Člen 7

V primeru enakozvočnih imen žganih pijač in aromatiziranih pijač se zaščita dodeli za vsako ime. Pogodbenici določita praktične pogoje razlikovanja spornih enakozvočnih imen, pri čemer je treba upoštevati, da se sporne proizvajalce obravnava enakovredno in da se potrošnikov ne zavaja.

Člen 8

Ta priloga v nobenem primeru ne posega v pravico določene osebe, da za namene trgovanja uporablja svoje lastno ime ali ime osebe, katere poslovanje je prevzela, če se ta imena ne uporabljajo na način, ki zavaja potrošnike.

Člen 9

Ta priloga ne obvezuje nobene od pogodbenic, da bi zaščitila katero koli ime druge pogodbenice, ki ni zaščiteno ali preneha biti zaščiteno v državi izvora ali ki se v tej državi ne uporablja več.

Člen 10

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer zagotovita, da se imena ene pogodbenice, ki so zaščitena na podlagi te priloge, v primerih, kadar se žgane pijače ali aromatizirane pijače, ki izvirajo z ozemlja pogodbenic, izvažajo in tržijo zunaj njunega ozemlja, ne uporabljajo za označevanje in predstavitev žganih pijač ali aromatiziranih pijač z izvorom iz druge pogodbenice.

Člen 11

Če zadevna zakonodaja pogodbenic to dopušča, zaščita, ki jo dodeljuje ta priloga, obsega fizične in pravne osebe, zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, ki imajo svoj sedež na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 12

Če opis ali predstavitev žgane pijače ali aromatizirane pijače, zlasti na etiketi, na uradnih ali poslovnih dokumentih ali v oglaševanju, krši ta Sporazum, pogodbenici izvedeta vse potrebne upravne ukrepe ali sprožita ustrezen pravni postopek v boju proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenega imena na kakršenkoli drugačen način.

Člen 13

Ta priloga ne velja za žgane pijače in aromatizirane pijače:

(a) ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic; ali

(b) ki izvirajo iz ozemlja ene od pogodbenic in se v manjših količinah razpošiljajo od ene do druge pogodbenice na naslednje načine:

(aa) kot del osebne prtljage potnikov za namene njihove osebne porabe;

(bb) kot pošiljke ene osebe drugi osebi za namene osebne porabe;

(cc) kot gospodinjska dobrina posameznikov, ki se selijo, ali kot del njihove dediščine;

(dd) kot uvoz v količinah do največ enega hektolitra za namene znanstvenih in tehničnih poskusov;

(ee) kot uvoz, ki je del brezcarinskih sredstev, namenjenih za diplomatske misije, konzularne službe in podobne organe;

(ff) kot del zalog, ki se prevažajo na mednarodnih prevoznih sredstvih.

Člen 14

1.  Vsaka pogodbenica imenuje pristojne organe, odgovorne za izvrševanje te priloge.

2.  Pogodbenici obvestita druga drugo o imenih in naslovih zgoraj navedenih organov najpozneje dva meseca po uveljavitvi te priloge. Ti organi tesno sodelujejo med seboj in neposredno drug z drugim.

Člen 15

1.  Če kateri od organov iz člena 14 upravičeno sumi:

(a) da žgana pijača ali aromatizirana pijača v smislu člena 2, ki je predmet trgovine med Švico in Skupnostjo, ne izpolnjuje določb te priloge ali zakonodaje Skupnosti oziroma švicarske zakonodaje, ki velja za žgane pijače in aromatizirane pijače; in

(b) da to je neizpolnjevanje v posebnem interesu ene od pogodbenic ter lahko privede do upravnih ukrepov ali sodnega postopka;

navedeni organ nemudoma obvesti o tem Komisijo in ustrezni organ oziroma organe druge pogodbenice.

2.  Informacijam, ki jih je treba posredovati v skladu z odstavkom 1, je treba priložiti uradne, poslovne in druge ustrezne dokumente s podatki o morebitnih upravnih ukrepih ali sodnih postopkih. Te informacije vključujejo predvsem naslednje podatke v zvezi z zadevno žgano pijačo ali aromatizirano pijačo:

(a) proizvajalca in imetnika žgane pijače ali aromatizirane pijače;

(b) sestavo te pijače;

(c) njen opis in predstavitev;

(d) podatke o neskladnosti s predpisi o proizvodnji in trženju.

Člen 16

1.  Pogodbenici se sestaneta na posvetovanjih, če katera od njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.

2.  Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.

3.  Kadar časovna omejitev ali zamuda prinaša s seboj tveganje za zdravje ljudi ali vpliva na učinkovitost ukrepov za boj proti ponaredbam, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo vmesni zaščitni ukrepi, če ta posvetovanja potekajo takoj za sprejetjem teh ukrepov.

4.  Če pogodbenici po posvetovanjih v smislu odstavka 1 ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe, na katere se nanaša odstavek 1, za namene ustreznega izvajanja te priloge sprejme primerne zaščitne ukrepe.

Člen 17

1.  Delovna skupina za žgane pijače, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, se sestane na zahtevo katere koli pogodbenice in v skladu z zahtevami za izvajanje Sporazuma izmenično v Skupnosti in v Švici.

2.  Delovna skupina obravnava vsa vprašanja, ki bi se lahko pojavila v povezavi z izvajanjem te priloge. Predvsem lahko priporoči Odboru, da prispeva k uresničevanju ciljev te priloge.

Člen 18

Kadar se zakonodaja ene od pogodbenic spremeni, da bi zaščitila imena, ki niso navedena v teh dodatkih, se ta imena v razumnem roku po končanih posvetovanjih vključijo v prilogo.

Člen 19

1.  Žgane pijače in aromatizirane pijače, ki so bile v času uveljavitve te priloge zakonito proizvedene, opisane in predstavljene, vendar jih ta priloga prepoveduje, se lahko tržijo pri veletrgovcih v obdobju enega leta od uveljavitve Sporazuma in pri prodajalcih na drobno do odprodaje zalog. Od uveljavitve te priloge se žgane pijače in aromatizirane pijače iz te priloge ne smejo več proizvajati zunaj meja svojih območij izvora.

2.  Razen če Odbor odloči drugače, se žgane pijače in aromatizirane pijače, proizvedene, opisane in predstavljene v skladu s Sporazumom, katerih opis in predstavitev po spremembah tega Sporazuma ne izpolnjujeta več njegovih določb, lahko še naprej tržijo do odprodaje zalog.

▼M20

Dodatek 1



Geografske označbe za žgane pijače iz evropske unije

Kategorija proizvoda

Geografska označba

Država porekla (natančno geografsko poreklo je opisano v tehnični dokumentaciji)

1.  Rum

 

Rhum de la Martinique

Francija

 

Rhum de la Guadeloupe

Francija

 

Rhum de la Réunion

Francija

 

Rhum de la Guyane

Francija

 

Rhum de sucrerie de la Baie du Galion

Francija

 

Rhum des Antilles françaises

Francija

 

Rhum des départements français d’outre-mer

Francija

 

Ron de Málaga

Španija

 

Ron de Granada

Španija

 

Rum da Madeira

Portugalska

2.  Whisky / Whiskey

 

Scotch Whisky

Združeno kraljestvo (Škotska)

 

Irish Whiskey / Uisce Beatha Eireannach / Irish Whisky (1)

Irska

 

Whisky español

Španija

 

Whisky breton / Whisky de Bretagne

Francija

 

Whisky alsacien / Whisky d’Alsace

Francija

3.  Žitno žganje

 

Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise

Luksemburg

 

Korn / Kornbrand

Nemčija, Avstrija, Belgija (nemško govoreča skupnost)

 

Münsterländer Korn / Kornbrand

Nemčija

 

Sendenhorster Korn / Kornbrand

Nemčija

 

Bergischer Korn / Kornbrand

Nemčija

 

Emsländer Korn / Kornbrand

Nemčija

 

Haselünner Korn / Kornbrand

Nemčija

 

Hasetaler Korn / Kornbrand

Nemčija

 

Samanė

Litva

4.  Vinsko žganje

 

Eau-de-vie de Cognac

Francija

 

Eau-de-vie des Charentes

Francija

 

Eau-de-vie de Jura

Francija

 

Cognac

Francija

 

(Imenu Cognac se lahko doda eden od naslednjih izrazov:

 

 

—  Fine

Francija

 

—  Grande Fine Champagne

Francija

 

—  Grande Champagne

Francija

 

—  Petite Fine Champagne

Francija

 

—  Petite Champagne

Francija

 

—  Fine Champagne

Francija

 

—  Borderies

Francija

 

—  Fins Bois

Francija

 

—  Bons Bois)

Francija

 

Fine Bordeaux

Francija

 

Fine de Bourgogne

Francija

 

Armagnac

Francija

 

Bas-Armagnac

Francija

 

Haut-Armagnac

Francija

 

Armagnac-Ténarèze

Francija

 

Blanche Armagnac

Francija

 

Eau-de-vie de vin de la Marne

Francija

 

Eau-de-vie de vin originaire d’Aquitaine

Francija

 

Eau-de-vie de vin de Bourgogne

Francija

 

Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est

Francija

 

Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté

Francija

 

Eau-de-vie de vin originaire du Bugey

Francija

 

Eau-de-vie de vin de Savoie

Francija

 

Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire

Francija

 

Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône

Francija

 

Eau-de-vie de vin originaire de Provence

Francija

 

Eau-de-vie de Faugères / Faugères

Francija

 

Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc

Francija

 

Aguardente de Vinho Douro

Portugalska

 

Aguardente de Vinho Ribatejo

Portugalska

 

Aguardente de Vinho Alentejo

Portugalska

 

Aguardente de Vinho da Regiao dos Vinhos Verdes

Portugalska

 

Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho

Portugalska

 

Aguardente de Vinho Lourinhã

Portugalska

 

Сунгурларска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сунгурларе / Sungurlarska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Sungurlare

Bolgarija

 

Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сливен) / Slivenska perla (Slivenska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Slivna)

Bolgarija

 

Стралджанска мускатова ракия / Мускатова ракия от Стралджа / Straldjanska muscatova rakiya / Muscatova rakiya iz Straldje

Bolgarija

 

Поморийска гроздова ракия / Гроздова ракия от Поморие / Pomoriyska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Pomorja

Bolgarija

 

Русенска бисерна гроздова ракия / Бисерна гроздова ракия от Русе / Russenska biserna grozdova rakiya / Biserna grozdova rakiya iz Ruse

Bolgarija

 

Бургаска мускатова ракия / Мускатова ракия от Бургас / Bourgaska muscatova rakiya / Muscatova rakiya iz Burgasa

Bolgarija

 

Добруджанска мускатова ракия / Мускатова ракия от Добруджа / Dobrudjanska muscatova rakiya / Muscatova rakiya iz Dobrudže

Bolgarija

 

Сухиндолска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сухиндол / Suhindolska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Suhindola

Bolgarija

 

Карловска гроздова ракия / Гроздова ракия от Карлово / Karlovska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Karlova

Bolgarija

 

Vinars Târnave

Romunija

 

Vinars Vaslui

Romunija

 

Vinars Murfatlar

Romunija

 

Vinars Vrancea

Romunija

 

Vinars Segarcea

Romunija

5.  Brandy / Weinbrand

 

Brandy de Jerez

Španija

 

Brandy del Penedés

Španija

 

Brandy italiano

Italija

 

Brandy Αττικής / Brandy iz Atike

Grčija

 

Brandy Πελοποννήσου / Brandy s Peloponeza

Grčija

 

Brandy Κεντρικής Ελλάδας / Brandy iz osrednje Grčije

Grčija

 

Deutscher Weinbrand

Nemčija

 

Wachauer Weinbrand

Avstrija

 

Weinbrand Dürnstein

Avstrija

 

Pfälzer Weinbrand

Nemčija

 

Karpatské brandy špeciál

Slovaška

 

Brandy français / Brandy de France

Francija

6.  Žganje iz grozdnih tropin

 

Marc de Champagne / Eau-de-vie de marc de Champagne

Francija

 

Marc d’Aquitaine / Eau-de-vie de marc originaire d’Aquitaine

Francija

 

Marc de Bourgogne / Eau-de-vie de marc de Bourgogne

Francija

 

Marc du Centre-Est / Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est

Francija

 

Marc de Franche-Comté / Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté

Francija

 

Marc du Bugey / Eau-de-vie de marc originaire de Bugey

Francija

 

Marc de Savoie / Eau-de-vie de marc originaire de Savoie

Francija

 

Marc des Côteaux de la Loire / Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire

Francija

 

Marc des Côtes-du-Rhône / Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône

Francija

 

Marc de Provence / Eau-de-vie de marc originaire de Provence

Francija

 

Marc du Languedoc / Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc

Francija

 

Marc d’Alsace Gewürztraminer

Francija

 

Marc de Lorraine

Francija

 

Marc d’Auvergne

Francija

 

Marc du Jura

Francija

 

Aguardente Bagaceira Bairrada

Portugalska

 

Aguardente Bagaceira Alentejo

Portugalska

 

Aguárdente Bagaceira da Regiăo dos Vinhos Verdes

Portugalska

 

Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho

Portugalska

 

Orujo de Galicia

Španija

 

Grappa

Italija

 

Grappa di Barolo

Italija

 

Grappa piemontese / Grappa del Piemonte

Italija

 

Grappa lombarda / Grappa di Lombardia

Italija

 

Grappa trentina / Grappa del Trentino

Italija

 

Grappa friulana / Grappa del Friuli

Italija

 

Grappa veneta / Grappa del Veneto

Italija

 

Südtiroler Grappa / Grappa dell’Alto Adige

Italija

 

Grappa siciliana / Grappa di Sicilia

Italija

 

Grappa di Marsala

Italija

 

Τσικουδιά / Tsikoudia

Grčija

 

Τσικουδιά Κρήτης / Tsikoudia s Krete

Grčija

 

Τσίπουρο / Tsipouro

Grčija

 

Τσίπουρο Μακεδονίας / Tsipouro iz Makedonije

Grčija

 

Τσίπουρο Θεσσαλίας / Tsipouro iz Tesalije

Grčija

 

Τσίπουρο Τυρνάβου / Tsipouro iz Tirnavosa

Grčija

 

Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise

Luksemburg

 

Ζιβανία / Τζιβανία / Ζιβάνα / Zivania

Ciper

 

Törkölypálinka

Madžarska

9.  Žganje iz sadja

 

Schwarzwälder Kirschwasser

Nemčija

 

Schwarzwälder Mirabellenwasser

Nemčija

 

Schwarzwälder Williamsbirne

Nemčija

 

Schwarzwälder Zwetschgenwasser

Nemčija

 

Fränkisches Zwetschgenwasser

Nemčija

 

Fränkisches Kirschwasser

Nemčija

 

Fränkischer Obstler

Nemčija

 

Mirabelle de Lorraine

Francija

 

Kirsch d’Alsace

Francija

 

Quetsch d’Alsace

Francija

 

Framboise d’Alsace

Francija

 

Mirabelle d’Alsace

Francija

 

Kirsch de Fougerolles

Francija

 

Williams d’Orléans

Francija

 

Südtiroler Williams / Williams dell’Alto Adige

Italija

 

Südtiroler Aprikot / Aprikot dell’Alto Adige

Italija

 

Südtiroler Marille / Marille dell’Alto Adige

Italija

 

Südtiroler Kirsch / Kirsch dell’Alto Adige

Italija

 

Südtiroler Zwetschgeler / Zwetschgeler dell’Alto Adige

Italija

 

Südtiroler Obstler / Obstler dell’Alto Adige

Italija

 

Südtiroler Gravensteiner / Gravensteiner dell’Alto Adige

Italija

 

Südtiroler Golden Delicious / Golden Delicious dell’Alto Adige

Italija

 

Williams friulano / Williams del Friuli

Italija

 

Sliwovitz del Veneto

Italija

 

Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia

Italija

 

Sliwovitz del Trentino-Alto Adige

Italija

 

Distillato di mele trentino / Distillato di mele del Trentino

Italija

 

Williams trentino / Williams del Trentino

Italija

 

Sliwovitz trentino / Sliwovitz del Trentino

Italija

 

Aprikot trentino / Aprikot del Trentino

Italija

 

Medronho do Algarve

Portugalska

 

Medronho do Buçaco

Portugalska

 

Kirsch Friulano / Kirschwasser Friulano

Italija

 

Kirsch Trentino / Kirschwasser Trentino

Italija

 

Kirsch Veneto / Kirschwasser Veneto

Italija

 

Aguardente de pêra da Lousã

Portugalska

 

Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise

Luksemburg

 

Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise

Luksemburg

 

Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise

Luksemburg

 

Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise

Luksemburg

 

Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise

Luksemburg

 

Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise

Luksemburg

 

Wachauer Marillenbrand

Avstrija

 

Szatmári szilvapálinka

Madžarska

 

Kecskeméti barackpálinka

Madžarska

 

Békési szilvapálinka

Madžarska

 

Szabolcsi almapálinka

Madžarska

 

Gönci barackpálinka

Madžarska

 

Pálinka

Madžarska, Avstrija (za žganja iz marelic, ki se proizvajajo samo v zveznih deželah: Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj)

 

Bošácka Slivovica

Slovaška

 

Brinjevec

Slovenija

 

Dolenjski sadjevec

Slovenija

 

Троянска сливова ракия / Сливова ракия от Троян / Troyanska slivova rakiya / Slivova rakiya iz Trojana

Bolgarija

 

Силистренска кайсиева ракия / Кайсиева ракия от Силистра / Silistrenska kayssieva rakiya / Kayssieva rakiya iz Silistre

Bolgarija

 

Тервелска кайсиева ракия / Кайсиева ракия от Тервел / Tervelska kayssieva rakiya / Kayssieva rakiya iz Tervela

Bolgarija

 

Ловешка сливова ракия / Сливова ракия от Ловеч / Loveshka slivova rakiya / Slivova rakiya iz Loveča

Bolgarija

 

Pălincă

Romunija

 

Țuică Zetea de Medieșu Aurit

Romunija

 

Țuică de Valea Milcovului

Romunija

 

Țuică de Buzău

Romunija

 

Țuică de Argeș

Romunija

 

Țuică de Zalău

Romunija

 

Țuică ardelenească de Bistrița

Romunija

 

Horincă de Maramureș

Romunija

 

Horincă de Cămârzana

Romunija

 

Horincă de Seini

Romunija

 

Horincă de Chioar

Romunija

 

Horincă de Lăpuș

Romunija

 

Turț de Oaș

Romunija

 

Turț de Maramureș

Romunija

10.  Žganje iz jabolčnika in hruškovca

 

Calvados

Francija

 

Calvados Pays d’Auge

Francija

 

Calvados Domfrontais

Francija

 

Eau-de-vie de cidre de Bretagne

Francija

 

Eau-de-vie de poiré de Bretagne

Francija

 

Eau-de-vie de cidre de Normandie

Francija

 

Eau-de-vie de poiré de Normandie

Francija

 

Eau-de-vie de cidre du Maine

Francija

 

Aguardiente de sidra de Asturias

Španija

 

Eau-de-vie de poiré du Maine

Francija

15.  Vodka

 

Svensk Vodka / Swedish Vodka

Švedska

 

Suomalainen Vodka / Finsk Vodka / Vodka of Finland

Finska

 

Polska Wódka / Polish Vodka

Poljska

 

Laugarício Vodka

Slovaška

 

Originali lietuviška degtinė / Original Lithuanian vodka

Litva

 

Zeliščna vodka iz severnega nižavja Podlasie, aromatizirana z ekstraktom šmarne trave / Wódka ziolowa z Niziny Pólnocnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej

Poljska

 

Latvijas dzidrais

Latvija

 

Rīgas degvīns

Latvija

 

Estonian vodka

Estonija

17.  Geist

 

Schwarzwälder Himbeergeist

Nemčija

18.  Encijan

 

Bayerischer Gebirgsenzian

Nemčija

 

Südtiroler Enzian / Genziana dell’Alto Adige

Italija

 

Genziana trentina / Genziana del Trentino

Italija

19.  Žgane pijače z aromo brinja

 

Genièvre / Jenever / Geneve (2)

Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška)

 

Genièvre de grains, Graanjenever, Graangenever

Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62))

 

Jonge jenever, jonge genever

Belgija, Nizozemska

 

Oude jenever, oude genever

Belgija, Nizozemska

 

Hasseltse jenever / Hasselt

Belgija (Hasselt, Zonhoven, Diepenbeek)

 

Balegemse jenever

Belgija (Balegem)

 

O' de Flander-Oost-Vlaamse graanjenever

Belgija (Oost-Vlaanderen)

 

Peket-Pekêt / Peket-Pékêt de Wallonie

Belgija (Région wallonne)

 

Genièvre Flandres Artois

Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62))

 

Ostfriesischer Korngenever

Nemčija

 

Steinhäger

Nemčija

 

Plymouth Gin

Združeno Kraljestvo

 

Gin de Mahón

Španija

 

Vilniaus džinas / Vilnius Gin

Litva

 

Spišská Borovička

Slovaška

 

Slovenská Borovička Juniperus

Slovaška

 

Slovenská Borovička

Slovaška

 

Inovecká Borovička

Slovaška

 

Liptovská Borovička

Slovaška

24.  Akvavit / aquavit

 

Dansk Akvavit / Dansk Aquavit

Danska

 

Svensk Aquavit / Svensk Akvavit / Swedish Aquavit

Švedska

25.  Žgane pijače z aromo janeža

 

Anis espańol

Španija

 

Anís Paloma Monforte del Cid

Španija

 

Hierbas de Mallorca

Španija

 

Hierbas Ibicencas

Španija

 

Évora anisada

Portugalska

 

Cazalla

Španija

 

Chinchón

Španija

 

Ojén

Španija

 

Rute

Španija

 

Janeževec

Slovenija

29.  Destiliran anis

 

Ouzo / Ούζο

Ciper, Grčija

 

Ούζο Μυτιλήνης / Ouzo iz Mitilene

Grčija

 

Ούζο Πλωμαρίου / Ouzo de Plomarija

Grčija

 

Ούζο Καλαμάτας / Ouzo iz Kalamate

Grčija

 

Ούζο Θράκης / Ouzo iz Trakije

Grčija

 

Ούζο Μακεδονίας / Ouzo iz Makedonije

Grčija

30.  Grenke žgane pijače ali bitter

 

Demänovka bylinná horká

Slovaška

 

Rheinberger Kräuter

Nemčija

 

Trejos devynerios

Litva

 

Slovenska travarica

Slovenija

32.  Liker

 

Berliner Kümmel

Nemčija

 

Hamburger Kümmel

Nemčija

 

Münchener Kümmel

Nemčija

 

Chiemseer Klosterlikör

Nemčija

 

Bayerischer Kräuterlikör

Nemčija

 

Irish Cream

Irska

 

Palo de Mallorca

Španija

 

Ginjinha portuguesa

Portugalska

 

Licor de Singeverga

Portugalska

 

Mirto di Sardegna

Italija

 

Liquore di limone di Sorrento

Italija

 

Liquore di limone della Costa d’Amalfi

Italija

 

Genepì del Piemonte

Italija

 

Genepì della Valle d’Aosta

Italija

 

Benediktbeurer Klosterlikör

Nemčija

 

Ettaler Klosterlikör

Nemčija

 

Ratafia de Champagne

Francija

 

Ratafia catalana

Španija

 

Anis portugués

Portugalska

 

Suomalainen Marjalikööri / Suomalainen Hedelmälikööri / Finsk Bärlikör / Finsk Fruktlikör / Finnish berry liqueur / Finnish fruit liqueur

Finska

 

Grossglockner Alpenbitter

Avstrija

 

Mariazeller Magenlikör

Avstrija

 

Mariazeller Jagasaftl

Avstrija

 

Puchheimer Bitter

Avstrija

 

Steinfelder Magenbitter

Avstrija

 

Wachauer Marillenlikör

Avstrija

 

Jägertee / Jagertee / Jagatee

Avstrija

 

Hüttentee

Nemčija

 

Allažu ķimelis

Latvija

 

Čepkelių

Litva

 

Demänovka bylinný likér

Slovaška

 

Polish Cherry

Poljska

 

Karlovarská Hořká

Češka

 

Pelinkovec

Slovenija

 

Blutwurz

Nemčija

 

Cantueso Alicantino

Španija

 

Licor café de Galicia

Španija

 

Licor de hierbas de Galicia

Španija

 

Génépi des Alpes / Genepì delle Alpi

Francija, Italija

 

Μαστίχα Χίου / Masticha s Chiosa

Grčija

 

Κίτρο Νάξου / Kitro z Naksosa

Grčija

 

Κουμκουάτ Κέρκυρας / Koum Kouat s Krfa

Grčija

 

Τεντούρα / Tentoura

Grčija

 

Poncha da Madeira

Portugalska

34.  Crème de cassis

 

Cassis de Bourgogne

Francija

 

Cassis de Dijon

Francija

 

Cassis de Saintonge

Francija

 

Cassis du Dauphiné

Francija

 

Cassis de Beaufort

Luksemburg

40.  Nocino

 

Nocino di Modena

Italija

 

Orehovec

Slovenija

Druge žgane pijače

 

Pommeau de Bretagne

Francija

 

Pommeau du Maine

Francija

 

Pommeau de Normandie

Francija

 

Svensk Punsch / Swedish Punch

Švedska

 

Pacharán navarro

Španija

 

Pacharán

Španija

 

Inländerrum

Avstrija

 

Bärwurz

Nemčija

 

Aguardiente de hierbas de Galicia

Španija

 

Aperitivo Café de Alcoy

Španija

 

Herbero de la Sierra de Mariola

Španija

 

Königsberger Bärenfang

Nemčija

 

Ostpreußischer Bärenfang

Nemčija

 

Ronmiel

Španija

 

Ronmiel de Canarias

Španija

 

Genièvre aux fruits / Vruchtenjenever / Jenever met vruchten / Fruchtgenever

Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška)

 

Domači rum

Slovenija

 

Irish Poteen / Irish Poitín

Irska

 

Trauktinė

Litva

 

Trauktinė Palanga

Litva

 

Trauktinė Dainava

Litva

(1)   Geografska označba Irish Whiskey / Uisce Beatha Eireannach / Irish Whisky zajema whisky/whiskey, proizveden na Irskem in Severnem Irskem.

(2)   Ob upoštevanju zaščitene geografske označbe Geničvre v Evropski uniji in namena Švice, da zaščiti ime Geničvre kot geografsko označbo na svojem ozemlju, sta se Evropska unija in Švica dogovorili o vključitvi imena Geničvre v dodatkih 1 in 2 Priloge 8.

Dodatek 2

Zaščitena imena žganih pijač s poreklom iz švice

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin du Valais

Brandy du Valais

Destilat grozdnih tropin

Baselbieter Marc

Grappa del Ticino / Grappa Ticinese

Grappa della Val Calanca

Grappa della Val Bregaglia

Grappa della Val Mesolcina

Grappa della Valle di Poschiavo

Marc d’Auvernier

Marc de Dôle du Valais

Žganje iz sadja

Aargauer Bure Kirsch

Abricotine / Eau-de-vie d’abricot du Valais

Baselbieterkirsch

Baselbieter Mirabelle

Baselbieter Pflümli

Baselbieter Zwetschgenwasser

Bernbieter Kirsch

Bernbieter Mirabellen

Bernbieter Zwetschgenwasser

Bérudge de Cornaux

Canada du Valais

Coing d’Ajoie

Coing du Valais

Damassine

Eau-de-vie de poire du Valais

Emmentaler Kirsch

Framboise du Valais

Freiämter Zwetschgenwasser

Fricktaler Kirsch

Golden du Valais

Gravenstein du Valais

Kirsch d’Ajoie

Kirsch de la Béroche

Kirsch du Valais

Kirsch suisse

Lauerzer Kirsch

Luzerner Kernobstbrand

Luzerner Kirsch

Luzerner Pflümli

Luzerner Williams

Luzerner Zwetschgenwasser

Mirabelle d’Ajoie

Mirabelle du Valais

Poire d’Ajoie

Poire d’Orange de la Baroche

Pomme d’Ajoie

Pomme du Valais

Prune d’Ajoie

Prune du Valais

Prune impériale de la Baroche

Pruneau du Valais

Rigi Kirsch

Schwarzbuben Kirsch

Seeländer Kirsch

Seeländer Pflümliwasser

Urschwyzerkirsch

Zuger Kirsch

Jabolčno ali hruškovo žganje

Bernbieter Birnenbrand

Freiämter Theilerbirnenbrand

Luzerner Birnenträsch

Luzerner Theilerbirnenbrand

Encijan

Gentiane du Jura

Brinjevec

Genièvre ( 22 )

Genièvre du Jura

Likerji

Basler Eierkirsch

Bernbieter Cherry Brandy Liqueur

Bernbieter Griottes Liqueur

Bernbieter Kirschen Liqueur

Liqueur de poires Williams du Valais

Liqueur d’abricot du Valais

Liqueur de framboise du Valais

Baselbieter Burgermeister (Kräuterbrand)

Bernbieter Kräuterbitter

Eau-de-vie d’herbes du Jura

Eau-de-vie d’herbes du Valais

Genépi du Valais

Gotthard Kräuterbrand

Innerschwyzer Chrüter

Luzerner Chrüter (Kräuterbrand)

Walliser Chrüter (Kräuterbrand)

Drugo

Lie du Mandement

Lie de Dôle du Valais

Lie du Valais

▼B

Dodatek 3

Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Skupnosti

Clarea

Sangría

Nürnberger Glühwein

Thüringer Glühwein

Vermouth de Chambéry

Vermouth di Torino

Dodatek 4

Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Švice

Nobeno

▼M20

Dodatek 5

SEZNAM AKTOV IZ ČLENA 2 V ZVEZI Z ŽGANIMI PIJAČAMI, AROMATIZIRANIMI PIJAČAMI NA OSNOVI VINA IN AROMATIZIRANIMI PIJAČAMI

(a) Žgane pijače, ki sodijo v oznako 2208 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga.

Za Evropsko unijo:

Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16), nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1334/2008 (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).

Za Švico:

Poglavje 5 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (OC 2010 6391).

(b) Aromatizirane pijače, ki sodijo v oznaki 2205 in ex 2206 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrirnih oznak blaga.

Za Evropsko unijo:

Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 (UL L 149, 14.6.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Za Švico:

Oddelek 3 Poglavja 2 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (OC 2010 6391).

▼B

PRILOGA 9

EKOLOŠKO PROIZVEDENI KMETIJSKI PROIZVODI IN ŽIVILA

Člen 1

Cilj

Brez poseganja v svoje obveznosti v zvezi z proizvodi, ki nimajo izvora iz pogodbenic, ali v druge veljavne zakonodajne določbe se pogodbenici zavezujeta, da bosta v skladu s pravili o nediskriminacije in vzajemnosti pospeševali trgovino z ekološko pridelanimi kmetijskimi proizvodi in živili iz Skupnosti in Švice, ki ustrezajo zakonom in uredbam iz Dodatka 1.

Člen 2

Področje dejavnosti

1.  Ta priloga velja za ekološko proizvedene rastlinske proizvode in živila, ki ustrezajo zakonom in uredbam v Dodatku 1.

2.  Pogodbenici se zavezujeta, da bosta takoj po sprejetju ustreznih zakonov in uredb področje dejavnosti te priloge razširili na živino, živalske proizvode in živila, ki vsebujejo sestavine živalskega izvora. Odbor se lahko odloči za razširitev področja dejavnosti te priloge, ko ugotovi, da so ti zakoni in predpisi priznani za enakovredne v skladu s členom 3, in s spremembo Dodatka 1 v skladu s postopkom iz člena 8.

Člen 3

Načelo enakovrednosti

1.  Pogodbenici s tem priznavata, da so zakoni in predpisi iz Dodatka 1 k tej prilogi enakovredni. Pogodbenici se lahko dogovorita, da iz režima enakovrednosti izključita nekatere vidike ali proizvode. To opredelita v Dodatku 1.

2.  Pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da se zakoni in predpisi, ki se nanašajo še posebej na proizvode iz člena 2, razvijajo enakovredno.

▼M14

3.  Pri uvozu takih ekoloških pridelkov med pogodbenicama, ki izvirajo ali so se sprostili v prosti pretok v eni izmed pogodbenic in so zajeti v režim enakovrednosti iz odstavka 1, ni treba predložiti inšpekcijskih spričeval.

▼B

Člen 4

Prosti pretok ekoloških proizvodov

Pogodbenici v skladu s svojimi nacionalnimi postopki na tem področju ukreneta vse potrebno, da se proizvodi, na katere se nanaša člen 2 in ki ustrezajo zakonom in uredbam vsake pogodbenice iz Dodatka 1, lahko uvažajo in uvajajo na trg.

Člen 5

Etiketiranje

1.  Z namenom razvoja ureditve, s katero bi se preprečilo ponovno etiketiranje ekoloških proizvodov iz te priloge, pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da njuni zakoni in predpisi poskrbijo:

 za zaščito istih izrazov, ki označujejo ekološke proizvode v različnih uradnih jezikih pogodbenic,

 da se v izjavah na etiketah proizvodov, ki so priznani kot enakovredni, uporabljajo isti obvezni izrazi.

2.  Pogodbenici lahko predpišeta, da proizvodi, ki jih uvažata med seboj, izpolnjujejo zahteve o etiketiranju, določene v njunih zakonih in uredbah v skladu z Dodatkom 1.

Člen 6

Tretje države

1.  Pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da so uvozni režimi, ki se uporabljajo za ekološko pridelane proizvode iz tretjih držav, enakovredni.

2.  Da se zagotovi enakovrednost v zvezi z dejanskim priznavanjem tretjih držav, se pogodbenici pred priznanjem in vključitvijo katere koli tretje države na seznam, ki ga v ta namen sestavita v svojih zakonih in uredbah, o tem med seboj posvetujeta.

Člen 7

Izmenjava informacij

V skladu s členom 8 Sporazuma pogodbenici in države članice pošljejo druga drugi predvsem naslednje informacije:

 sezname svojih pristojnih organov, inšpekcijskih organov in njihove številčne oznake ter poročila o nadzoru za to pristojnih organov,

 sezname upravnih odločb, ki dovoljujejo uvoz ekološko pridelanih proizvodov iz tretjih držav,

 podatke o opaženih nepravilnostih in kršitvah zakonov in uredb, naštetih v Dodatku 1 v skladu s postopkom iz člena 10a(1) Uredbe (EGS) št. 2092/91.

Člen 8

Delovna skupina za ekološke proizvode

1.  Delovna skupina za ekološke proizvode, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.

2.  Delovna skupina občasno preverja stanje v zvezi z ustreznimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Predvsem je odgovorna za naslednje:

 preverja, ali so zakoni in predpisi pogodbenic enakovredni z vidika njihove vključitve v Dodatek 1,

 po potrebi priporoči Odboru, da se pravila za izvajanje vključijo v Dodatek 2, kadar so potrebna za zagotovitev doslednega izvajanja zakonov in uredb iz te priloge na ozemlju pogodbenic,

 priporoča Odboru, da se področje dejavnoti te priloge razširi na proizvode, ki jih ne obsega člen 2(1).

Člen 9

Zaščitni ukrepi

1.  Kadar zamuda pri uporabi ukrepov privede do škode, ki jo je težko popraviti, se lahko brez predhodnih posvetovanj sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, pod pogojem, da posvetovanja potekajo takoj po sprejetju takšnih ukrepov.

2.  Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavka 1 ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe iz odstavka 1, sprejme ustrezne vmesne zaščitne ukrepe, da se s tem zagotovi ustrezna uporaba te priloge.

▼M8

Dodatek 1

Predpisi, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti

Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 198, 22.7.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2254/2004 (UL L 385, 29.12.2004, str. 20).

Uredba Komisije (EGS) št. 94/92 z dne 14. januarja 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje ureditve uvozov iz tretjih držav v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 11, 17.1.1992, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 746/2004 (UL L 122, 26.4.2004, str. 10).

Uredba Komisije (EGS) št. 207/93 z dne 29. januarja 1993 o določitvi vsebine Priloge VI k Uredbi (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in o označevanju takih kmetijskih proizvodov in živil ter o določitvi podrobnih pravil za izvajanje določb člena 5(4) Uredbe (UL L 25, 2.2.1993, str. 5), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2020/2000 (UL L 241, 26.9.2000, str. 39).

Uredba Komisije (ES) št. 1788/2001 z dne 7. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje določb o potrdilih o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav na podlagi člena 11 Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 243, 13.9.2001, str. 3), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 746/2004 (UL L 122, 26.4.2004, str. 10).

Uredba Komisije (ES) št. 223/2003 z dne 5. februarja 2003 o zahtevah glede označevanja v zvezi s postopki ekološke pridelave krme, krmne mešanice in posamičnih krmil ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91(UL L 31, 6.2.2003, str. 3).

Uredba Komisije (ES) št. 1452/2003 z dne 14. avgusta 2003 o ohranitvi odstopanja, predvidenega v členu 6(3)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91, glede nekaterih vrst semena in vegetativnega razmnoževalnega materiala in o določitvi postopkovnih predpisov in meril v zvezi s tem odstopanjem (UL L 206, 15.8.2003, str. 17).

Določbe, ki se uporabljajo v Švici

Odlok z dne 22. septembra 1997 o ekološkem kmetovanju in poimenovanju ekološko pridelanih proizvodov in živil (Odlok o ekološkem kmetovanju), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 10. novembra 2004 (RO 2004 4891).

Odlok švicarskega ministrstva za gospodarstvo (Département fédéral de l’économie) z dne 22. septembra 1997 o ekološkem kmetovanju, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 10. novembra 2004 (RO 2004 4895).

Iz sistema enakovrednosti so izključeni:

Švicarski proizvodi iz sestavin, pridelanih v okviru prehoda na ekološko kmetovanje.

Proizvodi, ki izhajajo iz kozjereje v Švici, kadar velja za živali odstopanje iz člena 39d Odloka 910.18 o ekološkem kmetovanju in poimenovanju ekoloških proizvodov in živil.

▼M2

Appendix 2

Implementing rules

The labelling rules of the importing Party shall apply to labelling related to the organic production method for feedingstuffs.

▼M22

PRILOGA 10

O PRIZNAVANJU PREVERJANJ SKLADNOSTI ZA SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO, ZA KATERA VELJAJO TRŽNI STANDARDI

Člen 1

Področje uporabe

Ta priloga se uporablja za sadje in zelenjavo, ki se uživata v sveži ali posušeni obliki in za katera je Evropska unija določila tržne standarde ali jih priznava kot alternativo splošnim standardom na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) ( 23 ), z izjemo agrumov.

Člen 2

Predmet urejanja

1.  Za proizvode iz člena 1, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo ter jih spremljajo potrdila o skladnosti iz člena 3, se pred njihovim vstopom na carinsko ozemlje Evropske unije v slednji ne preverja njihova skladnost s standardi.

2.  Za preverjanje skladnosti s standardi Evropske unije ali z enakovrednimi standardi za proizvode, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo, se imenuje Zvezni urad za kmetijstvo. Zvezni urad za kmetijstvo lahko v ta namen za izvajanje preverjanj skladnosti pooblasti inšpekcijske organe, navedene v Dodatku 1, in sicer pod naslednjimi pogoji:

 Zvezni urad za kmetijstvo Evropsko komisijo obvesti o organih, pooblaščenih za preverjanja,

 ti inšpekcijski organi izdajo potrdilo v skladu s členom 3,

 pooblaščeni organi morajo imeti inšpektorje, ki so opravili usposabljanje, ki ga priznava Zvezni urad za kmetijstvo, potrebne prostore in opremo za izvajanje preverjanj in analiz, potrebnih za inšpekcije, in ustrezne komunikacijske zmogljivosti za posredovanje informacij.

3.  Če bi Švica v zvezi s proizvodi iz člena 1 izvajala preverjanja skladnosti s tržnimi standardi pred njihovim vstopom na carinsko ozemlje Švice, se sprejmejo določbe, ki so enakovredne določbam iz te priloge, na podlagi katerih bi proizvode z izvorom iz Evropske unije izvzeli iz teh preverjanj.

Člen 3

Potrdilo o skladnosti

1.  V tej prilogi „potrdilo o skladnosti“ pomeni:

 obrazec iz Priloge III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave ( 24 ) ali

 švicarski obrazec iz Dodatka 2 k tej prilogi ali

 obrazec UN/ECE iz Priloge k Ženevskemu protokolu o standardizaciji svežega sadja in zelenjave, oreščkov in suhega sadja ali

 obrazec OECD iz Priloge k odločbi Sveta OECD o ureditvi uporabe mednarodnih standardov za sadje in zelenjavo.

2.  Pošiljko proizvodov, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo, spremlja potrdilo o skladnosti vse do sprostitve v prosti promet na ozemlju Evropske unije.

3.  Potrdilo o skladnosti mora biti opremljeno z žigom enega od organov, naštetih v Dodatku 1 k tej prilogi.

4.  Kadar se pooblastilo iz člena 2(2) enemu od pooblaščenih inšpekcijskih organov odvzame, se potrdila o skladnosti, ki jih je ta organ izdal, za namene te priloge ne priznavajo več.

Člen 4

Izmenjava informacij

1.  V skladu s členom 8 Sporazuma si pogodbenici pošljeta svoje sezname pristojnih organov in inšpekcijskih organov. Evropska komisija obvesti Zvezni urad za kmetijstvo o vseh nepravilnostih ali kršitvah, ki jih je odkrila v povezavi z izpolnjevanjem veljavnih standardov pošiljk sadja in zelenjave, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo ter jih spremljajo potrdila o skladnosti.

2.  Za ugotovitev skladnosti s pogoji iz tretje alineje člena 2(2) se Zvezni urad za kmetijstvo strinja, da se na zahtevo Evropske komisije pri pooblaščenih organih izvajajo skupne inšpekcije na kraju samem.

3.  Takšne skupne inšpekcije se izvajajo v skladu s postopkom, ki ga predlaga Delovna skupina za sadje in zelenjavo in ga sprejme Odbor.

Člen 5

Zaščitna klavzula

1.  Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti po tej prilogi, se sestaneta na posvetovanju.

2.  Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.

3.  Kadar se ugotovi, da pošiljke, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo ter jih spremlja potrdilo o skladnosti, ne izpolnjujejo veljavnih standardov in da lahko vsak odlog ali zamuda zmanjša učinkovitost ukrepov za boj proti goljufijam ali povzroči izkrivljanje konkurence, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo začasni zaščitni ukrepi pod pogojem, da je posvetovanje organizirano takoj po sprejetju navedenih ukrepov.

4.  Če pogodbenici po koncu posvetovanja iz odstavkov 1 ali 3 v treh mesecih ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanje ali sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne zaščitne ukrepe, ki lahko vključujejo delno ali popolno začasno ukinitev uporabe določb iz te priloge.

Člen 6

Delovna skupina za sadje in zelenjavo

1.  Delovna skupina za sadje in zelenjavo, ustanovljena v skladu s členom 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem. Redno preverja razvoj nacionalnih zakonov in uredb pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga.

2.  Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje dodatkov k tej prilogi.

Dodatek 1

Švicarski inšpekcijski organi, pooblaščeni za izdajanje potrdil o skladnosti iz člena 3 Priloge 10

Qualiservice

Boîte postale 7960

CH-3001 Bern

Dodatek 2

image

▼B

PRILOGA 11

O ZDRAVJU ŽIVALI IN ZOOTEHNIČNIH UKREPIH, KI VELJAJO ZA TRGOVINO Z ŽIVIMI ŽIVALMI IN ŽIVALSKIMI PROIZVODI

Člen 1

1.  Naslov I te priloge obsega:

 ukrepe za nadzor in obveščanje o nekaterih živalskih boleznih,

 trgovina in uvoz živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav.

2.  Naslov II te priloge obsega trgovino z živalskimi proizvodi.



NASLOV I

TRGOVINA Z ŽIVIMI ŽIVALMI, NJIHOVIM SEMENOM, JAJČECI IN ZARODKI

Člen 2

1.  Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo, katere ukrepi za nadzor in obveščanje o živalskih boleznih vodijo do enakih rezultatov.

2.  Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je opredeljena v Dodatku 1. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.

Člen 3

Pogodbenici se strinjata, da poteka trgovina z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčeci in zarodki v skladu z zakonodajo iz Dodatka 2. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.

Člen 4

1.  Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo o uvozu živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav, ki vodi do enakih rezultatov.

2.  Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je opredeljena v Dodatku 3. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.

Člen 5

Pogodbenici se strinjata, da za področje zootehnike veljajo določbe Dodatka 4.

Člen 6

Pogodbenici se strinjata, da se nadzor trgovine z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčeci in zarodki ter uvoz vsega naštetega iz tretjih držav izvaja v skladu z določbami iz Dodatka 5.



NASLOV II

TRGOVINA Z ŽIVALSKIMI PROIZVODI

Člen 7

Cilj

Cilj tega naslova je olajšati trgovino z živalskimi proizvodi med pogodbenicama z vzpostavitvijo mehanizma za prepoznavanje enakovrednosti ukrepov za zdravstveno varstvo živali, ki jih pogodbenici uporabljata za te proizvode z vidika varstva zdravja ljudi in živali, in izboljšati obveščanje in sodelovanje na področju ukrepov za zdravstveno varstvo živali.

Člen 8

Multilateralne obveznosti

Določbe tega naslova ne omejujejo pravic in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in njegovih prilog in še zlasti iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS).

Člen 9

Področje uporabe

1.  Področje dejavnosti tega naslova je omejeno najprej na ukrepe za zdravstveno varstvo živali, ki jih obe pogodbenici uporabljata za živalske proizvode iz Dodatka 6.

2.  Razen kadar je v Dodatkih k temu naslovu določeno drugače in brez poseganja v člen 20 te priloge, ta naslov ne velja za ukrepe za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na dodatke živil (vsi živilski dodatki in barvila, sredstva za predelavo in esence), obsevanje, kontaminante (fizikalni kontaminanti in ostanki veterinarskih zdravil), kemikalije, ki se izločajo iz embalažnih materialov, nedovoljene kemične snovi (živilski dodatki, sredstva za predelavo, prepovedana veterinarska zdravila itn.), ali na etiketiranje živil, medicirano krmo in premikse.

Člen 10

Opredelitve

Za namene tega naslova se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „živalski proizvodi“ pomenijo živalske proizvode, ki jih obsega Dodatek 6;

(b) „ukrepi za zdravstveno varstvo živali“ pomenijo sanitarne ukrepe v smislu odstavka 1 Priloge A k Sporazumu SPS za živalske proizvode;

(c) „ustrezna raven zdravstvenega varstva živali“ pomeni raven zaščite v smislu odstavka 5 Priloge A k Sporazumu SPS za živalske proizvode;

(d) „pristojni organi“:

(i) Švica - organi iz dela (a) Dodatka 7;

(ii) Skupnost - organi iz dela (b) Dodatka 7.

Člen 11

Prilagajanje regionalnim pogojem

1.  Za namene trgovine med pogodbenicama veljajo ukrepi iz člena 2 brez poseganja v spodnji odstavek 2.

2.  Kadar ena od pogodbenic meni, da velja zanjo poseben status o zdravju živali v zvezi z neko določeno boleznijo, lahko zahteva priznanje tega statusa. Zadevna pogodbenica lahko v zvezi z uvozom živalskih proizvodov zahteva tudi dodatna jamstva, ki so v skladu z omenjenim statusom. Jamstva za določene bolezni so opredeljena v Dodatku 8.

Člen 12

Enakovrednost

1.  Priznanje enakovrednosti zahteva oceno in sprejem

 zakonodaje, standardov in postopkov ter tekočih programov, ki omogočajo nadzor in zagotavljajo skladnost z nacionalnimi predpisi in s predpisi držav uvoznic,

 dokumentirane strukture pristojnega organa oziroma organov, njihovih pooblastil, njihove hierarhične zgradbe, njihovega načina dela in sredstev, ki jih imajo na voljo,

 uspešnost pristojnega organa v zvezi z izvajanjem programa nadzora in ravnijo pridobljenih jamstev.

V tej oceni pogodbenici upoštevata že pridobljene izkušnje.

2.  Enakovrednost velja za veljavne ukrepe za zdravstveno varstvo živali za sektorje ali dele sektorjev živalskih proizvodov, za zakonodajo, inšpekcijske in nadzorne sisteme ali dele teh sistemov in za posebne zakonodajne določbe ter inšpekcijske in/ali higienske zahteve.

Člen 13

Določanje enakovrednosti

1.  Pri določanju, ali ukrep za zdravstveno varstvo živali, ki ga uporablja izvozna pogodbenica, izpolnjuje ustrezno raven zdravstvenega varstva živali uvozne pogodbenice, pogodbenici uporabljata naslednji postopek:

(i) ugotovi se, kateri ukrep za zdravstveno varstvo živali se lahko prizna kot enakovreden;

(ii) uvozna pogodbenica obrazloži cilj svojega ukrepa za zdravstveno varstvo živali in odvisno od okoliščin predloži tudi oceno tveganja oziroma tveganj, ki naj bi jih omenjeni ukrep preprečil; določi tudi ustrezno raven zdravstvenega varstva živali;

(iii) izvozna pogodbenica dokaže, da njen ukrep za zdravstveno varstvo živali izpolnjuje ustrezno raven zdravstvenega varstva živali uvozne pogodbenice;

(iv) uvozna pogodbenica ugotovi, ali ukrep za zdravstveno varstvo živali izvozne pogodbenice izpolnjuje njej ustrezno raven zdravstvenega varstva živali;

(v) uvozna pogodbenica prizna ukrep za zdravstveno varstvo živali izvozne pogodbenice kot enakovrednega, če izvozna pogodbenica predloži objektivne dokaze o tem, da njen ukrep izpolnjuje ustrezno raven zdravstvene varnosti uvozne pogodbenice.

2.  Kadar se ukrep ne prizna za enakovrednega, se trgovina lahko izvaja pod pogoji, ki jih določi uvozna pogodbenica, da se doseže zanjo ustrezna raven varnosti, kakor je določeno v Dodatku 6. Ne glede na rezultate postopka iz odstavka 1 se izvozna pogodbenica lahko odloči, ali prevzame pogoje uvozne pogodbenice.

Člen 14

Priznavanje sanitarnih ukrepov

1.  Sektorji ali deli sektorjev, za katere se ustrezni ukrepi za zdravstveno varstvo živali na datum začetka veljavnosti te priloge priznavajo kot enakovredni za namene trgovine, so našteti v Dodatku 6. Za te sektorje ali dele sektorjev poteka trgovina z živalskimi proizvodi v skladu z zakonodajo iz Dodatka 6. Za uporabo te zakonodaje veljajo posebna pravila in postopki iz navedenega Dodatka.

2.  Sektorji ali deli sektorjev, za katere pogodbenici uporabljata različne ukrepe za zdravstveno varstvo živali, so našteti v Dodatku 6.

Člen 15

Mejne kontrole in plačevanje pristojbin

Nadzor trgovine z živalskimi proizvodi med Skupnostjo in Švico poteka v skladu z:

(a) delom A Dodatka 10 v zvezi z ukrepi, priznanimi za enakovredne;

(b) delom B Dodatka 10 v zvezi z ukrepi, ki niso priznani za enakovredne;

(c) delom C Dodatka 10 v zvezi s posebnimi ukrepi;

(d) delom D Dodatka 10 v zvezi s plačevanjem pristojbin.

Člen 16

Preverjanje

1.  Zaradi večjega zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega naslova ima vsaka pogodbenica pravico do izvajanja revizij in preverjanj v zvezi z izvozno pogodbenico, ki lahko obsegajo naslednje:

(a) oceno vseh ali le dela nadzornih programov pristojnih organov, vključno s pregledom inšpekcijskih in revizijskih programov, kjer je to primerno;

(b) preverjanja na kraju samem.

Ti postopki se izvajajo v skladu z Dodatkom 9.

2.  V zvezi s Skupnostjo:

 Skupnost izvaja revizije in preverjanja iz odstavka l,

 države članice izvajajo mejne kontrole iz člena 15.

3.  Kar zadeva Švico, švicarski organi izvajajo revizije in preverjanja iz odstavka 1 in mejne kontrole iz člena 15.

4.  Pogodbenici si lahko z medsebojnim soglasjem:

(a) izmenjujeta rezultate in sklepe svojih revizij in preverjanj ter mejnih kontrol z državami, ki niso podpisnice te priloge;

(b) uporabljata rezultate in sklepe svojih revizij in preverjanj ter mejnih kontrol držav, ki niso podpisnice te priloge.

Člen 17

Uradna obvestila

1.  Ta člen velja v pogojih, ko se ne uporabljajo ustrezne določbe členov 2 in 20.

2.  Pogodbenici se medsebojno obveščata o naslednjem:

 v roku 24 ur o bistvenih spremembah zdravstvenega stanja živali,

 v čim krajšem času o epidemioloških ugotovitvah v zvezi z boleznimi, ki jih odstavek 1 ne obsega, in v zvezi z novimi boleznimi,

 o vseh dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve njunih ukrepov za zdravstveno varstvo živali, sprejetih za nadzorovanje ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali za varovanje zdravja ljudi, in o vseh spremembah preventivnih predpisov, vključno s predpisi o cepljenju.

3.  Uradna obvestila v skladu z odstavkom 2 se sestavijo v pisni obliki in predložijo kontaktnim točkam iz Dodatka 11.

4.  V primerih resne in takojšnje nevarnosti za zdravje ljudi in živali se uradno obvestilo lahko poda kontaktnim točkam iz Dodatka 11 v ustni obliki, vendar mora biti v roku 24 ur potrjeno tudi v pisni obliki.

5.  Kadar ima ena od pogodbenic resne pomisleke v zvezi s tveganjem za zdravje ljudi in živali, se pogodbenici na zahtevo čim prej sestaneta na posvetovanjih, vsekakor pa v roku 14 dni. Obe pogodbenici si prizadevata, da v takšnih primerih priskrbita vse informacije, potrebne za preprečitev motenj v trgovini in za doseg obojestransko sprejemljive rešitve.

Člen 18

Izmenjava informacij in predložitev rezultatov znanstvenih raziskav in podatkov

1.  Pogodbenici si enotno in sistematično izmenjujeta informacije v zvezi z izvajanjem tega naslova, da bi priskrbeli zagotovila, ustvarili obojestransko zaupanje in dokazali uspešnost preverjenih programov. Za doseganje teh ciljev se po potrebi zatečeta tudi k izmenjavi uslužbencev.

2.  Izmenjava informacij o spremembah v njunih ukrepih za zdravstveno varstvo živali in drugih zadevnih informacij obsega:

 možnost preverjanja predlogov sprememb v predpisanih standardih ali zahtevah, ki bi pred ratifikacijo lahko vplivale na ta naslov. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeve lahko predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru,

 obveščanje o tekočem razvoju, ki vpliva na trgovino z živalskimi proizvodi,

 obveščanje o rezultatih preverjanj iz člena 16.

3.  Pogodbenici zagotovita, da se znanstvena dokumentacija ali podatki, na podlagi katerih utemeljujeta svoja stališča ali zahteve, predložijo ustreznim znanstvenim organom. Ti organi nemudoma ocenijo prejeto gradivo in posredujejo svoje ugotovitve obema pogodbenicama.

4.  Kontaktne točke za tovrstno izmenjavo informacij so navedene v Dodatku 11.



NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 19

Skupni veterinarski odbor

1.  Ustanovi se Skupni veterinarski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Odbor obravnava vse zadeve, ki so povezane s to prilogo in z njenim izvajanjem. Odgovoren je tudi za naloge, ki izhajajo iz te priloge.

2.  Skupni veterinarski odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, ki jih predvideva ta priloga. Pogodbenici izvajata odločbe, ki jih sprejme Skupni veterinarski odbor, v skladu s svojimi nacionalnimi predpisi.

3.  Skupni veterinarski odbor redno preverja stanje v zvezi z nacionalnimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Lahko se odloči za spremembe teh dodatkov, predvsem z vidika njihove prilagoditve in posodobitve.

4.  Skupni veterinarski odbor odloča soglasno.

5.  Skupni veterinarski odbor sprejme svoj poslovnik. Skupni veterinarski odbor se lahko, kjer je to potrebno, skliče na zahtevo ene ali druge pogodbenice.

6.  Skupni veterinarski odbor lahko ustanovi tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovnjaki obeh pogodbenic, katerih naloga je prepoznavati in obravnavati znanstvena vprašanja, ki izhajajo iz te priloge. Kadar je potrebno dodatno izvedensko mnenje, Skupni veterinarski odbor lahko ustanovi tudi ad hoc tehnične oziroma znanstvene delovne skupine, katerih članstvo ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.

Člen 20

Zaščitna klavzula

1.  Kadar namerava Skupnost ali Švica izvajati zaščitne ukrepe v zvezi z drugo pogodbenico, o tem vnaprej obvesti omenjeno pogodbenico. Brez poseganja v pravico ene ali druge pogodbenice do takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pristojne službe Komisije in švicarskih organov čim prej sestanejo na posvetu, da bi poiskale ustrezne rešitve. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeva lahko predloži Skupnemu odboru.

2.  Kadar država članica Skupnosti namerava izvajati začasne zaščitne ukrepe v zvezi s Švico, slednjo vnaprej obvesti o tem.

3.  Kadar se Skupnost odloči za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi z delom ozemlja Skupnosti ali tretje države, pristojna služba Komisije čim prej obvesti o tem pristojne švicarske organe. Po proučitvi položaja Švica sprejme ukrepe, ki so predmet omenjene odločitve, razen če meni, da ti ukrepi niso upravičeni. V slednjem primeru velja odstavek 1.

4.  Kadar se Švica odloči za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s tretjo državo, čim prej obvesti o tem pristojne službe Komisije. Brez poseganja v pravico Švice do takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pristojne službe Komisije in švicarskih organov čim prej sestanejo na posvetu, da bi poiskale ustrezne rešitve. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeva lahko predloži Skupnemu odboru.

▼M9

Dodatek 1

KONTROLNI UKREPI/PRIJAVLJANJE BOLEZNI

I.   Slinavka in parkljevka

A.   ZAKONODAJA



Evropska skupnost

Švica

1.  Direktiva Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavljajo Direktivo 85/511/EGS in odločbe 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (UL L 306, 22.11.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2005/615/ES z dne 16. avgusta 2005 o spremembi Priloge XI k Direktivi Sveta 2003/85/ES glede nacionalnih laboratorijev v nekaterih državah članicah

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) ter 99 do 103 (posebni ukrepi v boju proti slinavki in parkljevki) Odloka

3.  Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. marca 2006 (RS 172.216.1), in zlasti člen 8 (referenčni laboratorij, registracija, nadzor in priprava cepiva proti slinavki in parkljevki) Odloka

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Komisija in Zvezni urad za veterino se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V izrednih razmerah se obvestita o sprejetem sklepu ter vseh pravilih in postopkih, ki urejajo izvajanje tega sklepa. V vseh primerih se morata čim prej posvetovati v Skupnem veterinarskem odboru.

2. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

3. Referenčni laboratorij Skupnosti za prepoznavanje virusa slinavke in parkljevke je The Institute for Animal Health Pirbright Laboratory, Anglija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi XVI k Direktivi 2003/85/ES.

▼M21

II.    Klasična prašičja kuga

A.   ZAKONODAJA ( 25 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (UL L 316, 1.12.2001, str. 5).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 1, člen 1a in člen 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter člen 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona.

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 40 do 47 (odstranjevanje in predelava odpadkov), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 116 do 121 (odkrivanje prašičje kuge ob zakolu, posebni ukrepi nadzora nad prašičjo kugo) Odloka.

3.  Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo (OrgDFE; RS 172.216.1), zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka.

4.  Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Komisija in Zvezni urad za veterino se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V čim krajšem času se posvetujeta v Skupnem veterinarskem odboru.

2. Zvezni urad za veterino po potrebi v skladu s členom 117(5) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila o označevanju in obdelavi mesa, ki prihaja z zaščitenih in nadzorovanih območij.

3. Švica je na podlagi člena 121 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih v skladu s členoma 15 in 16 Direktive 2001/89/ES.

4. Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za veterino.

5. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 21 Direktive 2001/89/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

6. Zvezni urad za veterino po potrebi na podlagi člena 89(2) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila o seroloških pregledih prašičev na zaščitenih in nadzorovanih območjih v skladu s poglavjem IV Priloge k Odločbi 2002/106/ES ( 26 ).

7. Skupni referenčni laboratoriji za klasično prašičjo kugo je: Institut für Virologie der Tierärztlichen Hochschule Hannover, 15 Bünteweg 17, D-30559, Hannover, Nemčija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi IV k Direktivi 2001/89/ES.

III.    Afriška prašičja kuga

A.   ZAKONODAJA ( 27 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 1, člen 1a in člen 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter člen 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona.

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 40 do 47 (odstranjevanje in predelava odpadkov), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 116 do 121 (odkrivanje prašičje kuge ob zakolu, posebni ukrepi nadzora nad prašičjo kugo) Odloka.

3.  Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo (OrgDFE; RS 172.216.1), zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka.

4.  Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Referenčni laboratorij Evropske unije za afriško prašičjo kugo je: Centro de Investigación en Sanidad Animal, 28130 Valdeolmos, Madrid, Španija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 2002/60/ES.

2. Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za veterino.

3. Zvezni urad za veterino po potrebi na podlagi člena 89(2) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila v zvezi z načini diagnosticiranja afriške prašičje kuge v skladu z določbami Odločbe 2003/422/ES ( 28 ).

4. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 20 Direktive 2002/60/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

▼M9

IV.   Konjska kuga

A.   ZAKONODAJA



Evropska skupnost

Švica

Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge (UL L 157, 10.6.1992, str. 19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (kvalificirana večina), Sklepu 1999/468/ES (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 112 do 115 (posebni ukrepi v boju proti konjski kugi) Odloka

3.  Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. marca 2006 (RS 172.216.1), in zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Kadar se v Švici pojavi epizootska bolezen izjemnih razsežnosti, se sestane Skupni veterinarski odbor in zadevo prouči. Pristojni švicarski organi se obvežejo, da bodo sprejeli vse ukrepe, ki se zdijo potrebni z vidika tega posveta.

2. Referenčni laboratorij Skupnosti za konjsko kugo je Laboratorio de Sanidad y Producción Animal, Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación, 28110 Algete, Madrid, Španija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi III k Direktivi 92/35/EGS.

3. Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 92/35/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

▼M16

V.    Aviarna influenca

A.   ZAKONODAJA ( 29 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40) in zlasti člen 1, člen 1(a) in člen 9(a) (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter člen 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401) in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 122 do 125 (posebni ukrepi v boju proti aviarni influenci) Odloka

3.  Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo (Org DFE; RS 172 216.1) in zlasti člen 8 Odloka (referenčni laboratorij)

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Referenčni laboratorij Evropske unije za aviarno influenco je: Central Veterinary Laboratory, New Haw, Weybridge, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v točki 2 Priloge VII k Direktivi 2005/94/ES.

2. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt ukrepanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega veterinarskega urada.

3. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 60 Direktive 2005/94/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

▼M21

VI.    Atipična kokošja kuga

A.   ZAKONODAJA ( 30 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (UL L 260, 5.9.1992, str. 1).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 1, člen 1a in člen 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter člen 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona.

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.401), zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 40 do 47 (odstranjevanje in uporaba odpadkov), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 122 do 125 (posebni ukrepi v zvezi z atipično kokošjo kugo) Odloka.

3.  Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo (OrgDFE; RS 172.216.1), zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka.

4.  Navodilo (tehnična direktiva) Zveznega urada za veterino z dne 20. junija 1989 o boju proti paramiksovirozi golobov [Bilten Zveznega urada za veterino št. 90(13), str. 113 (cepljenje itd.)].

5.  Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Referenčni laboratorij Evropske unije za atipično kokošjo kugo je: Central Veterinary Laboratory, New Haw, Weybridge, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 92/66/EGS.

2. Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za veterino.

3. Za podatke iz členov 17 in 19 Direktive 92/66/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/66/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

▼M16

VII.    Bolezni rib in mehkužcev

A.   ZAKONODAJA ( 31 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40) in zlasti člen 1, člen 1(a) in člena 10 (ukrepi proti epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401) in zlasti člena 3 in 4 (naštete epizootske bolezni), člen 18(a) (registracija enot za gojenje rib), členi 61 (obveznosti zakupnikov ribolovnih pravic in organov, odgovornih za spremljanje ribolova), 62 do 76 (splošni ukrepi za boj proti bolezni) in 275 do 290 (posebni ukrepi v zvezi z boleznimi rib, diagnostični laboratorij)

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Ploščate ostrige se trenutno v Švici ne gojijo. V primeru pojava bonamioze ali marteilioze se Zvezni veterinarski urad obvezuje, da bo v skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih sprejel potrebne izredne ukrepe v skladu s predpisi Evropske unije.

2. Švica za boj proti boleznim rib in mehkužcev uporablja Odlok o epizootskih boleznih, zlasti člen 61 (obveznosti lastnikov in zakupnikov ribolovnih pravic ter organov, odgovornih za spremljanje ribolova), 62 do 76 (splošni ukrepi za boj proti bolezni) in 275 do 290 (posebni ukrepi v zvezi z boleznimi rib, diagnostični laboratorij) ter 291 (epizootske bolezni, ki jih je treba spremljati).

3. Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni rakov je Centre for Environment, Fisheries & Aquaculture Science (CEFAS), Weymouth Laboratory, Združeno kraljestvo. Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni rib je National Veterinary Institute, Technical University of Denmark, Hangøvej 2, 8200 Århus, Danska. Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni mehkužcev je Laboratoire IFREMER, BP 133, 17390 La Tremblade, Francija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanih laboratorijev. Funkcije in naloge teh laboratorijev so določene v delu I Priloge VI k Direktivi 2006/88/ES.

4. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 58 Direktive 2006/88/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

▼M21

VIII.    Transmisivne spongiformne encefalopatije

A.   ZAKONODAJA ( 32 )



Evropska unija

Švica

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

1.  Odlok z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1), zlasti člen 184 (postopki omamljanja) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

3.  Zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in uporabnih predmetih (LDAl; RS 817.0), zlasti člena 24 (inšpekcija in odvzem vzorcev) in 40 (nadzor živil) Zakona.

4.  Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o živilih živalskega izvora (RS 817.022.108), zlasti člena 4 in 7 (deli trupa, katerih uporaba je prepovedana) Odloka.

5.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 6 (opredelitev pojmov in kratice), 36 (patent), 61 (dolžnost obveščanja), 130 (nadzorovanje švicarske črede), 75 do 181 (transmisivne spongiformne encefalopatije), 297 (usmrtitve znotraj Švice), 301 (naloge kantonskega veterinarja), 303 (izobraževanje in izpopolnjevanje uradnih veterinarjev) in 312 (diagnostični laboratoriji) Odloka.

6.  Odlok z dne 10. junija 1999 o Knjigi živalskih krm (OLAIA; RS 916.307.1), zlasti člen 28 (prevoz krme za rejne živali), dela 9 (proizvodi iz kopenskih živali) in 10 (ribe, druge morske živali, proizvodi iz njih in stranski proizvodi) Priloge 1 in Priloga 4 (seznam prepovedanih snovi) Odloka.

7.  Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Referenčni laboratorij Evropske unije za transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) je: The Veterinary Laboratories Agency, Woodham Lane, New Haw, Addlestone, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so opredeljene v poglavju B Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

2. Švica je v skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov za izvedbo ukrepov boja proti TSE.

3. Na podlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 999/2001 je v državah članicah Evropske unije za vsako žival, pri kateri obstaja sum, da je okužena s transmisivno spongiformno encefalopatijo, odrejena uradna omejitev gibanja, dokler niso znani rezultati kliničnega in epidemiološkega pregleda, ki ga izvede pristojni organ, ali dokler ni pokončana za laboratorijske preiskave pod uradnim nadzorom.

Na podlagi členov 179b in 180a Odloka o epizootskih boleznih je v Švici prepovedan zakol živali, pri katerih obstaja sum, da so okužene s TSE. Sumljive živali je treba pokončati, ne da bi krvavele, in zažgati, njihove možgane pa preveriti v švicarskem referenčnem laboratoriju za TSE.

Na podlagi člena 10 Odloka o epizootskih boleznih se v Švici govedo identificira s pomočjo sistema stalne identifikacije, ki za posamezno govedo omogoča ugotovitev njegove matere in izvorne črede ter potrditev, da ni potomec sumljivih samic ali za bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) obolelih krav.

Na podlagi člena 179c Odloka o epizootskih boleznih v Švici pokončajo živali, okužene z BSE, najpozneje ob koncu faze proizvodnje, vse govedo, ki je bilo rojeno od enega leta pred do enega leta po rojstvu okužene živali in ki je bilo v tem času del črede, ter vse neposredne potomce okuženih krav, ki so bili rojeni največ dve leti pred diagnozo.

4. Na podlagi člena 180b Odloka o epizootskih boleznih v Švici pokončajo živali, ki so okužene s praskavcem, njihove matere, neposredne potomce okuženih mater ter vse druge ovce in koze iz črede, razen:

 ovc, ki so nosilke vsaj enega alela ARR in nobenega alela VRQ, in

 živali, ki so stare manj kot 2 meseca in so namenjene le za zakol. Glava in organi trebušne votline teh živali se odstranijo v skladu z določbami Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA).

V primeru maloštevilnih vrst se lahko pokončanje črede izjemoma opusti. V tem primeru se zagotovi uradni veterinarski nadzor te črede za obdobje 2 let, v katerem se dvakrat na leto izvede klinični pregled živali. Če so v tem obdobju živali pripravljene za zakol, mora njihove glave, vključno s tonzilami, pregledati švicarski referenčni laboratorij za TSE.

Ti ukrepi se pregledajo glede na rezultate sanitarnega nadzora živali. V primeru odkritja novega primera bolezni v čredi je treba podaljšati obdobje za nadzor.

V primeru potrditve BSE pri ovcah in kozah se Švica obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001.

5. Na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 999/2001 države članice Evropske unije prepovejo uporabo predelanih živalskih beljakovin v prehrani domačih živali, gojenih, pitanih ali vzrejanih za proizvodnjo živil. Države članice Evropske unije so uvedle popolno prepoved uporabe beljakovin živalskega porekla v prehrani prežvekovalcev.

Na podlagi člena 27 Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA) je Švica uvedla popolno prepoved uporabe živalskih beljakovin v prehrani domačih živali.

6. Na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s poglavjem A Priloge III k navedeni uredbi države članice Evropske unije izvajajo letni program spremljanja BSE. Ta načrt vključuje hitri test za BSE pri vsem govedu, starejšem od 24 mesecev, ki je bilo zaklano v sili, ki je poginilo na gospodarstvu ali za katero se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da je obolelo, ter pri vseh živalih, starejših od 30 mesecev, zaklanih za prehrano ljudi.

Hitri testi za BSE, ki jih uporablja Švica, so navedeni v poglavju C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

Na podlagi člena 179 Odloka o epizootskih boleznih mora Švica izvajati hitri test za BSE pri vsem govedu, starejšem od 30 mesecev, ki je bilo zaklano v sili, ki je poginilo na gospodarstvu ali za katero se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da je obolelo, pa tudi pri vzorcu goveda, starejšega od 30 mesecev in zaklanega za prehrano ljudi.

7. Na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s poglavjem A Priloge III k navedeni uredbi države članice Evropske unije izvajajo letni program spremljanja praskavca.

Na podlagi določb člena 177 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izvedla program spremljanja TSE pri ovcah in kozah, starejših od 12 mesecev. V obdobju od junija 2004 do julija 2005 so bile pregledane v sili zaklane živali, živali, ki so poginile na gospodarstvu ali za katere se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da so obolele, ter živali, zaklane za prehrano ljudi. Ker so bili rezultati vseh vzorcev, testiranih za BSE, negativni, se nadaljuje spremljanje na vzorcu klinično sumljivih živali, v sili zaklanih živali in živali, ki so poginile na gospodarstvu.

Podobnost predpisov na področju spremljanja TSE pri ovcah in kozah bo obravnaval Skupni veterinarski odbor.

8. Za podatke iz člena 6, iz poglavja B Priloge III in iz Priloge IV (3.III) k Uredbi (ES) št. 999/2001 je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

9. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 999/2001 in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

C.   DODATNE INFORMACIJE

1. Švica od 1. januarja 2003 na podlagi Odloka z dne 10. novembra 2004 o rezervaciji sredstev za plačilo stroškov uničenja živalskih stranskih proizvodov (RS 916.407) namenja finančne spodbude gospodarstvom, na katerih je bilo govedo rojeno, in klavnicam, v katerih je bilo zaklano, če upoštevajo postopke prijave premika živali, kakor jih predvideva veljavna zakonodaja.

2. Na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s točko 1 Priloge XI k navedeni uredbi države članice Evropske unije odstranijo in uničijo snovi s specifičnim tveganjem (SST).

Seznam SST, odvzetih govedu, vključuje lobanjo, brez spodnje čeljusti in vključno z možgani in očmi, ter hrbtenjačo goveda, starejšega od 12 mesecev; hrbtenico z izjemo repnih vretenc, trnastih in stranskih izrastkov vratnih, prsnih in ledvenih vretenc ter sredinskega križničnega grebena in lokov križnice, vendar vključno z dorzalnimi gangliji in hrbtenjačo goveda, starejšega od 24 mesecev; tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma in mezenterij goveda vseh starosti.

Seznam SST, odvzetih ovcam in kozam, vključuje lobanjo, vključno z možgani in očmi, tonzile in hrbtenjačo ovc in koz, ki so starejše od 12 mesecev ali imajo en stalni sekalec, izrasel iz dlesni, ter vranico in črevnico ovc in koz vseh starosti.

Švica je na podlagi člena 179d Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranske verige. Seznam SST, odstranjenih govedu, vsebuje zlasti hrbtenico živali, starejših od 30 mesecev, tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma in mezenterij živali vseh starosti.

Švica je na podlagi člena 180c Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranske verige. Seznam SST, odstranjenih ovcam in kozam, vsebuje zlasti možgane v lobanjski votlini, hrbtenjačo z dura mater in tonzile živali, ki so starejše od 12 mesecev ali imajo en stalni sekalec, izrasel iz dlesni, ter vranico in črevnico živali vseh starosti.

3. Uredba (ES) št. 1069/2009 ( 33 ) ter Uredba (EU) št. 142/2011 ( 34 ) določata zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi v državah članicah Evropske unije.

V Švici na podlagi člena 22 Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov sežigajo živalske stranske proizvode kategorije 1, vključno s snovmi s specifičnim tveganjem in živalmi, poginulimi na gospodarstvu.

▼M9

IX.   Bolezen modrikastega jezika

A.   ZAKONODAJA



Evropska skupnost

Švica

Direktiva Sveta 2000/75/ES o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a, 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 126 do 127 (skupni ukrepi v boju proti drugim zelo nalezljivim epizootskim boleznim) Odloka

3.  Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. marca 2006 (RS 172.216.1), in zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Referenčni laboratorij Skupnosti za bolezen modrikastega jezika je AFRC Institute for Animal Health Pirbright Laboratory Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v poglavju B Priloge II k Direktivi 2000/75/ES.

2. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.

3. Zlasti na podlagi člena 17 Direktive 2000/75/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

X.   Zoonoze

A.   ZAKONODAJA



Evropska skupnost

Švica

1.  Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1)

2.  Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L 325, 12.12.2003, str. 31).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40)

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401)

3.  Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in uporabnih predmetih (LDAI), kakor je bil nazadnje spremenjen 16. decembra 2005 (RS 817.0)

4.  Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in uporabnih predmetih (ODAlOUs) (RS 817.02)

5.  Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o higieni (OHyg) (RS 817.024.1)

6.  Zvezni zakon z dne 18. decembra 1970 o boju proti boleznim, ki se prenašajo na ljudi (Zakon o epidemijah), kakor je bil nazadnje spremenjen 21. marca 2003 (RS 818.101)

7.  Odlok z dne 13. januarja 1999 o razglasitvi bolezni, ki se prenašajo na ljudi (Odlok o razglasitvi), kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2003 (RS 818.141.1)

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Referenčni laboratoriji Skupnosti so:

 referenčni laboratorij Skupnosti za analizo in testiranje zoonoz (salmonella):

  Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu (RIVM) 3720 BA Bilthoven Nizozemska

 referenčni laboratorij Skupnosti za spremljanje morskih biotoksinov:

  Agencia Española de Seguridad Alimentaria (AESA): E-36200 Vigo Španija

 referenčni laboratorij Skupnosti za spremljanje bakteriološke in virusne okuženosti školjk:

  The laboratory of the Centre for Environment, Fisheries and Aquaculture Science (CEFAS) Weymouth Dorset DT4 8UB Združeno kraljestvo

 referenčni laboratorij Skupnosti za Listeria monocytogenes:

  AFSSA – Laboratoire d'études et de recherches sur la qualité des aliments et sur les procédés agroalimentaires (LERQAP) F-94700 Maisons-Alfort Francija

 referenčni laboratorij Skupnosti za koagulaza pozitivne stafilokoke, vključno s staphylococcus aureus:

  AFSSA – Laboratoire d'études et de recherches sur la qualité des aliments et sur les procédés agroalimentaires (LERQAP) F-94700 Maisons-Alfort Francija

 referenčni laboratorij Skupnosti za Escherichia coli, vključno z verotoksično E. coli vérotoxinogène (VTEC):

  Istituto Superiore di Sanità (ISS) I-00161 Roma Italija

 referenčni laboratorij Skupnosti za Campylobacter:

  Statens Veterinärmedicinska Anstalt (SVA) S-751 89 Uppsala Švedska

 referenčni laboratorij Skupnosti za parazite (zlasti Trichinella, Echinococcus in Anisakis):

  Istituto Superiore di Sanità (ISS) I-00161 Roma Italija

 referenčni laboratorij Skupnosti za antimikrobsko odpornost:

  Danmarks Fødevareforskning (DFVF) DK-1790 København V Danska

2. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge teh laboratorijev so določene v Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

3. Švica predloži Komisiji vsako leto konec maja poročilo o smereh razvoja in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in antimikrobske odpornosti, vključno s podatki, zbranimi v skladu s členi 4, 7 in 8 Direktive 2003/99/ES v prejšnjem letu. To poročilo vključuje tudi podatke iz člena 3(2)(b) Uredbe (ES) št.o2160/2003. To poročilo posreduje Evropska agencija za varnost hrane, da bi objavila zbirno poročilo o smereh razvoja in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in antimikrobske odpornosti v Skupnosti.

XI.   Druge bolezni

A.   ZAKONODAJA



Evropska skupnost

Švica

Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L 62, 15.3.1993, str. 69), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (kvalificirana večina), Sklepu 1999/468/ES (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 103 do 105 (posebni ukrepi v boju proti vezikularni bolezni prašičev) Odloka

3.  Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. marca 2006 (RS 172.216.1), in zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. V primerih iz člena 6 Direktive 92/119/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2. Referenčni laboratorij Skupnosti za vezikularno bolezen prašičev je AFRC Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Woking Surrey, GU240NF, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi III k Direktivi 92/119/EGS.

3. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah. Postopke tega načrta določa tehnično izvedbeno pravilo št. 95/65, ki ga je izdal Zvezni urad za veterino.

4. Zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/119/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren veterinarski odbor.

XII.   Prijavljanje bolezni

A.   ZAKONODAJA



Evropska skupnost

Švica

Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (UL L 378, 31.12.1982, str. 58), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2004/216/ES z dne 1. marca 2004 o spremembah Direktive Sveta 82/894/EGS o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti z vključitvijo nekaterih bolezni kopitarjev ter nekaterih bolezni čebel na seznam prijavljivih bolezni (UL L 67, 5.3.2004, str. 27)

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti člena 11 (objava in prijava bolezni) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 do 5 (naštete bolezni), 59 do 62 in 291 (obveznost izdelave poročil, prijavljanja) ter 292 do 299 (spremljanje, izvajanje, upravna pomoč) Odloka

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

Komisija v sodelovanju z Zveznim uradom za veterino vključi Švico v sistem prijavljanja živalskih bolezni v skladu z Direktivo 82/894/EGS.

▼M21

Dodatek 2

ZDRAVJE ŽIVALI: TRGOVINA IN DAJANJE NA TRG

I.   Govedo in prašiči

A.   ZAKONODAJA ( 35 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 27 do 31 (trgi, razstave), 34 do 37 (trgovanje), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 116 do 121 (afriška prašičja kuga), 135 do 141 (bolezen Aujeszkega), 150 do 157 (goveja bruceloza), 158 do 165 (tuberkuloza), 166 do 169 (enzootska goveja levkoza), 170 do 174 (IBR/IPV), 175 do 195 (spongiformne encefalopatije), 186 do 189 (spolne okužbe govedi), 207 do 211 (bruceloza prašičev) in 297 (priznanje trgov, zbirnih centrov, razkuževalnih mest) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; 916.443.10).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Zvezni urad za veterino v skladu s prvim odstavkom člena 297 Odloka o epizootskih boleznih prizna zbirne centre v smislu člena 2 Direktive 64/432/EGS. Švica za namene uporabe te priloge sestavi seznam priznanih zbirnih centrov, prevoznikov in trgovcev v skladu z določbami členov 11, 12 in 13 Direktive 64/432/EGS.

2. Podatki iz člena 11(3) Direktive 64/432/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz odstavka 7 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z govejo brucelozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste bruceloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednja pogoja:

(a) vse goveje živali, za katere obstaja sum okužbe z brucelozo, se prijavijo pristojnim organom in uradno pregledajo, da se ugotovi obolelost za brucelozo, kar vključuje vsaj dva serološka testa vezanja komplementa in mikrobiološki pregled ustreznih vzorcev, odvzetih v primeru splava;

(b) dokler takšen sum obstaja, tj. dokler testi iz točke (a) ne pokažejo negativnih rezultatov, se uradni status črede, proste bruceloze, začasno odvzame čredi, v katero sodi sumljiva goveja žival (ali živali).

Podrobni podatki v zvezi s pozitivnimi rezultati o čredi in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje katerega od pogojev iz odstavka 7 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS, Zvezni urad za veterino o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

4. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 dela I Priloge A k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z govejo tuberkulozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste tuberkuloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

(a) uvede se identifikacijski sistem, ki omogoča, da se za vsako govedo ugotovi njegova izvorna čreda;

(b) za vse zaklane živali se opravi posmrtni pregled, ki ga izvede uradni veterinar;

(c) vsak sum tuberkuloze pri živih, mrtvih ali zaklanih živalih je treba prijaviti pristojnim organom;

(d) pristojni organi v vsakem primeru izvedejo potrebne preiskave, da se sum ovrže ali potrdi, vključno z raziskavami v izvornih in tranzitnih čredah. Kadar se med obdukcijo ali zakolom odkrijejo poškodbe tkiva, za katere obstaja sum, da jih je povzročila tuberkuloza, pristojni organi naročijo laboratorijsko preiskavo poškodovanega tkiva;

(e) uradni status izvornih in tranzitnih čred, ki potrjuje, da so črede, kamor sodi goveja žival, za katero obstaja sum okužbe, proste tuberkuloze, se začasno odvzame, dokler klinične ali laboratorijske preiskave ali tuberkulinski testi ne potrdijo, da goveja tuberkuloza ni navzoča;

(f) kadar tuberkulinski testi, klinične ali laboratorijske preiskave potrdijo sum tuberkuloze, se uradni status izvorne ali tranzitne črede, proste tuberkuloze, odvzame;

(g) uradni status, ki potrjuje, da je čreda prosta tuberkuloze, se ne dodeli, dokler niso iz črede odstranjene vse živali, za katere obstaja sum, da so okužene; dokler se ne razkužijo prostori in oprema; dokler se vse preostale živali, starejše od šestih tednov, ne odzovejo negativno na vsaj dve uradni intradermalni injekciji tuberkulina, v skladu s Prilogo B k Direktivi 64/432/EGS, pri čemer dobijo prvo vsaj šest mesecev po tem, ko je okužena žival zapustila čredo, in drugo vsaj šest mesecev po prvi.

Podrobni podatki v zvezi z okuženimi čredami in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega pododstavka odstavka 4 dela I Priloge A k Direktivi 64/432/EGS, Zvezni urad za veterino o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

5. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz poglavja I(F) Priloge D k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z enzootsko govejo levkozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste enzootske goveje levkoze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da je z enzootsko govejo levkozo okuženih manj kot 0,2 % čred;

(b) za vse zaklane živali se opravi posmrtni pregled, ki ga izvede uradni veterinar;

(c) vsak sum, ki ga pokažejo klinične preiskave, obdukcije ali pregledi mesa, je treba prijaviti pristojnim organom;

(d) kadar obstaja sum enzootske goveje levkoze ali kadar se ta zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da je čreda prosta enzootske goveje levkoze, prizadeti čredi začasno odvzame do konca obdobja karantene;

(e) obdobje karantene se konča, ko po odstranitvi okuženih živali ter po potrebi njihovih telet dva serološka pregleda, ki se opravita v razmaku vsaj 90 dni, pokažeta negativne rezultate.

Če se enzootska goveja levkoza odkrije v 0,2 % čred, Zvezni urad za veterino o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

6. Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta infekcioznega bovinega rinotraheitisa. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da je z infekcioznim bovinim rinotraheitisom okuženih manj kot 0,2 % čred;

(b) pri plemenskih bikih, starejših od 24 mesecev, je treba vsako leto opraviti serološki pregled;

(c) vsak sum je treba prijaviti pristojnim organom in opraviti uradne preglede v zvezi z infekcioznim bovinim rinotraheitisom, ki vključujejo virološke ali serološke preiskave;

(d) kadar obstaja sum infekcioznega bovinega rinotraheitisa ali kadar se ta zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da je čreda prosta infekcioznega bovinega rinotraheitisa, prizadeti čredi začasno odvzame do konca obdobja karantene;

(e) obdobje karantene se konča, ko serološki pregled, ki se opravi vsaj 30 dni po odstranitvi okuženih živali, pokaže negativen rezultat.

Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabijo določbe Odločbe 2004/558/ES ( 36 ).

Zvezni urad za veterino nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

7. Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta bolezni Aujeszkega. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da je z boleznijo Aujeszkega okuženih manj kot 0,2 % čred;

(b) vsak sum je treba prijaviti pristojnim organom in opraviti uradne preglede v zvezi z boleznijo Aujeszkega, ki vključujejo virološke ali serološke preiskave;

(c) kadar obstaja sum bolezni Aujeszkega ali kadar se ta zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da je čreda prosta bolezni Aujeszkega, prizadeti čredi začasno odvzame do konca obdobja karantene;

(d) obdobje karantene se konča, ko po odstranitvi okuženih živali dva serološka pregleda vseh plemenskih živali in reprezentativnega števila živali za rejo, ki se opravita v razmaku vsaj 21 dni, pokažeta negativen rezultat.

Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabijo določbe Odločbe 2008/185/ES ( 37 ), kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom 2010/434/EU ( 38 ).

Zvezni urad za veterino nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

8. Vprašanje morebitnih dodatnih jamstev v zvezi z nalezljivim vnetjem želodca in črevesja pri prašičih (TGE) ter prašičjim reprodukcijskim in respiratornim sindromom (PRRS) čim prej obravnava Skupni veterinarski odbor. Komisija obvesti Zvezni urad za veterino o vseh dogajanjih na tem področju.

9. V Švici je za uradne preglede tuberkulina v smislu točke 4 Priloge B k Direktivi 64/432/EGS odgovoren Institut de bactériologie vétérinaire Univerze v Zürichu.

10. V Švici je za uradne preglede antigenov (bruceloza) v smislu točke 4 Priloge C(A) k Direktivi 64/432/EGS odgovoren Centre pour les zoonoses, les maladies bactériennes chez l’animal et la résistance aux antibiotiques (ZOBA).

11. Govedo in prašiče, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge F k Direktivi 64/432/EGS. Pri tem se uporabljajo naslednje prilagoditve:

 vzorec 1: v oddelku C se spričevala prilagodijo:

 

 v točki 4 v zvezi z dodatnimi jamstvi se dopolnijo alinee:

 

„— bolezen: infekciozni bovini rinotraheitis,

 v skladu z Odločbo Komisije 2004/558/ES, katere določbe se smiselno uporabijo;“,

 vzorec 2: v oddelku C se spričevala prilagodijo:

 

 v točki 4 v zvezi z dodatnimi jamstvi se dopolnijo alinee:

 

„— bolezen Aujeszkega,

 v skladu z Odločbo Komisije 2008/185/ES, katere določbe se smiselno uporabijo;“

12. Za namene uporabe te priloge govedo, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo dodatna zdravstvena spričevala z naslednjimi podatki o zdravstvenem stanju:

 Govedo:

 

 se identificira s pomočjo sistema stalne identifikacije, ki za posamezno govedo omogoča ugotovitev njegove matere in izvorne črede ter potrditev, da ni neposredni potomec sumljivih ali za bovino spongiformno encefalopatijo obolelih samic, ki so bile rojene v dveh letih pred diagnostičnim postopkom,

 ne prihaja iz čred, v katerih poteka preiskava primera suma bovine spongiformne encefalopatije,

 je rojeno po 1. juniju 2001.

II.   Ovce in koze

A.   ZAKONODAJA ( 39 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z ovcami in kozami (UL L 46, 19.2.1991, str. 19).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 27 do 31 (trgi, razstave), 34 do 37 (trgovanje), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 142 do 149 (steklina), 158 do 165 (tuberkuloza), 166 do 169 (praskavec), 190 do 195 (ovčja in kozja bruceloza), 196 do 199 (kužna agalakcija), 200 do 203 (virusni artritis/encefalitis koz), 233 do 235 (bruceloza pri ovnih) in 297 (priznanje trgov, zbirnih centrov, razkuževalnih mest) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; 916.443.10).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 11 Direktive 91/68/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

V primeru pojava ali ponovnega pojava bruceloze pri ovcah in kozah Švica o tem obvesti Skupni veterinarski odbor, da se glede na razvoj dogodkov sprejmejo ustrezni ukrepi.

2. Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta bruceloze pri ovcah in kozah. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz točke II(2) poglavja I Priloge A k Direktivi 91/68/EGS.

3. Ovce in koze, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge E k Direktivi 91/68/EGS.

III.   Enoprsti kopitarji

A.   ZAKONODAJA (39) 



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 192, 23.7.2010, str. 1).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 112 do 115 (konjska kuga), 204 do 206 (durina, encefalomielitis, infekciozna anemija, smrkavost) in 240 do 244 (nalezljivi metritis kobil) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za namene uporabe člena 3 Direktive 2009/156/ES se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2. Za namene uporabe člena 6 Direktive 2009/156/ES se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 10 Direktive 2009/156/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4. Določbe prilog II in III k Direktivi 2009/156/ES se smiselno uporabijo za Švico.

IV.   Perutnina in valilna jajca

A.   ZAKONODAJA ( 40 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 343, 22.12.2009, str. 74).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 25 (prevoz), 122 do 125 (aviarna influenca in atipična kokošja kuga), 255 do 261 (salmonela enteritidis) in 262 do 265 (infekciozni laringotraheitis) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Švica za namene uporabe člena 3 Direktive 2009/158/ES Skupnemu veterinarskemu odboru predloži načrt ukrepov, ki jih namerava izvajati za odobritev svojih obratov.

2. Za namene člena 4 Direktive 2009/158/ES je državni referenčni laboratorij za Švico Institut de bactériologie vétérinaire Univerze v Bernu.

3. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 8(1)(a)(i) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

4. Za pošiljke valilnih jajc v Evropsko unijo se švicarski organi obvezujejo, da bodo spoštovali pravila označevanja, ki so določena v Uredbi (ES) št. 617/2008 ( 41 ).

5. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 10(a) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

6. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 11(a) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

7. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 14(2)(a) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

8. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz člena 15(2) Direktive 2009/158/ES v zvezi z atipično kokošjo kugo, zato ima status države, v kateri „ni cepljenja proti atipični kokošji kugi“. Zvezni urad za veterino nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

9. Sklicevanja na ime države članice v členu 18 Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

10. Perutnina in valilna jajca, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge IV k Direktivi 2009/158/ES.

11. Za pošiljke iz Švice na Finsko ali Švedsko se švicarski organi obvezujejo, da bodo v zvezi s salmonelo priskrbeli jamstva, ki jih določa zakonodaja Evropske unije.

V.   Živali in proizvodi iz ribogojstva

A.   ZAKONODAJA ( 42 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti člena 3 in 4 (naštete epizootske bolezni), člen 18a (registracija enot za gojenje rib), členi 61 (obveznosti zakupnikov ribolovnih pravic in organov, odgovornih za spremljanje ribolova), 62 do 76 (splošni ukrepi za boj proti bolezni) in 275 do 290 (posebni ukrepi v zvezi z boleznimi rib, diagnostični laboratorij) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

3.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta infekciozne anemije lososov ter okužb z marteiliozo (Marteilia refrigens) in bonamiozo (Bonamia ostreae).

2. O uporabi členov 29, 40, 41, 43, 44 in 50 Direktive 2006/88/ES odloča Skupni veterinarski odbor.

3. Pogoji za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo dajanje na trg okrasnih vodnih živali, živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno-komercialne vode, odprte okrasne objekte in obnovo staleža, ter živali iz ribogojstva in proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, so določeni v členih 4 do 9 Uredbe (ES) št. 1251/2008 ( 43 ).

4. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 58 Direktive 2006/88/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

VI.   Zarodki goveda

A.   ZAKONODAJA (43) 



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda (UL L 302, 19.10.1989, str. 1).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 56 do 58 (prenos zarodkov) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 15 Direktive 89/556/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

2. Zarodke goveda, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge C k Direktivi 89/556/EGS.

VII.   Seme goveda

A.   ZAKONODAJA ( 44 )



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Za namene uporabe člena 4(2) Direktive 88/407/EGS se ugotavlja, da imajo v vseh centrih v Švici samo živali, pri katerih je rezultat metode SN ali metode ELISA negativen.

2. Podatki iz člena 5(2) Direktive 88/407/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 16 Direktive 88/407/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4. Seme goveda, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge D k Direktivi 88/407/EGS.

VIII.   Seme prašičev

A.   ZAKONODAJA (44) 



Evropska unija

Švica

Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (UL L 224, 18.8.1990, str. 62).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Podatki iz člena 5(2) Direktive 90/429/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 16 Direktive 90/429/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

3. Seme prašičev, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge D k Direktivi 90/429/EGS.

IX.   Druge vrste

A.   ZAKONODAJA ( 45 )



Evropska unija

Švica

1.  Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

2.  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L 146, 13.6.2003, str. 1).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje) in 56 do 58 (prenos zarodkov) Odloka.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Ta točka za namene te priloge zajema trgovino z živimi živalmi, za katere ne veljajo določbe točk I do V, in trgovino s semenom, jajčnimi celicami in zarodki, za katere ne veljajo določbe točk VI do VIII.

2. Evropska unija in Švica se obvezujeta, da trgovine z živimi živali, semenom, jajčnimi celicami in zarodki iz točke 1 ne bosta prepovedali ali omejevali iz drugih razlogov v zvezi z zdravstvenim varstvom, razen tistih, ki izhajajo iz uporabe te priloge, zlasti iz morebitnih varnostnih ukrepov v skladu s členom 20 Priloge.

3. Kopitarje vrst, ki niso navedene v točkah I, II in III ter se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela I Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, skupaj z izjavo iz točke 1e člena 6(A) Direktive 92/65/EGS.

4. Lagomorfe, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, ki jih po potrebi dopolnjuje potrdilo iz drugega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS.

Švicarski organi lahko to potrdilo prilagodijo tako, da v celoti vključuje zahteve iz člena 9 Direktive 92/65/EGS.

5. Podatki iz četrtega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

6.

 

(a) Za pošiljke psov in mačk iz Evropske unije v Švico veljajo zahteve člena 10(2) Direktive 92/65/EGS.

(b) Za pošiljke psov in mačk iz Švice v države članice Evropske unije, razen v Združeno kraljestvo, na Irsko, Malto in Švedsko, veljajo zahteve člena 10(2) Direktive 92/65/EGS.

(c) Za pošiljke psov in mačk iz Švice v Združeno kraljestvo, na Irsko, Malto in Švedsko veljajo zahteve člena 10(3) Direktive 92/65/EGS.

(d) Sistem identifikacije je predpisan z Uredbo (ES) št. 998/2003. Potni list, ki se mora uporabljati, določa Odločba 2003/803/ES ( 46 ). Veljavnost cepljenja proti steklini in po potrebi ponovnega cepljenja se prizna na podlagi priporočila proizvodnega laboratorija v skladu z določbami člena 5 Uredbe (ES) št. 998/2003 in Odločbe 2005/91/ES ( 47 ).

7. Seme, jajčne celice in zarodke ovc in koz, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati spričevala, ki jih določa Sklep Komisije 2010/470/EU ( 48 ).

8. Seme kopitarjev, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, mora spremljati spričevalo, ki ga določa Sklep 2010/470/EU.

9. Jajčne celice in zarodke kopitarjev, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati spričevala, ki jih določa Sklep 2010/470/EU.

10. Jajčne celice in zarodke prašičev, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati spričevala, ki jih določa Sklep 2010/470/EU.

11. Kolonije čebel (panji ali matice s spremljevalkami), ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

12. Živali, semena, zarodke in jajčne celice, ki izvirajo iz ustanov, inštitutov ali središč, odobrenih v skladu s Prilogo C Direktive 92/65/EGS, ter se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela 3 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

13. Za namene uporabe člena 24 Direktive 92/65/EGS se podatki iz odstavka 2 predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

X.   Netrgovski premiki hišnih živali

A.   ZAKONODAJA ( 49 )



Evropska unija

Švica

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L 146, 13.6.2003, str. 1).

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14).

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1. Sistem identifikacije je predpisan z Uredbo (ES) št. 998/2003.

2. Veljavnost cepljenja proti steklini in po potrebi ponovnega cepljenja se prizna na podlagi priporočil proizvodnega laboratorija v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 998/2003 in Odločbe 2005/91/ES.

3. Uporablja se potni list, predpisan z Odločbo 2003/803/ES.

Z odstopanjem od oddelka 1 dela B Priloge II k Odločbi 2003/803/ES je švicarski potni list rdeče barve in ima namesto zvezdic na istem mestu švicarski križ.

4. Za namene tega dodatka se za netrgovske premike hišnih živali med državami članicami Evropske unije in Švico smiselno uporabljajo določbe poglavja II (Določbe glede premikov med državami članicami) Uredbe (ES) št. 998/2003.

Dodatek 3

UVOZ ŽIVIH ŽIVALI, NJIHOVEGA SEMENA, JAJČNIH CELIC IN ZARODKOV IZ TRETJIH DRŽAV

I.   Evropska Unija – zakonodaja ( 50 )

A.   Kopitarji brez enoprstih kopitarjev

Direktiva Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih kopitarjev, o spremembi direktiv 90/426/EGS in 92/65/EGS ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS (UL L 139, 30.4.2004, str. 320).

B.   Enoprsti kopitarji

Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 192, 23.7.2010, str. 1).

C.   Perutnina in valilna jajca

Direktiva Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 343, 22.12.2009, str. 74).

D.   Živali iz ribogojstva

Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).

E.   Zarodki goveda

Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda (UL L 302, 19.10.1989, str. 1).

F.   Seme goveda

Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10).

G.   Seme prašičev

Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (UL L 224, 18.8.1990, str. 62).

H.   Druge žive živali

1. Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54);

2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL 146, 13.6.2003, str. 1).

I.   Druge posebne določbe

1. Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3);

2. Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

II.   Švica – zakonodaja ( 51 )

1. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12).

3. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).

4. Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106).

5. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14).

6. Odlok z dne 18. avgusta 2004 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (OMédV; RS 812.212.27).

7. Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472).

III.   Izvedbena pravila

Zvezni veterinarski urad skupaj z državami članicami Evropske unije uporablja pogoje za uvoz iz aktov, navedenih v točki I tega dodatka, izvedbene ukrepe in sezname obratov, iz katerih je dovoljen ustrezni uvoz. Ta obveznost velja za vse ustrezne akte, ne glede na datum sprejetja.

Zvezni veterinarski urad lahko sprejme strožje ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V okviru Skupnega veterinarskega odbora se skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve.

Zvezni veterinarski urad in države članice Evropske unije se medsebojno obveščajo o posebnih dvostranskih pogojih za uvoz, ki niso predmet usklajevanja na ravni Unije.

Za namene te priloge se v Švici ustanove, potrjene kot odobreno središče v skladu z določbami Priloge C k Direktivi 92/65/EGS, objavijo na spletišču Zveznega veterinarskega urada.

▼M13

Dodatek 4

ZOOTEHNIŠKE DOLOČBE, VKLJUČNO S TISTIMI, KI UREJAJO UVOZ IZ TRETJIH DRŽAV

A.   Zakonodaja ( 52 )



Skupnost

Švica

Direktiva Sveta 77/504/EGS z dne 25. julija 1977 o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 206, 12.8.1977, str. 8)

Direktiva Sveta 88/661/EGS z dne 19. decembra 1988 o zootehniških standardih, ki se uporabljajo za plemenske živali vrste prašič (UL L 382, 31.12.1988, str. 36).

Direktiva Sveta 87/328/EGS z dne 18. junija 1987 o sprejetju čistopasemskega plemenskega goveda za pleme (UL L 167, 26.6.1987, str. 54).

Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10).

Direktiva Sveta 89/361/EGS z dne 30. maja 1989 o čistopasemskih plemenskih ovcah in kozah (UL L 153, 6.6.1989, str. 30).

Direktiva Sveta 90/118/EGS z dne 5. marca 1990 o sprejetju čistopasemskih plemenskih prašičev za pleme (UL L 71, 17.3.1990, str. 34).

Direktiva Sveta 90/119/EGS z dne 5. marca 1990 o hibridnih plemenskih prašičih za pleme (UL L 71, 17.3.1990, str. 36).

Direktiva Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehniških in genealoških pogojih, ki urejajo promet s kopitarji znotraj Skupnosti (UL L 224, 18.8.1990, str. 55).

Direktiva Sveta 90/428/EGS z dne 26. junija 1990 o prometu s kopitarji, namenjenimi tekmovanjem in o določitvi pogojev za udeležbo na tekmovanjih (UL L 224, 18.8.1990, str. 60).

Direktiva Sveta 91/174/EGS z dne 25. marca 1991 o določitvi zootehniških in genealoških pogojev v prometu s čistopasemskimi živalmi in o spremembi direktiv 77/504/EGS in 90/425/EGS (UL L 85, 5.4.1991, str. 37).

Direktiva Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav, in o dopolnitvi Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 178, 12.7.1994, str. 66).

Odlok z dne 14. novembra 2007 o živinoreji (RS 916.310).

B.   Pravila za izvajanje

Za namene tega dodatka so žive živali in živalski proizvodi, ki so predmet trgovine med državami članicami Skupnosti in Švico, dani v promet pod pogoji, določenimi za trgovino med državami članicami Skupnosti.

Brez poseganja v določbe o zootehničnih pregledih iz dodatkov 5 in 6 se švicarski organi obvezujejo, da bodo zagotovili, da bo Švica za svoj uvoz uporabljala določbe, enakovredne tistim iz Direktive Sveta 94/28/ES.

Če se pri trgovanju pojavijo težave, se zadeva na zahtevo ene ali druge pogodbenice predloži Skupnemu veterinarskemu odboru.

Dodatek 5

ŽIVE ŽIVALI, SEME, JAJČNE CELICE IN ZARODKI: MEJNE KONTROLE IN PRISTOJBINE

▼M21

POGLAVJE I

Splošne določbe – sistem TRACES

A.   ZAKONODAJA ( 53 )



Evropska unija

Švica

Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40).

2.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401).

3.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

4.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12).

5.  Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).

6.  Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106).

7.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14).

B.   IZVEDBENE DOLOČBE

Komisija v sodelovanju z Zveznim veterinarskim uradom in v skladu z Odločbo 2004/292/ES vključi Švico v računalniški sistem Traces.

Skupni veterinarski odbor po potrebi določi prehodne in dopolnilne ukrepe.

▼M13

POGLAVJE II

Veterinarski in zootehnični pregledi, ki veljajo za trgovino med državami članicami Skupnosti in Švico

A.   ZAKONODAJA ( 54 )

Veterinarski in zootehnični pregledi, ki veljajo za trgovino med državami članicami Skupnosti in Švico, se izvajajo v skladu z naslednjimi predpisi:



Skupnost

Švica

1.  Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34);

2.  Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L 224, 18.8.1990, str. 29).

1.  Zakon o epizootskih boleznih (LFE) z dne 1. julija 1966 (RS 916.40) in zlasti člen 57 Zakona;

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE) (RS 916.443.10);

3.  Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE) (RS 916.443.106);

4.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC) (RS 916.443.14);

5.  Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET) (RS 916.472).

B.   SPLOŠNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

V primerih, predvidenih v členu 8 Direktive 90/425/EGS, pristojni organi namembnega kraja nemudoma vzpostavijo stik s pristojnimi organi odpremnega kraja. Ti sprejmejo vse potrebne ukrepe in obvestijo pristojni organ odpremnega kraja in Komisijo o naravi izvršenih pregledov, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.

Za izvajanje določb členov 10, 11 in 16 Direktive 89/608/EGS ter členov 9 in 22 Direktive 90/425/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

C.   POSEBNA PRAVILA ZA IZVAJANJE ZA ŽIVALI, POSLANE NA PAŠO NA OBMEJNIH OBMOČJIH

1. Opredelitev pojmov:

Paša: sezonska selitev živine na obmejno območje, omejeno na 10 km, ko se pošilja živali v državo članico ali Švico. V primeru posebnih ustrezno utemeljenih pogojev lahko na eni in drugi strani meje med Švico in Skupnostjo zadevni pristojni organi odobrijo večjo širino pasu.

Dnevna paša: paša, pri kateri se ob koncu vsakega dne živali vrnejo na kmetijsko gospodarstvo izvora v državi članici ali Švici.

2. Za pašo med državami članicami Skupnosti in Švico se smiselno uporabljajo določbe Odločbe Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (UL L 235, 4.9.2001, str. 23). Vendar pa se v okviru te priloge v členu 1 Odločbe 2001/672/ES ta uporablja z naslednjimi prilagoditvami:

 sklicevanje na obdobje od 1. maja do 15. oktobra se nadomesti z izrazom „koledarsko leto“;

 za Švico so območja iz člena 1 Odločbe 2001/672/ES, našteta v ustrezni prilogi, naslednja:

 

ŠVICA

KANTON ZURICH

KANTON BERN

KANTON LUZERN

KANTON URI

KANTON SCHWYZ

KANTON OBWALD

KANTON NIDWALD

KANTON GLARUS

KANTON ZUG

KANTON FRIBOURG

KANTON SOLOTHURN

KANTON BASEL-STADT

KANTON BASEL-LAND

KANTON SCHAFFHAUSEN

KANTON APPENZELL-AUSSERRHODEN

KANTON APPENZELL-INNERRHODEN

KANTON ST. GALLEN

KANTON GRAUBÜNDEN

KANTON AARGAU

KANTON THURGAU

KANTON TICINO

KANTON VAUD

KANTON VALAIS

KANTON NEUCHÂTEL

KANTON ŽENEVA

KANTON JURA

Na podlagi Odloka o epizootskih boleznih (OFE) z dne 27. junija 1995 (RS 916.401) in zlasti člena 7 odloka (registracija) in Odloka z dne 23. novembra 2005 o banki podatkov o prometu z živalmi (RS 916.404) ter zlasti dela 2 (vsebina banke podatkov) tega odloka Švica vsakemu pašniku dodeli posebno registrsko oznako, ki mora biti vpisana v nacionalno bazo podatkov o govedu.

3. Za pašo med državami članicami Skupnosti in Švico uradni veterinar odpremne države:

a) na dan izdaje spričevala in najpozneje v štiriindvajsetih urah pred predvidenim datumom prihoda živali prek računalniškega sistema, ki povezuje veterinarske organe in je predviden v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti pristojni organ o namembnem kraju (lokalna veterinarska enota), kamor so poslane živali;

b) v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo pregleda živali; živali morajo biti označene po predpisih;

c) izda spričevalo v skladu z vzorcem iz točke 9.

4. V času paše morajo živali ostati pod carinskim nadzorom.

5. Imetnik živali mora:

a) sestaviti pisno izjavo, s katero potrjuje, da kot vsak drug imetnik iz države članice ali Švice izpolnjuje vse ukrepe, sprejete v skladu s to prilogo, in vse druge ukrepe, uvedene na lokalni ravni;

b) prevzeti stroške pregledov, ki jih zahteva ta priloga;

c) v celoti sodelovati pri urejanju predpisanih carinskih ali veterinarskih pregledov, ki jih zahtevajo organi odpremne države ali namembne države.

6. Uradni veterinar države, kjer poteka paša, ob vrnitvi živali s paše na koncu sezone ali predčasno:

a) na dan izdaje spričevala in najpozneje v štiriindvajsetih urah pred predvidenim datumom prihoda živali prek računalniškega sistema, ki povezuje veterinarske organe in je predviden v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti pristojni organ o namembnem kraju (lokalna veterinarska enota), kamor so poslane živali,

b) živali pregleda v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo; živali morajo biti označene po predpisih,

c) izda spričevalo v skladu z vzorcem iz točke 9.

7. V primeru izbruha bolezni pristojni veterinarski organi v medsebojnem soglasju sprejmejo ustrezne ukrepe. Ti organi preučijo možnost kritja morebitnih stroškov. Po potrebi se zadeva predloži Skupnemu veterinarskemu odboru.

8. Z odstopanjem od določb o paši v točkah 1 do 7 v primeru dnevne paše med državami članicami Skupnosti in Švico:

a) živali nimajo stika z živalmi drugega gospodarstva;

b) se imetnik živali obveže, da bo obvestil pristojni veterinarski organ o vsakem stiku živali z živalmi drugega gospodarstva;

c) je treba veterinarsko spričevalo iz točke 9 vsako koledarsko leto predložiti pristojnim veterinarskim organom, ko živali prvič vstopijo v državo članico ali Švico. To veterinarsko spričevalo je treba na njihovo zahtevo predložiti ustreznim veterinarskim organom;

d) se določbe točk 2 in 3 uporabljajo samo ob prvem odpošiljanju živali v državo članico ali v Švico v koledarskem letu;

e) se določbe točke 6 ne uporabljajo;

f) se imetnik živali obveže, da bo o koncu pašne sezone obvestil pristojni veterinarski organ.

9. Vzorec veterinarskega spričevala za pašo na obmejnih območjih ali dnevno pašo in vračanje goveda s paše na obmejnih območjih:

Vzorec veterinarskega spričevala za pašo na obmejnih območjih ali dnevno pašo in vračanje goveda s paše na obmejnih območjih image image image

POGLAVJE III

Pogoji za trgovanje med Skupnostjo in Švico

A.   ZAKONODAJA

Veterinarska spričevala za trgovino z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčnimi celicami, zarodki in za pašo govedi na obmejnih območjih med državami članicami Skupnosti in Švico so določena v tej prilogi in so na voljo v sistemu TRACES v skladu z določbami Uredbe Komisije (ES) št. 599/2004 z dne 30. marca 2004 o sprejetju usklajenega vzorca spričevala in inšpekcijskega poročila, povezanima s trgovino z živalmi in proizvodi živalskega izvora med državami članicami Skupnosti (UL L 94, 31.3.2004, str. 44).

▼M21

POGLAVJE IV

Veterinarski pregledi, ki se uporabljajo za uvoz iz tretjih držav

A.   ZAKONODAJA ( 55 )

Pregledi ob uvozu iz tretjih držav se izvajajo v skladu z naslednjimi akti:



Evropska unija

Švica

1.  Uredba Komisije (ES) št. 282/2004 z dne 18. februarja 2004 o uvedbi dokumenta za deklariranje in veterinarske preglede živali iz tretjih držav, ki vstopajo v Skupnost (UL L 49, 19.2.2004, str. 11).

2.  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

3.  Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56).

4.  Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

5.  Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

6.  Odločba Komisije 97/794/ES z dne 12. novembra 1997 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 91/496/EGS v zvezi z veterinarskimi pregledi živih živali, ki se uvozijo iz tretjih držav (UL L 323, 26.11.1997, str. 31).

7.  Odločba Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih živali in proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS in 97/78/ES (UL L 116, 4.5.2007, str. 9).

1.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12).

3.  Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).

4.  Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106).

5.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14).

6.  Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472).

7.  Odlok z dne 18. avgusta 2004 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (OMédV; RS 812.212.27).

B.   IZVEDBENE DOLOČBE

1. Za namene uporabe člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke držav članic za veterinarske preglede živih živali navedene v prilogi k Odločbi 2009/821/ES ( 56 ).

2. Za namene uporabe člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke v Švici naslednje:



Ime

Oznaka TRACES

Vrsta

Kontrolno središče

Vrsta odobritve

Letališče Zürich

CHZRH4

A

Središče 3

O – Druge živali (tudi živali iz živalskih vrtov) (1)

Letališče Ženeva

CHGVA4

A

Središče 2

O – Druge živali (tudi živali iz živalskih vrtov) (1)

(1)   Glede na vrste odobritve, opredeljene v Odločbi 2009/821/ES.

Za poznejše spremembe seznama mejnih kontrolnih točk, njihovih kontrolnih središč in vrste odobritve je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 19 Direktive 91/496/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

3. Zvezni veterinarski urad skupaj z državami članicami Evropske unije uporablja pogoje za uvoz, ki so navedeni v Dodatku 3 k tej prilogi, ter izvedbene ukrepe.

Zvezni veterinarski urad lahko sprejme strožje ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V okviru Skupnega veterinarskega odbora se skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve.

Zvezni veterinarski urad in države članice Evropske unije se medsebojno obveščajo o posebnih dvostranskih pogojih za uvoz, ki niso predmet usklajevanja na ravni Unije.

4. Mejne kontrolne točke držav članic Evropske unije iz točke 1 izvajajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v Švico v skladu z določbami iz točke A poglavja IV tega dodatka.

5. Švicarske mejne kontrolne točke iz točke 2 izvajajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v države članice Evropske unije v skladu z določbami iz točke A poglavja IV tega dodatka.

▼M13

POGLAVJE V

Posebne določbe

▼M16

A.    Identifikacija živali

1.   ZAKONODAJA ( 57 )



Evropska unija

Švica

1.  Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31).

2.  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

1.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401) in zlasti členi 7 do 20 Odloka (registracija in identifikacija).

2.  Odlok z dne 23. novembra 2005 o banki podatkov o prometu z živalmi (RS 916.404).

2.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

(a) Za uporabo člena 4(2) Direktive 2008/71/ES je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

(b) Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 22 Uredbe 1760/2000 ES, člena 57 Zakona o epizootskih boleznih in člena 1 Odloka z dne 14. novembra 2007 o koordinaciji inšpekcij na kmetijskih gospodarstvih (OCI, RS 910.15) odgovoren Skupni veterinarski odbor.

▼M21

B.    Zaščita živali

1.   ZAKONODAJA ( 58 )



Evropska unija

Švica

1.  Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

2.  Uredba Sveta (ES) št. 1255/97 z dne 25. junija 1997 o merilih Skupnosti za počivališča in o spremembi načrta poti iz Priloge k Direktivi 91/628/EGS (UL L 174, 2.7.1997, str. 1).

Odlok z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1), in zlasti členi 169 do 176.

2.   IZVEDBENE DOLOČBE

(a) Švicarski organi se obvezujejo, da bodo upoštevali določbe iz Uredbe (ES) št. 1/2005 za trgovino med Švico in Evropsko unijo ter za uvoz iz tretjih držav.

(b) V primerih iz člena 26 Uredbe (ES) št. 1/2005 pristojni organi namembnega kraja nemudoma stopijo v stik s pristojnimi organi kraja odhoda.

(c) Za izvajanje členov 10, 11 in 16 Direktive 89/608/EGS ( 59 ) je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

(d) Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 28 Uredbe (ES) št. 1/2005 in člena 208 Odloka z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1) odgovoren Skupni veterinarski odbor.

(e) Na podlagi določb člena 175 Odloka z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1) se lahko tranzit goveda, ovc, koz in prašičev ter konjev za zakol in perutnine za zakol čez Švico izvaja samo po železnici ali z letalom. To vprašanje bo preučil Skupni veterinarski odbor.

▼M13

C.    PRISTOJBINE

1. Za veterinarske preglede trgovine med državami članicami Skupnosti in Švico se ne plačujejo nobene pristojbine.

2. Švicarski organi se obvežejo, da bodo za veterinarske preglede ob uvozu iz tretjih držav zaračunavali pristojbine, povezane z uradnim nadzorom, določenim z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

▼M9

Dodatek 6

ŽIVALSKI PROIZVODI

POGLAVJE I

SEKTORJI, V KATERIH JE PRIZNAVANJE ENAKOVREDNOSTI OBOJESTRANSKO

Živalski proizvodi, namenjeni za prehrano ljudi

Smiselno se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (ES) št. 853/2004.



 

Izvoz iz Evropske skupnosti v Švico in izvoz iz Švice v Evropsko skupnost

 

Pogoji trgovanja

Enakovrednost

 

Standardi ES

Švicarski standardi

Zdravje živali:

1.  Sveže meso, vključno z mletim mesom, mesni pripravki, mesni proizvodi, nepredelane maščobe in topljene maščobe

Domači parkljarji

Domači kopitarji

Direktiva 64/432/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Uredba (ES) št. 999/2001 ()

Zakon z dne 1. julija 1996 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) ()

Da ()

2.  Meso gojene divjadi, mesni pripravki, mesni proizvodi

Drugi gojeni kopenski sesalci

Direktiva 64/432/EGS

Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Uredba (ES) št. 999/2001

Zakon z dne 1. julija 1996 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401)

Da

Gojeni ratiti

Lagomorfi

Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Da

3.  Meso prostoživeče divjadi, mesni pripravki, mesni proizvodi

Divji parkljarji

Lagomorfi

Drugikopenski sesalci

Prostoživeča pernata divjad

Direktiva 2002/99/ES

Uredba (ES) št. 999/2001

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401)

Da

4.  Sveže meso perutnine, mesni pripravki, mesni proizvodi, maščobe in topljene maščobe

Perutnina

Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401)

Da

5.  Želodci, mehurji in čreva

Govedo

Ovce in koze

Prašiči

Direktiva 64/432/EGS

Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Uredba (ES) št. 999/2001 ()

Zakon z dne 1. julija 1996 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) ()

Da ()

6.  Kosti in kostni proizvodi

Domači parkljarji

Domači kopitarji

Drugi kopenski gojeni ali prostoživeči sesalci

Perutnina, ratiti in prostoživeča pernata divjad

Direktiva 64/432/EGS

Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Uredba (ES) št. 999/2001 ()

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) ()

Da ()

7.  Predelane živalske beljakovine, kri in krvni proizvodi

Domači parkljarji

Domači kopitarji

Drugi kopenski gojeni ali prostoživeči sesalci

Perutnina, ratiti in prostoživeča pernata divjad

Direktiva 64/432/EGS

Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Uredba (ES) št. 999/2001 ()

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) ()

Da ()

8.  Želatina in kolagen

 

Direktiva 2002/99/ES

Uredba (ES) št. 999/2001 ()

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) ()

Da ()

9.  Mleko in mlečni proizvodi

 

Direktiva 64/432/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401)

Da

▼M21

10.  Jajca in jajčni proizvodi

 

Direktiva 2009/158/ES

Direktiva 2002/99/ES

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401

Da

▼M9

11.  Ribiški proizvodi, školjke, iglokožci, plaščarji in morski polži

 

Direktiva 91/67/EGS

Direktiva 93/53/EGS

Direktiva 95/70/ES

Direktiva 2002/99/ES

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401)

Da

12.  Med

 

Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401)

Da

13.  Polži in žabji kraki

 

Direktiva 92/118/EGS

Direktiva 2002/99/ES

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40)

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401)

Da

(1)   Podobnost predpisov na področju spremljanja TSE pri ovcah in kozah bo obravnaval Skupni veterinarski odbor.

▼M21



Izvoz iz Evropske unije v Švico in izvoz iz Švice v Evropsko unijo

Pogoji trgovanja

Enakovrednost

Evropska unija

Švica

Javno zdravje (1)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 27).

Uredba Komisije (ES) št. 2075/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor Trihinel v mesu (UL L 338, 22.12.2005, str. 60).

Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in uporabnih predmetih (LDAl; RS 817.0).

Odlok z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1).

Odlok z dne 16. novembra 2011 o osnovnem usposabljanju, usposabljanju za pridobitev poklicne kvalifikacije in dodatnem usposabljanju oseb, ki delajo v javni veterinarski službi (RS 916.402).

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401).

Odlok z dne 23. novembra 2005 o primarni proizvodnji (OPPr; RS 916.020).

Odlok z dne 23. novembra 2005 o zakolu živali in nadzoru mesa (OabCV; RS 817.190).

Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in uporabnih predmetih (ODAlOUs; RS 817.02).

Odlok Zveznega ministrstva za notranje zadeve (DFI) z dne 23. novembra 2005 o izvajanju zakonodaje o živilih (RS 817.025.21).

Odlok Zveznega ministrstva za gospodarstvo (DFE) z dne 23. novembra 2005 o higieni v primarni proizvodnji (OHyPPr; RS 916.020.1).

Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o higieni (OhyG; RS 817.024.1).

Odlok DFE z dne 23. novembra 2005 o higieni pri zakolu živali (OHyAb; RS 817.190.1).

Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o živilih živalskega izvora (RS 817022108).

Da, pod posebnimi pogoji

Zaščita živali (1)

Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).

Zvezni zakon z dne 16. decembra 2005 o dobrem počutju živali (LPA; RS 455).

Odlok z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1).

Odlok Zveznega veterinarskega urada z dne 12. avgusta 2010 o zaščiti živali pri zakolu (OPAnAb; RS 455.110.2).

Odlok z dne 23. novembra 2005 o zakolu živali in nadzoru mesa (OabCV; RS 817.190).

Da, pod posebnimi pogoji

(1)   Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

Posebni pogoji

(1) Trgovanje z živalskimi proizvodi, ki so namenjeni za prehrano ljudi, med državami članicami Evropske unije in Švico poteka pod istimi pogoji kot trgovanje z živalskimi proizvodi, namenjenimi za prehrano ljudi, med državami članicami Evropske unije, tudi kar zadeva zaščito živali pri usmrtitvi. Te proizvode po potrebi spremljajo zdravstvena spričevala, ki se uporabljajo za trgovanje med državami članicami Evropske unije ali jih določa ta priloga in so na razpolago v sistemu TRACES.

(11) Referenčni laboratoriji Evropske unije za ostanke zdravil za uporabo v veterinarski medicini in kontaminantov v živilih živalskega izvora so naslednji:

(a) za ostanke iz skupine A(1), (2), (3) in (4), skupine B(2)(d) in skupine B(3)(d) Priloge I k Direktivi 96/23/ES ( 60 ):

Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu (RIVM)

NL-3720 BA Bilthoven

NIZOZEMSKA

(b) za ostanke iz skupin B(1) in B(3)(e) Priloge I k Direktivi 96/23/ES ter za karbadoks in olakindoks:

Raziskovalni laboratorij za zdravila za uporabo v veterinarski medicini in razkužila

AFSSA – site de Fougères, BP 90203

F-35302 Fougères

FRANCIJA

(c) za ostanke iz skupine A(5) in skupine B2(a), (b) in (e) Priloge I k Direktivi 96/23/ES:

Bundesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit

Diedersdorfer Weg 1

D-12277 Berlin

NEMČIJA

(d) za ostanke iz skupine B(3)(c) Priloge I k Direktivi 96/23/ES:

Istituto Superiore di Sanità – ISS

Viale Regina Elena, 299

I-00161 Rim

ITALIJA

Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanih laboratorijev. Funkcije in naloge teh laboratorijev so določene v Uredbi (ES) št. 882/2004 ( 61 ).

(12) Švica do priznanja uskladitve zakonodaj Unije in Švice za izvoz v Evropsko unijo zagotavlja, da se upoštevajo naslednji akti in njihovi izvedbeni akti:

1. Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1);

2. Uredba (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih (UL L 299, 23.11.1996, str. 1);

3. Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3);

4. Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10);

5. Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 16);

6. Direktiva 1999/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o izdelavi seznama Skupnosti za živila in živilske sestavine, obsevane z ionizirajočim sevanjem (UL 66, 13.3.1999, str. 24);

7. Odločba Komisije 1999/217/ES z dne 23. februarja 1999 o registru aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih, pripravljenem skladno z Uredbo (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 (UL L 84, 27.3.1999, str. 1);

8. Odločba Komisije 2002/840/ES z dne 23. oktobra 2002 o sprejetju seznama odobrenih objektov za obsevanje živil v tretjih državah (UL L 287, 25.10.2002, str. 40);

9. Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L 309, 26.11.2003, str. 1);

10. Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5);

11. Uredba Komisije (ES) št. 884/2007 z dne 26. julija 2007 o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uporabe barvila za živila E 128 rdeče (Red 2G) (UL L 195, 27.7.2007, str. 8);

12. Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L 354, 31.12.2008, str. 7);

13. Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16);

14. Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34);

15. Direktiva Komisije 2008/128/ES z dne 22. decembra 2008 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih (UL L 6, 10.1.2009, str. 20);

16. Direktiva 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o približevanju zakonodaj držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (UL L 141, 6.6.2009, str. 3);

17. Direktiva Komisije 2008/60/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi posebnih meril čistosti sladil za uporabo v živilih (UL L 158, 18.6.2008, str. 17);

18. Direktiva Komisije 2008/84/ES z dne 27. avgusta 2008 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (UL L 253, 20.9.2008, str. 1);

19. Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).

Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi



Izvoz iz Evropske unije v Švico in

izvoz iz Švice v Evropsko unijo

Pogoji trgovanja

Enakovrednost

Evropska unija (1)

Švica (1)

1.  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

2.  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 ((Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

3.  Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

1.  Odlok z dne 23. novembra 2005 o zakolu živali in nadzoru mesa (OabCV; RS 817.190).

2.  Odlok DFE z dne 23. novembra 2005 o higieni pri zakolu živali (OHyAb; RS 817.190.1).

3.  Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401).

4.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

5.  Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22).

Da, pod posebnimi pogoji

(1)   Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

Posebni pogoji

Švica za uvoz uporablja iste določbe, kot jih navajajo členi 25 do 28, 30 in 31 ter prilogi XIV in XV (spričevala) Uredbe (EU) št. 142/2011, v skladu s členoma 41 in 42 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Trgovanje s snovmi iz kategorij 1 in 2 ureja člen 48 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Snovi iz kategorije 3, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati komercialni dokumenti in veterinarska spričevala iz poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 142/2011 ter členoma 21 in 48 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Švica v skladu z oddelkom 2 poglavja I naslova II Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter poglavjem IV in Prilogo IX k Uredbi (EU) št. 142/2011 sestavi seznam ustreznih obratov.

▼M9

POGLAVJE II

Sektorji, ki niso zajeti v poglavju I

I.   Izvoz iz Skupnosti v Švico

Za ta izvoz veljajo isti pogoji kot za trgovino v Skupnosti. Vendar pristojni organi v vsakem primeru izdajo spričevalo o izpolnjevanju teh pogojev, ki spremlja pošiljke.

Skupni veterinarski odbor po potrebi prouči vzorce omenjenih spričeval.

II.   Izvoz iz Švice v Skupnost

Za ta izvoz veljajo ustrezni pogoji, ki so opredeljeni v predpisih Skupnosti. Skupni veterinarski odbor prouči vzorce omenjenih spričeval.

Dokler Odbor ne sprejme odločitve o teh vzorcih, se uporabljajo spričevala, ki se zahtevajo trenutno.

POGLAVJE III

Prehod sektorja iz poglavja II v poglavje I

Takoj ko Švica sprejme zakonodajo, ki je po njenem mnenju enakovredna zakonodaji Skupnosti, se zadeva predloži Skupnemu veterinarskemu odboru. Poglavje I tega dodatka se čim prej prilagodi, da se dopolni z rezultati posvetovanj Odbora.

▼B

Dodatek 7

Odgovorni organi

DEL A

Švica

Odgovornost za kontrolne preglede v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in veterinarske inšpekcijske preglede si delita Zvezno ministrstvo za gospodarstvo Département Fédéral de l'Economie in Zvezno ministrstvo za notranje zadeve Département Fédéral de l'Intérieur. V zvezi s tem velja naslednje:

 za izvoz v Skupnost: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za izdajanje zdravstvenih spričeval, ki potrjujejo skladnost z veterinarskimi standardi in opredeljenimi zahtevami,

 za uvoz živilskih izdelkov živalskega izvora: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za veterinarske standarde in zahteve v zvezi z mesom (vključno z ribami, raki in mehkužci) in mesnimi proizvodi (vključno z ribami, raki in mehkužci), Département Fédéral de l'Intérieur pa je odgovoren za mleko, mlečne proizvode, jajca in jajčne proizvode,

 za uvoz drugih živalskih proizvodov: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za veterinarske standarde in zahteve.

DEL B

Skupnost

Odgovornost si delijo nacionalne službe v posameznih državah članicah in Evropska komisija. V zvezi s tem velja naslednje:

 za izvoz v Švico: države članice so odgovorne za spremljanje skladnost s pogoji in zahtevami proizvodnje in predvsem za zakonsko predpisane kontrole ter za izdajanje zdravstvenih spričeval, ki potrjujejo skladnost z opredeljenimi standardi in zahtevami,

 Evropska komisija je odgovorna za vsesplošno koordinacijo, inšpekcije/revizije inšpekcijskih sistemov in za zakonodajne ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi enotna uporaba standardov in zahtev v okviru enotnega trga.

Dodatek 8

Prilagajanje regionalnim pogojem

Dodatek 9

Smernice o postopkih za izvajanje revizij

Za namene tega dodatka „revizija“ pomeni oceno izvajanja.

1.   Splošna načela

1.1 V skladu s temi določbami izvaja revizije pogodbenica, ki je odgovorna za izvajanje revizije („revizor - auditor“) skupaj s pogodbenico, ki je predmet revizije („revidiranec - auditee“). Po potrebi so lahko pregledana tudi podjetja in obrati.

1.2 Revizije so zasnovane tako, da preverjajo uspešnost kontrolnega organa, in ne da zavračajo posamezne pošiljke živil ali obrate. Kadar revizija pokaže večjo nevarnost za zdravje živali ali ljudi, revidiranec nemudoma sprejme sanacijske ukrepe. Ta postopek lahko zajema proučitev ustreznih uredb, pravil za izvajanje, oceno končnih rezultatov, skladnosti in naknadne sanacijske ukrepe.

1.3 Pogostost revizij je odvisna od uspešnosti. Nizka raven uspešnosti zahteva pogostejše revizije; nezadovoljivo raven uspešnosti mora pogodbenica, ki je predmet revizije, popraviti v zadovoljstvo revizorja.

1.4 Revizije in odločitve, ki izhajajo iz njih, morajo biti transparentne in dosledne.

2.   Načela, ki se nanašajo na revizorja

Odgovorni za izvajanje revizije izdelajo načrt, po možnosti v skladu s priznanimi mednarodnimi standardi, ki zajema naslednje točke:

2.1 predmet, daljnosežnost in obseg dejavnosti revizije;

2.2 datum in kraj izvajanja revizije, skupaj s časovnim razporedom posameznih revizij vse do in vključno s sestavo končnega poročila;

2.3 jezik oziroma jezike, v katerih se bo izvajala revizija in v katerih bo napisano poročilo;

2.4 osebni podatki revizorjev, vključno z navedbo vodje, če gre za skupinsko revizijo. Izvajanje revizije specializiranih sistemov in programov zahteva morda ustrezne poklicne kvalifikacije;

2.5 časovni razpored sej s pristojnimi uslužbenci in obiskov podjetij in obratov. Podatke o podjetjih in obratih, ki jih je treba obiskati, je treba navesti vnaprej;

2.6 revizor mora ob upoštevanju svobode informiranja spoštovati poslovno zaupnost. Izogniti se je treba konfliktu interesov;

2.7. upoštevanje predpisov, ki urejajo zdravje in varnost pri delu, in spoštovanje pravic nosilca dejavnosti.

Ta načrt se vnaprej prouči s predstavniki pogodbenice, ki je predmet revizije.

3.   Načela, ki se nanašajo na revidiranca

Zaradi olajšanja dela revizorju upošteva pogodbenica, ki je predmet revizije, naslednja načela.

3.1 Pogodbenica, ki je predmet revizije,mora tesno sodelovati z revizorjem in imenuje osebe, odgovorne za to nalogo. Sodelovanje lahko obsega na primer naslednje:

 dostop do vseh veljavnih uredb in standardov,

 dostop do uporabniških programov in ustreznih registrov in dokumentacije,

 dostop do revizorskih in inšpekcijskih poročil,

 dokumentacijo v zvezi s sanacijskimi ukrepi in kaznimi,

 dostop do podjetij.

3.2 Pogodbenica, ki je predmet revizije, mora izvesti ustrezen dokumentiran program, da bi tretjim strankam lahko dokazalo dosledno in enotno upoštevanje standardov.

4.   Postopki

4.1   Uvodni sestanek

Predstavniki obeh strank se sestanejo na uvodnem sestanku. Na tem sestanku dobi revizor nalogo, da pregleda načrt revizije in potrdi, ali so na voljo ustrezni viri, dokumentacija in vsa druga sredstva, ki so potrebna za izvajanje revizije.

4.2   Revizija dokumentov

Revizija dokumentov lahko obsega revizijo dokumentov in registrov v skladu s točko 3.1, revizijo struktur in pooblastil pogodbenice, ki je predmet revizije, in vseh sprememb v zvezi z inšpekcijami živil in certifikacijskimi sistemi od sprejetja te priloge ali od prejšnje revizije, s poudarkom tistih vidikov inšpekcij in certifikacijskega sistema, ki se nanašajo na zadevne živali ali proizvode. Ta ukrep lahko vključuje tudi proučitev registrov in dokumentov o zadevnih inšpekcijah in certificiranju.

4.3   Preverjanje na kraju samem

4.3.1 Odločitev o izvedbi tega ukrepa temelji na oceni tveganja ob upoštevanju dejavnikov, kakor so zadevni proizvodi, dotedanje izkušnje gospodarske panoge ali izvozne države v zvezi z izpolnjevanjem zahtev, proizvedene in uvožene ali izvožene količine, spremembe infrastrukture in vrsta nacionalnih inšpekcij in certifikacijskih sistemov.

4.3.2 Preverjanje na kraju samem lahko zajema obiske proizvodnih in pridelovalnih obratov, obratov za obdelavo ali skladiščenje in nadzornih laboratorijev, s čimer se preveri skladnost podatkov v dokumentih iz točke 4.2

4.4   Naknadna revizija

Kadar se izvaja naknadna revizija, da se ugotovi, ali so bile pomanjkljivosti ustrezno odpravljene, zadošča morda obravnava le tistih točk, pri katerih se je izkazala pomanjkljivost.

5.   Delovna dokumentacija

Obrazci za poročanje rezultatov in sklepov revizije, se čim bolj standardizirajo, da so revizije čim bolj enotne, transparentne in učinkovite. Delovna dokumentacija lahko vključuje tudi kontrolne liste s točkami za ocenjevanje. Takšni kontrolni listi lahko zajemajo:

 zakonodajo,

 strukturo inšpekcijskih in certifikacijskih služb in njihov način dela,

 podatke o podjetjih in njihov način dela,

 zdravstvene statistike, načrte in rezultate vzorčenj,

 ukrepe in postopke za izvajanje,

 postopke poročanja in pritožbene postopke,

 programe usposabljanja.

6.   Sklepni sestanek

Predstavniki obeh strank se sestanejo na sklepnem sestanku, ki se ga po potrebi udeležijo uslužbenci, odgovorni za izvajanje nacionalnih inšpekcijskih in certifikacijskih programov. Na tem sestanku revizor predstavi ugotovitve revizije. Informacije morajo biti predstavljene jasno in jedrnato, da so sklepi revizije popolnoma razumljivi.

Pogodbenica, ki je predmet revizije, izdela delovni načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, po možnosti z navedbo rokov predvidenega zaključka.

7.   Poročilo

Pogodbenica, ki je predmet revizije, prejme osnutek revizijskega poročila čim prej je mogoče. V enem mesecu lahko poda svoje stališče o prejetem osnutku; vse pripombe revidiranega mesta se nato vključijo v zaključno poročilo.

▼M13

Dodatek 10

ŽIVALSKI PROIZVODI: MEJNE KONTROLE IN PRISTOJBINE

POGLAVJE I

Splošne določbe

▼M21

A.   ZAKONODAJA ( 62 )



Evropska unija

Švica

1.  Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63).

2.  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 57 Zakona.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

3.  Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).

4.  Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106).

5.  Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472).

▼M13

B.   IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1.

Komisija v sodelovanju z Zveznim veterinarskim uradom in v skladu z Odločbo Komisije 2004/292/ES vključi Švico v računalniški sistem TRACES.

2.

Komisija v sodelovanju z Zveznim veterinarskim uradom in Zveznim uradom za javno zdravje vključi Švico v sistem hitrega obveščanja iz člena 50 Uredbe (ES) št. 178/2002, kar zadeva določbe, povezane z vračanjem živalskih proizvodov na meje.

Kadar serijo, vsebnik ali tovor pristojni organ na mejni kontrolni točki v Evropski uniji zavrne, Komisija o tem takoj obvesti Švico.

Švica takoj obvesti Komisijo o vseh zavrnitvah serije, vsebnika ali tovora živil ali krme, ki so povezane z neposrednim ali posrednim tveganjem za zdravje ljudi in jih pristojni organ izvede na katerikoli mejni kontrolni točki, in upošteva pravila o zaupnosti iz člena 52 Uredbe (ES) št. 178/2002.

Posebne ukrepe v zvezi s tem sodelovanjem določi Skupni veterinarski odbor.

POGLAVJE II

Veterinarski pregledi, ki veljajo za trgovino med državami članicami Skupnosti in Švico

▼M21

A.   ZAKONODAJA ( 63 )

Veterinarski pregledi, ki se uporabljajo za trgovino med državami članicami Evropske unije in Švico, se izvajajo v skladu z naslednjimi določbami:



Evropska unija

Švica

1.  Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34).

2.  Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989, o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (UL L 395, 30.12.1989, str. 13).

3.  Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 57 Zakona.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

3.  Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).

4.  Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106).

5.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14).

6.  Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472).

▼M13

B.   IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

V primerih, predvidenih v členu 8 Direktive 89/662/EGS, pristojni organi namembnega kraja nemudoma vzpostavijo stik s pristojnimi organi odpremnega kraja. Ti sprejmejo vse potrebne ukrepe in obvestijo pristojni organ odpremnega kraja in Komisijo o naravi izvršenih pregledov, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.

Za izvajanje določb iz členov 10, 11 in 16 Direktive 89/608/EGS ter členov 9 in 16 Direktive 89/662/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

POGLAVJE III

Veterinarski pregledi ob uvozu iz tretjih držav

▼M21

A.   ZAKONODAJA ( 64 )

Pregledi ob uvozu iz tretjih držav se izvajajo v skladu z naslednjimi določbami:



Evropska unija

Švica

1.  Uredba Komisije (ES) št. 136/2004 z dne 22. januarja 2004 o postopkih za veterinarske preglede proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (UL L 21, 28.1.2004, str. 11).

2.  Uredba Komisije (ES) št. 206/2009 z dne 5. marca 2009 o vnosu osebnih pošiljk proizvodov živalskega izvora v Skupnost in spremembi Uredbe (ES) št. 136/2004 (UL L 77, 24.3.2009, str. 1).

3.  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

4.  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

5.  Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL 351, 2.12.1989, str. 34).

6.  Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

7.  Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

8.  Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

9.  Odločba Komisije 2002/657/ES z dne 14. avgusta 2002 o izvajanju Direktive Sveta 96/23/ES glede opravljanja analitskih metod in razlage rezultatov (UL L 221, 17.8.2002, str. 8).

10.  Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11).

11.  Odločba Komisije 2005/34/ES z dne 11. januarja 2005 o določitvi usklajenih standardov za preizkušanje določenih ostankov v proizvodih živalskega izvora, uvoženih iz tretjih držav (UL L 16, 20.1.2005, str. 61).

12.  Odločba Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih živali in proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS in 97/78/ES (UL L 116, 4.5.2007, str. 9).

1.  Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 57 Zakona.

2.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

3.  Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).

4.  Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106).

5.  Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14).

6.  Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472).

7.  Zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih (LDAl; RS 817.0).

8.  Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in uporabnih predmetih (ODAlOUs; RS 817.02).

9.  Odlok z dne 23. novembra 2005 o izvajanju zakonodaje o živilih (RS 817.025.21).

10.  Odlok DFI z dne 26. junija 1995 o tujih snoveh in sestavinah v živilih (OSEC; RS 817.021.23).

▼M13

B.   IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 97/78/ES so mejne kontrolne točke držav članic Skupnosti naslednje: mejne kontrolne točke, odobrene za veterinarske preglede živalskih proizvodov so navedene v prilogi k Odločbi Komisije 2001/881/ES z dne 7. decembra 2001 o sestavi seznama mejnih kontrolnih točk, dogovorjenih za veterinarske preglede živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, in o posodabljanju podrobnih pravil v zvezi s pregledi, ki jih bodo izvajali strokovnjaki Komisije.

2.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 97/78/ES so mejne kontrolne točke v Švici naslednje:



Naziv

Šifra TRACES

Vrsta

Kontrolno središče

Vrsta odobritve

Letališče Zürich

CHZRH4

A

Središče 1

NHC (1)

Središče 2

HC(2) (1)

Letališče Ženeva

CHGVA4

A

Središče 1

HC(2), NHC (1)

(1)   Glede na vrste odobritve, opredeljene v Odločbi Komisije 2001/881/ES.

Za poznejše spremembe seznama mejnih kontrolnih točk, kontrolna središča in vrsto odobritve je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je predvsem na podlagi člena 45 Uredbe (ES) št. 882/2004 in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

POGLAVJE IV

Zahteve zdravstvenega varstva živali in nadzora trgovine med Evropsko skupnostjo in Švico

Za sektorje, kjer se vzajemno priznava enakovrednost, so živalski proizvodi, ki so predmet trgovanja med državami članicami Skupnosti in Švico, dani v promet pod istimi pogoji kot proizvodi, ki so predmet trgovanja med državami članicami Skupnosti. Po potrebi te proizvode spremljajo zdravniška spričevala, določena za trgovanje med državami članicami Skupnosti ali opredeljena v tej prilogi in razpoložljiva v sistemu TRACES.

Za vse druge sektorje še naprej veljajo pogoji zdravstvenega varstva živali, določeni v poglavju II dodatka 6.

POGLAVJE V

Zahteve zdravstvenega varstva živali in nadzora uvoza iz tretjih držav

1.    Skupnost – Zakonodaja ( 65 )

A.   PREDPISI O JAVNEM ZDRAVJU

1.

Direktiva Sveta 88/344/EGS z dne 13. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (UL L 157, 24.6.1988, str. 28)

2.

Direktiva Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo (UL L 184, 15.7.1988, str. 61)

▼M16 —————

▼M13

4.

Uredba Sveta (EGS) 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L 224, 18.8.1990, str. 1).

5.

Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1)

▼M16 —————

▼M13

10.

Direktiva Komisije 95/45/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih (UL L 226, 22.9.1995, str. 1)

11.

Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3)

12.

Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10)

13.

Uredba (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih (UL L 299, 23.11.1996, str. 1)

▼M16 —————

▼M13

15.

Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 16)

16.

Direktiva 1999/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o izdelavi seznama Skupnosti za živila in živilske sestavine, obsevane z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 24)

17.

Odločba Komisije 1999/217/ES z dne 23. februarja 1999 o registru aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih, pripravljenem skladno z Uredbo (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 84, 27.3.1999, str. 1)

18.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1)

19.

Odločba Komisije 2002/840/ES z dne 23. oktobra 2002 o sprejetju seznama odobrenih objektov za obsevanje živil v tretjih državah (UL L 287, 25.10.2002, str. 40)

20.

Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1)

21.

Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L 309, 26.11.2003, str. 1)

22.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/41/ES z dne 21. aprila 2004 o razveljavitvi nekaterih direktiv o higieni živil in zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi in o spremembi Direktiv Sveta 89/662/EGS in 92/118/EGS in Odločbe Sveta 95/408/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33)

23.

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55)

24.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206)

25.

Odločba Komisije 2005/34/ES z dne 11. januarja 2005 o določitvi usklajenih standardov za preizkušanje določenih ostankov v proizvodih živalskega izvora, uvoženih iz tretjih držav (UL L 16, 20.1.2005, str. 61)

26.

Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (UL L 70, 9.3.2006, str. 12)

27.

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5)

28.

Uredba Komisije (ES) št. 1883/2006 z dne 19. decembra 2006 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v nekaterih živilih (OJ L 364, 20.12.2006, str. 32)

29.

Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, anorganskega kositra, 3-MCPD in benzo-a-pirena v živilih ( UL L 88, 29.3.2007, str. 29)

30.

Uredba Komisije (ES) št. 884/2007 z dne 26. julija 2007 o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uporabe barvila za živila E 128 rdeče (Red 2G) (UL L 195, 27.7.2007, str. 8)

▼M16

31.

Direktiva Komisije 2008/60/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi posebnih meril čistosti sladil za uporabo v živilih (UL L 158, 18.6.2008, str. 17).

32.

Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

33.

Direktiva Komisije 2008/84/ES z dne 27. avgusta 2008 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (UL L 253, 20.9.2008, str. 1).

▼M13

B.   PREDPISI O ZDRAVJU ŽIVALI

1.

Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za izdelke, ki niso predmet navedenih zahtev, določenih v posebnih pravilih Skupnosti iz prvega poglavja Priloge A Direktive 89/662/EGS, glede povzročiteljev bolezni pa v Direktivi 90/425/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49)

2.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1)

3.

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L 273, 10.10.2002, str. 1)

4.

Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11)

5.

Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14)

C.   DRUGI POSEBNI UKREPI ( 66 )

1.

Začasni sporazum o trgovini in carinski uniji med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko San Marino – Skupna izjava – Izjava Skupnosti (UL L 359, 9.12.1992, str. 14)

2.

Sklep Sveta in Komisije 94/1/ES z dne 13. decembra 1993 o sklenitvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kneževino Lihtenštajn, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko in Švicarsko konfederacijo na drugi strani (UL L 1, 3.1.1994, str. 1)

3.

Sklep Sveta 97/132/ES z dne 17. decembra 1996 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 57, 26.2.1997, str. 4)

4.

Sklep Sveta 97/345/ES z dne 17. februarja 1997 o sklenitvi Protokola o veterinarskih zadevah, s katerim se dopolni Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro (UL L 148, 6.6.1997, str. 15)

5.

Sklep Sveta 98/258/ES z dne 16. marca 1998 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o sanitarnih ukrepih za varovanje javnega zdravja in zdravja živali v trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 118, 21.4.1998, str. 1)

6.

Sklep Sveta 98/504/ES z dne 29. junija 1998 o sklenitvi Začasnega trgovinskega sporazuma med Evropsko skupnostjo na eni strani in Združenimi mehiškimi državami na drugi strani (UL L 226, 13.8.1998, str. 24).

7.

Sklep Sveta 1999/201/ES z dne 14. decembra 1998 o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za zaščito javnega zdravja in zdravja živali, ki se uporabljajo v trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 71, 18.3.1999, str. 1)

8.

Sklep Sveta 1999/778/ES z dne 15. novembra 1999 o sklenitvi Protokola o veterinarskih zadevah, ki dopolnjuje Sporazum med Evropsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani (UL L 305, 30.11.1999, str. 25)

9.

Protokol 1999/1130/ES o veterinarskih zadevah, ki dopolnjuje Sporazum med Evropsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani (UL L 305, 30.11.1999, str. 26)

10.

Sklep Sveta 2002/979/ES z dne 18. novembra 2002 o podpisu in začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi (UL L 352, 30.12.2002, str. 1)

▼M21

2.    Švica – zakonodaja ( 67 )

A. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).

B. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).

▼M13

3.    Pravila za izvajanje

A.

Zvezni veterinarski urad skupaj z državami članicami uporablja pogoje za uvoz, navedene v točki I tega dodatka, in tudi izvedbene ukrepe in sezname obratov, iz katerih je dovoljen ustrezni uvoz. Ta obveznost velja za vse ustrezne akte ne glede na datum sprejetja.

Zvezni veterinarski urad lahko sprejme ostrejše ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V teh primerih se v Skupnem veterinarskem odboru skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve.

Zvezni veterinarski urad in države članice Skupnosti se obveščajo o posebnih obojestransko določenih pogojih za uvoz, ki niso predmet usklajevanja na ravni Skupnosti.

B.

Mejne kontrolne točke držav članic, navedene v točki B.1 poglavja III tega dodatka opravljajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v Švico v skladu z določbami iz točke A. poglavja III tega dodatka.

C.

Švicarske mejne kontrolne točke, navedene v točki B.2 poglavja III tega dodatka opravljajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v države članice v skladu z določbami iz točke A. poglavja III tega dodatka.

▼M21

D.

Švicarska konfederacija v skladu z določbami Odloka z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13) ohrani možnost uvoza govejega mesa goveda, ki je bilo morda izpostavljeno hormonskim pospeševalcem rasti. Izvoz takega mesa v Evropsko unijo je prepovedan. Sicer pa Švicarska konfederacija:

▼M13

 omejuje uporabo takega mesa izključno za neposredno preskrbo potrošnikov preko maloprodajnih trgovskih podjetij pod pogojem, da je ustrezno označeno;

 omejuje njihov vnos na švicarske mejne kontrolne točke in

 vzdržuje sistem sledljivosti in ustreznega usmerjanja, ki naj prepreči vsako možnost poznejšega vnosa na ozemlje držav članic Skupnosti;

 letno predloži Komisiji poročilo o izvoru in namembnosti uvoza ter opis izvršenih pregledov, s katerimi se zagotavlja upoštevanje predhodno naštetih pogojev;

 v primeru premislekov te določbe pregleda Skupni veterinarski odbor.

POGLAVJE VI

Pristojbine

1.

Za veterinarske preglede, ki se uporabljajo za trgovanje med državami članicami Skupnosti in Švico, se ne plačujejo nobene pristojbine.

2.

Švicarski organi se obvežejo, da bodo za veterinarske preglede ob uvozu iz tretjih držav zaračunavali pristojbine, povezane z uradnim nadzorom, določenim z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

▼M16

Dodatek 11

Kontaktne točke

1.  Za Evropsko unijo:

Direktor

Zdravje in dobro počutje živali

Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov

Evropska komisija, B-1049 Bruselj

2.  Za Švico:

Direktor

Office vétérinaire fédéral (Zvezni veterinarski urad)

CH-3003 Bern

Drugi pomembni kontakti:

Vodja oddelka

Office fédéral de la santé publique (Zvezni urad za javno zdravje)

Oddelek za varnost hrane

CH-3003 Bern

▼M18

PRILOGA 12

o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila

Člen 1

Cilji

Pogodbenici se strinjata, da medsebojno podpirata usklajen razvoj označb porekla in geografskih označb (v nadaljnjem besedilu: geografske označbe) in z zaščito označb spodbujata dvostranske trgovinske tokove kmetijskih proizvodov in živil, ki so v njuni pravni ureditvi zaščiteni z geografskimi označbami.

Člen 2

Zakonski predpisi pogodbenic

1.  Zakonodaja pogodbenic na področju zaščite geografskih označb na njunih ozemljih omogoča enotni postopek zaščite, ki je v skladu s skupnimi cilji pogodbenic.

2.  Ta zakonodaja vzpostavlja zlasti:

 upravni postopek, ki omogoča preveritev, ali geografske označbe ustrezajo kmetijskim proizvodom ali živilom s poreklom iz neke regije ali določenega območja in se posebna kakovost, sloves ali druge značilnosti lahko pripišejo temu geografskemu poreklu,

 obveznost, da zaščitene geografske označbe ustrezajo posebnim proizvodom, ki izpolnjujejo pogoje, naštete v specifikaciji, ter da se ti pogoji lahko spremenijo samo v skladu z navedenim upravnim postopkom,

 zaščito, ki jo pogodbenici izvajata s pomočjo uradnega nadzora,

 pravico vsakega proizvajalca, ki ima sedež v zadevnem geografskem območju in ki se strinja s sistemom nadzora, da je upravičen do ustrezne geografske označbe, če so zadevni proizvodi v skladu z veljavno specifikacijo,

 postopek pred pridobitvijo zaščite, ki vsaki fizični ali pravni osebi z upravičenim interesom omogoči, da z vložitvijo ugovora uveljavlja svoje pravice, zlasti če je navedena oseba imetnik cenjene, znane ali ugledne blagovne znamke, ki že dolgo obstaja.

Člen 3

Postopek pred pridobitvijo zaščite v skladu s Sporazumom

Vsaka pogodbenica izvede pregled in javno posvetovanje glede zaščite geografskih označb druge pogodbenice.

Člen 4

Predmet zaščite

1.  Vsaka pogodbenica zaščiti geografske označbe druge pogodbenice iz dodatka 1.

2.  Navedeni dodatek se lahko dopolni v skladu s postopkom iz člena 16.

3.  Zaščita v okviru te priloge ne vpliva na obravnavanje individualnega zahtevka za registracijo v skladu s postopkom posamezne pogodbenice.

Člen 5

Področje uporabe

Z odstopanjem od člena 1 tega sporazuma se ta priloga uporablja za geografske označbe iz dodatka 1, ki določajo proizvode, za katere velja zakonodaja obeh pogodbenic iz dodatka 2.

Člen 6

Upravičenost do zaščite

1.  Pogoj za upravičenost geografskih označb pogodbenic do zaščite iz te priloge je, da so predhodno zaščitene na njunem ozemlju in imajo poreklo v pogodbenicah.

2.  Pogodbenici nista zavezani zaščititi geografske označbe druge pogodbenice, ki na ozemlju slednje ni več zaščitena.

Člen 7

Obseg zaščite

1.  Geografske označbe iz dodatka 1 lahko uporablja kateri koli gospodarski subjekt, ki trži proizvod v skladu z veljavnimi specifikacijami.

2.  Neposredna ali posredna komercialna raba zaščitene geografske označbe je prepovedana:

(a) za primerljiv proizvod, ki ni v skladu s specifikacijo;

(b) za proizvod, ki ni primerljiv, če takšna raba izkorišča sloves navedene geografske označbe.

3.  Zadevna zaščita se uporablja v primerih zlorabe, ponarejanja ali navajanja, tudi če:

 je navedeno dejansko poreklo proizvoda,

 se uporablja prevod, prečrkovanje ali transkripcija zadevnega imena,

 uporabljeno ime spremljajo izrazi, kakor so "vrsta", "tip", "slog", "ponaredek", "metoda" ali drugi podobni izrazi.

4.  Geografske označbe so med drugim zaščitene tudi pred:

 kakršno koli napačno ali zavajajočo označbo glede resničnega porekla, izvora, načina proizvodnje, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na pakiranju, vključno z notranjim embaliranjem, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na proizvod,

 kakršno koli uporabo posode ali embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda,

 kakršno koli uporabo oblike proizvoda, če je ta zanj značilna,

 kakršno koli drugo rabo, ki lahko zavaja javnost glede pravega porekla proizvoda.

5.  Geografske označbe iz dodatka 1 ne smejo postati generične.

Člen 8

Posebne določbe za nekatera imena

1.  Za zaščito geografske označbe "Bündnerfleisch (Viande des Grisons)" Švice iz dodatka 1 velja za uporabo tega imena na ozemlju Unije prehodno obdobje treh let od začetka veljavnosti te priloge, da se označijo in predstavijo nekateri primerljivi proizvodi, ki nimajo porekla v Švici.

2.  Za zaščito naslednjih geografskih označb Unije iz dodatka 1 velja za uporabo teh imen na ozemlju Švice prehodno obdobje treh let od začetka veljavnosti te priloge, da se označijo in predstavijo nekateri primerljivi proizvodi, ki nimajo porekla v Uniji:

(a) Salame di Varzi;

(b) Schwarzwälder Schinken.

3.  Za zaščito naslednjih geografskih označb Švice iz dodatka 1 velja za uporabo teh imen na ozemlju Unije prehodno obdobje petih let od začetka veljavnosti te priloge, da se označijo in predstavijo nekateri primerljivi proizvodi, ki nimajo porekla v Švici:

(a) Sbrinz;

(b) Gruyère.

4.  Za zaščito naslednjih geografskih označb Unije iz dodatka 1 velja za uporabo teh imen na ozemlju Švice prehodno obdobje petih let od začetka veljavnosti te priloge, da se označijo in predstavijo nekateri primerljivi proizvodi, ki nimajo porekla v Uniji:

(a) Munster;

(b) Taleggio;

(c) Fontina;

(d) Φέτα (Feta);

(e) Chevrotin;

(f) Reblochon;

(g) Grana Padano (vključno z izrazom "Grana", ki se uporabi samostojno).

5.  Naslednje enakozvočne geografske označbe Švice in Unije iz dodatka 1 so zaščitene in lahko obstajajo sočasno:

 "Vacherin Mont-d'Or" (Švica) in "Vacherin du Haut-Doubs" ali "Mont d'Or" (Unija).

Po potrebi se morajo predvideti posebni ukrepi za etiketiranje, da se razlikuje med proizvodi in izključi kakršno koli tveganje za prevare.

6.  Zaščita geografskih označb "Grana Padano" in "Parmigiano Reggiano" za proizvode, namenjene švicarskemu trgu in za katere so bili sprejeti vsi ukrepi za preprečitev ponovnega izvoza, ne izključuje možnosti, da se ribanje in pakiranje (vključno z razrezom na kose in notranjim embaliranjem) teh proizvodov opravi na ozemlju Švice v obdobju šestih let od začetka veljavnosti te priloge in brez pravice do uporabe simbolov in označb Unije za te geografske označbe.

7.  Geografska označba "Gruyère" na eni strani in geografske označbe "Γραβιέρα Κρήτης (Graviera Kritis)", "Γραβιέρα Αγράφων (Graviera Agrafon)", "Κεφαλογραβιέρα (Kefalograviera)" in "Γραβιέρα Νάξου (Graviera Naxou)" na drugi strani označujejo očitno različne sire, zlasti zaradi njihovega posebnega geografskega porekla, načina proizvodnje in organoleptičnih lastnosti. V tem okviru se pogodbenici zavežeta, da v skladu s členoma 13 in 15 sprejmeta vse potrebne ukrepe, da se izogneta in po potrebi ustavita kakršno koli zlorabo ali uporabo, ki lahko vodi do zamenjave med geografsko označbo "Gruyère" in izrazom "Γραβιέρα /Graviera".

V ta namen se pogodbenici zlasti strinjata, da izraz "Γραβιέρα/Graviera" v nobenem primeru ne sme biti preveden kot "Gruyère" in obratno.

Člen 9

Razmerje z blagovnimi znamkami

1.  Ne glede na odstavek 2 tega člena se za geografske označbe iz dodatka 1 registracija blagovne znamke, ki ustreza eni izmed situacij iz člena 7, zavrne ali prekliče, in sicer samodejno ali na zahtevo zainteresirane strani, v skladu z zakonodajo posamezne pogodbenice. Ta splošna obveznost zlasti zadeva dejstvo, da se zahtevek za registracijo blagovne znamke, ki ustreza situaciji iz člena 7(2)(a), zavrne v skladu z zakonodajo posamezne pogodbenice. Blagovne znamke, ki niso registrirane v skladu s temi določbami, so neveljavne.

2.  Blagovna znamka, ki se uporablja v eni izmed situacij iz člena 7 in ki je bila v dobri veri uporabljena, registrirana – ali pridobljena z uporabo, če takšna možnost v zakonodaji obstaja – na ozemlju zadevne pogodbenice pred datumom začetka veljavnosti te priloge, se lahko brez poseganja v člen 16(3) še naprej uporablja in obnovi ne glede na zaščito geografske označbe s to prilogo, če za navedeno blagovno znamko v okviru zakonodaje pogodbenic ne obstajajo razlogi za ničnost ali potek veljavnosti.

Člen 10

Povezava z mednarodnimi sporazumi

Ta priloga se uporablja brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije ali s katerim koli drugim večstranskim sporazumom o pravicah intelektualne lastnine, katerega pogodbenici sta Švica in Unija.

Člen 11

Pravna sposobnost

Pravico do ukrepanja z namenom zaščite geografskih označb iz dodatka 1 imajo fizične in pravne osebe, ki imajo pravno utemeljen interes, zlasti zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev ali potrošnikov, ki imajo sedež ali registriran naslov na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 12

Označbe in simboli

Ob upoštevanju zbliževanja zakonodaj pogodbenic, kot je navedeno v členu 2, vsaka pogodbenica na svojem ozemlju dovoli trženje proizvodov, za katere morebiti velja ta priloga in ki so morebiti opremljeni z označbami in morebitnimi uradnimi simboli, vezanimi na geografske označbe, ki jih uporablja druga pogodbenica.

Člen 13

Izvajanje Priloge in izvedbenih ukrepov

Pogodbenici po potrebi na zahtevo druge pogodbenice izvajata zaščito iz člena 7 z vsemi ustreznimi upravnimi ukrepi ali pravnimi postopki.

Člen 14

Ukrepi na meji

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, da vsaka svojim carinskim organom omogočita, da na meji zadržijo proizvode, za katere obstaja sum nezakonite uporabe geografske označbe, zaščitene s to prilogo, in ki so namenjeni za uvoz na carinsko ozemlje ene izmed pogodbenic, izvoz s carinskega ozemlja ene izmed pogodbenic, ponovni izvoz, vnos v prosto cono ali prosto skladiščenje ali uporabo v enem izmed naslednjih sistemov: mednarodni tranzit, carinsko skladiščenje, aktivno ali pasivno oplemenitenje ali začasni vnos na carinsko ozemlje ene izmed pogodbenic.

Člen 15

Dvostransko sodelovanje

1.  Pogodbenici si med seboj pomagata.

2.  Pogodbenici si redno ali na zahtevo ene izmed pogodbenic medsebojno izmenjujeta kakršne koli informacije, ki bi lahko bile potrebne za nemoteno izvajanje določb te priloge, zlasti glede sprememb v zvezi z zakonodajnimi in regulativnimi določbami pogodbenic ali njunimi geografskimi označbami (spremembe imen, simbolov in logotipov; bistvene spremembe specifikacije, izbrisi itd.).

3.  Pogodbenici se obveščata, če katera koli izmed njiju v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe za kmetijski proizvod ali živilo iz te tretje države in če je to ime enakozvočnica imena geografske označbe, ki je zaščitena v drugi pogodbenici, da bi imela druga pogodbenica možnost podati mnenje o zaščiti zadevne geografske označbe.

4.  Pogodbenici se posvetujeta, če katera koli izmed njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.

5.  Odbor preuči kakršno koli vprašanje glede izvajanja te priloge ali sprememb njenih določb. Odbor lahko zlasti odloča o spremembah člena 8 in po potrebi o praktičnih pogojih za uporabo, s katerimi se omogoči razlikovanje med enakozvočnimi geografskimi označbami.

6.  Delovna skupina „ZOP/ZGO“, ustanovljena v skladu s členom 6(7) Sporazuma, odboru na njegovo prošnjo pomaga.

Člen 16

Klavzula o pregledu

1.  Za geografske označbe, ki jih katera koli pogodbenica na novo registrira, pogodbenici z namenom zaščite teh proizvodov opravita pregled in javno posvetovanje iz člena 3. Vključitev novih geografskih označb v dodatek 1 se opravi v skladu s postopki odbora.

2.  Pogodbenici se zavežeta, da bosta primere geografskih označb, ki niso vključeni v dodatek 1, preučili najkasneje dve leti po začetku veljavnosti te priloge.

3.  Datum iz člena 9(2) je datum predložitve zahtevka drugi pogodbenici.

4.  Pogodbenici se posvetujeta o kakršnih koli drugih spremembah te priloge.

5.  O izvedbenih ukrepih, ki niso določena v tej prilogi, po potrebi odloča odbor.

Člen 17

Prehodne določbe

1.  Brez poseganja v člen 8 se lahko proizvodi z geografsko označbo iz dodatka 1, ki so bili v trenutku začetka veljavnosti te priloge zakonito proizvedeni, označeni in predstavljeni na način, ki je skladen z zakoni ali notranjo pravno ureditvijo pogodbenic, vendar prepovedan s to prilogo, tržijo do izčrpanja zalog največ 2 leti po začetku veljavnosti te priloge.

2.  Navedene prehodne določbe se po analogiji uporabljajo za geografske označbe, ki se v skladu z določbami člena 16 naknadno dodajo v dodatek 1.

3.  Razen če odbor ne določi drugače, se trženje proizvodov, ki so izdelani, pripravljeni, označeni in predstavljeni v skladu s to prilogo, vendar zaradi spremembe te priloge proizvodnja, ime in predstavitev izgubijo skladnost, lahko nadaljuje do izčrpanja zalog.

▼M23

Dodatek 1

SEZNAM GEOGRAFSKIH OZNAČB, KI JIH JE DRUGA POGODBENICA ZAŠČITILA

1.    Seznam geografskih označb Švice



Vrsta proizvoda

Ime

Zaščita

Začimbe:

Munder Safran

ZOP

Siri:

Berner Alpkäse/Berner Hobelkäse

ZOP

 

Formaggio d'alpe ticinese

ZOP

 

L'Etivaz

ZOP

 

Gruyère

ZOP

 

Raclette du Valais/Walliser Raclette

ZOP

 

Sbrinz

ZOP

 

Tête de Moine, Fromage de Bellelay

ZOP

 

Vacherin fribourgeois

ZOP

 

Vacherin Mont-d'Or

ZOP

 

Werdenberger Sauerkäse/Liechtensteiner Sauerkäse/Bloderkäse

ZOP

Sadje:

Poire à Botzi

ZOP

Zelenjava:

Cardon épineux genevois

ZOP

Mesni in delikatesni proizvodi:

Glarner Kalberwurst

ZGO

 

Longeole

ZGO

 

Saucisse d'Ajoie

ZGO

 

Saucisson neuchâtelois/Saucisse neuchâteloise

ZGO

 

Saucisson vaudois

ZGO

 

Saucisse aux choux vaudoise

ZGO

 

St. Galler Bratwurst/St. Galler Kalbsbratwurst

ZGO

 

Bündnerfleisch

ZGO

 

Viande séchée du Valais

ZGO

Pekovski izdelki:

Pain de seigle valaisan/Walliser Roggenbrot

ZOP

Mlevski izdelki:

Rheintaler Ribel/Türggen Ribel

ZOP

2.    Seznam geografskih označb Unije

Skupina proizvodov iz Priloge II k Uredbi ES št. 1898/2006 (UL L 369, 23.12.2006, str. 1)



Ime

Prečrkovan zapis v latinici

Zaščita (1)

Vrsta proizvoda

Gailtaler Almkäse

 

ZOP

13

Gailtaler Speck

 

ZGO

12

Marchfeldspargel

 

ZGO

16

Mostviertler Birnmost

 

ZGO

18

Steirischer Kren

 

ZGO

16

Steirisches Kürbiskernöl

 

ZGO

15

Tiroler Almkäse; Tiroler Alpkäse

 

ZOP

13

Tiroler Bergkäse

 

ZOP

13

Tiroler Graukäse

 

ZOP

13

Tiroler Speck

 

ZGO

12

Vorarlberger Alpkäse

 

ZOP

13

Vorarlberger Bergkäse

 

ZOP

13

Wachauer Marille

 

ZOP

16

Waldviertler Graumohn

 

ZOP

16

Beurre d'Ardenne

 

ZOP

15

Brussels grondwitloof

 

ZGO

16

Fromage de Herve

 

ZOP

13

Gentse azalea

 

ZGO

35

Geraardsbergse Mattentaart

 

ZGO

24

Jambon d'Ardenne

 

ZGO

12

Pâté gaumais

 

ZGO

18

Vlaams – Brabantse Tafeldruif

 

ZOP

16

Горнооряховски суджук

Gornooryahovski sudzhuk

ZGO

12

Λουκούμι Γεροσκήπου

Loukoumi Geroskipou

ZGO

24

Březnický ležák

 

ZGO

21

Brněnské pivo/Starobrněnské pivo

 

ZGO

21

Budějovické pivo

 

ZGO

21

Budějovický měšťanský var

 

ZGO

21

Černá Hora

 

ZGO

21

České pivo

 

ZGO

21

Českobudějovické pivo

 

ZGO

21

Český kmín

 

ZOP

18

Chamomilla bohemica

 

ZOP

18

Chodské pivo

 

ZGO

21

Hořické trubičky

 

ZGO

24

Jihočeská Niva

 

ZGO

13

Jihočeská Zlatá Niva

 

ZGO

13

Karlovarské oplatky

 

ZGO

24

Karlovarské trojhránky

 

ZGO

24

Karlovarský suchar

 

ZGO

24

Lomnické suchary

 

ZGO

24

Mariánskolázeňské oplatky

 

ZGO

24

Nošovické kysané zelí

 

ZOP

16

Olomoucké tvarůžky

 

ZGO

13

Pardubický perník

 

ZGO

24

Pohořelický kapr

 

ZOP

17

Štramberské uši

 

ZGO

24

Třeboňský kapr

 

ZGO

17

Všestarská cibule

 

ZOP

16

Žatecký chmel

 

ZOP

18

Znojemské pivo

 

ZGO

21

Aachener Printen

 

ZGO

24

Allgäuer Bergkäse

 

ZOP

13

Altenburger Ziegenkäse

 

ZOP

13

Ammerländer Dielenrauchschinken; Ammerländer Katenschinken

 

ZGO

12

Ammerländer Schinken; Ammerländer Knochenschinken

 

ZGO

12

Bayerischer Meerrettich; Bayerischer Kren

 

ZGO

16

Bayerisches Bier

 

ZGO

21

Bayerisches Rindfleisch/Rindfleisch aus Bayern

 

ZGO

11

Bremer Bier

 

ZGO

21

Bremer Klaben

 

ZGO

24

Diepholzer Moorschnucke

 

ZOP

11

Dortmunder Bier

 

ZGO

21

Dresdner Christstollen/Dresdner Stollen/Dresdner Weihnachtsstollen

 

ZGO

24

Feldsalat von der Insel Reichenau

 

ZGO

16

Göttinger Feldkieker

 

ZGO

12

Göttinger Stracke

 

ZGO

12

Greußener Salami

 

ZGO

12

Gurken von der Insel Reichenau

 

ZGO

16

Halberstädter Würstchen

 

ZGO

12

Hessischer Apfelwein

 

ZGO

18

Hessischer Handkäse/Hessischer Handkäs

 

ZGO

13

Hofer Bier

 

ZGO

21

Hofer Rindfleischwurst

 

ZGO

12

Holsteiner Karpfen

 

ZGO

17

Hopfen aus der Hallertau

 

ZGO

18

Kölsch

 

ZGO

21

Kulmbacher Bier

 

ZGO

21

Lausitzer Leinöl

 

ZGO

15

Lübecker Marzipan

 

ZGO

24

Lüneburger Heidekartoffeln

 

ZGO

16

Lüneburger Heidschnucke

 

ZOP

11

Mainfranken Bier

 

ZGO

21

Meißner Fummel

 

ZGO

24

Münchener Bier

 

ZGO

21

Nieheimer Käse

 

ZGO

13

Nürnberger Bratwürste; Nürnberger Rostbratwürste

 

ZGO

12

Nürnberger Lebkuchen

 

ZGO

24

Oberpfälzer Karpfen

 

ZGO

17

Odenwälder Frühstückskäse

 

ZOP

13

Reuther Bier

 

ZGO

21

Rheinisches Apfelkraut

 

ZGO

16

Salate von der Insel Reichenau

 

ZGO

16

Salzwedeler Baumkuchen

 

ZGO

24

Schrobenhausener Spargel/Spargel aus dem Schrobenhausener Land/Spargel aus dem Anbaugebiet Schrobenhausen

 

ZGO

16

Schwäbische Maultaschen; Schwäbische Suppenmaultaschen

 

ZGO

27

Schwäbisch-Hällisches Qualitätsschweinefleisch

 

ZGO

11

Schwarzwälder Schinken

 

ZGO

12

Schwarzwaldforelle

 

ZGO

17

Spreewälder Gurken

 

ZGO

16

Spreewälder Meerrettich

 

ZGO

16

Tettnanger Hopfen

 

ZGO

18

Thüringer Leberwurst

 

ZGO

12

Thüringer Rostbratwurst

 

ZGO

12

Thüringer Rotwurst

 

ZGO

12

Tomaten von der Insel Reichenau

 

ZGO

16

Danablu

 

ZGO

13

Esrom

 

ZGO

13

Lammefjordsgulerod

 

ZGO

16

Άγιος Ματθαίος Κέρκυρας

Agios Mattheos Kerkyras

ZGO

15

Ακτινίδιο Πιερίας

Aktinidio Pierias

ZGO

16

Ακτινίδιο Σπερχειού

Aktinidio Sperchiou

ZOP

16

Ανεβατό

Anevato

ZOP

13

Αποκορώνας Χανίων Κρήτης

Apokoronas Chanion Kritis

ZOP

15

Αρνάκι Ελασσόνας

Arnaki Elassonas

ZOP

11

Αρχάνες Ηρακλείου Κρήτης

Arxanes Iraqliou Kritis

ZOP

15

Αυγοτάραχο Μεσολογγίου

Avgotaracho Messolongiou

ZOP

17

Βιάννος Ηρακλείου Κρήτης

Viannos Iraqliou Kritis

ZOP

15

Βόρειος Μυλοπόταμος Ρεθύμνης Κρήτης

Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis

ZOP

15

Γαλοτύρι

Galotyri

ZOP

13

Γραβιέρα Αγράφων

Graviera Agrafon

ZOP

13

Γραβιέρα Κρήτης

Graviera Kritis

ZOP

13

Γραβιέρα Νάξου

Graviera Naxou

ZOP

13

Ελιά Καλαμάτας

Elia Kalamatas

ZOP

16

Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο „Τροιζηνία“

Exeretiko partheno eleolado „Trizinia“

ZOP

15

Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο Θραψανό

Exeretiko partheno eleolado Thrapsano

ZOP

15

Εξαιρετικό Παρθένο Ελαιόλαδο Σέλινο Κρήτης

Exeretiko Partheno Eleolado Selino Kritis

ZOP

15

Ζάκυνθος

Zakynthos

ZGO

15

Θάσος

Thassos

ZGO

15

Θρούμπα Αμπαδιάς Ρεθύμνης Κρήτης

Throumpa Ampadias Rethymnis Kritis

ZOP

16

Θρούμπα Θάσου

Throumpa Thassou

ZOP

16

Θρούμπα Χίου

Throumpa Chiou

ZOP

16

Καλαθάκι Λήμνου

Kalathaki Limnou

ZOP

13

Καλαμάτα

Kalamata

ZOP

15

Κασέρι

Kasseri

ZOP

13

Κατίκι Δομοκού

Katiki Domokou

ZOP

13

Κατσικάκι Ελασσόνας

Katsikaki Elassonas

ZOP

11

Κελυφωτό φυστίκι Φθιώτιδας

Kelifoto fystiki Fthiotidas

ZOP

16

Κεράσια τραγανά Ροδοχωρίου

Kerassia Tragana Rodochoriou

ZOP

16

Κεφαλογραβιέρα

Kefalograviera

ZOP

13

Κεφαλονιά

Kefalonia

ZGO

15

Κολυμβάρι Χανίων Κρήτης

Kolymvari Chanion Kritis

ZOP

15

Κονσερβολιά Αμφίσσης

Konservolia Amfissis

ZOP

16

Κονσερβολιά Αρτας

Konservolia Artas

ZGO

16

Κονσερβολιά Αταλάντης

Konservolia Atalantis

ZOP

16

Κονσερβολιά Πηλίου Βόλου

Konservolia Piliou Volou

ZOP

16

Κονσερβολιά Ροβίων

Konservolia Rovion

ZOP

16

Κονσερβολιά Στυλίδας

Konservolia Stylidas

ZOP

16

Κοπανιστή

Kopanisti

ZOP

13

Κορινθιακή Σταφίδα Βοστίτσα

Korinthiaki Stafida Vostitsa

ZOP

16

Κουμ Κουάτ Κέρκυρας

Koum kouat Kerkyras

ZGO

16

Κρανίδι Αργολίδας

Kranidi Argolidas

ZOP

15

Κρητικό παξιμάδι

Kritiko paximadi

ZGO

24

Κροκεές Λακωνίας

Krokees Lakonias

ZOP

15

Κρόκος Κοζάνης

Krokos Kozanis

ZOP

18

Λαδοτύρι Μυτιλήνης

Ladotyri Mytilinis

ZOP

13

Λακωνία

Lakonia

ZGO

15

Λέσβος; Μυτιλήνη

Lesvos; Mytilini

ZGO

15

Λυγουριό Ασκληπιείου

Lygourio Asklipiiou

ZOP

15

Μανούρι

Manouri

ZOP

13

Μαστίχα Χίου

Masticha Chiou

ZOP

25

Μαστιχέλαιο Χίου

Mastichelaio Chiou

ZOP

32

Μέλι Ελάτης Μαινάλου Βανίλια

Meli Elatis Menalou Vanilia

ZOP

18

Μετσοβόνε

Metsovone

ZOP

13

Μήλα Ζαγοράς Πηλίου

Mila Zagoras Piliou

ZOP

16

Μήλα Ντελίσιους Πιλαφά Τριπόλεως

Mila Delicious Pilafa Tripoleos

ZOP

16

Μήλο Καστοριάς

Milo Kastorias

ZGO

16

Μπάτζος

Batzos

ZOP

13

Ξερά σύκα Κύμης

Xera syka Kymis

ZOP

16

Ξύγαλο Σητείας/Ξίγαλο Σητείας

Xygalo Siteias/Xigalo Siteias

ZOP

13

Ξυνομυζήθρα Κρήτης

Xynomyzithra Kritis

ZOP

13

Ολυμπία

Olympia

ZGO

15

Πατάτα Κάτω Νευροκοπίου

Patata Kato Nevrokopiou

ZGO

16

Πατάτα Νάξου

Patata Naxou

ZGO

16

Πεζά Ηρακλείου Κρήτης

Peza Iraqliou Kritis

ZOP

15

Πέτρινα Λακωνίας

Petrina Lakonias

ZOP

15

Πηχτόγαλο Χανίων

Pichtogalo Chanion

ZOP

13

Πορτοκάλια Μάλεμε Χανίων Κρήτης

Portokalia Maleme Chanion Kritis

ZOP

16

Πρέβεζα

Preveza

ZGO

15

Ροδάκινα Νάουσας

Rodakina Naoussas

ZOP

16

Ρόδος

Rodos

ZGO

15

Σάμος

Samos

ZGO

15

Σαν Μιχάλη

San Michali

ZOP

13

Σητεία Λασιθίου Κρήτης

Sitia Lasithiou Kritis

ZOP

15

Σταφίδα Ζακύνθου

Stafida Zakynthou

ZOP

16

Σταφίδα Ηλείας

Stafida Ilias

ZGO

16

Σύκα Βραβρώνας Μαρκοπούλου Μεσογείων

Syka Vavronas Markopoulou Messongion

ZGO

16

Σφέλα

Sfela

ZOP

13

Τσακώνικη μελιτζάνα Λεωνιδίου

Tsakoniki Melitzana Leonidiou

ZOP

16

Τσίχλα Χίου

Tsikla Chiou

ZOP

25

Φάβα Σαντορίνης

Fava Santorinis

ZOP

16

Φασόλια (Γίγαντες Ελέφαντες) Πρεσπών Φλώρινας

Fassolia Gigantes Elefantes Prespon Florinas

ZGO

16

Φασόλια (πλακέ μεγαλόσπερμα) Πρεσπών Φλώρινας

Fassolia (plake megalosperma) Prespon Florinas

ZGO

16

Φασόλια γίγαντες — ελέφαντες Καστοριάς

Fassolia GigantesElefantes Kastorias

ZGO

16

Φασόλια γίγαντες ελέφαντες Κάτω Νευροκοπίου

Fassolia Gigantes Elefantes Kato Nevrokopiou

ZGO

16

Φασόλια κοινά μεσόσπερμα Κάτω Νευροκοπίου

Fassolia kina Messosperma Kato Nevrokopiou

ZGO

16

Φέτα

Feta

ZOP

13

Φιρίκι Πηλίου

Firiki Piliou

ZOP

16

Φοινίκι Λακωνίας

Finiki Lakonias

ZOP

15

Φορμαέλλα Αράχωβας Παρνασσού

Formaella Arachovas Parnassou

ZOP

13

Φυστίκι Αίγινας

Fystiki Eginas

ZOP

16

Φυστίκι Μεγάρων

Fystiki Megaron

ZOP

16

Χανιά Κρήτης

Chania Kritis

ZGO

15

Aceite Campo de Calatrava

 

ZOP

15

Aceite Campo de Montiel

 

ZOP

15

Aceite de La Alcarria

 

ZOP

15

Aceite de la Rioja

 

ZOP

15

Aceite de Mallorca; Aceite mallorquín; Oli de Mallorca; Oli mallorquí

 

ZOP

15

Aceite de Terra Alta; Oli de Terra Alta

 

ZOP

15

Aceite del Baix Ebre-Montsià; Oli del Baix Ebre-Montsià

 

ZOP

15

Aceite del Bajo Aragón

 

ZOP

15

Aceite Monterrubio

 

ZOP

15

Afuega'l Pitu

 

ZOP

13

Ajo Morado de las Pedroñeras

 

ZGO

16

Alcachofa de Benicarló; Carxofa de Benicarló

 

ZOP

16

Alcachofa de Tudela

 

ZGO

16

Alfajor de Medina Sidonia

 

ZGO

24

Alubia de La Bãneza-León

 

ZGO

16

Antequera

 

ZOP

15

Arroz de Valencia; Arròs de València

 

ZOP

16

Arroz del Delta del Ebro; Arròs del Delta de l'Ebre

 

ZOP

16

Arzùa-Ulloa

 

ZOP

13

Avellana de Reus

 

ZOP

16

Azafrán de la Mancha

 

ZOP

18

Baena

 

ZOP

15

Berenjena de Almagro

 

ZGO

16

Botillo del Bierzo

 

ZGO

12

Caballa de Andalucia

 

ZGO

17

Cabrales

 

ZOP

13

Calasparra

 

ZOP

16

Calçot de Valls

 

ZGO

16

Carne de Ávila

 

ZGO

11

Carne de Cantabria

 

ZGO

11

Carne de la Sierra de Guadarrama

 

ZGO

11

Carne de Morucha de Salamanca

 

ZGO

11

Carne de Vacuno del País Vasco; Euskal Okela

 

ZGO

11

Castaña de Galicia

 

ZGO

16

Cebreiro

 

ZOP

13

Cecina de León

 

ZGO

12

Cereza del Jerte

 

ZOP

16

Cerezas de la Montaña de Alicante

 

ZGO

16

Chirimoya de la Costa tropical de Granada-Malaga

 

ZOP

16

Chorizo de Cantimpalos

 

ZGO

12

Chorizo Riojano

 

ZGO

12

Chosco de Tineo

 

ZGO

12

Chufa de Valencia

 

ZOP

18

Cítricos Valencianos; Cítrics Valencians

 

ZGO

16

Clementinas de las Tierras del Ebro; Clementines de les Terres de l'Ebre

 

ZGO

16

Coliflor de Calahorra

 

ZGO

16

Cordero de Extremadura

 

ZGO

11

Cordero de Navarra; Nafarroako Arkumea

 

ZGO

11

Cordero Manchego

 

ZGO

11

Dehesa de Extremadura

 

ZOP

12

Ensaimada de Mallorca; Ensaimada mallorquina

 

ZGO

24

Espárrago de Huétor-Tájar

 

ZGO

16

Espárrago de Navarra

 

ZGO

16

Estepa

 

ZOP

15

Faba Asturiana

 

ZGO

16

Faba de Lourenzá

 

ZGO

16

Gamoneu; Gamonedo

 

ZOP

13

Garbanzo de Fuentesaúco

 

ZGO

16

Gata-Hurdes

 

ZOP

15

Grelos de Galicia

 

ZGO

16

Guijuelo

 

ZOP

12

Idiazábal

 

ZOP

13

Jamón de Huelva

 

ZOP

12

Jamón de Teruel

 

ZOP

12

Jamón de Trevélez

 

ZGO

12

Jijona

 

ZGO

24

Judías de El Barco de Ávila

 

ZGO

16

Kaki Ribera del Xúquer

 

ZOP

16

Lacón Gallego

 

ZGO

11

Lechazo de Castilla y León

 

ZGO

11

Lenteja de La Armuña

 

ZGO

16

Lenteja Pardina de Tierra de Campos

 

ZGO

16

Les Garrigues

 

ZOP

15

Los Pedroches

 

ZOP

12

Mahón-Menorca

 

ZOP

13

Mantecadas de Astorga

 

ZGO

24

Mantecados de Estepa

 

ZGO

24

Mantequilla de l'Alt Urgell y la Cerdanya; Mantega de l'Alt Urgell i la Cerdanya

 

ZOP

15

Mantequilla de Soria

 

ZOP

15

Manzana de Girona; Poma de Girona

 

ZGO

16

Manzana Reineta del Bierzo

 

ZOP

16

Mazapán de Toledo

 

ZGO

24

Mejillón de Galicia; Mexillón de Galicia

 

ZOP

17

Melocotón de Calanda

 

ZOP

16

Melón de la Mancha

 

ZGO

16

Melva de Andalucia

 

ZGO

17

Miel de Galicia; Mel de Galicia

 

ZGO

14

Miel de Granada

 

ZOP

14

Miel de La Alcarria

 

ZOP

14

Mongeta del Ganxet

 

ZOP

16

Montes de Granada

 

ZOP

15

Montes de Toledo

 

ZOP

15

Montoro-Adamuz

 

ZOP

15

Nísperos Callosa d'En Sarriá

 

ZOP

16

Pan de Cea

 

ZGO

24

Pan de Cruz de Ciudad Real

 

ZGO

24

Pataca de Galicia; Patata de Galicia

 

ZGO

16

Patatas de Prades; Patates de Prades

 

ZGO

16

Pemento da Arnoia

 

ZGO

16

Pemento de Herbón

 

ZOP

16

Pemento de Oímbra

 

ZGO

16

Pemento do Couto

 

ZGO

16

Pera de Jumilla

 

ZOP

16

Pera de Lleida

 

ZOP

16

Peras de Rincón de Soto

 

ZOP

16

Picón Bejes-Tresviso

 

ZOP

13

Pimentón de la Vera

 

ZOP

18

Pimentón de Murcia

 

ZOP

18

Pimiento Asado del Bierzo

 

ZGO

16

Pimiento de Gernika or Gernikako Piperra

 

ZGO

16

Pimiento Riojano

 

ZGO

16

Pimientos del Piquillo de Lodosa

 

ZOP

16

Pollo y Capón del Prat

 

ZGO

11

Poniente de Granada

 

ZOP

15

Priego de Córdoba

 

ZOP

15

Queso Casin

 

ZOP

13

Queso de Flor de Guía/Queso de MEDIA Flor de Guía/Queso de Guía

 

ZOP

13

Queso de La Serena

 

ZOP

13

Queso de l'Alt Urgell y la Cerdanya

 

ZOP

13

Queso de Murcia

 

ZOP

13

Queso de Murcia al vino

 

ZOP

13

Queso de Valdeón

 

ZGO

13

Queso Ibores

 

ZOP

13

Queso Majorero

 

ZOP

13

Queso Manchego

 

ZOP

13

Queso Nata de Cantabria

 

ZOP

13

Queso Palmero; Queso de la Palma

 

ZOP

13

Queso Tetilla

 

ZOP

13

Queso Zamorano

 

ZOP

13

Quesucos de Liébana

 

ZOP

13

Roncal

 

ZOP

13

Salchichón de Vic; Llonganissa de Vic

 

ZGO

12

San Simón da Costa

 

ZOP

13

Sidra de Asturias; Sidra d'Asturies

 

ZOP

18

Sierra de Cadiz

 

ZOP

15

Sierra de Cazorla

 

ZOP

15

Sierra de Segura

 

ZOP

15

Sierra Mágina

 

ZOP

15

Siurana

 

ZOP

15

Sobao Pasiego

 

ZGO

24

Sobrasada de Mallorca

 

ZGO

12

Tarta de Santiago

 

ZGO

24

Ternasco de Aragón

 

ZGO

11

Ternera Asturiana

 

ZGO

11

Ternera de Extremadura

 

ZGO

11

Ternera de Navarra; Nafarroako Aratxea

 

ZGO

11

Ternera Gallega

 

ZGO

11

Torta del Casar

 

ZOP

13

Turrón de Agramunt; Torró d'Agramunt

 

ZGO

24

Turrón de Alicante

 

ZGO

24

Uva de mesa embolsada „Vinalopó“

 

ZOP

16

Vinagre de Jerez

 

ZOP

18

Vinagre del Condado de Huelva

 

ZOP

18

Kainuun rönttönen

 

ZGO

24

Lapin Poron kuivaliha

 

ZOP

12

Lapin Poron kylmäsavuliha

 

ZOP

12

Lapin Poron liha

 

ZOP

11

Lapin Puikula

 

ZOP

16

Abondance

 

ZOP

13

Agneau de l'Aveyron

 

ZGO

11

Agneau de Lozère

 

ZGO

11

Agneau de Pauillac

 

ZGO

11

Agneau du Périgord

 

ZGO

11

Agneau de Sisteron

 

ZGO

11

Agneau du Bourbonnais

 

ZGO

11

Agneau du Limousin

 

ZGO

11

Agneau du Poitou-Charentes

 

ZGO

11

Agneau du Quercy

 

ZGO

11

Ail blanc de Lomagne

 

ZGO

16

Ail de la Drôme

 

ZGO

16

Ail rose de Lautrec

 

ZGO

16

Anchois de Collioure

 

ZGO

17

Asperge des sables des Landes

 

ZGO

16

Banon

 

ZOP

13

Barèges-Gavarnie

 

ZOP

11

Beaufort

ZOP

13

Bergamote(s) de Nancy

 

ZGO

24

Beurre Charentes-Poitou; Beurre des Charentes; Beurre des Deux-Sèvres

 

ZOP

15

Beurre d'Isigny

 

ZOP

15

Bleu d'Auvergne

 

ZOP

13

Bleu de Gex Haut-Jura; Bleu de Septmoncel

 

ZOP

13

Bleu des Causses

 

ZOP

13

Bleu du Vercors-Sassenage

 

ZOP

13

Bœuf charolais du Bourbonnais

 

ZGO

11

Bœuf de Bazas

 

ZGO

11

Bœuf de Chalosse

 

ZGO

11

Bœuf de Vendée

 

ZGO

11

Bœuf du Maine

 

ZGO

11

Boudin blanc de Rethel

 

ZGO

12

Brie de Meaux

 

ZOP

13

Brie de Melun

 

ZOP

13

Brioche vendéenne

 

ZGO

24

Brocciu Corse; Brocciu

 

ZOP

13

Camembert de Normandie

 

ZOP

13

Canard à foie gras du Sud-Ouest (Chalosse, Gascogne, Gers, Landes, Périgord, Quercy)

 

ZGO

12

Cantal; Fourme de Cantal; Cantalet

 

ZOP

13

Chabichou du Poitou

 

ZOP

13

Chaource

 

ZOP

13

Chasselas de Moissac

 

ZOP

16

Chevrotin

 

ZOP

13

Cidre de Bretagne; Cidre Breton

 

ZGO

18

Cidre de Normandie; Cidre Normand

 

ZGO

18

Clémentine de Corse

 

ZGO

16

Coco de Paimpol

 

ZOP

16

Comté

 

ZOP

13

Coquille Saint-Jacques des Côtes d'Armor

 

ZGO

17

Cornouaille

 

ZOP

18

Crème d'Isigny

 

ZOP

14

Crème fraîche fluide d'Alsace

 

ZGO

14

Crottin de Chavignol; Chavignol

 

ZOP

13

Dinde de Bresse

 

ZOP

11

Domfront

 

ZOP

18

Époisses

 

ZOP

13

Farine de blé noir de Bretagne/Farine de blé noir de Bretagne — Gwinizh du Breizh

 

ZGO

16

Farine de châtaigne corse/Farina castagnina corsa

 

ZOP

16

Farine de Petit Epeautre de Haute Provence

 

ZGO

16

Figue de Solliès

 

ZOP

16

Foin de Crau

 

ZOP

31

Fourme d'Ambert; Fourme de Montbrison

 

ZOP

13

Fraise du Périgord

 

ZGO

16

Génisse Fleur d'Aubrac

 

ZGO

11

Haricot tarbais

 

ZGO

16

Huile d'olive d'Aix-en-Provence

 

ZOP

15

Huile d'olive de Corse; Huile d'olive de Corse-Oliu di Corsica

 

ZOP

15

Huile d'olive de Haute-Provence

 

ZOP

15

Huile d'olive de la Vallée des Baux-de-Provence

 

ZOP

15

Huile d'olive de Nice

 

ZOP

15

Huile d'olive de Nîmes

 

ZOP

15

Huile d'olive de Nyons

 

ZOP

15

Huile essentielle de lavande de Haute-Provence

 

ZOP

15

Huîtres Marennes Oléron

 

ZGO

18

Jambon de Bayonne

 

ZGO

12

Jambon de l'Ardèche

 

ZGO

12

Jambon sec et noix de jambon sec des Ardennes

 

ZGO

12

Kiwi de l'Adour

 

ZGO

16

Laguiole

 

ZOP

13

Langres

 

ZOP

13

Lentille vert du Puy

 

ZOP

16

Lentilles vertes du Berry

 

ZGO

16

Lingot du Nord

 

ZGO

16

Livarot

 

ZOP

13

Mâche nantaise

 

ZGO

16

Mâconnais

 

ZOP

13

Maine – Anjou

 

ZOP

11

Maroilles; Marolles

 

ZOP

13

Melon du Haut-Poitou

 

ZGO

16

Melon du Quercy

 

ZGO

16

Miel d'Alsace

 

ZGO

14

Miel de Corse; Mele di Corsica

 

ZOP

14

Miel de Provence

 

ZGO

14

Miel de sapin des Vosges

 

ZOP

14

Mirabelles de Lorraine

 

ZGO

16

Mogette de Vendée

 

ZGO

16

Mont d'or; Vacherin du Haut-Doubs

 

ZOP

13

Morbier

 

ZOP

13

Moules de Bouchot de la Baie du Mont-Saint-Michel

 

ZOP

17

Moutarde de Bourgogne

 

ZGO

26

Munster; Munster-Géromé

 

ZOP

13

Muscat du Ventoux

 

ZOP

16

Neufchâtel

 

ZOP

13

Noix de Grenoble

 

ZOP

16

Noix du Périgord

 

ZOP

16

Œufs de Loué

 

ZGO

14

Oie d'Anjou

 

ZGO

11

Oignon doux des Cévennes

 

ZOP

16

Olive de Nice

 

ZOP

16

Olive de Nîmes

 

ZOP

16

Olives cassées de la Vallée des Baux-de-Provence

 

ZOP

16

Olives noires de la Vallée des Baux de Provence

 

ZOP

16

Olives noires de Nyons

 

ZOP

16

Ossau-Iraty

 

ZOP

13

Pâtes d'Alsace

 

ZGO

27

Pays d'Auge; Pays d'Auge-Cambremer

 

ZOP

18

Pélardon

 

ZOP

13

Petit Épeautre de Haute-Provence

 

ZGO

16

Picodon

 

ZOP

13

Piment d'Espelette; Piment d'Espelette – Ezpeletako Biperra

 

ZOP

18

Pintadeau de la Drôme

 

ZGO

11

Poireaux de Créances

 

ZGO

16

Pomme de terre de l'Île de Ré

 

ZOP

16

Pomme du Limousin

 

ZOP

16

Pommes des Alpes de Haute Durance

 

ZGO

16

Pommes de terre de Merville

 

ZGO

16

Pommes et poires de Savoie

 

ZGO

16

Pont-l'Évêque

 

ZOP

13

Porc d'Auvergne

 

ZGO

11

Porc de Franche-Comté

 

ZGO

11

Porc de la Sarthe

 

ZGO

11

Porc de Normandie

 

ZGO

11

Porc de Vendée

 

ZGO

11

Porc du Limousin

 

ZGO

11

Pouligny-Saint-Pierre

 

ZOP

13

Pruneaux d'Agen; Pruneaux d'Agen mi-cuits

 

ZGO

16

Raviole du Dauphiné

 

ZGO

27

Reblochon; Reblochon de Savoie

 

ZOP

13

Riz de Camargue

 

ZGO

16

Rocamadour

 

ZOP

13

Roquefort

 

ZOP

13

Sainte-Maure de Touraine

 

ZOP

13

Saint-Nectaire

 

ZOP

13

Salers

 

ZOP

13

Saucisse de Morteau/Jésus de Morteau

 

ZGO

12

Saucisson de l'Ardèche

 

ZGO

12

Selles-sur-Cher

 

ZOP

13

Taureau de Camargue

 

ZOP

11

Tome des Bauges

 

ZOP

13

Tomme de Savoie

 

ZGO

13

Tomme des Pyrénées

 

ZGO

13

Valençay

 

ZOP

13

Veau de l'Aveyron et du Ségala

 

ZGO

11

Veau du Limousin

 

ZGO

11

Volailles d'Alsace

 

ZGO

11

Volailles d'Ancenis

 

ZGO

11

Volailles d'Auvergne

 

ZGO

11

Volailles de Bourgogne

 

ZGO

11

Volailles de Bresse

 

ZOP

11

Volailles de Bretagne

 

ZGO

11

Volailles de Challans

 

ZGO

11

Volailles de Cholet

 

ZGO

11

Volailles de Gascogne

 

ZGO

11

Volailles de Houdan

 

ZGO

11

Volailles de Janzé

 

ZGO

11

Volailles de la Champagne

 

ZGO

11

Volailles de la Drôme

 

ZGO

11

Volailles de l'Ain

 

ZGO

11

Volailles de Licques

 

ZGO

11

Volailles de l'Orléanais

 

ZGO

11

Volailles de Loué

 

ZGO

11

Volailles de Normandie

 

ZGO

11

Volailles de Vendée

 

ZGO

11

Volailles des Landes

 

ZGO

11

Volailles du Béarn

 

ZGO

11

Volailles du Berry

 

ZGO

11

Volailles du Charolais

 

ZGO

11

Volailles du Forez

 

ZGO

11

Volailles du Gatinais

 

ZGO

11

Volailles du Gers

 

ZGO

11

Volailles du Languedoc

 

ZGO

11

Volailles du Lauragais

 

ZGO

11

Volailles du Maine

 

ZGO

11

Volailles du plateau de Langres

 

ZGO

11

Volailles du Val de Sèvres

 

ZGO

11

Volailles du Velay

 

ZGO

11

Budapesti szalámi/Budapesti téliszalámi

 

ZGO

12

Csabai kolbász/Csabai vastagkolbász

 

ZGO

12

Gönci kajszibarack

 

ZGO

16

Gyulai kolbász/Gyulai pároskolbász

 

ZGO

12

Hajdúsági torma

 

ZOP

16

Magyar szürkemarha hús

 

ZGO

11

Makói vöröshagyma; Makói hagyma

 

ZOP

16

Szegedi fűszerpaprika-őrlemény/Szegedi paprika

 

ZOP

18

Szegedi szalámi; Szegedi téliszalámi

 

ZOP

12

Clare Island Salmon

 

ZGO

17

Connemara Hill lamb; Uain Sléibhe Chonamara

 

ZGO

11

Imokilly Regato

 

ZOP

13

Timoleague Brown Pudding

 

ZGO

12

Abbacchio Romano

 

ZGO

11

Acciughe Sotto Sale del Mar Ligure

 

ZGO

17

Aceto balsamico di Modena

 

ZGO

18

Aceto balsamico tradizionale di Modena

 

ZOP

18

Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia

 

ZOP

18

Aglio Bianco Polesano

 

ZOP

16

Aglio di Voghiera

 

ZOP

16

Agnello di Sardegna

 

ZGO

11

Alto Crotonese

 

ZOP

15

Amarene Brusche di Modena

 

ZGO

16

Aprutino Pescarese

 

ZOP

15

Arancia del Gargano

 

ZGO

16

Arancia di Ribera

 

ZOP

16

Arancia Rossa di Sicilia

 

ZGO

16

Asiago

 

ZOP

13

Asparago Bianco di Bassano

 

ZOP

16

Asparago bianco di Cimadolmo

 

ZGO

16

Asparago di Badoere

 

ZGO

16

Asparago verde di Altedo

 

ZGO

16

Basilico Genovese

 

ZOP

16

Bergamotto di Reggio Calabria – Olio essenziale

 

ZOP

32

Bitto

 

ZOP

13

Bra

 

ZOP

13

Bresaola della Valtellina

 

ZGO

12

Brisighella

 

ZOP

15

Brovada

 

ZOP

16

Bruzio

 

ZOP

15

Caciocavallo Silano

 

ZOP

13

Canestrato di Moliterno

 

ZGO

13

Canestrato Pugliese

 

ZOP

13

Canino

 

ZOP

15

Capocollo di Calabria

 

ZOP

12

Cappero di Pantelleria

 

ZGO

16

Carciofo Brindisino

 

ZGO

16

Carciofo di Paestum

 

ZGO

16

Carciofo Romanesco del Lazio

 

ZGO

16

Carciofo Spinoso di Sardegna

 

ZOP

16

Carota dell'Altopiano del Fucino

ZGO

16

Carota Novella di Ispica

 

ZGO

16

Cartoceto

 

ZOP

15

Casatella Trevigiana

 

ZOP

13

Casciotta d'Urbino

 

ZOP

13

Castagna Cuneo

ZGO

16

Castagna del Monte Amiata

 

ZGO

16

Castagna di Montella

 

ZGO

16

Castagna di Vallerano

 

ZOP

16

Castelmagno

 

ZOP

13

Chianti Classico

 

ZOP

15

Ciauscolo

 

ZGO

12

Cilento

 

ZOP

15

Ciliegia dell'Etna

 

ZOP

16

Ciliegia di Marostica

 

ZGO

16

Cipolla Rossa di Tropea Calabria

 

ZGO

16

Cipollotto Nocerino

 

ZOP

16

Clementine del Golfo di Taranto

 

ZGO

16

Clementine di Calabria

 

ZGO

16

Collina di Brindisi

 

ZOP

15

Colline di Romagna

 

ZOP

15

Colline Pontine

 

ZOP

15

Colline Salernitane

ZOP

15

Colline Teatine

 

ZOP

15

Coppa di Parma

 

ZGO

12

Coppa Piacentina

 

ZOP

12

Coppia Ferrarese

 

ZGO

24

Cotechino Modena

 

ZGO

12

Crudo di Cuneo

 

ZOP

12

Culatello di Zibello

 

ZOP

12

Dauno

 

ZOP

15

Fagioli Bianchi di Rotonda

 

ZOP

16

Fagiolo Cannellino di Atina

 

ZOP

16

Fagiolo Cuneo

 

ZGO

16

Fagiolo di Lamon della Vallata Bellunese

 

ZGO

16

Fagiolo di Sarconi

 

ZGO

16

Fagiolo di Sorana

 

ZGO

16

Farina di castagne della Lunigiana

 

ZOP

16

Farina di Neccio della Garfagnana

 

ZOP

16

Farro di Monteleone di Spoleto

 

ZOP

16

Farro della Garfagnana

 

ZGO

16

Fichi di Cosenza

 

ZOP

16

Fico Bianco del Cilento

 

ZOP

16

Ficodindia dell'Etna

 

ZOP

16

Fiore Sardo

 

ZOP

13

Fontina

 

ZOP

13

Formaggella del Luinese

 

ZOP

13

Formaggio di Fossa di Sogliano

 

ZOP

13

Formai de Mut dell'Alta Valle Brembana

 

ZOP

13

Fungo di Borgotaro

 

ZGO

16

Garda

 

ZOP

15

Gorgonzola

 

ZOP

13

Grana Padano

 

ZOP

13

Irpinia – Colline dell'Ufita

 

ZOP

15

Kiwi Latina

 

ZGO

16

La Bella della Daunia

ZOP

16

Laghi Lombardi

ZOP

15

Lametia

 

ZOP

15

Lardo di Colonnata

 

ZGO

12

Lenticchia di Castelluccio di Norcia

 

ZGO

16

Limone Costa d'Amalfi

 

ZGO

16

Limone di Siracusa

 

ZGO

16

Limone di Sorrento

 

ZGO

16

Limone Femminello del Gargano

 

ZGO

16

Limone Interdonato Messina

 

ZGO

16

Liquirizia di Calabria

 

ZOP

18

Lucca

 

ZOP

15

Marrone della Valle di Susa

 

ZGO

16

Marrone del Mugello

 

ZGO

16

Marrone di Caprese Michelangelo

 

ZOP

16

Marrone di Castel del Rio

 

ZGO

16

Marrone di Combai

 

ZGO

16

Marrone di Roccadaspide

 

ZGO

16

Marrone di San Zeno

 

ZOP

16

Marroni del Monfenera

 

ZGO

16

Mela Alto Adige; Südtiroler Apfel

 

ZGO

16

Mela di Valtellina

 

ZGO

16

Mela Val di Non

 

ZOP

16

Melannurca Campana

 

ZGO

16

Melanzana Rossa di Rotonda

 

ZOP

16

Miele della Lunigiana

 

ZOP

14

Miele delle Dolomiti Bellunesi

 

ZOP

14

Molise

 

ZOP

15

Montasio

 

ZOP

13

Monte Etna

 

ZOP

15

Monte Veronese

 

ZOP

13

Monti Iblei

 

ZOP

15

Mortadella Bologna

 

ZGO

11

Mozzarella di Bufala Campana

 

ZOP

13

Murazzano

 

ZOP

13

Nocciola del Piemonte; Nocciola Piemonte

 

ZGO

16

Nocciola di Giffoni

 

ZGO

16

Nocciola Romana

 

ZOP

16

Nocellara del Belice

 

ZOP

16

Oliva Ascolana del Piceno

 

ZOP

16

Pagnotta del Dittaino

 

ZOP

16

Pancetta di Calabria

 

ZOP

12

Pancetta Piacentina

 

ZOP

12

Pane casareccio di Genzano

ZGO

24

Pane di Altamura

ZOP

24

Pane di Matera

 

ZGO

24

Parmigiano Reggiano

ZOP

13

Patata della Sila

 

ZGO

16

Patata di Bologna

 

ZOP

16

Pecorino di Filiano

 

ZOP

13

Pecorino Romano

 

ZOP

13

Pecorino Sardo

 

ZOP

13

Pecorino Siciliano

 

ZOP

13

Pecorino Toscano

 

ZOP

13

Penisola Sorrentina

 

ZOP

15

Peperone di Pontecorvo

 

ZOP

16

Peperone di Senise

 

ZGO

16

Pera dell'Emilia Romagna

 

ZGO

16

Pera mantovana

 

ZGO

16

PESCA di Leonforte

 

ZGO

16

PESCA di Verona

 

ZGO

16

PESCA e nettarina di Romagna

 

ZGO

16

Piacentinu Ennese

 

ZOP

13

Piave

 

ZOP

13

Pistacchio verde di Bronte

 

ZOP

16

Pomodorino del Piennolo del Vesuvio

 

ZOP

16

Pomodoro di Pachino

 

ZGO

16

Pomodoro S. Marzano dell'Agro Sarnese-Nocerino

 

ZOP

16

Porchetta di Ariccia

 

ZGO

12

Pretuziano delle Colline Teramane

 

ZOP

15

Prosciutto Amatriciano

 

ZGO

12

Prosciutto di Carpegna

 

ZOP

12

Prosciutto di Modena

 

ZOP

12

Prosciutto di Norcia

 

ZGO

12

Prosciutto di Parma

 

ZOP

12

Prosciutto di Sauris

 

ZGO

12

Prosciutto di S. Daniele

 

ZOP

11

Prosciutto Toscano

 

ZOP

12

Prosciutto Veneto Berico-Euganeo

 

ZOP

12

Provolone del Monaco

 

ZOP

13

Provolone Valpadana

 

ZOP

13

Quartirolo Lombardo

 

ZOP

13

Radicchio di Chioggia

 

ZGO

16

Radicchio di Verona

 

ZGO

16

Radicchio Rosso di Treviso

 

ZGO

16

Radicchio Variegato di Castelfranco

 

ZGO

16

Ragusano

 

ZOP

13

Raschera

 

ZOP

13

Ricciarelli di Siena

 

ZGO

24

Ricotta di Bufala Campana

 

ZOP

14

Ricotta Romana

 

ZOP

13

Riso del Delta del Po

 

ZGO

16

Riso di Baraggia Biellese e Vercellese

 

ZOP

16

Riso Nano Vialone Veronese

 

ZGO

16

Riviera Ligure

 

ZOP

15

Robiola di Roccaverano

 

ZOP

13

Sabina

 

ZOP

15

Salame Brianza

 

ZOP

12

Salame Cremona

 

ZGO

12

Salame di Varzi

 

ZGO

12

Salame d'oca di Mortara

 

ZGO

12

Salame Piacentino

 

ZOP

12

Salame S. Angelo

 

ZGO

12

Salamini italiani alla cacciatora

 

ZOP

12

Salsiccia di Calabria

 

ZOP

12

Salva Cremasco

 

ZOP

13

Sardegna

 

ZOP

15

Scalogno di Romagna

 

ZGO

16

Sedano Bianco di Sperlonga

 

ZGO

16

Seggiano

 

ZOP

15

Soppressata di Calabria

 

ZOP

12

Soprèssa Vicentina

 

ZOP

12

Speck dell'Alto Adige; Südtiroler Markenspeck; Südtiroler Speck

 

ZGO

12

Spressa delle Giudicarie

 

ZOP

13

Stelvio; Stilfser

 

ZOP

13

Taleggio

 

ZOP

13

Tergeste

 

ZOP

15

Terra di Bari

 

ZOP

15

Terra d'Otranto

 

ZOP

15

Terre Aurunche

 

ZOP

15

Terre di Siena

 

ZOP

15

Terre Tarentine

 

ZOP

15

Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino

 

ZOP

17

Toma Piemontese

 

ZOP

13

Toscano

 

ZGO

15

Tuscia

 

ZOP

15

Umbria

 

ZOP

15

Uva da tavola di Canicattì

 

ZGO

16

Uva da tavola di Mazzarrone

 

ZGO

16

Val di Mazara

 

ZOP

15

Valdemone

 

ZOP

15

Valle d'Aosta Fromadzo

 

ZOP

13

Valle d'Aosta Jambon de Bosses

 

ZOP

12

Valle d'Aosta Lard d'Arnad

 

ZOP

12

Valle del Belice

 

ZOP

15

Valli Trapanesi

 

ZOP

15

Valtellina Casera

 

ZOP

13

Vastedda della valle del Belìce

 

ZOP

13

Veneto Valpolicella, Veneto Euganei e Berici, Veneto del Grappa

 

ZOP

15

Vitellone bianco dell'Appennino Centrale

 

ZGO

11

Zafferano dell'Aquila

 

ZOP

18

Zafferano di San Gimignano

 

ZOP

18

Zafferano di sardegna

 

ZOP

17

Zampone Modena

 

ZGO

12

Beurre rose — Marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg

 

ZOP

15

Miel — Marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg

 

ZOP

14

Salaisons fumées, marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg

 

ZGO

12

Viande de porc, marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg

 

ZGO

11

Boeren-Leidse met sleutels

 

ZOP

13

Edam Holland

 

ZGO

13

Gouda Holland

 

ZGO

13

Kanterkaas; Kanternagelkaas; Kanterkomijnekaas

 

ZOP

13

Noord-Hollandse Edammer

 

ZOP

13

Noord-Hollandse Gouda

 

ZOP

13

Opperdoezer Ronde

 

ZOP

16

Westlandse druif

 

ZGO

16

Andruty Kaliskie

 

ZGO

24

Bryndza Podhalańska

 

ZOP

13

Chleb prądnicki

 

ZGO

24

Fasola korczyńska

 

ZGO

16

Fasola Piękny Jaś z Doliny Dunajca/Fasola z Doliny Dunajca

 

ZOP

16

Jabłka grójeckie

 

ZGO

16

Jabłka łąckie

 

ZGO

16

Karp zatorski

 

ZOP

17

Kiełbasa lisiecka

 

ZGO

12

Kołocz śląski/kołacz śląski

 

ZGO

24

Miód drahimski

 

ZGO

14

Miód kurpiowski

 

ZGO

14

Miód wrzosowy z Borów Dolnośląskich

 

ZGO

14

Obwarzanek krakowski

 

ZGO

24

Oscypek

 

ZOP

13

Podkarpacki miód spadziowy

 

ZOP

14

Redykołka

 

ZOP

13

Rogal świętomarciński

 

ZGO

24

Śliwka szydłowska

 

ZGO

16

Suska sechlońska

 

ZGO

16

Truskawka kaszubska lub Kaszëbskô malëna

 

ZGO

16

Wielkopolski ser smażony

 

ZGO

13

Wiśnia nadwiślanka

 

ZOP

16

Alheira de Barroso-Montalegre

 

ZGO

12

Alheira de Vinhais

 

ZGO

12

Ameixa d'Elvas

 

ZOP

16

Amêndoa Douro

 

ZOP

16

Ananás dos Açores/São Miguel

 

ZOP

16

Anona da Madeira

 

ZOP

16

Arroz Carolino Lezírias Ribatejanas

 

ZGO

16

Azeite de Moura

 

ZOP

15

Azeite de Trás-os-Montes

 

ZOP

15

Azeite do Alentejo Interior

 

ZOP

14

Azeites da Beira Interior (Azeite da Beira Alta, Azeite da Beira Baixa)

 

ZOP

15

Azeites do Norte Alentejano

 

ZOP

15

Azeites do Ribatejo

 

ZOP

15

Azeitona de conserva Negrinha de Freixo

 

ZOP

16

Azeitonas de Conserva de Elvas e Campo Maior

 

ZOP

16

Batata de Trás-os-montes

 

ZGO

16

Batata doce de Aljezur

 

ZGO

16

Borrego da Beira

 

ZGO

11

Borrego de Montemor-o-Novo

 

ZGO

11

Borrego do Baixo Alentejo

 

ZGO

11

Borrego do Nordeste Alentejano

 

ZGO

11

Borrego Serra da Estrela

 

ZOP

11

Borrego Terrincho

 

ZOP

11

Butelo de Vinhais; Bucho de Vinhais; Chouriço de Ossos de Vinhais

 

ZGO

12

Cabrito da Beira

 

ZGO

11

Cabrito da Gralheira

 

ZGO

11

Cabrito das Terras Altas do Minho

 

ZGO

11

Cabrito de Barroso

 

ZGO

11

Cabrito Transmontano

 

ZOP

11

Cacholeira Branca de Portalegre

 

ZGO

12

Carnalentejana

 

ZOP

11

Carne Arouquesa

 

ZOP

11

Carne Barrosã

 

ZOP

11

Carne Cachena da Peneda

 

ZOP

11

Carne da Charneca

 

ZOP

11

Carne de Bísaro Transmonano; Carne de Porco Transmontano

 

ZOP

11

Carne de Bovino Cruzado dos Lameiros do Barroso

 

ZGO

11

Carne de Porco Alentejano

 

ZOP

11

Carne dos Açores

 

ZGO

11

Carne Marinhoa

 

ZOP

11

Carne Maronesa

 

ZOP

11

Carne Mertolenga

 

ZOP

11

Carne Mirandesa

 

ZOP

11

Castanha da Terra Fria

 

ZOP

16

Castanha de Padrela

 

ZOP

16

Castanha dos Soutos da Lapa

 

ZOP

16

Castanha Marvão-Portalegre

 

ZOP

16

Cereja da Cova da Beira

 

ZGO

16

Cereja de São Julião-Portalegre

 

ZOP

16

Chouriça de carne de Barroso-Montalegre

 

ZGO

12

Chouriça de Carne de Vinhais; Linguiça de Vinhais

 

ZGO

12

Chouriça doce de Vinhais

 

ZGO

12

Chouriço azedo de Vinhais; Azedo de Vinhais; Chouriço de Pão de Vinhais

 

ZGO

12

Chouriço de Abóbora de Barroso-Montalegre

 

ZGO

12

Chouriço de Carne de Estremoz e Borba

 

ZGO

12

Chouriço de Portalegre

 

ZGO

12

Chouriço grosso de Estremoz e Borba

 

ZGO

12

Chouriço Mouro de Portalegre

 

ZGO

12

Citrinos do Algarve

 

ZGO

16

Cordeiro Bragançano

 

ZOP

11

Cordeiro de Barroso; Anho de Barroso; Cordeiro de leite de Barroso

 

ZGO

11

Farinheira de Estremoz e Borba

 

ZGO

12

Farinheira de Portalegre

 

ZGO

12

Linguiça de Portalegre

 

ZGO

12

Linguiça do Baixo Alentejo; Chouriço de carne do Baixo Alentejo

 

ZGO

12

Lombo Branco de Portalegre

 

ZGO

12

Lombo Enguitado de Portalegre

 

ZGO

12

Maçã Bravo de Esmolfe

 

ZOP

16

Maçã da Beira Alta

 

ZGO

16

Maçã da Cova da Beira

 

ZGO

16

Maçã de Alcobaça

 

ZGO

16

Maçã de Portalegre

 

ZGO

16

Maracujá dos Açores/S. Miguel

 

ZOP

16

Mel da Serra da Lousã

 

ZOP

14

Mel da Serra de Monchique

 

ZOP

14

Mel da Terra Quente

 

ZOP

14

Mel das Terras Altas do Minho

 

ZOP

14

Mel de Barroso

 

ZOP

14

Mel do Alentejo

 

ZOP

14

Mel do Parque de Montezinho

 

ZOP

14

Mel do Ribatejo Norte (Serra d'Aire, Albufeira de Castelo de Bode, Bairro, Alto Nabão

 

ZOP

14

Mel dos Açores

 

ZOP

14

Morcela de Assar de Portalegre

 

ZGO

12

Morcela de Cozer de Portalegre

 

ZGO

12

Morcela de Estremoz e Borba

 

ZGO

12

Ovos moles de Aveiro

 

ZGO

24

Paio de Estremoz e Borba

 

ZGO

12

Paia de Lombo de Estremoz e Borba

 

ZGO

12

Paia de Toucinho de Estremoz e Borba

 

ZGO

12

Painho de Portalegre

 

ZGO

12

Paio de Beja

 

ZGO

12

Pêra Rocha do Oeste

 

ZOP

16

Pêssego da Cova da Beira

 

ZGO

16

Presunto de Barrancos

 

ZOP

12

Presunto de Barroso

 

ZGO

12

Presunto de Camp Maior e Elvas; Paleta de Campo Maior e Elvas

 

ZGO

12

Presunto de Santana da Serra; Paleta de Santana da Serra

 

ZGO

12

Presunto de Vinhais/Presunto Bísaro de Vinhais

 

ZGO

12

Presunto do Alentejo; Paleta do Alentejo

 

ZOP

12

Queijo de Azeitão

 

ZOP

13

Queijo de cabra Transmontano

 

ZOP

13

Queijo de Évora

 

ZOP

15

Queijo de Nisa

 

ZOP

13

Queijo do Pico

 

ZOP

13

Queijo mestiço de Tolosa

 

ZGO

13

Queijo Rabaçal

 

ZOP

13

Queijo São Jorge

 

ZOP

13

Queijo Serpa

 

ZOP

13

Queijo Serra da Estrela

 

ZOP

13

Queijo Terrincho

 

ZOP

13

Queijos da Beira Baixa (Queijo de Castelo Branco, Queijo Amarelo da Beira Baixa, Queijo Picante da Beira Baixa)

 

ZOP

13

Requeijão Serra da Estrela

 

ZOP

14

Salpicão de Barroso-Montalegre

 

ZGO

12

Salpicão de Vinhais

 

ZGO

12

Sangueira de Barroso-Montalegre

 

ZGO

12

Vitela de Lafões

 

ZGO

11

Magiun de prune Topoloveni

 

ZGO

16

Bruna bönor från Öland

 

ZGO

16

Kalix Löjrom

 

ZOP

17

Skånsk spettkaka

 

ZGO

24

Svecia

 

ZGO

13

Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre

 

ZOP

15

Kočevski gozdni med

 

ZOP

14

Nanoški sir

 

ZOP

13

Prleška tünka

 

ZGO

12

Ptujski lük

 

ZGO

16

Šebreljski želodec

 

ZGO

12

Zgornjesavinjski želodec

 

ZGO

12

Oravský korbáčik

 

ZGO

13

Skalický trdelnik

 

ZGO

24

Slovenská bryndza

 

ZGO

13

Slovenská parenica

 

ZGO

13

Slovenský oštiepok

 

ZGO

13

Tekovský salámový syr

 

ZGO

13

Zázrivský korbáčik

 

ZGO

13

Arbroath Smokies

 

ZGO

17

Beacon Fell traditional Lancashire cheese

 

ZOP

13

Bonchester cheese

 

ZOP

13

Buxton blue

 

ZOP

13

Cornish Clotted Cream

 

ZOP

14

Cornish Pasty

 

ZGO

24

Cornish Sardines

 

ZGO

17

Dorset Blue Cheese

 

ZGO

13

Dovedale cheese

 

ZOP

13

Exmoor Blue Cheese

 

ZGO

13

Gloucestershire cider/perry

 

ZGO

18

Herefordshire cider/perry

 

ZGO

18

Isle of Man Manx Loaghtan Lamb

ZOP

11

Jersey Royal potatoes

ZOP

16

Kentish ale and Kentish strong ale

ZGO

21

Lough Neagh Eel

 

ZGO

17

Melton Mowbray Pork Pie

 

ZGO

12

Native Shetland Wool

 

ZOP

36

Orkney beef

ZOP

11

Orkney lamb

ZOP

11

Rutland Bitter

ZGO

21

Scotch Beef

ZGO

11

Scotch Lamb

ZGO

11

Scottish Farmed Salmon

ZGO

17

Shetland Lamb

ZOP

11

Single Gloucester

ZOP

13

Staffordshire Cheese

ZOP

13

Swaledale cheese; Swaledale ewes' cheese

ZOP

13

Teviotdale Cheese

 

ZGO

13

Traditional Cumberland Sausage

 

ZGO

12

Traditional Grimsby Smoked Fish

 

ZGO

17

Welsh Beef

 

ZGO

11

Welsh lamb

 

ZGO

11

West Country farmhouse Cheddar cheese

 

ZOP

13

White Stilton cheese; Blue Stilton cheese

 

ZOP

13

Whitstable oysters

 

ZGO

17

Worcestershire cider/perry

 

ZGO

18

Yorkshire Forced Rhubarb

 

ZOP

16

(1)   V skladu z veljavno zakonodajo Unije iz Dodatka 2.

Dodatek 2

ZAKONODAJA POGODBENIC

Zakonodaja Evropske unije

Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2006 z dne 14. decembra 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 628/2008 z dne 2. julija 2008 (UL L 173, 3.7.2008, str. 3).

Zakonodaja Švicarske konfederacije

Odločba z dne 28. maja 1997 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in predelane kmetijske proizvode, kakor je bila nazadnje spremenjena 1. januarja 2013 (RS 910.12, RO 2012 3631).

▼M18

SKLEPNI AKT



Pooblaščenci

EVROPSKE UNIJE

in

ŠVICARSKE KONFEDERACIJE,

so na srečanju dne 17. maja 2011 v Bruslju z namenom podpisa Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila ter o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi sprejeli naslednjo skupno izjavo, ki je priložena k temu sklepnemu aktu;



 Skupna izjava o enakozvočnih imenih.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

signatory

signatory

За Конфедерация Швейцария

Por la Confederación Suiza

Za Švýcarskou konfederaci

For Det Schweiziske Forbund

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Šveitsi Konföderatsiooni nimel

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Šveices Konfederācijas vārdā –

Šveicarijos Konfederacijos vardu

A Svájci Államszövetség részéről

Għall-Konfederazzjoni Żvizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

W imieniu Konfederacji Szwajcarskiej

Pela Confederação Suíça

Pentru Confederația Elvețiană

Za Švajčiarsku konfederáciu

Za Švicarsko konfederacijo

Sveitsin valaliiton puolesta

För Schweiziska edsförbundet

signatory

SKUPNA IZJAVA O ENAKOZVOČNIH IMENIH

Pogodbenici priznavata, da se lahko postopki glede zahtevkov za registracijo geografskih označb, vloženih pred podpisom Izjave o nameri z dne 11. decembra 2009 v skladu z njunima zakonodajama, nadaljujejo ne glede na določbe tega sporazuma in zlasti člena 7 Priloge 12.

V primeru registracij takšnih geografskih označb, se pogodbenici sporazumeta, da se uporabljajo določbe o enakozvočnih imenih iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 510/2006 in člena 4a odločbe o ZOP in ZGO (RS 910.12). O tem se pogodbenici predhodno obvestita.

Po potrebi in v skladu s postopki iz člena 16 Priloge 12 lahko odbor predvidi spremembo člena 8, da določi posebne določbe glede enakozvočnih imen.

▼B

SKLEPNI AKT



Pooblaščenci

EVROPSKE SKUPNOSTI

in

ŠVICARSKE KONFEDERACIJE

so na srečanju dne enaindvajsetega junija leta tisoč devetsto devetindevetdeset v Luxembourgu z namenom podpisa sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi sprejeli naslednje skupne izjave, priložene k sklepnemu aktu:



 Skupno izjavo o dvostranskih sporazumih med državami članicami Evropske unije in Švico,

 Skupno izjavo o tarifni uvrstitvi mlete zelenjave in mletega sadja,

 Skupno izjavo o sektorju mesa,

 Skupno izjavo o švicarski metodi upravljanja tarifnih kvot za meso,

 Skupno izjavo o izvajanju priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin,

 Skupno izjavo o rezanju proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Skupnosti, ki se tržijo na ozemlju Švice,

 Skupno izjavo o zakonodaji o žganih pijačah in aromatiziranih pijač na osnovi vina,

 Skupno izjavo o zaščiti geografskih označb in označb porekla kmetijskih proizvodov in živil,

 Skupno izjavo o Prilogi 11 o ukrepih zdravstvenega varstva živali in zootehničnih ukrepih, ki se uporabljajo pri trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi,

 Skupno izjavo o nadaljnjih pogajanjih.

 Seznanili so se tudi z naslednjimi izjavami, priloženimi k temu sklepnemu aktu:

Izjavo Evropske skupnosti o sirovih fonduejih,

 Izjavo Švice o grappi,

 Izjavo Švice o imenih perutnine v zvezi z vrsto kmetovanja,

 Izjavo o udeležbi Švice v odborih.

Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve.

Udfærdiget i Luxembourg den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf.

Fatto a Lussembourgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig.

Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän.

Som skedde i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio.

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

signatory

signatory

Por la Confederación Suiza

For Det Schweiziske Edsforbund

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

Pela Confederação Suíça

Sveitsin valaliiton puolesta

På Schweiziska edsförbundets vägnar

signatory

signatory

SKUPNA IZJAVA

o dvostranskih sporazumih med državami članicami Evropske unije in Švico

Evropska skupnost in Švica priznavata, da se dvostranski sporazumi med državami članicami Evropske unije in Švico uporabljajo brez poseganja in skladno z obveznostmi, ki zavezujejo države podpisnice teh sporazumov zaradi članstva v Evropski uniji ali Svetovni trgovinski organizaciji.

Priznavata tudi, da določbe teh sporazumov veljajo samo, če so skladne z zakonodajo Skupnosti, vključno z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost.

SKUPNA IZJAVA

o tarifni uvrstitvi mlete zelenjave in mletega sadja

Z namenom zagotavljanja dodeljevanja in vzdrževanja vrednosti koncesij, ki jih Švici namenja Skupnost za določene vrste mlete zelenjave in mletega sadja, zajete v Prilogi 2 k Sporazumu o trgovini s kmetijskimi proizvodi, se carinski organi podpisnic strinjajo, da bodo obravnavali posodobitev tarifne uvrstitve mlete zelenjave in mletega sadja glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi tarifnih koncesij.

SKUPNA IZJAVA

o sektorju mesa

Od 1. julija 1999 se zaradi krize BSE in ukrepov, sprejetih pri izvažanju proizvodov določenih držav članic v Švico, ter z izjemo odprejo letne avtonomne kvote Skupnosti za 700 ton neto sušene govedine, skladno z dajatvijo ad valorem in oproščeno posebne dajatve, ki veljajo za obdobje enega leta od začetka veljavnosti Sporazuma. Položaj se ponovno preuči, če uvozne omejitve, ki jih Švici naložijo določene države članice, do tega dne niso ukinjene.

V zameno Švica v istem obdobju in pod enakimi pogoji, ki veljajo v omenjenem primeru, ohranja svoje obstoječe koncesije (480 ton neto šunke Parma in San Daniele, 50 ton neto šunke Serrano in 170 ton neto Bresaola).

Uporabljajo se pravila o poreklu blaga iz nepreferencialnih dogovorov.

SKUPNA IZJAVA

o švicarski metodi upravljanja tarifnih kvot za meso

Evropska skupnost in Švica skupno in zlasti z vidika določb WTO izjavljata namen ponovnega preučevanja švicarske metode upravljanja tarifnih kvot za meso, z namenom uvedbe metode upravljanja, ki manj ovira trgovanje.

SKUPNA IZJAVA

o izvajanju Priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin

Švica in Skupnost, v nadaljnjem besedilu „podpisnici“, se zavezujeta k čimprejšnjemu izvajanju Priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin. Priloga 4 se izvede, če in ko bo švicarska zakonodaja o rastlinah, rastlinskih proizvodih in drugih predmetih, navedenih v Dodatku A, izenačena z zakonodajo Skupnosti, navedeni v Dodatku B, skladno s postopkom, ki naj zajame rastline, rastlinske proizvode in druge predmete v prilogah 1 do 4, ter zakonodajo obeh podpisnic v Dodatku 2. Ta postopek se uporabi tudi za dopolnitev dodatkov 3 in 4 k tej prilogi skladno z dodatkoma C in D za Skupnost, in na podlagi ustreznih določb za Švico.

Člena 9 in 10 Priloge 4 se izvedeta ob začetku veljavnosti omenjene priloge z namenom čimprejšnje uvedbe instrumentov za evidentiranje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Dodatku 1 k Prilogi 4, evidentiranje zakonskih določb obeh podpisnic, ki imajo enake rezultate glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom v Dodatku 2 k Prilogi 4, evidentiranje organov, zadolženih za izdajanje potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin v Dodatku 3 k Prilogi 4, in po potrebi določanje območij in posebnih zahtev, ki se nanje nanašajo, v Dodatku 4 k Prilogi 4.

Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin iz člena 10 Priloge 4 čimprej obravnava spremembe švicarske zakonodaje z namenom ugotavljanja, ali vsebujejo rezultate, ki ustrezajo določbam Skupnosti glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom. Zagotavlja postopno uresničevanje Priloge 4, tako da se kar najhitreje začne uporabljati za kar največje število rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, navedenih v Dodatku A.

Podpisnici se zavežeta k strokovnemu posvetovanju z namenom spodbujanja uvedbe zakonodaje, ki bo dala ustrezne rezultate glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom.

Dodatek A

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, ZA KATERE SI BOSTA OBE PODPISNICI PRIZADEVALI NAJTI REŠITEV SKLADNO S PRILOGO 4

A.   RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI S POREKLOM Z OZEMLJA KATEREKOLI OD PODPISNIC

1.   Rastline in rastlinski proizvodi, kadar so v prometu

1.1   Rastline za sajenje, razen semen

Beta vulgaris L.

Humulus lupulus L.

Prunus L. ( 68 )

1.2   Deli rastlin brez sadežev ali semen, a z živim cvetnim prahom za oprašitev

Chaemomeles Lindl.

Cotoneaster Ehrh.

Crataegus L.

Cydonia Mill.

Eriobotrya Lindl.

Malus Mill.

Mespilus L.

Pyracantha Roem.

Pyrusl.

Sorbus L., razen S. intermedia (Ehrh.) Pers.

Stranvaesia Lindl.

1.3   Rastline stolonifernih in gomoljastih vrst za sajenje

Solanum L. in njegovi križanci

1.4   Rastline, razen sadežev ali semen

Vitis L.

2.   Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih izdelajo proizvajalci, pooblaščeni za proizvodnjo in prodajo osebam, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo rastlin, razen rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, pripravljenih in na voljo za prodajo končnemu uporabniku, in za katere obstaja jamstvo (pristojnih organov) podpisnic, da je njihova proizvodnja jasno ločena od proizvodnje drugih izdelkov

2.1   Rastline, razen semen

Abies spp.

Apium graveolens L.

Argyranthemum spp.

Aster spp.

Brassica spp.

Costanea Mill.

Cucumis spp.

Dendranthema (DC) Des Moul.

Dianthus L. in njegovi križanci

Exacum spp.

Fragaria L.

Gerbera Cass.

Gypsophila L .

Impatiens L.: vse vrste križancev z Nove Gvineje

Lactuca spp.

Larix Mill.

Leucanthemum L.

Lupinus L.

Pelargonium L'Hérit. ex Ait.

Picea A. Dietr.

Pinus L.

Populus L.

Pseudotsuga Carr.

Quercus L.

Rubus L.

Spinacia L.

Tanacetum L.

Tsuga Carr.

Verbena L.

2.2   Rastline za sajenje, razen semen

Solanaceae, razen tistih, navedenih v točki 1.3

2.3   Posajene rastline ali rastline s pritrjenim ali pridruženim rastnim substratom

Araceae

Marantaceae

Musaceae

Persea Mill.

Strelitziaceae

2.4   Semena in čebulice

Allium ascalonicum L.

Allium cepa L.

Allium schoenoprasum L.

2.5   Rastline za sajenje

Allium porrum L.

2.6   Čebulice in korenike za sajenje

Camassia Lindl.

Chionodoxa Boiss.

Crocus flavus Weston cv. Golden Yellow

Galanthus L.

Galtonia candicans (Baker) Decne

Gladiolus Tourn. ex L: pomanjšane sorte in njihovi križanci, na primer G. callianthus Marais, G. colvillei Sweet, G. nanus hort., G. ramosus hort. in G. tubergenii hort.

Hyadnthus L.

Iris I.

Ismene Herbert (= Hymenocallis Salisb.)

Muscari Mill.

Narcissus L.

Ornithogalum L.

Puschkinia Adams

Scilla L.

Tigridia Juss.

Tulipa L.

B.   RASTLINE IN RASTLINSKI PROIZVODI PO POREKLU Z OZEMELJ RAZEN OZEMELJ IZ TOČKE A

3.   Vse rastline za sajenje

razen:

 semen, razen semen iz točke 4,

 naslednjih rastlin:

 

Citrus L.

Clausena Burm. f.

Fortunella Swingle

Murraya Koenig ex L.

Palmae

Poncirus Raf.

4.   Semena

4.1   Semena po poreklu iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije ali Urugvaja

Cruciferae

Gramineae

Trifolium spp.

4.2   Semena po poreklu izven ozemlja katere od podpisnic

Allium cepa L.

Allium porrum L.

Allium schoenoprasum L.

Capsicum spp.

Helianthus annuus L.

Lycopersicon lycopersicum (L.) Karst. ex Farw.

Medicago sativa L.

Phaseolus L.

Primus L.

Rubus L.

Zea mays L.

4.3   Semena naslednjih rodov po poreklu iz Afganistana, Indije, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Združenih držav Amerike

Triticum

Secale

X Triticosecale

5.   Rastline, razen plodov in semen

Vitis L.

6.   Deli rastlin, razen sadežev in semen

Coniferales

Dendranthema (DC) Des Moul.

Dianthus L.

Pelargonium L'Herit. ex Ait.

Populus L.

Prunus L. (po poreklu iz neevropskih držav)

Quercus L.

7.   Sadeži (iz neevropskih držav)

Annona L.

Cydonia Mill.

Diospyros L.

Malus Mill.

Mangifera L.

Passiflora L.

Prunus L.

Psidium L.

Pyrus L

Ribes L.

Syzygium Gaertn.

Vacdnium L.

8.   Gomolji, razen za sajenje

Solatium tuberosum L.

9.   Les, ki je v celoti ali delno obdržal naravno okroglo površino z lubjem ali brez njega, ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov

(a) kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz spodaj opisanih rastlin:

  Castanea Mill.

  Castanea Mill., Quercus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz držav Severne Amerike)

  Coniferales, razen Pinus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz neevropskih držav)

  Pinus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine)

  Populus L. (po poreklu iz ameriških držav)

  Acer saccharum Marsh, (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz držav Severne Amerike), ter

(b)

 



Oznaka KN

Opis

4401 10

Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah ali butarah ali v podobnih oblikah

ex 4401 21

Les v obliki iverja ali podobnih drobcev:

- Coniferales po poreklu iz neevropskih držav

4401 22

Les v obliki iverja ali podobnih drobcev:

- - razen iz lesa Coniferales

4401 30

Lesni odpadki in ostanki, strnjeni v okroglicah, briketih, peletih ali podobnih oblikah

ex 4403 20

Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan:

- razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi, iz lesa Coniferales, po poreklu iz neevropskih držav

4403 91

Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan:

- razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi

- - iz vrste Quercus L.

4403 99

Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan:

- razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi

- - razen vrste Coniferales, Quercus L. ali Fagus L.

ex 4404 10

Klani količi: planke, letve in stebri za lesene ograje iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

- Coniferales po poreklu iz neevropskih držav

ex 4404 20

Klani količi: planke, letve in stebri za lesene ograje iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini:

- razen vrste Coniferales

4406 10

Železniški ali tramvajski tramovi (tirne veznice) iz lesa

- neimpregnirani

ex 4407 10

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, ne skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve:

- Coniferales po poreklu iz neevropskih držav

ex 4407 91

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, ne skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve:

- vrste Quercus L.

ex 4407 99

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali neskobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve:

- razen vrste Coniferales, tropskega lesa, Quercus L ali Fagus L

ex 4415 10

Zaboji za pakiranje, gajbe in bobni iz lesa po poreklu iz neevropskih držav

ex 4415 20

Palete, škatlaste palete in druge deske za nalaganje iz lesa po poreklu iz neevropskih držav

ex 4416 00

Leseni sodi, vključno z dogami, iz lesa vrste Quercus L.

Palete in škatlaste palete (oznaka KN ex 4415 20 ) so izvzete tudi, kadar ustrezajo standardom, ki se uporabljajo pri paletah „UIC“ in nosijo oznako, ki potrjuje takšno ustreznost.

10.   Zemlja in rastni substrat

(a) Zemlja in rastni substrat, v celoti ali delno sestavljen iz zemlje ali trdnih organskih snovi, na primer delov rastlin, humusa vključno s šoto ali lubjem, razen substrata, v celoti sestavljenega iz šote.

(b) Zemlja ali rastni substrat, pritrjen na rastline ali povezan z njimi, v celoti ali delno sestavljen iz snovi, določenih v točki (a), ali v celoti ali delno sestavljen iz šote ali katerekoli druge trdne anorganske snovi, namenjen za ohranjanje vitalnosti rastlin.

Dodatek B

ZAKONODAJA

Določbe Evropske skupnosti:

 Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka

 Direktiva Sveta 69/465/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju rumene krompirjeve ogorčice

 Direktiva Sveta 69/466/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju ameriškega kaparja

 Direktiva Sveta 74/647/EGS z dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev

 Direktiva Sveta 77/93/EGS z dne 21. decembra 1976 zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 98/2/ES

 Odločba Komisije 91/261/EGS z dne 2. maja 1991 o priznanju Avstralije kot neokužene z bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

 Direktiva Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti

 Direktiva Komisije 92/76/EGS z dne 6. oktobra 1992 o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/17/ES

 Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo

 Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo

 Odločba Komisije 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike

 Odločba Komisije 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Kanade

 Odločba Komisije 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno obdelanem lesu iglavcevs poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les

 Odločba Komisije 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev, sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

 Odločba Komisije 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

 Direktiva Komisije 93/50/EGS z dne 24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru

 Direktiva Komisije 93/51/EGS z dne 24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega

 Odločba Komisije 93/452/EGS z dne 15. julija 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L s poreklom iz Japonske, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/711/ES

 Odločba Komisije 93/467/EGS z dne 19. julija 1993 o pooblastilih državam članicam, da določijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS v zvezi s hrastovimi (Quercus L.) hlodi z lubjem, s poreklom iz Kanade ali Združenih držav, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/724/ES

 Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe

 Direktiva Komisije 95/44/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz Prilog I do V Direktive Sveta 77/93/EGS, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/46/ES

 Odločba Komisije 95/506/ES z dne 24. novembra 1995o začasni pooblastitvi držav članic za sprejetje dodatnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Kraljevine Nizozemske, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/649/ES

 Odločba Komisije 96/301/ES z dne 3. maja 1996 o začasni pooblastitvi držav članic za sprejetje dodatnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Egipta

 Odločba Komisije 96/618/EGS z dne 16. oktobra 1996 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede krompirja, razen krompirja, ki je namenjen sajenju s poreklom iz Republike Senegal

 Odločba Komisije 97/5/ES z dne 12. decembra 1996 o priznanju Madžarske kot neokužene z bakterijo Clavibacter michiganensis (Smith) Daviset al spp. Sepedonicus (Spieckerman et Kotthoff) Davis et al.

 Odločba Komisije 97/353/EGS z dne 20. maja 1997 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede rastlin jagod (Fragaria L.) za saditev, razen semena s poreklom iz Argentine

 Direktiva Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije

Dodatek C

ORGANI, ODGOVORNI ZA IZDAJO POTNIH LISTOV ZA RASTLINE

Skupnost

Ministère des Classes moyennes et de l'Agriculture

Service de la Qualité et de la Protection des végétaux

WTC 3 — 6ème étage

Boulevard Simon Bolivar 30

B-1210 Brussels

Tel. (32-2) 208 37 04

Faks (32-2) 208 37 05

Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskerei

Plantedirektoratet

Skovbrynet 20

DK-2800 Lyngby

Tel. (45) 45 96 66 00

Faks (45) 45 96 66 10

Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Forsten

Rochusstraße 1

D-53123 Bonn 1

Tel. (49-228) 529 35 90

Fax (49-228) 529 42 62

Ministry of Agriculture

Directorate of Plant Produce

Plant Protection Service

3-5, Ippokratous Str.

GR-10164 Athens

Tel. (30-1) 360 54 80

Faks (30-1) 361 71 03

Ministério de Agricultura, Pesca y Alimentación

Dirección General de Sanidad de la Producción Agraria

Subdirección general de Sanidad Vegetal

MAPA, c/Velazquez, 147 1a Planta

E-28002 Madrid

Tel. (34-1) 347 82 54

Faks (34-1) 347 82 63

Ministry of Agriculture and Forestry

Plant Production Inspection Centre

Plant Protection Service

Vilhonvuorenkatu 11 C,PO box 42

FIN-00501 Helsinki

Tel. (358-0) 13 42 11

Faks (358-0) 13 42 14 99

Ministère de l'Agriculture, de la Pêche et de l'Alimentation

Direction générale de l'Alimentation

Sous-direction de la Protection des végétaux

175 rue du Chevaleret

F-75013 Paris

Tel. (33-1) 49 55 49 55

Faks (33-1) 49 55 59 49

Ministero delle Risorse Agricole, Alimentari e Forestali

DGPAAN — Servizio Fitosanitario Centrale

Via XX Settembre, 20

I-00195 Rome

Tel. (39-6) 488 42 93 — 46 65 50 70

Faks (39-6) 481 46 28

Ministerie van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij

Plantenziektenkundige Dienst (PD)

Geertjesweg 15—Postbus 9102 6700 HC Wageningen

The Netherlands

Tel. (31-317) 49 69 11

Faks (31-317) 42 17 01

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft

Stubenring 1

Abteilung Pflanzenschutzdienst

A-1012 Vienna

Tel. (43-1) 711 00 68 06

Faks (43-1) 711 00 65 07

Direcção-geral de Protecção das culturas

Quinta do Marquês

P-2780 Oeiras

Tel. (351-1) 443 50 58/443 07 72/3

Faks (351-1) 442 06 16/443 05 27

Swedish Board of Agriculture

Plant Protection Service

S-551 82 Jönkoping

Tel. (46-36) 15 59 13

Faks (46-36) 12 25 22

Ministère de l'Agriculture

ASTA

16, route d'Esch

BP 1904

L-1019 Luxembourg

Tel. (352) 45 71 72 218

Faks (352) 45 71 72 340

Department of Agriculture, Food and Forestry

Plant Protection Service Agriculture House (7 West)

Kildare street

Dublin 2

Ireland

Tel. (353-1) 607 20 03

Faks (353-1) 661 62 63

Ministry of Agriculture, Fisheries and Food

Plant Health Devision

Foss House, Kings Pool

1-2 Peasholme Green

York YO1 2PX

United Kingdom

Tel. (44-1904) 45 51 61

Faks (44-1904) 45 51 63

Dodatek D

OBMOČJA IZ ČLENA 4 IN POSEBNE ZAHTEVE V ZVEZI Z NJIMI

Območja iz člena 4 in posebne zahteve v zvezi z njimi so opredeljena v odgovarjajočih zakonodajnih in upravnih določbah obeh pogodbenic, določenih spodaj.

Določbe Evropske skupnosti:

 Direktiva Komisije 92/76/EGS z dne 6. oktobra 1992 o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

 Direktiva Komisije 92/103/EGS z dne 1. decembra 1992 o spremembah prilog I do IV k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Direktiva Komisije 93/106/EGS z dne 29. novembra 1993 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

 Direktiva Komisije 93/110/ES z dne 9. decembra 1993 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Direktiva Komisije 94/61/ES z dne 15. decembra 1994 o podaljšanju roka začasnega priznavanja nekaterih zaščitenih območij, določenih v členu 1 Direktive 92/76/EGS

 Direktiva Komisije 95/4/ES z dne 21. februarja 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Direktiva Komisije 95/40/ES z dne 19. julija 1995 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

 Direktiva Komisije 95/65/ES z dne 14. decembra 1995 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

 Direktiva Komisije 95/66/ES z dne 14. decembra 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Direktiva Komisije 96/14/Euratom, ESPJ, ES z dne 12. marca 1996 o spremembah nekaterih Prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Direktiva Komisije 96/15/ES z dne 14. marca 1996 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

 Direktiva Komisije 96/76/ES z dne 29. novembra 1996 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

 Direktiva Komisije 95/41/ES z dne 19. julija 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Direktiva Komisije 98/17/ES z dne 11. marca 1998 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti

SKUPNA IZJAVA

o rezanju proizvodov vinarskega sektorja s poreklom iz Skupnosti in danih v promet na švicarsko ozemlje

Člen 4(1) Priloge 7 v povezavi s točko A Dodatka 1 omogoča na švicarskem ozemlju rezanje proizvodov vinarskega sektorja s poreklom iz Skupnosti z drugimi proizvodi vinarskega sektorja iz Skupnosti ali s proizvodi drugih porekel samo pod pogoji, ki so določeni v ustreznih določbah Skupnosti, ali kjer ni takih določb, v določbah držav članic, navedenih v Dodatku 1. Posledično se člen 371 švicarske Ordonnance z dne 1. marca 1995 o živilih ne uporablja za take proizvode.

SKUPNA IZJAVA

o zakonodaji v zvezi z žganimi pijačami in aromatiziranih pijač na osnovi vina

V želji, da bi uvedli ugodne pogoje za omogočanje in pospeševanje medsebojne trgovine v žganih pijačah in aromatiziranih pijačah na osnovi vina in v ta namen odstranili tehnične ovire za trgovino takih pijač, sta se pogodbenici dogovorili:

Švica se obvezuje, da bo svojo predmetno zakonodajo naredila enakovredno zakonodaji Skupnosti in da bo zdaj začela ustrezne postopke z namenom prilagoditi v roku treh let po začetku veljavnosti Sporazuma svojo zakonodajo opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina.

Potem ko Švica uvede zakonodajo, ki jo obe pogodbenici štejeta za enakovredno zakonodaji Skupnosti, začneta Evropska skupnost in Švica postopke za vključitev priloge o medsebojnem priznavanju njune zakonodaje o žganih pijačah in aromatiziranih pijačah na osnovi vina v Sporazum o trgovini kmetijskih proizvodov .

SKUPNA IZJAVA

o varstvu geografskih označb in geografskih porekel za kmetijske proizvode in živila

Evropska skupnost in Švica (v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“) se strinjata, da je medsebojno varstvo geografskih porekel (VGP) in geografskih označb (VGO) bistveno za liberalizacijo trgovine kmetijskih proizvodov in živil med pogodbenicama. Vključitev določb v zvezi s tem v dvostranskem sporazumu o trgovini kmetijskih proizvodov je potreben dodatek k Prilogi 7 k Sporazumu o trgovini s proizvodi vinarskega sektorja in predvsem Naslovu II Sporazuma, ki določa medsebojno zaščito imen takih proizvodov, in k Prilogi 8 k Sporazumu o medsebojnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina.

Pogodbenici določita določbe o medsebojni zaščiti VGP in VGO, ki se vključijo v Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi na podlagi enakovredne zakonodaje tako glede pogojev, ki urejajo registracijo VGP in VGO kot dogovorov o nadzoru. Vključitev teh določb bi se morala izvesti na dan, ki je sprejemljiv za obe pogodbenici, in ne pred polno uporabo člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 v zvezi s Skupnostjo, kakršna je trenutno. Medtem se bosta Pogodbenici obveščali o svojem delu na tem področju ob upoštevanju pravnih omejitev.

SKUPNA IZJAVA

o Prilogi 11 o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi

V povezavi z zadevnimi državami članicami Komisija Evropskih skupnosti tesno spremlja razvoj BSE in ukrepov za boj proti bolezni, ki jih sprejme Švica s namenom najti ustrezno rešitev. V teh razmerah se Švica obveže, da ne bo začela nobenih postopkov proti Skupnosti ali njenimi državami članicami znotraj Svetovne trgovinske organizacije.

SKUPNA IZJAVA

o nadaljnjih pogajanjih

Evropska skupnost in Švicarska konfederacija izjavljata, da imata namen začeti pogajanja za sklenitev sporazumov na področjih, ki so v njunem skupnem interesu, kot so posodobitev Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972 in švicarsko sodelovanje v določenih programih Skupnosti s področja usposabljanja, mladine, medijev, statistike in okolja. Po zaključku sedanjih dvostranskih pogajanj je treba hitro začeti s pripravljalnim delom za ta pogajanja.

IZJAVE EVROPSKE SKUPNOSTI

o sirovih fonduejih

Evropska skupnost izjavlja, da je pripravljena preučiti seznam sirov, ki se uporabljajo v sirovih fonduejih v zvezi s prilagoditvijo Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972.

IZJAVA ŠVICE

o grappi

Švica izjavlja, da bo spoštovala opredelitev, določeno v Skupnosti za ime „grappa“ („destilat grozdnih tropin“ ali „grozdne tropine“) iz člena 1(4)(f) Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89.

IZJAVA ŠVICE

o imenih za perutnino, ki se nanaša na vrsto reje

Švica izjavlja, da trenutno nima zakonodaje, ki se nanaša posebej na vrsto reje in imena perutnine.

Vendar pa izjavlja svoj namen, da zdaj začne z ustreznimi postopki z namenom, da bi v treh letih po začetku veljavnosti Sporazuma sprejela zakonodajo, ki se posebej nanaša na vrsto reje in imen za perutnino, enakovredno predmetni zakonodaji Skupnosti.

Švica izjavlja, da ima ustrezno zakonodajo predvsem v zvezi z varstvom potrošnikov pred zavajajočo prakso, v zvezi z zaščito živali in zaščito znamk ter bojem proti nelojalni konkurenci.

Izjavlja, da se obstoječa zakonodaja uporablja na tak način, da zagotavlja potrošniku ustrezne, objektivne informacije z namenom jamčiti pošteno konkurenco med perutnino švicarskega porekla in perutnino s poreklom iz Skupnosti. Posebno pozornost namenja preprečevanju uporabe netočnih ali zavajajočih podatkov, ki bi lahko zavajali potrošnika glede narave proizvodov, vrste reje in imen perutnine, ki je dana v promet v Švici.

IZJAVA

o švicarski udeležbi v odborih

Svet se strinja, da se lahko švicarski predstavniki, če jih zadevajo obravnavane vsebine, kot opazovalci udeležujejo zasedanj naslednjih odborov in strokovnih delovnih skupin:

 Odborov raziskovalnih programov, tudi Znanstvenega in tehničnega raziskovalnega odbora (CREST),

 Upravne komisije za socialno varnost delavcev migrantov,

 Usklajevalne skupine za medsebojno priznavanje diplom višjega izobraževanja,

 Svetovalnega odbora za zračne poti in uporabljanje konkurenčnih pravil na področju zračnega prevoza.

Švicarski predstavniki niso prisotni pri glasovanju v teh odborih.

V primeru drugih odborov, ki se ukvarjajo s področji, obravnavanimi v teh sporazumih, na katerih je Švica sprejela pravni red Skupnosti ali temu enakovredne ukrepe, se Komisija posvetuje s švicarskimi strokovnjaki po postopku iz člena 100 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.



( 1 ) Osnovni prispevki se izračunajo po skupnem dogovoru pogodbenic na podlagi razlike v institucionalnih cenah za mleko, ki bodo po vsej verjetnosti v veljavi ob uveljavitvi Sporazuma, vključno z dodatnim prispevkom za mleko, predelano v sir, in se določijo na podlagi količine mleka, ki je potrebno za pridelavo zadevnega sira, pri čemer se prispevek, za katerega Skupnost zniža carinsko stopnjo, odbije (razen v primeru sirov, za katere veljajo kvote). Subvencije se lahko dodeljujejo izključno za sire, proizvedene iz mleka, pridobljenega v celoti na ozemlju Švice.

( 2 ) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

( 3 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. aprilom 2010.

( 4 ) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

( 5 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. aprilom 2010.

( 6 ) Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.

( 7 ) Ne obsegajo lokalnih sort, ki se lahko tržijo v Švici.

( 8 ) Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.

( 9 ) Kjer je to ustrezno, z izjemo semen žit ali semenskega krompirja.

( 10 ) Kjer je to ustrezno, samo za sorte semen žit ali za semenski krompir.

( 11 ) Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.

( 12 ) Priznavanje temelji na Odločbi Sveta 95/514/ES (UL L 296, 9.12.1995, str. 34), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/162/ES (UL L 53, 24.2.1998, str. 21) za terenske inšpekcije posevkov za pridobivanje semen in pridobljenih semen, in na Odločbi Sveta 97/788/ES (UL L 322, 25.11.1998, str. 39) za preverjanje delovnih praks za ohranjanje sort. Za Norveško velja Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru.

( 13 ) UL L 193, 24.7.2009, str. 60.

( 14 ) V skladu s točko B(9) Dodatka 1 Priloge 7 k Sporazumu, sklenjenim 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi.

( 15 ) Vinorodna cona, na katero se ta dokument nanaša, je ozemlje Švicarske konfederacije.

( 16 ) Ti izrazi so zaščiteni samo za kantone, ki uporabljajo natančno opredelitev, tj. Vaud, Valais in Genève.

( 17 ) Ti izrazi so zaščiteni brez poseganja v uporabo nemškega tradicionalnega izraza „Federweisser“ za delno prevreti grozdni mošt, namenjen za prehrano ljudi, kot je določeno v členu 3(c) nemškega zakona o vinu ter členu 40 Uredbe (ES) št. 607/2009.

( 18 ) Ta izraz je zaščiten brez poseganja v člen 40 Uredbe (ES) št. 607/2009.

( 19 ) Za izvoz v Unijo je skupni volumenski delež alkohola (dejanski in potencialni) 16 % vol.

( 20 ) Za izvoz v Unijo mora biti naravna vsebnost sladkorja najmanj 1 % nad letnim povprečjem za ostala vina.

( 21 ) Za izvoz v Unijo pomeni ta izraz likersko vino s strožjimi značilnostmi glede donosa in vsebine sladkorja (začetna naravna vsebnost sladkorja je 252 g/l).

( 22 ) Ob upoštevanju zaščitene geografske označbe Geničvre v Evropski uniji in namena Švice, da zaščiti ime Geničvre kot geografsko označbo na svojem ozemlju, sta se Evropska unija in Švica dogovorili o vključitvi imena Geničvre v dodatkih 1 in 2 Priloge 8.

Pogodbenici se obvezujeta, da bosta leta 2015 to ime ponovno preučili ob upoštevanju stanja zaščite imena Geničvre kot geografske označbe v Švici.

( 23 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

( 24 ) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

( 25 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 26 ) Odločba Komisije 2002/106/ES z dne 1. februarja 2002 o odobritvi Diagnostičnega priročnika, ki določa diagnostične postopke, metode vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih preiskav za potrjevanje klasične prašičje kuge (UL L 39, 9.2.2002, str. 71).

( 27 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 28 ) Odločba Komisije 2003/422/ES z dne 26. maja 2003 o odobritvi Diagnostičnega priročnika za afriško prašičjo kugo (UL L 143, 11.6.2003, str. 35).

( 29 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.

( 30 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 31 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.

( 32 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 33 ) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

( 34 ) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

( 35 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 36 ) Odločba Komisije 2004/558/ES z dne 15. julija 2004 o izvajanju Direktive Sveta 64/432/EGS v zvezi z dodatnimi jamstvi za trgovino z govedom med državami članicami Skupnosti v povezavi z infekcioznim bovinim rinotraheitisom in v zvezi s potrditvijo programov za izkoreninjenje, predloženih s strani nekaterih držav članic (UL L 249, 23.7.2004, str. 20).

( 37 ) Odločba Komisije 2008/185/ES z dne 21. februarja 2008 o dodatnih jamstvih za trgovino s prašiči v Skupnosti glede bolezni Aujeszkega in o merilih za zagotavljanje podatkov o tej bolezni (UL L 59, 4.3.2008, str. 19).

( 38 ) Sklep Komisije 2010/434/EU z dne 6. avgusta 2010 o spremembi prilog I in II k Odločbi 2008/185/ES glede vključitve Slovenije na seznam držav članic, prostih bolezni Aujeszkega, ter Poljske in regij v Španiji na seznam držav članic, v katerih se izvaja odobreni nacionalni program nadzora za navedeno bolezen (UL L 208, 7.8.2010, str. 5).

( 39 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 40 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 41 ) Uredba Komisije (ES) št. 617/2008 z dne 27. junija 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede standardov trženja valilnih jajc in piščancev domače perutnine (UL L 168, 28.6.2008, str. 5).

( 42 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 43 ) Uredba Komisije (ES) št. 1251/2008 z dne 12. decembra 2008 o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede pogojev in zahtev v zvezi z izdajanjem spričeval za dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg in za njihov uvoz v Skupnost ter o določitvi seznama vektorskih vrst (UL L 337, 16.12.2008, str. 41).

( 44 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 45 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 46 ) Odločba Komisije 2003/803/ES z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti (UL L 312, 27.11.2003, str. 1).

( 47 ) Odločba Komisije 2005/91/ES z dne 2. februarja 2005 o določitvi obdobja, po preteku katerega je cepljenje proti steklini veljavno (UL L 31, 4.2.2005, str. 61).

( 48 ) Sklep Komisije 2010/470/EU z dne 26. avgusta 2010 o vzorcih veterinarskih spričeval za trgovino znotraj Unije s semenom, jajčnimi celicami in zarodki enoprstih kopitarjev, ovc in koz ter jajčnimi celicami in zarodki prašičev (UL L 228, 31.8.2010, str. 15).

( 49 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 50 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 51 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 52 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.

( 53 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 54 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.

( 55 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 56 ) Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (UL L 296, 12.11.2009, str. 1).

( 57 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.

( 58 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 59 ) Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34).

( 60 ) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

( 61 ) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

( 62 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 63 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 64 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil nazadnje spremenjen.

( 65 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.

( 66 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.

( 67 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.

( 68 ) Ob upoštevanju posebnih določb, predvidenih za virus plum pox.

Top