This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02002A0430(04)-20140501
Agreement between the European Community and the Swiss Confederation on trade in agricultural products
Consolidated text: Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi
ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2002/309(4)/2014-05-01
2002A4430 — SL — 01.05.2014 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
SPORAZUM med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114 30.4.2002, str. 132) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 23 |
27 |
28.1.2004 |
||
DECISION No 3/2004 OF THE JOINT COMMITTEE of 29 April 2004 (*) |
L 151 |
125 |
30.4.2004 |
|
L 160 |
115 |
30.4.2004 |
||
L 17 |
1 |
20.1.2005 |
||
L 78 |
50 |
24.3.2005 |
||
L 131 |
43 |
25.5.2005 |
||
L 346 |
33 |
29.12.2005 |
||
SKLEP SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO št. 4/2005 z dne 19. decembra 2005 |
L 346 |
44 |
29.12.2005 |
|
L 32 |
91 |
6.2.2007 |
||
L 173 |
31 |
3.7.2007 |
||
L 27 |
21 |
31.1.2008 |
||
L 228 |
3 |
27.8.2008 |
||
L 6 |
89 |
10.1.2009 |
||
L 136 |
2 |
30.5.2009 |
||
SKLEP št. 1/2009 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 9. decembra 2009 |
L 115 |
33 |
8.5.2010 |
|
L 338 |
50 |
22.12.2010 |
||
L 32 |
9 |
8.2.2011 |
||
L 297 |
3 |
16.11.2011 |
||
L 155 |
1 |
15.6.2012 |
||
L 155 |
99 |
15.6.2012 |
||
L 264 |
1 |
5.10.2013 |
||
SKLEP št. 1/2013 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 28. novembra 2013 |
L 332 |
49 |
11.12.2013 |
|
SKLEP št. 1/2014 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 9. aprila 2014 |
L 180 |
21 |
20.6.2014 |
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
SPORAZUM
med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi
EVROPSKA SKUPNOST,
v nadaljevanju „Skupnost“,
in
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,
v nadaljevanju „Švica“,
ki sta v nadaljevanju imenovani „pogodbenici“, STA SE
ODLOČENI, da postopoma odpravita ovire, ki vplivajo na obseg njunega trgovanja, v skladu z določbami o ustanovitvi območij proste trgovine v Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,
KER sta v členu 15 Sporazuma o prosti trgovini z dne 22. julija 1972 pogodbenici izrazili svojo pripravljenost, kolikor bo njuna kmetijska politika to dovoljevala, do pospeševanja skladnega razvoja trgovine s kmetijskimi proizvodi, za katere se omenjeni Sporazum ne uporablja,
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Cilj
1. Cilj tega sporazuma je okrepiti odnose proste trgovine med pogodbenicama z izboljšanjem dostopa vsake pogodbenice do trga s kmetijskimi proizvodi druge pogodbenice.
2. „Kmetijski proizvodi“ so proizvodi, našteti v Poglavjih 1 do 24 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrirnih oznak blaga. Za namene uporabe prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma se izločijo proizvodi iz Poglavja 3 in številk 1604 in 1605 Harmoniziranega sistema in proizvodi iz oznak KN 0511 91 10 , 0511 91 90 , 1902 20 10 in 2301 20 00 .
3. Ta sporazum se ne uporablja za predmete, ki so vsebina Protokola 2 Sporazuma o prosti trgovini, z izjemo ustreznih koncesij, ki se dodelijo po prilogah 1 in 2 k temu sporazumu.
Člen 2
Carinske koncesije
1. Brez poseganja v koncesije, določene v Prilogi 3, so carinske koncesije, ki jih Švica dodeljuje Skupnosti, naštete v Prilogi 1.
2. Brez poseganja v koncesije, določene v Prilogi 3, so carinske koncesije, ki jih Skupnost dodeljuje Švici, naštete v Prilogi 2.
Člen 3
Koncesije za sir
Posebne določbe, ki se uporabljajo za trgovino s siri, so določene v Prilogi 3.
Člen 4
Pravila o izvoru
Pravila o izvoru, ki se vzajemno uporabljajo na podlagi prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma, so določena v Protokolu 3 Sporazuma o prosti trgovini.
Člen 5
Odprava tehničnih ovir v trgovini
1. ►M18 Način, kako se na različnih področjih zmanjšajo tehnične ovire za trgovino s kmetijskimi proizvodi, je opisan v prilogah od 4 do 12 tega sporazuma, in sicer: ◄
— Priloga 4 o zdravju rastlin,
— Priloga 5 o krmi za živali,
— Priloga 6 o semenih,
— Priloga 7 o trgovini s proizvodi vinskega sektorja,
— Priloga 8 o vzajemnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina,
— Priloga 9 o ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih,
— Priloga 10 o priznavanju preverjanj skladnosti za sadje in vrtnine, za katere veljajo tržni standardi,
— Priloga 11 o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi,
— Priloga 12 o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila.
2. Člen 1(2) in (3) ter členi 6, 7, 8, in 10 do 13 tega sporazuma se ne uporabljajo za Prilogo 11.
Člen 6
Skupni odbor za kmetijstvo
1. Ustanovi se skupni odbor (v nadaljevanju „odbor“), ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic.
2. Odbor je odgovoren za izvrševanje tega Sporazuma in zagotavlja njegovo uspešno delovanje.
3. Odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, ki so predvideni v tem sporazumu in njegovih prilogah. Pogodbenici izvršujeta te odločitve v skladu s svojimi predpisi.
4. Odbor izda svoj poslovnik.
5. Odbor odloča soglasno.
6. Za zagotovitev ustreznega izvajanja tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo ene ali druge pogodbenice posvetujeta v okviru odbora.
7. Odbor ustanovi delovne skupine, potrebne za izvrševanje prilog tega sporazuma. Njegov poslovnik določa predvsem članstvo tovrstnih delovnih skupin in način njihovega delovanja.
8. Odbor je pooblaščen, da odobri verodostojne različice Sporazuma v novih jezikih.
Člen 7
Reševanje sporov
Katera koli pogodbenica lahko predloži odboru v obravnavo sporno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma. Odbor si prizadeva za poravnavo spora. Odboru se predložijo vsi podatki, ki bi lahko koristili za poglobljeno proučitev stanja s ciljem, da se najde sprejemljiva rešitev. V ta namen Odbor preuči vse možnosti za ohranjanje nemotenega delovanja tega sporazuma.
Člen 8
Izmenjava informacij
1. Pogodbenici si izmenjata vse pomembne informacije v zvezi z izvajanjem in uporabo tega sporazuma.
2. Vsaka pogodbenica obvesti drugo o vseh nameravanih spremembah zakonov, uredb in upravnih določb znotraj področja uporabe tega sporazuma in v čim krajšem času obvesti drugo pogodbenico o vseh novih določbah.
Člen 9
Zaupnost
Predstavniki, strokovnjaki in drugi posredniki pogodbenic ne smejo tudi potem, ko ne opravljajo več svojega dela, razkriti informacij, ki so jih pridobili v okviru tega sporazuma, za katerega velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.
Člen 10
Zaščitni ukrepi
1. Kadar v povezavi z uporabo prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma in glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov pogodbenic uvoz proizvodov z izvorom iz ene pogodbenice povzroča ali grozi, da bo povzročil hujše motnje na trgih druge pogodbenice, se pogodbenici nemudoma posvetujeta in poiščeta ustrezno rešitev. Dokler takšne rešitve ne najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji zdijo potrebni.
2. Kadar se sprejmejo zaščitni ukrepi, kot so predvideni v odstavku 1 ali drugih prilogah:
(a) se zaradi pomanjkanja posebnih določb uporabijo naslednji postopki:
— kadar ena od pogodbenic namerava izvesti zaščitne ukrepe v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s celotnim ozemljem druge pogodbenice, slednjo vnaprej obvesti o tem in navede svoje razloge,
— kadar ena od pogodbenic sprejme zaščitne ukrepe v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s svojim celotnim ozemljem ali z delom oziroma celotnim ozemljem tretje države, čim prej obvesti o tem drugo pogodbenico,
— brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pogodbenici čim prej posvetujeta s ciljem, da poiščeta ustrezne rešitve,
— kadar država članica Skupnosti sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s Švico, drugo državo članico ali tretjo državo, Skupnost čim prej obvesti o tem Švico;
(b) morajo imeti prednost tisti ukrepi, ki najmanj ovirajo način delovanja tega Sporazuma.
Člen 11
Spremembe
Odbor se lahko odloči, da spremeni priloge in dodatke k prilogam k Sporazumu.
Člen 12
Pregled
1. Kadar katera koli pogodbenica zahteva pregled tega sporazuma, predloži drugi pogodbenici zahtevek z obrazložitvijo.
2. Pogodbenici lahko zaupata obravnavo takšnega zahtevka odboru, kjer je to potrebno, da po potrebi predloži svoje predloge, zlasti z namenom pogajanj.
3. Vsi dogovori, ki izhajajo iz pogajanj iz odstavka 2, se predložijo pogodbenicama za ratifikacijo ali odobritev v skladu z njunimi ustreznimi postopki.
Člen 13
Evolutivna klavzula
1. Stranki se obvezujeta, da si bosta še naprej prizadevali za postopno večjo liberalizacijo njune medsebojne trgovine s kmetijskimi proizvodi.
2. V ta namen pogodbenici v okviru odbora redno preverjata pogoje, ki urejajo njuno medsebojno trgovino s kmetijskimi proizvodi.
3. Pogodbenici se glede na rezultat teh razmišljanj in svojih ustreznih kmetijskih politik ter ob upoštevanju občutljivosti kmetijskih trgov lahko vključita v pogajanja na podlagi tega sporazuma, da bi še dodatno zmanjšali ovire v trgovini s kmetijskimi proizvodi na podlagi vzajemnih in za obe stranki ugodnih prednostih.
4. Vsi dogovori, ki izhajajo iz pogajanj, omenjenih v odstavku 3, se predložijo pogodbenicama za ratifikacijo ali odobritev v skladu z njunimi ustreznimi postopki.
Člen 14
Izvajanje Sporazuma
1. Pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, bodisi splošne bodisi posebne, da zagotovita izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma.
2. Vzdržita se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.
Člen 15
Priloge
Priloge k temu sporazumu, vključno z dodatki, so njegov sestavni del.
Člen 16
Območje ozemeljske uporabe
Ta sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in na drugi strani za ozemlje Švice.
Člen 17
Začetek veljavnosti in trajanje
1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu z ustreznimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca po zadnjem obvestilu o deponiranju listine o ratifikaciji ali odobritvi vseh naslednjih sedmih Sporazumov:
Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi
Sporazum o prostem pretoku oseb
Sporazum o zračnem prevozu
Sporazum o prevozu potnikov in blaga po cesti in železnici
Sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti
Sporazum o nekaterih vidikih vladnih naročil
Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.
2. Ta sporazum se sklene za začetno obdobje sedmih let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Skupnost ali Švica ne obvesti druge pogodbenice o nasprotnem še pred iztekom začetnega obdobja. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.
3. Skupnost ali Švica lahko prekineta ta sporazum tako, da o svoji odločitvi obvestita drugo pogodbenico. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.
4. Sedem Sporazumov iz odstavka 1 se preneha uporabljati šest mesecev po prejemu obvestila o nepodaljšanju iz odstavka 2 ali prekinitvi iz odstavka 3.
Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve, en dos ejemplares en las lenguas alemana, danesa, española, finesa, francesa, griega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa y sueca, siendo cada uno de estos textos igualmente auténtico.
Udfærdiget i Luxembourg, den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfemsi to eksemplarer på dansk, engelsk, finsk, fransk, græsk, italiensk, nederlandsk, portugisisk, spansk, svensk og tysk, idet hver af disse tekster har samme gyldighed.
Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig in zweifacher Ausfertigung in dänischer, deutscher, englischer, finnischer, französischer, griechischer, italienischer, niederländischer, portugiesischer, spanischer und schwedischer Sprache, wobei jeder dieser Wortlaute gleichermaßen verbindlich ist.
Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα, σε δύο ατνίτυπα στην αγγλική, γαλλική, γερμανική, δανική, ελληνική, ισπανική, ιταλική, ολλανδική, πορτογαλική, σουηδική και φινλανδική γλώσσα, όλα δε τα κείμενα αυτά είναι εξίσου αυθεντικά.
Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine, in duplicate in the Spanish, Danish, German, Greek, English, French, Italian, Dutch, Portuguese, Finnish and Swedish languages, each text being equally authentic.
Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf, en double exemplaire, en langues allemande, anglaise, danoise, espagnole, finnoise, française, grecque, italienne, néerlandaise, portugaise et suédoise, chacun de ces textes faisant également foi.
Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove, in duplice esemplare, in lingua danese, finnica, francese, greca, inglese, italiana, olandese, portoghese, spagnola, svedese e tedesca. Ciascuna delle versioni linguistiche fa parimenti fede.
Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig, in twevoud, in de Deense, de Duitse, de Engelse, de Finse, de Franse, de Griekse, de Italiaanse, de Nederlandse, de Portugese, de Spaanse en de Zweedse taal, zijnde alle talen gelijkelijk authentiek.
Feito no Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove, em dois exemplares, nas línguas alemã, dinamarquesa, espanhola, finlandesa, francesa, grega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa e sueca, fazendo igualmente fé qualquer dos textos.
Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän kahtena kappaleena englannin, espanjan, hollannin, italian, kreikan, portugalin, ranskan, ruotsin, saksan, suomen ja tanskan kielellä, ja jokainen teksti on yhtä todistusvoimainen.
Utfärdat i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio i två exemplar på det danska, engelska, finska, franska, grekiska, italienska, nederländska, portugisiska, spanska, svenska och tyska språket, vilka samtliga texter är giltiga.
Por la Comunidad Europea
For Det Europæiske Fællesskab
Für die Europäische Gemeinschaft
Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα
For the European Community
Pour la Communauté européenne
Per la Comunità europea
Voor de Europese Gemeenschap
Pela Comunidade Europeia
Euroopan yhteisön puolesta
På Europeiska gemenskapens vägnar
Por la Confederación Suiza
For Det Schweiziske Edsforbund
Für der Schweizerischen Eidgenossenschaft
Για την Ελβετική Συνομοσπονδία
For the Swiss Confederation
Pour la Confédération suisse
Per la Confederazione svizzera
Voor de Zwitserse Bondsstaat
Pela Confederação Suíça
Sveitsin valaliiton puolesta
På Schweiziska Edsförbundets vägnar
VSEBINA
|
|
|
|
|
|
PRILOGA 1: |
Koncesije Švice |
|
PRILOGA 2: |
Koncesije Skupnosti |
|
PRILOGA 3: |
Koncesije za sire |
|
Dodatek 1: |
Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost |
|
Dodatek 2: |
Koncesije, ki jih dodeljuje Švica |
|
Dodatek 3: |
Seznam imen za sir „Italico“, ki se lahko uvaža v Švico |
|
Dodatek 4: |
Opisi sirov |
|
PRILOGA 4 |
o zdravju rastlin |
|
Dodatek 1: |
Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti |
|
Dodatek 2: |
Zakonodaje |
|
Dodatek 3: |
Organi, ki jim je na zahtevo treba predložiti seznam uradnih organov, ki so odgovorni za pripravo potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin |
|
Dodatek 4: |
Območja iz člena 4 in posebne zahteve, povezane z njimi |
|
Dodatek 5: |
Izmenjava informacij |
|
PRILOGA 5 |
o krmi za živali |
|
Dodatek 1 |
|
|
Dodatek 2: |
Seznam zakonskih predpisov iz člena 9 |
|
PRILOGA 6 |
o semenih |
|
Dodatek 1: |
Zakonodaja |
|
Dodatek 2: |
Inšpekcijski in certifikacijski organi za semena |
|
Dodatek 3: |
Odstopanja Skupnosti, ki jih dopušča Švica |
|
Dodatek 4: |
Seznam tretjih držav |
|
PRILOGA 7 |
o trgovini s proizvodi vinskega sektorja |
|
Dodatek 1: |
Proizvodi vinskega sektorja iz člena 2 |
|
Dodatek 2: |
Posebne določbe iz člena 3(a) in (b) |
|
Dodatek 3: |
Seznam aktov in tehničnih določb iz člena 4 v zvezi s proizvodi vinskega sektorja |
|
Dodatek 4: |
Zaščitena imena iz člena 5 |
|
Dodatek 5: |
Pogoji iz člena 8(9) in člena 25(1)(b) |
|
PRILOGA 8 |
o vzajemnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina |
|
Dodatek 1: |
Geografske označbe za žgane pijače iz evropske unije |
|
Dodatek 2: |
Zaščitena imena žganih pijač s poreklom iz švice |
|
Dodatek 3: |
Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Skupnosti |
|
Dodatek 4: |
Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Švice |
|
Dodatek 5: |
Seznam aktov iz člena 2 v zvezi z žganimi pijačami, aromatiziranimi pijačami na osnovi vina in aromatiziranimi pijačami |
|
PRILOGA 9 |
o ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih |
|
Dodatek 1 |
|
|
Appendix 2: |
Implementing rules |
|
PRILOGA 10 |
O priznavanju preverjanj skladnosti za sveže sadje in zelenjavo, za katera veljajo tržni standardi |
|
Dodatek 1: |
Švicarski inšpekcijski organi, pooblaščeni za izdajanje potrdil o skladnosti iz člena 3 priloge 10 |
|
Dodatek 2 |
|
|
PRILOGA 11 |
o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi |
|
Dodatek 1: |
Kontrolni ukrepi/prijavljanje bolezni |
|
Dodatek 2: |
Zdravje živali: trgovina in dajanje na trg |
|
Dodatek 3: |
Uvoz živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav |
|
Dodatek 4: |
Zootehniške določbe, vključno s tistimi, ki urejajo uvoz iz tretjih držav |
|
Dodatek 5: |
Žive živali, seme, jajčne celice in zarodki: mejne kontrole in pristojbine |
|
Dodatek 6: |
Živalski proizvodi |
|
Dodatek 7: |
Pristojni organi |
|
Dodatek 8: |
Prilagajanje regionalnim pogojem |
|
Dodatek 9: |
Smernice o postopkih za izvajanje revizij |
|
Dodatek 10: |
Živalski proizvodi: mejne kontrole in pristojbine |
|
Dodatek 11: |
Kontaktne točke |
|
PRILOGA 12 |
o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila |
|
Dodatek 1: |
Seznam geografskih označb, ki jih je druga pogodbenica zaščitila |
|
Dodatek 2: |
Zakonodaja pogodbenic |
PRILOGA 1
Koncesije Švice
Švica podeli za proizvode s poreklom iz Skupnosti, ki so navedeni v tabeli, naslednje tarifne koncesije, če je to primerno, pri čemer se upoštevajo določene letne količine:
Tarifna številka Švice |
Poimenovanje |
Veljavne carinske dajatve (FS/100 kg bruto) |
Letna količina v neto teži (tone) |
0101 90 95 |
Živi konji (razen živali za razmnoževanje čistih pasem in živali za zakol) (število glav) |
0 |
100 glav |
0204 50 10 |
Meso, kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
40 |
100 |
0207 14 81 |
Prsi domačih petelinov in kokoši, zamrznjene |
15 |
2 100 |
0207 14 91 |
Kosi in užitni klavnični odpadki domačih petelinov in kokoši, vključno z jetri (razen prsi), zamrznjeni |
15 |
1 200 |
0207 27 81 |
Prsi domačih puranov in pur, zamrznjene |
15 |
800 |
0207 27 91 |
Kosi in užitni klavnični odpadki domačih puranov in pur, vključno z jetri (razen prsi), zamrznjeni |
15 |
600 |
0207 33 11 |
Domače race, nerazrezane, v kosu, zamrznjene |
15 |
700 |
0207 34 00 |
Jetra domačih rac, gosi ali pegatk, sveža ali ohlajena |
9,5 |
20 |
0207 36 91 |
Kosi in užitni klavnični odpadki domačih rac, gosi ali pegatk, zamrznjeni (razen jeter) |
15 |
100 |
0208 10 00 |
Meso in užitni odpadki kuncev ali zajcev, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni |
11 |
1 700 |
0208 90 10 |
Meso in užitni klavnični odpadki divjadi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni (razen mesa in odpadkov zajcev ter divjih svinj) |
0 |
100 |
ex 0210 11 91 |
Šunke in njihovi kosi deli, s kostmi (razen divjih svinj), nasoljeni ali v slanici, sušeni ali dimljeni |
oproščeno |
1 000 (1) |
ex 0210 19 91 |
Kos brezkostnega zrezka, v slanici in dimljen |
oproščeno |
|
0210 20 10 |
Posušeno goveje meso |
oproščeno |
200 (2) |
ex 0407 00 10 |
Užitna ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana |
47 |
150 |
ex 0409 00 00 |
Naravni akacijev med |
8 |
200 |
ex 0409 00 00 |
Drugi naravni med (razen akacijevega) |
26 |
50 |
0602 10 00 |
Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči |
oproščeno |
neomejeno |
|
Rastline v obliki podlag pečkatega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem): |
oproščeno |
|
0602 20 11 |
— cepljene, z golimi koreninami |
||
0602 20 19 |
— cepljene, s koreninsko grudo |
||
0602 20 21 |
— necepljene, z golimi koreninami |
||
0602 20 29 |
— necepljene, s koreninsko grudo |
||
|
Rastline v obliki podlag koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem): |
oproščeno |
|
0602 20 31 |
— cepljene, z golimi koreninami |
||
0602 20 39 |
— cepljene, s koreninsko grudo |
||
0602 20 41 |
— necepljene, z golimi koreninami |
||
0602 20 49 |
— necepljene, s koreninsko grudo |
||
|
Druge rastline, razen v obliki podlag pečkatega ali koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem), ki rodijo užitno sadje: |
oproščeno |
neomejeno |
0602 20 51 |
— z golimi koreninami |
||
0602 20 59 |
— razen z golimi koreninami |
||
|
Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje, z golimi koreninami: |
oproščeno |
|
0602 20 71 |
— vrste, ki rodijo pečkato sadje |
||
0602 20 72 |
— vrste, ki rodijo koščičasto sadje |
||
0602 20 79 |
— razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje |
oproščeno |
neomejeno |
|
Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje, s koreninsko grudo: |
oproščeno |
|
0602 20 81 |
— vrste, ki rodijo pečkato sadje |
||
0602 20 82 |
— vrste, ki rodijo koščičasto sadje |
||
0602 20 89 |
— razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje |
oproščeno |
neomejeno |
0602 30 00 |
Rododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni |
oproščeno |
neomejeno |
|
Vrtnice, cepljene ali necepljene: |
oproščeno |
neomejeno |
0602 40 10 |
— divje vrtnice in stebla divjih vrtnic |
||
|
— razen divjih vrtnic ali stebla divjih vrtnic: |
||
0602 40 91 |
— z golimi koreninami |
||
0602 40 99 |
— razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo |
||
|
Rastline (iz sejancev ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem) kulturnih vrst, gobji micelij: |
oproščeno |
neomejeno |
0602 90 11 |
— sadike zelenjave in umetna trava |
||
0602 90 12 |
— gobji micelij |
||
0602 90 19 |
— razen sadik zelenjave, umetne trave ali gobjih micelijev |
||
|
Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami): |
oproščeno |
neomejeno |
0602 90 91 |
— z golimi koreninami |
||
0602 90 99 |
— razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo |
||
0603 11 10 |
Rezane vrtnice, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra |
oproščeno |
1 000 |
0603 12 10 |
Rezani nageljni, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra |
||
0603 13 10 |
Rezane orhideje, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra |
||
0603 14 10 |
Rezane krizanteme, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra |
||
|
Rezano cvetje in cvetni brsti (razen nageljnov in vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra: |
||
0603 19 11 |
— oleseneli |
||
0603 19 19 |
— razen olesenelih |
||
0603 12 30 |
Rezani nageljni, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila |
oproščeno |
neomejeno |
0603 13 30 |
Rezane orhideje, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 26. oktobra do 30. aprila |
||
0603 14 30 |
Rezane krizanteme, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 26. oktobra do 30. aprila |
||
0603 19 30 |
Rezani tulipani, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila |
||
|
Rezano cvetje in cvetni brsti (razen nageljnov in vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila |
oproščeno |
neomejeno |
0603 19 31 |
— oleseneli |
||
0603 19 39 |
— razen olesenelih |
||
|
Paradižnik, svež ali ohlajen: |
oproščeno |
10 000 |
|
— češnjev paradižnik: |
||
0702 00 10 |
— od 21. oktobra do 30. aprila |
||
|
— paradižnik Peretti (podaljšana oblika): |
||
0702 00 20 |
— od 21. oktobra do 30. aprila |
||
|
— drug paradižnik, s premerom 80 mm ali več (mesnati paradižnik): |
||
0702 00 30 |
— od 21. oktobra do 30. aprila |
||
|
— drugi: |
||
0702 00 90 |
— od 21. oktobra do 30. aprila |
||
|
Solata ledenka brez zunanjih listov: |
oproščeno |
2 000 |
0705 11 11 |
— od 1. januarja do konca februarja |
||
|
Radič za siljenje, svež ali ohlajen: |
oproščeno |
2 000 |
0705 21 10 |
— od 21. maja do 30. septembra |
||
0707 00 10 |
Kumare za solato, od 21. oktobra do 14. aprila |
5 |
200 |
0707 00 30 |
Kumare za vlaganje, dolžine od 6 do 12 cm, sveže ali ohlajene, od 21. oktobra do 14. aprila |
5 |
100 |
0707 00 31 |
Kumare za shranjevanje, dolžine od 6 do 12 cm, sveže ali ohlajene, od 15. aprila do 20. oktobra |
5 |
2 100 |
0707 00 50 |
Kumarice, sveže ali ohlajene |
3,5 |
800 |
|
Jajčevci, sveži ali ohlajeni: |
oproščeno |
1 000 |
0709 30 10 |
— od 16. oktobra do 31. maja |
||
0709 51 00 0709 59 00 |
Gobe, sveže ali ohlajene, iz rodu Agaricus ali druge, razen gomoljik |
oproščeno |
neomejeno |
|
Sladka paprika, sveža ali ohlajena: |
2,5 |
neomejeno |
0709 60 11 |
— od 1. novembra do 31. marca |
||
0709 60 12 |
Sladka paprika, sveža ali ohlajena, od 1. aprila do 31. oktobra |
5 |
1 300 |
|
Bučke (vključno z bučnimi cvetovi), sveže ali ohlajene: |
oproščeno |
2 000 |
0709 90 50 |
— od 31. oktobra do 19. aprila |
||
ex 0710 80 90 |
Gobe, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene |
oproščeno |
neomejeno |
0711 90 90 |
Vrtnine in mešanice vrtnin, začasno konzervirane (na primer z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo |
0 |
150 |
0712 20 00 |
Čebula, suha, tudi narezana na koščke ali na rezine, dobro zmleta ali zdrobljena, toda ne drugače pripravljena |
0 |
100 |
0713 10 11 |
Grah (Pisum sativum), suh, oluščen, s celimi zrni, neobdelan, primeren za prehrano živali |
popust 0,9 za uporabljeno dajatev |
1 000 |
0713 10 19 |
Grah (Pisum sativum), suh, oluščen, s celimi zrni, neobdelan (razen graha za prehrano živali, za tehnično rabo ali za izdelavo piva) |
0 |
1 000 |
|
Lešniki (Corylus spp.), sveži ali suhi: |
oproščeno |
neomejeno |
0802 21 90 |
— neoluščeni, razen tistih za prehrano živali ali za izdelavo olja |
||
0802 22 90 |
— oluščeni, razen tistih za prehrano živali ali za izdelavo olja |
||
0802 32 90 |
Orehi |
oproščeno |
100 |
ex 0802 90 90 |
Pinjole, sveže ali suhe |
oproščeno |
neomejeno |
0805 10 00 |
Pomaranče, sveže ali suhe |
oproščeno |
neomejeno |
0805 20 00 |
Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satusma); klementine, mandarine wilking in drugi podobni hibridi agrumov, sveži ali suhi |
oproščeno |
neomejeno |
0807 11 00 |
Lubenice, sveže |
oproščeno |
neomejeno |
0807 19 00 |
Melone, sveže, razen lubenic |
oproščeno |
neomejeno |
|
Marelice, sveže, v odprti embalaži: |
oproščeno |
2 100 |
0809 10 11 |
— od 1. septembra do 30. junija |
||
|
drugače pakirane: |
||
0809 10 91 |
— od 1. septembra do 30. junija |
||
0809 40 13 |
Slive, sveže, v odprti embalaži, od 1. julija do 30. septembra |
0 |
600 |
0810 10 10 |
Jagode, sveže, od 1. septembra do 14. maja |
oproščeno |
10 000 |
0810 10 11 |
Jagode, sveže, od 15. maja do 31. avgusta |
0 |
200 |
0810 20 11 |
Maline, sveže, od 1. junija do 14. septembra |
0 |
250 |
0810 50 00 |
Kivi, svež |
oproščeno |
neomejeno |
ex 0811 10 00 |
Jagode, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, nepakirane za prodajo v trgovinah na drobno, namenjene za industrijsko uporabo |
10 |
1 000 |
ex 0811 20 90 |
Maline, robide, murve, rubus ursinus, črni, beli in rdeči ribez ter kosmulje, nekuhani ali kuhani v vodi ali sopari, zamrznjeni, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, nepakirani za prodajo v trgovinah na drobno, namenjeni za industrijsko uporabo |
10 |
1 200 |
0811 90 10 |
Borovnice, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili |
0 |
200 |
0811 90 90 |
Užitno sadje, nekuhano ali kuhano v vodi ali sopari, zamrznjeno, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili (razen jagod, malin, robid, murv, rubus ursinus, črnega, belega in rdečega ribeza ter kosmulj, borovnic in tropskega sadja) |
0 |
1 000 |
0904 20 90 |
Paprika iz rodu Capiscum ali rodu Pimenta, posušena, dobro zmleta ali zdrobljena, obdelana |
0 |
150 |
0910 20 00 |
Žafran |
oproščeno |
neomejeno |
1001 90 60 |
Pšenica in mešano žito (razen trde pšenice), denaturirana, za prehrano živali |
popust 0,6 za uporabljeno dajatev |
50 000 |
1005 90 30 |
Koruza za prehrano živali |
popust 0,5 za uporabljeno dajatev |
13 000 |
|
Oljčno olje, deviško, razen za prehrano živali: |
|
|
1509 10 91 |
— v steklenih kozarcih s prostornino manj kot 2 litra |
60,60 (4) |
neomejeno |
1509 10 99 |
— v steklenih kozarcih s prostornino več kot 2 litra ali v drugih posodah |
86,70 (4) |
neomejeno |
|
Oljčno olje in njegove frakcije, tudi rafinirano, toda kemijsko nespremenjeno, razen tistega za prehrano živali: |
|
|
1509 90 91 |
— v steklenih kozarcih s prostornino manj kot 2 litra |
60,60 (4) |
neomejeno |
1509 90 99 |
— v steklenih kozarcih s prostornino več kot 2 litra ali v drugih posodah |
86,70 (4) |
neomejeno |
ex 0210 19 91 |
Šunke, v slanici, brez kosti, v mehurju ali v umetnem črevu |
oproščeno |
3 715 |
ex 0210 19 91 |
Kos brezkostnega zrezka, dimljen |
||
1601 00 11 1601 00 21 |
Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov: iz živali, s tarifnimi številkami od 0101 do 0104 , razen divjih svinj |
||
ex 0210 19 91 ex 1602 49 10 |
Svinjski vrat, sušen na zraku, začinjen ali ne, cel, v kosih ali narezan na tanke rezine |
||
|
Paradižnik, cel ali v kosih, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini: |
|
|
2002 10 10 |
— v posodah s prostornino več kot 5 kg |
2,50 |
neomejeno |
2002 10 20 |
— v posodah s prostornino manj kot 5 kg |
4,50 |
neomejeno |
|
Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celega paradižnika in paradižnika v kosih: |
oproščeno |
neomejeno |
2002 90 10 |
— v posodah s prostornino več kot 5 kg |
||
2002 90 21 |
Paradižnikova pulpa, mezga ali koncentrat, v hermetično zaprtih posodah, z več kot 25 % suhe snovi in ki so sestavljeni iz paradižnika in vode, lahko so dodane tudi sol ali začimbe, v posodah s prostornino manj kot 5 kg |
oproščeno |
neomejeno |
2002 90 29 |
Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celega paradižnika in paradižnika v kosih in razen paradižnikove pulpe, mezge ali koncentrata: — v posodah s prostornino manj kot 5 kg |
oproščeno |
neomejeno |
2003 10 00 |
Gobe iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini |
0 |
1 700 |
|
Artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 : |
|
|
ex 2004 90 18 |
— v posodah s prostornino več kot 5 kg |
17,5 |
neomejeno |
ex 2004 90 49 |
— v posodah s prostornino manj kot 5 kg |
24,5 |
neomejeno |
|
Beluši, pripravljeni ali konzervirani drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjeni, nezamrznjeni, razen proizvodov s št. 2006 : |
oproščeno |
neomejeno |
2005 60 10 |
— v posodah s prostornino več kot 5 kg |
||
2005 60 90 |
— v posodah s prostornino manj kot 5 kg |
||
|
Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot s kisom ali z ocetno kislino, nezamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 : |
oproščeno |
neomejeno |
2005 70 10 |
— v posodah s prostornino več kot 5 kg |
||
2005 70 90 |
— v posodah s prostornino manj kot 5 kg |
||
|
Kapre in artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 : |
|
|
ex 2005 99 11 |
— v posodah s prostornino več kot 5 kg |
17,5 |
neomejeno |
ex 2005 99 41 |
— v posodah s prostornino manj kot 5 kg |
24,5 |
neomejeno |
2008 30 90 |
Agrumi, pripravljeni ali konzervirani drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključeni ali določeni drugje |
oproščeno |
neomejeno |
2008 50 10 |
Marelična kaša, pripravljena ali konzervirana drugače, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki ni vključena ali določena drugje |
10 |
neomejeno |
2008 50 90 |
Marelice, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje |
15 |
neomejeno |
2008 70 10 |
Breskova kaša, pripravljena ali konzervirana drugače, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki ni vključena ali določena drugje |
oproščeno |
neomejeno |
2008 70 90 |
Breskve, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje |
oproščeno |
neomejeno |
|
Sok iz vseh drugih agrumov, razen iz pomaranč ali grenivk, nefermentiran, brez dodanega alkohola: |
|
|
ex 2009 39 19 |
— brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, koncentrat |
6 |
neomejeno |
ex 2009 39 20 |
— z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili, koncentrat |
14 |
neomejeno |
|
Sladko vino, specialitete in mistela v posodah: |
|
|
2204 21 50 |
— s prostornino manj kot 2 litra (5) |
8,5 |
neomejeno |
2204 29 50 |
— s prostornino več kot 2 litra (5) |
8,5 |
neomejeno |
ex 2204 21 50 |
Portovec, v posodah s prostornino manj kot 2 litra, kot je opisano v (6) |
oproščeno |
1 000 hl |
ex 2204 21 21 |
Retsina (grško belo vino) v posodah s prostornino manj kot 2 litra, kot je opisano v (7) |
oproščeno |
500 hl |
|
Retsina (grško belo vino) v posodah s prostornino več kot 2 litra, kot je opisano v (7), z alkoholno močjo: |
||
ex 2204 29 21 |
— več kot 13 vol % |
||
ex 2204 29 22 |
— manj kot 13 vol % |
||
(1) Vključno s 480 t šunke iz Parme in San Daniela, po izmenjavi pisem med Švico in Skupnostjo z dne 25. januarja 1972. (2) Vključno s 170 t iz Bresaola, po izmenjavi pisem med Švico in Skupnostjo z dne 25. januarja 1972. (3) Za katere velja skupna letna kvota 60 000 rastlin. (4) Vključno s prispevki v jamstveni sklad za obvezno zalogo. (5) Zajema samo proizvode, določene v Prilogi 7 Sporazuma. (6) Opis: „Portovec“ pomeni kvalitetno vino, pridelano v določeni portugalski regiji (Oporto) s tem imenom v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999. (7) Opis: „Retsina“ pomeni namizno vino v skladu z določbami Skupnosti iz točke A.2 Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1493/1999. |
PRILOGA 2
Koncesije Skupnosti
Skupnost podeli za proizvode s poreklom iz Švice, ki so navedeni v tabeli, naslednje tarifne koncesije, če je to primerno, pri čemer se upoštevajo določene letne količine
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Veljavne carinske dajatve (EUR/100 kg neto) |
Letna količina v neto teži (tone) |
0102 90 41 0102 90 49 0102 90 51 0102 90 59 0102 90 61 0102 90 69 0102 90 71 0102 90 79 |
Žive goveje živali s težo, ki presega 160 kg |
0 |
4 600 glav |
ex 0210 20 90 |
Suho goveje meso, brez kosti, posušeno |
oproščeno |
1 200 |
ex 0401 30 |
Smetana, ki vsebuje več kot 6 % maščob |
oproščeno |
2 000 |
0403 10 |
Jogurt |
||
0402 29 11 ex 0404 90 83 |
Posebne vrste mleka za dojenčke, v nepredušno zaprtih posodah z neto vsebino, ki ne presega 500 g in vsebuje nad 10 % maščob (1) |
43,8 |
neomejeno |
0602 |
Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami), podtaknjenci in cepiči, gobji micelij |
oproščeno |
neomejeno |
0603 11 00 0603 12 00 0603 13 00 0603 14 00 0603 19 |
Rezano cvetje in cvetni brsti, narezani, za šopke ali za okras, sveži |
oproščeno |
neomejeno |
0701 10 00 |
Semenski krompir, svež ali ohlajen |
oproščeno |
4 000 |
0702 00 00 |
Paradižnik, svež ali ohlajeni |
oproščeno (2) |
1 000 |
0703 10 19 0703 90 00 |
Čebula, razen semenske čebule, por in druge čebulnice, sveži ali ohlajeni |
oproščeno |
5 000 |
0704 10 00 0704 90 |
Zelje, cvetača, kolerabica, ohrovt in druge užitne kapusnice iz rodu Brassica, razen brstičnega ohrovta, sveži ali ohlajeni |
oproščeno |
5 500 |
0705 |
Solata (Lactuca sativa) in radič (Chicorium spp.), sveža ali ohlajena |
oproščeno |
3 000 |
0706 10 00 |
Korenje in repa, sveža ali ohlajena |
oproščeno |
5 000 |
0706 90 10 0706 90 90 |
Rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, razen hrena (Cochlearia armoracia), sveži ali ohlajeni |
oproščeno |
3 000 |
0707 00 05 |
Kumare, sveže ali ohlajene |
oproščeno (2) |
1 000 |
0708 20 00 |
Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), svež ali ohlajen |
oproščeno |
1 000 |
0709 30 00 |
Jajčevci, sveži ali ohlajeni |
oproščeno |
500 |
0709 40 00 |
Zelena, razen gomoljne zelene, sveža ali ohlajena |
oproščeno |
500 |
0709 51 00 0709 59 |
Gobe in gomoljike, sveže ali ohlajene |
oproščeno |
neomejeno |
0709 70 00 |
Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda, sveža ali ohlajena |
oproščeno |
1 000 |
0709 90 10 |
Solatna zelenjava, razen solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena |
oproščeno |
1 000 |
0709 90 20 |
Blitva in kardij |
oproščeno |
300 |
0709 90 50 |
Koromač, svež ali ohlajen |
oproščeno |
1 000 |
0709 90 70 |
Bučke, sveže ali ohlajene |
oproščeno (2) |
1 000 |
0709 90 90 |
Druge vrtnine, sveže ali ohlajene |
oproščeno |
1 000 |
0710 80 61 0710 80 69 |
Gobe, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene |
oproščeno |
neomejeno |
0712 90 |
Suha zelenjava, lahko tudi narezana na koščke ali rezine, dobro zmleta ali zdrobljena, pripravljena lahko tudi iz predhodno kuhane zelenjave, toda ne drugače pripravljena, razen čebule, gob in gomoljik |
oproščeno |
neomejeno |
ex 0808 10 80 |
Jabolka, razen jabolk za mošt, sveža |
oproščeno (2) |
3 000 |
0808 20 |
Hruške in kutine, sveže |
oproščeno (2) |
3 000 |
0809 10 00 |
Marelice, sveže |
oproščeno (2) |
500 |
0809 20 95 |
Češnje, razen višenj (Prunus cerasus), sveže |
oproščeno (2) |
1 500 (2) |
0809 40 |
Slive in trnulje, sveže |
oproščeno (2) |
1 000 |
0810 10 00 |
Jagode |
oproščeno |
200 |
0810 20 10 |
Maline, sveže |
oproščeno |
100 |
0810 20 90 |
Robidnice, murve in rubus ursinus, sveže |
oproščeno |
100 |
1106 30 10 |
Moka, zdrob in prah iz banan |
oproščeno |
5 |
1106 30 90 |
Moka, zdrob in prah iz drugega sadja v poglavju 8 |
oproščeno |
neomejeno |
ex 0210 19 50 |
Šunke, v slanici, brez kosti, v mehurju ali v umetnem črevu |
oproščeno |
1 900 |
ex 0210 19 81 |
Kos brezkostnega zrezka, dimljen |
||
ex 1601 00 |
Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov:iz živali, s tarifnimi številkami od 0101 do 0104 , razen divjih svinj |
||
ex 0210 19 81 ex 1602 49 19 |
Svinjski vrat, sušen na zraku, začinjen ali ne, cel, v kosih ali narezan na tanke rezine |
||
ex 2002 90 91 ex 2002 90 99 |
Paradižnik v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4) |
oproščeno |
neomejeno |
2003 90 00 |
Gobe, razen iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini |
oproščeno |
neomejeno |
0710 10 00 |
Krompir, nekuhan ali kuhan v vodi ali sopari, zamrznjen |
oproščeno |
3 000 |
2004 10 10 2004 10 99 |
Krompir, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjen, razen proizvodov s št. 2006 , z izjemo moke, zdroba ali kosmičev |
||
2005 20 80 |
Krompir, pripravljen in konzerviran drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, nezamrznjen, razen proizvodov s št. 2006 , razen pripravkov v obliki moke, zdroba, kosmičev in pripravkov, ki so narezani na tanke rezine, ocvrti, soljeni ali aromatizirani, v hermetično zaprti embalaži, primerni za takojšnjo uporabo |
||
ex 2005 91 00 ex 2005 99 |
Proizvodi v prahu, pripravljeni iz zelenjave ali zelenjavne mešanice, z dodanim sladkorjem ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4) |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2008 30 |
Agrumi v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4) |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2008 40 |
Hruške v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4) |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2008 50 |
Marelice v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4) |
oproščeno |
neomejeno |
2008 60 |
Češnje, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje |
oproščeno |
500 |
ex 0811 90 19 ex 0811 90 39 |
Češnje, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili |
||
0811 90 80 |
Češnje, razen višenj, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili |
||
ex 2008 70 |
Breskve v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4) |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2008 80 |
Jagode v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4) |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2008 99 |
Drugo sadje v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4) |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2009 19 |
Pomarančni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja in drugih sladil |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2009 21 00 ex 2009 29 |
Sok grenivke v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2009 31 ex 2009 39 |
Sok v prahu iz vseh drugih vrst agrumov, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2009 41 ex 2009 49 |
Ananasov sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2009 71 ex 2009 79 |
Jabolčni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil |
oproščeno |
neomejeno |
ex 2009 80 |
Sok v prahu iz vseh drugih vrst sadja ali zelenjave, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil |
oproščeno |
neomejeno |
(1) Za potrebe tega podnaslova pomeni „posebno mleko za dojenčke“ proizvode, ki ne vsebujejo patogenih in strupenih klic ter ki vsebujejo manj kot 10 000 revivifiabilnih aerobnih bakterij in manj kot dve koliformni bakteriji na gram. (2) Če je to primerno, se mora uporabiti posebna dajatev in ne minimalna dajatev. (3) Vključno s 1 000 t po izmenjavi pisem z dne 14. julija 1986. (4) Glej Skupno deklaracijo o tarifnih uvrstitvah zelenjave v prahu in sadja v prahu. |
PRILOGA 3
KONCESIJE ZA SIRE
1. Skupnost in Švica se obvezujeta, da bosta postopoma v petih letih od uveljavitve Sporazuma liberalizirali medsebojno trgovino s siri, ki sodijo v tarifno številko 0406 Harmoniziranega sistema.
2. Proces liberalizacije poteka na naslednji način:
(a) Uvoz v Skupnost
V prvem letu po uveljavitvi Sporazuma Skupnost postopoma ukine ali odpravi carinske stopnje za uvoz sira z izvorom iz Švice, po potrebi v okviru letne količine. Osnovna carinska stopnja in osnovne letne količine za različne vrste sira so navedene v Dodatku 1 k temu.
(i) Skupnost zniža osnovne carinske stopnje, naštete v tabeli v Dodatku 1, za 20 % letno. Prvo znižanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma.
(ii) Skupnost zviša tarifno kvoto v tabeli v Dodatku 1 za 1 250 ton letno; prvo zvišanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma. Trgovanje se popolnoma liberalizira do začetka šestega leta.
(iii) Švica je izvzeta iz zahteve po ohranjanju cen franko meja, določenih v opisu živil, ki so zajeta v tarifni številki 0406 Skupne carinske tarife.
(b) Izvoz iz Skupnosti
Skupnost ne uporablja izvoznih nadomestil za izvoz tistih sirov v Švico, ki sodijo v tarifno številko 0406 Harmoniziranega sistema.
(c) Uvoz v Švico
V prvem letu po uveljavitvi Sporazuma Švica postopoma ukine ali odpravi carinske stopnje za uvoz sira z izvorom iz Skupnosti, po potrebi v okviru letne količine. Osnovna carinska stopnja in osnovne letne količine za različne vrste sira so navedene v točki (a) tega Dodatka 2.
(i) Švica zniža osnovne carinske stopnje, naštete v tabeli v Dodatku 2(a), za 20 % letno. Prvo znižanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma.
(ii) Švica zviša vse tarifne kvote, naštete v tabeli v Dodatku 2(a) za 2 500 ton letno. Prvo zvišanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma. Skupnost vsaj štiri mesece pred začetkom vsakega leta opredeli kategorijo oziroma kategorije sirov, za katere bo veljajo omenjeno zvišanje. Trgovina se popolnoma liberalizira do začetka šestega leta.
(d) Izvoz iz Švice
Prvo leto po uveljavitvi Sporazuma Švica postopoma odpravi izvozne subvencije za pošiljke sirov v Skupnost, in sicer na naslednji način.
(i) Zneski, ki služijo kot osnova za postopno odpravo ( 1 ), se opredelijo v tem Dodatku 2(b).
(ii) Ti osnovni zneski se znižajo na naslednji način:
— eno leto po uveljavitvi Sporazuma za 30 %,
— dve leti po uveljavitvi Sporazuma za 55 %,
— tri leta po uveljavitvi Sporazuma za 80 %,
— štiri leta po uveljavitvi Sporazuma za 90 %,
— pet let po uveljavitvi Sporazuma za 100 %.
3. Skupnost in Švica sprejmeta potrebne ukrepe, da se zagotovi takšna porazdelitev uvoznih dovoljenj, ki zagotavlja reden uvoz ob upoštevanju tržnih zahtev.
4. Skupnost in Švica zagotovita, da koncesije, ki si jih medsebojno dodeljujeta, ne spodkopavajo drugi ukrepi, ki vplivajo na uvoze in izvoze.
5. Če bi razvoj cen in/ali uvozov povzročil motnje na trgu ene ali druge pogodbenice, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice v okviru Odbora čim prej skličejo posvetovanja, opredeljena v členu 6, da se poiščejo ustrezne rešitve. V povezavi s tem pogodbenici soglašata, da si bosta občasno izmenjali informacije o cenah in vse druge pomembne informacije o trgu doma proizvedenih in uvoženih sirov.
Dodatek 1
Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost
Uvoz v Skupnost
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Osnovna carinska stopnja (EUR/100 kg neto) |
Osnovna letna količina (ton) |
ex 0406 20 |
Sir, nariban ali v prahu, z vsebnostjo vode do 400 g/kg sira |
Prosto |
neomejeno |
0406 30 |
Sir, topljen |
Prosto |
neomejeno |
0406 90 02 0406 90 03 0406 90 04 0406 90 05 0406 90 06 0406 90 13 0406 90 15 0406 90 17 |
Ementalec, grojer, sbrinz, bergkase in appenzell |
6,58 |
neomejeno |
0406 90 18 |
Fromage fribourgeois, Vacherin mont d'Or in Tete de Moine |
Prosto |
neomejeno |
0406 90 19 |
Zeliščni sir glarus (znan kot schabziger) |
Prosto |
neomejeno |
ex 0406 90 87 |
Fromage des Grisons |
Prosto |
neomejeno |
0406 90 25 |
Tilsit |
Prosto |
neomejeno |
ex 04 06 |
Siri, razen zgoraj naštetih |
Prosto |
3000 |
(1) Sinonim: Vacherin fribourgeois. |
Dodatek 2
Koncesije, ki jih dodeljuje Švica
(a) Uvoz v Švico
Številka švicarske carinske tarife |
Poimenovanje |
Osnovna carinska stopnja (EUR/100 kg bruto mase) |
Osnovna letna količina (ton) |
0406 10 10 |
Maskarpone in Ricotta Romana, ki ustrezata seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu |
Prosto |
neomejeno |
ex 0406 20 |
Sir, nariban ali v prahu, z vsebnostjo vode do 400 g/kg sira |
Prosto |
neomejeno |
0406 40 |
- Sir Danish Blue, gorgonzola in roquefort, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu - Roquefort, ki ne ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, z dokazilom o izvoru - Sir z modrimi plesnimi, razen sira Danish blue, gorgonzola in roquefort |
Prosto |
neomejeno |
0406 90 11 |
Brie, camembert, crescenza, italico, font l'eveque, reblochon, robbiola in stracchino, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu |
Prosto |
neomejeno |
ex 0406 90 19 |
Feta, kakor je opisan v Dodatku 4 |
Prosto |
neomejeno |
ex 0406 90 19 |
Beli sir iz ovčjega mleka, v slanici, kakor je opisan v Dodatku 4 |
Prosto |
neomejeno |
0406 90 21 |
Zeliščni sir z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi |
Prosto |
neomejeno |
0406 90 31 0406 90 39 |
Caciocavallo, canestrato (pecorino siciliano), aostaler fontina, parmigiano reggiano, grana padano, pecorino (pecorino romano, fiore sardo, druge vrste sira pecorino) in provolone, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu |
Prosto |
neomejeno |
0406 90 51 0406 90 59 |
- Asiago, bitto, bra, fontal, montasio, saint-paulin (port salut) in saint-nectaire, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu |
Prosto |
5000 |
ex 0406 90 91 |
- Siri vrste raclette, kakor so opisani v Dodatku 4 |
||
0406 90 60 |
Carnal, ki ustrezata seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu |
Prosto |
neomejeno |
ex 0406 90 91 ex 0406 90 99 |
Manchego, idiazabal in roncal, kakor so opisani v Dodatku 4 |
Prosto |
neomejeno |
ex 0406 90 99 |
Parmigiano reggiano in grana padano, kosi, z ali brez skorje, ki imajo na embalaži vsaj ime sira, vsebnost maščobe, ime pakirnice in državo proizvodnje, z vsebnostjo maščobe 32 % ali več v suhi snovi, Parmigiano reggiano: z vsebnostjo vode do 32 %, Grana padano: z vsebnostjo vode do 33,2 % |
Prosto |
neomejeno |
ex 0406 10 90 |
Sir vrste mozzarella, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu |
Prosto |
500 |
ex 0406 90 91 ex 0406 90 99 |
Sir vrste provolone, ki ne ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protkolu, z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi |
Prosto |
500 |
ex 04 06 |
Trdi in srednje trdi siri, razen zgoraj naštetih, z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi |
Prosto |
5000 |
ex 04 06 |
Siri, razen zgoraj naštetih |
Prosto |
1000 |
0406 10 20 |
Mozzarella, ki ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, v konzervirni tekočini, po opisu v Dodatku 4 (2) |
185 |
neomejeno |
0406 30 |
Topljeni sir, razen naribanega ali v prahu |
180,55 |
neomejeno |
0406 90 51 |
Asiago, bitto, fontal, saint-paulin (port salut) in saint-nectaire, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, zunaj letne kvote 5 000 t |
289 |
neomejeno |
0406 90 91 |
Drugi srednje trdi siri z vsebnostjo vode v nemaščobni snovi najmanj 54 % in največ 65 % |
315 |
neomejeno |
(1) Imena mehkih sirov „Italico“, odobrenih za uvoz v Švico, so našteta v Dodatku 3. (2) V primeru mozzarelle brez konzervirne tekočine, ki ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, je veljavna carinska stopnja konvencionalna stopnja na seznamu LIX. |
(b) Izvoz iz Švice
Osnovni zneski, na katere se nanaša točka 2(d) te priloge, se določijo na naslednji način:
Številka švicarske carinske tarife |
Poimenovanje |
Najvišja (1) izvozna podpora (2) (CHF/100 kg neto) |
0406 30 |
Topljeni sir, razen naribanega ali v prahu |
0 |
0406 20 |
Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst |
0 |
prej 0406 90 19 |
Vacherin Mont d'Or |
204 |
0406 90 21 |
Zeliščni sir glarus |
139 |
prej 0406 90 99 |
Ementalec |
343 |
prej 0406 90 91 |
Fromage fribourgeois (Vacherin fribourgeois) |
259 |
prej 0406 90 91 |
Fromage des Grisons |
259 |
prej 0406 90 91 |
Tilsit |
113 |
prej 0406 90 91 |
Tete de Moine |
259 |
prej 0406 90 91 |
Appenzell |
274 |
prej 04069091 prej 04069099 |
Bergkäse |
343 |
prej 0406 90 99 |
Grojer |
343 |
prej 0406 90 99 |
Sbrinz |
384 |
prej 0406 |
Siri, razen zgoraj naštetih |
|
- sveži siri in mehki siri |
219 |
|
- srednje trdi siri |
274 |
|
- trdi in zelo trdi siri |
343 |
|
(1) Do popolne liberalizacije, razen sirov iz tarifne številke 0406 90 01 , namenjenih za predelavo in uvoženih v Skupnost na podlagi režimov minimalnega pristopa. (2) Vključno s količinami vseh drugih ukrepov z enakovrednim učinkom. |
Dodatek 3
Seznam imen za sir „Italico“, ki se lahko uvaža v Švico
Bel Piano Lombardo
Stella Alpina
Cerriolo
Italcolombo
Tre Stelle
Cacio Giocondo
Il Lombardo
Stella d'Oro
Bel Mondo
Bick
Pastorella Cacio Reale
Valsesia
Casoni Lombardi
Formaggio Margherita
Formaggio Bel Paese
Monte Bianco
Metropoli
L'Insuperabile
Universal
Fior d'Alpe
Alpestre
Primavera
Italico Milcosa
Caciotto Milcosa
Italia
Reale
La Lombarda
Codogno
Il Novarese
Mondo Piccolo
Bel Paesino
Primula Gioconda
Alfiere
Costino
Montagnino
Lombardo
Lagoblu
Imperiale
Antica Torta Cascina S. Anna
Torta Campagnola
Martesana
Caciotta Casalpiano
Dodatek 4
Opisi sirov
Spodaj našteti siri so upravičeni do konvencionalne carinske stopnje, samo če ustrezajo spodnjemu opisu, če imajo določene značilne lastnosti in če se uvažajo pod ustreznim imenom.
1. Feta |
|
Ime |
Feta |
Območja proizvodnje |
Trakija, Makedonija, Tesalija, Epir, celinska Grčija, Peleponez in Lezbos (Grčija) |
Oblika in velikost |
Kocke ali pravokotni kosi različnih oblik |
Lastnosti |
Mehek sir brez skorje; bel, mehek, ampak kompaktne in rahlo krhke konsistence, z rahlim kislo in slano pikantnim okusom; proizveden izključno iz ovčjega mleka ali z dodatkom do 30 % kozjega mleka, ki zori vsaj dva meseca |
Vsebnost maščobe v suhi snovi |
Vsaj 43 % |
Vsebnost suhe snovi |
Vsaj 44 % |
2. Beli sir iz ovčjega mleka, v slanici |
|
Opis |
Beli sir iz ovčjega mleka, država izvora, v slanici, proizveden izključno iz ovčjega mleka, ali Beli sir iz ovčjega mleka, država izvora, v slanici, proizveden iz ovčjega in kozjega mleka |
Območje proizvodnje |
Države članice Evropske unije |
Oblika in velikost |
Kocke ali pravokotni kosi različnih oblik |
Lastnosti |
Mehek sir brez skorje; bel, mehek, ampak kompaktne in rahlo krhke konsistence, z rahlim kislo in slano pikantnim okusom. Proizveden izključno iz ovčjega mleka ali z dodatkom do 10 % kozjega mleka, ki zori vsaj dva meseca. |
Vsebnost maščobe v suhi snovi |
Vsaj 43 % |
Vsebnost suhe snovi |
Vsaj 44 % |
Sir je upravičen do konvencionalne carinske stopnje, samo če je na embalaži vsakega kosa naveden polni naslov proizvajalca in izjava, da je bil sir proizveden izključno iz ovčjega mleka, po potrebi z dodatkom kozjega mleka. |
|
3. Manchego |
|
Ime |
Manchego |
Območja proizvodnje |
Avtonomna skupnost Castile-La Mancha (province Albacete, Ciudad Real, Cuenca in Toledo) |
Oblika, velikost in teža sira |
Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 7 cm do 12 cm. Premer: 9 cm do 22 cm. Teža vsakega sira: 1 kg do 3,5 kg |
Lastnosti |
Trda skorja, bledo rumene ali zelenkasto črne barve; trdna, kompaktna konsistenca, bele do rumenkasto slonokoščene barve, po možnosti z majhnimi, neenako razporejenimi luknjami; značilen vonj in okus. Trd ali srednje trd sir, proizveden izključno iz surovega ali pasteriziranega mleka ovc rodu Manchega, sesirjenega med 28 °C in 32 °C za 45 minut do 60 minut v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih; ki zori vsaj 60 dni |
Vsebnost maščobe v suhi snovi |
Vsaj 50 % |
Vsebnost suhe snovi |
Vsaj 55 % |
4. Idiazabal |
|
Ime |
Idiazabal |
Območja proizvodnje |
Province Guipuzcoa, Navarre, Alava in Vizcaya |
Oblika, velikost in teža sira |
Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 8 cm do 12 cm. Premer: 10 cm do 30 cm. Teža vsakega sira: 1 kg do 3 kg. |
Lastnosti |
Trda skorja, bledo rumene ali temno rjave barve, kjer je sir dimljen; trdna, kompaktna konsistenca, bele do rumenkasto slonokoščene barve, po možnosti z majhnimi, neenako razporejenimi luknjami; značilen vonj in okus. Sir, proizveden izključno iz surovega mleka ovc rodu Lacha in Carranzana, sesirjenega med 28 °C in 32 °C za 20 minut do 45 minut v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih; ki zori vsaj 60 dni |
Vsebnost maščobe v suhi snovi |
Vsaj 45 % |
Vsebnost suhe snovi |
Vsaj 55 % |
5. Roncal |
|
Ime |
Roncal |
Območja proizvodnje |
dolina Roncal (Navarre) |
Oblika, velikost in teža sira |
Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 8 cm do 12 cm. Premer in teža sta spremenljiva. |
Lastnosti |
Trda, zrnata in mastna skorja slamnate barve; trda, kompaktna konsistenca, po videzu porozen, vendar brez lukenj, bele do rumenkasto slonokoščene barve; značilen vonj in okus. Trd in srednje trd sir, proizveden izključno iz ovčjega mleka, sesirjen med 32 °C in 37 °C v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih. |
Vsebnost maščobe v suhi snovi |
Vsaj 50 % |
Vsebnost suhe snovi |
Vsaj 60 % |
6. Siri vrste raclette |
|
Opis |
Država izvora, npr. nemški siri vrste raclette ali francoski siri vrste raclette |
Območje proizvodnje |
Države članice Evropske unije |
Oblika, velikost in teža sira |
Celi siri ali kosi. Višina: 5,5 cm do 8 cm; premer 28 cm so 42 cm ali širina: 28 cm do 36 cm. Teža vsakega sira: 4,5 kg do 7,5 kg |
Lastnosti |
Poltrd sir s kompaktno, zlato rumeno do svetlo rjavo skorjo, ki ima lahko sivkaste lise; blag sir, primeren za topljenje, slonokoščene ali rumenkaste barve, kompakten, po možnosti z nekaj luknjami; značilen vonj in okus, od blagega do izrazitega; proizveden iz pasteriziranega, termično obdelanega ali surovega kravjega mleka, sesirjenega z mlečnimi fermenti in drugimi koagulanti. Sesirjeno mleko se stisne; skuta se običajno opere. Zori vsaj osem tednov. |
Vsebnost maščobe v suhi snovi |
Vsaj 45 % |
Vsebnost suhe snovi |
Vsaj 55 % |
7. Mozzarella v tekočini |
|
Sir je upravičen do konvencionalne carinske stopnje, samo če so siri ali kosi sira konzervirani v vodi in hermetično pakirani. Voda mora predstavljati vsaj 25 % skupne mase, vključno s siri ali kosi sirov, raztopino in izvirnim pakiranjem. |
PRILOGA 4
O ZDRAVJU RASTLIN
Člen 1
Cilj
►M14 1. ◄ Cilj te priloge je olajšati trgovino med pogodbenicama z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, za katere veljajo ukrepi o zdravju rastlin, ki imajo izvor na ustreznih ozemljih ali so uvoženi iz tretjih držav in našteti v Dodatku I, ki ga sestavi odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.
2. Z odstopanjem od člena 1 Sporazuma ta priloga velja za vse rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, naštete v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 1.
Člen 2
Načela
1. Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo na področju zaščitnih ukrepov za vnašanje in razmnoževanje škodljivih organizmov preko rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki dajejo enakovredne rezultate, kar zadeva zaščito pred vnašanjem in razmnoževanjem organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, naštete v Dodatku 1, kakor predvideva člen 1. Isto velja tudi za ukrepe o zdravju rastlin, sprejete v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, vnesenimi iz tretjih držav.
2. Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je našteta v Dodatku 2, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.
3. Pogodbenici obojestransko priznavata potne liste za rastline, ki jih izdajajo organizacije, odobrene s strani zadevnih organov. Seznam teh organizacij, ki se redno posodablja, je na voljo pri organih, naštetih v Dodatku 3. Tovrstni potni listi potrjujejo skladnost z zakonodajo, navedeno v Dodatku 2 v skladu z odstavkom 2, in zanje velja, da izpolnjujejo zahteve po dokazilih, določene v navedeni zakonodaji, ki so potrebna za pretok rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v Dodatku 1 v skladu s členom 1, na ozemljih zadevnih pogodbenic.
4. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, našteti v Dodatku 1 v skladu s členom 1, za katere niso predpisani potni listi za rastline, ki se uporabljajo za trgovino na ozemljih obeh pogodbenic, so lahko predmet trgovine med obema pogodbenicama brez kakršnegakoli potnega lista za rastline, vendar jih morajo spremljati drugi dokumenti, ki jih predpisujejo ustrezni zakoni pogodbenic, predvsem dokumenti, ki so sestavni del sistema za odkrivanje izvora teh rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov vse do njihovega izvora.
Člen 3
1. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki niso izrecno navedeni v Dodatku 1 v skladu s členom 1 in zanje v drugi pogodbenici ne veljajo ukrepi o zdravju rastlin, so lahko predmet trgovine med njima brez preverjanj dokumentov, identitete ali zdravja rastlin v okviru ukrepov o zdravju rastlin.
2. Kadar ena od strank namerava sprejeti ukrep o zdravju rastlin za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, na katere se nanaša odstavek 1, obvesti o tem drugo pogodbenico.
3. Delovna skupina za zdravje rastlin na podlagi člena 10(2) oceni posledice, ki jih imajo na to prilogo vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 2, in predlaga spremembe ustreznih dodatkov.
Člen 4
Regionalne zahteve
1. Vsaka pogodbenica lahko na podlagi primerljivih meril določi posebne zahteve v zvezi s pretokom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ne glede na njihovo izvor, na območjih svojega ozemlja oziroma za ta območja, kadar to terja položaj zdravja rastlin na teh območjih.
2. Dodatek 4, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma, opredeli območja iz odstavka 1 in posebne zahteve, ki se nanašajo nanje.
Člen 5
Nadzor pri uvozu
1. Vsaka pogodbenica izvaja nadzor zdravja rastlin s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja, katerih obseg ne presega določenega deleža pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v Dodatku 1 v skladu s členom 1. Ta delež, ki ga predlaga Delovna skupina za zdravje rastlin in ga določi Odbor, se določi za vsako rastlino, rastlinski proizvod ali drugi predmet v skladu s tveganjem za zdravje rastlin. Na datum uveljavitve te priloge ta delež znaša 10 %.
2. Na podlagi člena 10(2) te priloge se Odbor, ki deluje na predlog Delovne skupine za zdravje rastlin, lahko odloči za zmanjšanje obsega nadzora iz odstavka 1.
3. Odstavek 1 in 2 veljata le za nadzor zdravja rastlin pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti med pogodbenicama.
4. Odstavek 1 in 2 veljata ob upoštevanju člena 11 Sporazuma in člena 6 in 7 te priloge.
Člen 6
Zaščitni ukrepi
Zaščitni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopki iz člena 10(2) Sporazuma.
Člen 7
Odstopanja
1. Če ena od pogodbenic namerava uporabiti odstopanja v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s celotnim ozemljem druge pogodbenice, slednjo vnaprej obvesti o tem in navede svoje razloge. Brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih odstopanj se pogodbenici čim prej sestaneta na posvetu, da bi poiskali ustrezne rešitve.
2. Če ena od pogodbenic uporabi odstopanja v zvezi z delom svojega ozemlja ali v zvezi s tretjo državo, vnaprej obvesti drugo pogodbenico o tem in navede svoje razloge. Brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih odstopanj se pogodbenici čim prej sestaneta na posvetu, da bi poiskali ustrezne rešitve.
Člen 8
Skupne kontrole
1. Vsaka pogodbenica se strinja, da se na zahtevo druge pogodbenice izvedejo skupne kontrole, na podlagi katerih se oceni stanje zdravja rastlin in ukrepe, ki imajo enakovreden učinek, kakor je opisano v členu 2.
2. „Skupne kontrole“ pomenijo kontrole, ki se opravljajo na meji in s katerimi se preverja, ali pošiljke iz ene ali druge pogodbenice ustrezajo zahtevam o zdravju rastlin.
3. Takšne kontrole se izvajajo v skladu s postopkom, ki ga sprejme Odbor na predlog Delovne skupine za zdravju rastlin.
Člen 9
Izmenjava informacij
1. Na podlagi člena 8 Sporazuma si pogodbenici izmenjujeta vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi svojih zakonov, podzakonskih in upravnih aktov, ki jih zajema ta priloga, in obvestila, na katera se nanaša Dodatek 5.
2. Zaradi enakovredne uporabe podrobnih pravil za izvajanje zakonodaje, ki jo obravnava ta priloga, se vsaka pogodbenica strinja, da pridejo na zahtevo druge pogodbenice na njeno ozemlje strokovnjaki iz druge pogodbenice, ki izvajajo svoje obiske v sodelovanju s pristojno organizacijo za zdravje rastlin, odgovorno za omenjeno ozemlje.
Člen 10
Delovna skupina za zdravje rastlin
1. Delovna skupina za zdravje rastlin, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in z njenim izvajanjem.
2. Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje teh dodatkov.
Dodatek 1
RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETi
A. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti s poreklom iz ene od podpisnic, za katere imata obe podpisnici podobno zakonodajo, ki daje enakovredne rezultate, in za katere priznavata rastlinski potni list
1. Rastline in rastlinski proizvodi
1.1
Beta vulgaris L.
Camellia sp.
Humulus lupulus L.
Prunus L., razen Prunus laurocerasus L. in Prunus lusitanica L.
Rhododendron spp., razen Rhododendron simsii Planch.
Viburnum spp.
1.2
Amelanchier Med.
Chaenomeles Lindl.
Crataegus L.
Cydonia Mill.
Eriobotrya Lindl.
Malus Mill.
Mespilus L.
Pyracantha Roem.
Pyrus L.
Sorbus L.
1.3
Solanum L. in njegovi hibridi
1.4
Vitis L.
1.5
(a) Kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz drevesa Platanus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine,
ter
(b) kadar ustreza enemu od naslednjih opisov iz drugega dela Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi ( 2 )
Oznaka KN |
Opis |
4401 10 00 |
Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah |
4401 22 00 |
Les v obliki sekancev ali iveri, iz lesa neiglavcev |
ex 4401 30 80 |
Lesni odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v butare, brikete, pelete ali podobne oblike |
4403 10 00 |
Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan |
ex 4403 99 |
Neobdelan les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrst tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.) ali bukovega lesa (Fagus spp.)), z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi |
ex 4404 20 00 |
Cepljeni koli iz neiglavcev: koli in planke iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini |
ex 4407 99 |
Les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrste tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.) ali bukovega lesa (Fagus spp.)), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm |
2. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih proizvedejo proizvajalci, pooblaščeni za proizvodnjo in prodajo osebam, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo rastlin, razen rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, pripravljenih in na voljo za prodajo končnemu uporabniku, in za katere obstaja jamstvo, da je njihova proizvodnja jasno ločena od proizvodnje drugih proizvodov
2.1
Abies Mill.
Apium graveolens L.
Argyranthemum spp.
Aster spp.
Brassica spp.
Castanea Mill.
Cucumis spp.
Dendranthema (DC) Des Moul.
Dianthus L. in njegovi hibridi
Exacum spp.
Fragaria L.
Gerbera Cass.
Gypsophila L.
Impatiens L.: vse sorte novogvinejskih hibridov
Lactuca spp.
Larix Mill.
Leucanthemum L.
Lupinus L.
Pelargonium L’Hérit. ex Ait.
Picea A. Dietr.
Pinus L.
Platanus L.
Populus L.
Prunus laurocerasus L. in Prunus lusitanica L.
Pseudotsuga Carr.
Quercus L.
Rubus L.
Spinacia L.
Tanacetum L.
Tsuga Carr.
Verbena L.
in druge zelnate rastline, razen rastlin družine Gramineae, čebulic, stebelnih gomoljev, korenik in gomoljev.
2.2
Solanaceae, razen navedenih pod številko 1.3.
2.3
Araceae
Marantaceae
Musaceae
Persea spp.
Strelitziaceae
2.4
Allium ascalonicum L.
Allium cepa L.
Allium schoenoprasum L.
Helianthus annuus L.
Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.
Medicago sativa L.
Phaseolus L.
2.5
Allium porrum L.
Rastline Palmae s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz rodov ali vrst:
Areca catechu L.
Arenga pinnata (Wurmb) Merr.
Borassus flabellifer L.
Brahea Mart.
Butia Becc.
Calamus merrillii Becc.
Caryota maxima Blume ex Mart.
Caryota cumingii Lodd. ex Mart.
Chamaerops L.
Cocos nucifera L.
Corypha elata Roxb.
Corypha gebang Mart.
Elaeis guineensis Jacq.
Jubaea Kunth.
Livistona R. Br.
Metroxylon sagu Rottb.
Oreodoxa regia Kunth.
Phoenix L.
Sabal Adans.
Syagrus Mart.
Trachycarpus H. Wendl.
Trithrinax Mart.
Washingtonia Raf.
2.6
Camassia Lindl.
Chionodoxa Boiss.
Crocus flavus Weston cv. Golden Yellow
Galanthus L.
Galtonia candicans (Baker) Decne
Gladiolus Tourn. ex L.: pomanjšane sorte in njihovi križanci, kot so G. callianthus Marais, G. colvillei Sweet, G. nanus hort., G. ramosus hort. in G. tubergenii hort.
Hyacinthus L.
Iris L.
Ismene Herbert (= Hymenocallis Salisb.)
Muscari Mill.
Narcissus L.
Ornithogalum L.
Puschkinia Adams
Scilla L.
Tigridia Juss.
Tulipa L.
B. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti s poreklom zunaj ozemlja obeh podpisnic, za katere določbe o zdravstvenem varstvu rastlin obeh podpisnic v zvezi z uvozom dajejo enakovredne rezultate in s katerimi lahko medsebojno trgujeta z rastlinskim potnim listom, če so navedene v delu a tega dodatka, ali svobodno, če v njem niso navedene
1. Brez poseganja v rastline, navedene v delu C tega dodatka, vse rastline za sajenje, razen semen
2. Semena
2.1
Cruciferae
Gramineae razen vrste Oryza spp.
Trifolium spp.
2.2
Allium ascalonicum L.
Allium cepa L.
Allium porrum L.
Allium schoenoprasum L.
Capsicum spp.
Helianthus annuus L.
Lycopersicon lycopersicum (L.) Karst. ex Farw.
Medicago sativa L.
Phaseolus L.
Prunus L.
Rubus L.
Zea mays L.
2.3
Triticum
Secale
X Triticosecale
3. Deli rastlin, razen plodov ali semen
Acer saccharum Marsh., s poreklom iz ZDA in Kanade
Apium graveolens L. (listnate vrtnine)
Aster spp. s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)
Camellia sp.
Conifers (Coniferales)
Dendranthema (DC) Des Moul.
Dianthus L.
Eryngium L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)
Gypsophila L.
Hypericum L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)
Lisianthus L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)
Ocimum L. (listnate vrtnine)
Orchidaceae (rezano cvetje)
Pelargonium L’Hérit. ex Ait.
Populus L.
Prunus L., s poreklom iz neevropskih držav
Rhododendron spp., razen Rhododendron simsii Planch.
Rosa L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)
Quercus L.
Solidago L.
Trachelium L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)
Viburnum spp.
4. Plod
Annona L., s poreklom iz neevropskih držav
Cydonia L., s poreklom iz neevropskih držav
Diospyros L., s poreklom iz neevropskih držav
Malus Mill., s poreklom iz neevropskih držav
Mangifera L., s poreklom iz neevropskih držav
Momordica L.
Passiflora L., s poreklom iz neevropskih držav
Prunus L., s poreklom iz neevropskih držav
Psidium L., s poreklom iz neevropskih držav
Pyrus L., s poreklom iz neevropskih držav
Ribes L., s poreklom iz neevropskih držav
Solanum melongena L.
Syzygium Gaertn., ki izvira iz neevropskih držav
Vaccinium L., s poreklom iz neevropskih držav
5. Gomolji, razen za sajenje
Solanum tuberosum L.
6. |
Les, ki je v celoti ali deloma obdržal svojo naravno zaobljeno površino z lubjem ali brez njega ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov (a) Kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz enega od redov, rodov ali vrst opisanih v nadaljevanju, razen zabojev za pakiranje, škatel, gajb, sodov in podobne embalaže za pakiranje iz lesa, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč iz lesa, paletnih prirobnic iz lesa za transport predmetov vseh vrst, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm in lesa, predelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov, s poreklom iz držav zunaj ozemlja ene ali druge podpisnice: — Quercus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike, razen lesa, ki ustreza poimenovanju pod (b) oznake KN 4416 00 00 in kadar ga spremljajo dokumenti, ki dokazujejo, da je bil termično obdelan z minimalno toploto 176 °C v času 20 minut, — Platanus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike ali Armenije, — Populus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz držav na ameriški celini, — Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kanade, — iglavci (Coniferales), vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz neevropskih držav Kazahstana, Rusije in Turčije, — Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA; ter (b) ustreza enemu od naslednjih poimenovanj iz dela dve Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87:
(c) — zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje iz lesa, palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa, paletne prirobnice iz lesa za transport predmetov vseh vrst, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm, in lesa predelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov, — les, ki se uporablja za pričvrstitev ali podpiranje tovora, ki ni iz lesa, vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm, in lesa, obdelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov. |
7. |
Zemlja in rastni substrat
(a) Zemlja in rastni substrat, ki sta v celoti ali delno sestavljena iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kakršni so deli rastlin, humus, vključno s šoto ali lubjem, razen tistega, ki je v celoti sestavljen iz šote; (b) zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo, ki v celoti ali deloma sestoji iz materialov, navedenih pod (a), ali ki ga deloma sestavlja katera koli trdna anorganska snov, namenjen za vzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz: — Turčije, — Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije in Ukrajine, — neevropskih držav, razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka ali Tunizije. |
8. |
Izolirano lubje
— iglavcev (Coniferales), s poreklom iz neevropskih držav, — Acer saccharum Marsh, Populus L., in Quercus L., razen Quercus suber L., — Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA. |
9. |
Žita s poreklom iz Afganistana, Indije, Irana, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južne Afrike ali Združenih držav Amerike
Triticum Secale X Triticosecale |
C. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz ene od podpisnic, za katere podpisnici nimata podobne zakonodaje in ne priznavata rastlinskega potnega lista
1. Rastline in rastlinski proizvodi iz Švice, ki jih mora pri uvozu v državo članico Skupnosti spremljati fitosanitarno spričevalo
1.1
Clausena Burm. f.
Murraya Koenig ex L.
1.2
1.3
Oryza spp.
1.4
Citrus L. in njegovi hibridi
Fortunella Swingle in njeni hibridi
Poncirus Raf. in njegovi hibridi
2. Rastline in rastlinski proizvodi iz države članice Skupnosti, ki jih mora pri uvozu v Švico spremljati fitosanitarno spričevalo
3. Rastline in rastlinski proizvodi iz Švice, katerih uvoz v državo članico Skupnosti je prepovedan
3.1
Citrus L. in njegovi hibridi
Fortunella Swingle in njeni hibridi
Poncirus Raf. in njegovi hibridi
4. Rastline in rastlinski proizvodi iz držav članic Skupnosti, katerih uvoz v Švico je prepovedan
4.1
Cotoneaster Ehrh.
Photinia davidiana (Dcne.) Cardot
Dodatek 2
Zakonodaje ( 3 )
Določbe Evropske skupnosti
— Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka
— Direktiva Sveta 74/647/EGS z dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev
— Odločba Komisije 91/261/EGS z dne 2. maja 1991 o priznanju Avstralije kot neokužene z bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.
— Direktiva Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti
— Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo
— Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo
— Odločba Komisije št. 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike
— Odločba Komisije št. 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Kanade
— Odločba Komisije št. 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno obdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les
— Odločba Komisije št. 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev, sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh
— Odločba Komisije št. 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh
— Direktiva Komisije 93/50/EGS z dne 24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru
— Direktiva Komisije 93/51/EGS z dne 24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega
— Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe
— Direktiva Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav
— Direktiva Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti, in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije
— Direktiva Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.
— Odločba Komisije 98/109/ES z dne 2. februarja 1998 o pooblastitvi držav članic za začasno uvedbo nujnih ukrepov proti širjenju palmovega resarja Thrips palmi Karny iz Tajske
— Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
— Odločba Komisije št. 2002/757/ES z dne 19. septembra 2002 o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov. v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti
— Odločba Komisije št. 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o odobritvi odstopanj od določenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavih rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje
— Odločba Komisije št. 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjih od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimi rastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom iz Japonske
— Odločba Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti
— Odločba Komisije 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o pooblastitvi držav članic za začasno uvedbo nujnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Egipta
— Odločba Komisije št. 2004/200/ES z dne 27. februarja 2004 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja virusa Pepino mosaic v Skupnosti
— Direktiva Komisije 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelov uradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnji izvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeni v Direktivi Sveta 2000/29/ES
— Odločba Komisije 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilih državam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi, za namene dekontaminacije
— Odločba Komisije 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem s poreklom iz Združenih držav Amerike
— Odločba Komisije 2006/133/ES z dne 13. februarja 2006 o zahtevi, da države članice začasno sprejmejo dodatne ukrepe proti širjenju borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhrer) Nickle et al. in sodelavci, na območjih Portugalske, razen območij, kjer je znano, da se ne pojavlja
— Odločba Komisije 2006/464/ES z dne 27. junija 2006 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti
— Odločba Komisije 2006/473/ES z dne 5. julija 2006 o priznanju določenih tretjih držav in določenih območij tretjih držav kot neokuženih z vrstami Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za rod Citrus), Cercospora angolensis, Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus)
— Direktiva Sveta 2006/91/ES z dne 7. novembra 2006 o obvladovanju ameriškega kaparja (kodificirana različica)
— Odločba Komisije št. 2007/365/ES z dne 25. maja 2007 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti
— Odločba Komisije 2007/410/ES z dne 12. junija 2007 o ukrepih za preprečevanje vnosa viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti
— Odločba Komisije 2007/433/ES z dne 18. junija 2007 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti
— Odločba Komisije 2007/847/ES z dne 6. decembra 2007 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami Vitis L., razen plodov, s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije
— Direktiva Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju
— Odločba Komisije št. 2008/840/ES z dne 7. novembra 2008 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophora chinensis (Forster) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti
Določbe Švice
— Odlok z dne 28. februarja 2001 o varstvu rastlin (RS 916.20)
— Odlok DFE z dne 15. aprila 2002 o prepovedanih rastlinah (RS 916205.1)
— Odlok OFAG z dne 25. februarja 2004 o začasnih fitosanitarnih ukrepih (RS 916202.1)
Dodatek 3
Organi, ki jim je na zahtevo treba predložiti seznam uradnih organov, ki so odgovorni za pripravo potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin
A. Evropska skupnost:
Pristojni organ posamezne države članice iz člena 1(4) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 ( 4 ).
Belgija: |
Federal Public Service of Public Health Food Chain Security and Environment DG for Animals, Plants and Foodstuffs Sanitary Policy regarding Animals and Plants Division Plant Protection Euro station II (7o floor) Place Victor Horta 40 box 10 B-1060 BRUSSELS |
Bolgarija: |
NSPP National Service for Plant Protection 17, Hristo Botev, blvd., floor 5 BG – SOFIA 1040 |
Češka: |
State Phytosanitary Administration Bubenská 1477/1 CZ – 170 00 PRAHA 7 |
Danska: |
Ministry of Food, Agriculture and Fisheries The Danish Plant Directorate Skovbrynet 20 DK – 2800 Kgs. LYNGBY |
Nemčija: |
Julius Kühn-Institut – Institut für nationale und internationale Angelegenheiten der Pflanzengesundheit – Messeweg 11/12 D-38104 Braunschweig |
Estonija: |
Plant Production Inspectorate Teaduse 2 EE – 75501 SAKU HARJU MAAKOND |
Irska: |
Department of Agriculture and Food Maynooth Business Campus Co. Kildare IRL |
Grčija: |
Ministry of Agriculture General Directorate of Plant Produce Directorate of Plant Produce Protection Division of Phytosanitary Control 150 Sygrou Avenue GR – 176 71 ATHENS |
Španija: |
Subdirectora General de Agricultura Integrada y Sanidad Vegetal Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación Dirección General de Agricultura Subdirección General de Agricultura Integrada y Sanidad Vegetal c/Alfonso XII, no 62 – 2a planta E – 28071 MADRID |
Francija: |
Ministère de l'Agriculture et la Pêche Sous Direction de la Protection des Végétaux 251, rue de Vaugirard F – 75732 PARIS CEDEX 15 |
Italija: |
Ministero delle Politiche Agricole e Forestali (MiPAF) Servizio Fitosanitario Via XX Settembre 20 I – 00187 ROMA |
Ciper: |
Ministry of Agriculture, Natural Resources and Environment Department of Agriculture Loukis Akritas Ave. CY – 1412 LEFKOSIA |
Latvija: |
State Plant Protection Service Republikas laukums 2 LV – 1981 RIGA |
Litva: |
State Plant Protection Service Kalvariju str. 62 LT – 2005 VILNIUS |
Luksemburg: |
Ministère de l'Agriculture Adm. des Services Techniques de l'Agriculture Service de la Protection des Végétaux 16, route d'Esch – BP 1904 L – 1019 LUXEMBOURG |
Madžarska: |
Ministry of Agriculture and Rural Development Department for Plant Protection and Soil Conservation Kossuth tér 11 HU – 1860 BUDAPEST 55 Pf. 1 |
Malta: |
Plant Health Department Plant Biotechnology Center Annibale Preca Street MT – LIJA, LJA 1915 |
Nizozemska: |
Plantenziektenkundige Dienst Geertjesweg 15/Postbus 9102 NL – 6700 HC WAGENINGEN |
Avstrija: |
Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft Referat III 9 a Stubenring 1 A – 1012 WIEN |
Poljska: |
The State Plant Health and Seed Inspection Service Main Inspectorate of Plant Health and Seed Inspection 42, Mlynarska Street PL – 01-171 WARSAW |
Portugalska: |
Direcção-Geral de Agricultura e Desenvolvimento Rural (DGADR) Avenida Afonso Costa, 3 PT – 1949-002 LISBOA |
Romunija: |
Phytosanitary Direction Ministry of Agriculture, Forests and Rural Development 24th Carol I Blvd. Sector 3 RO – BUCHAREST |
Slovenija: |
MAFF – Phytosanitary Administration of the Republic of Slovenia Plant Health Division Einspielerjeva 6 SI – 1000 LJUBLJANA |
Slovaška: |
Ministry of Agriculture Department of plant commodities Dobrovicova 12 SK – 812 66 BRATISLAVA |
Finska: |
Ministry of Agriculture and Forestry Unit for Plant Production and Animal Nutrition Department of Food and health Mariankatu 23 P.O. Box 30 FI – 00023 GOVERNMENT FINLAND |
Švedska: |
Jordbruks verket Swedish Board of Agriculture Plant Protection Service S – 55182 JÖNKÖPING |
Združeno kraljestvo: |
Department for Environment, Food and Rural Affairs Plant Health Division Foss House King's Pool Peasholme Green UK – YORK YO1 7PX |
B. Švica:
Office fédéral de l'agriculture
CH-3003 BERNE
Dodatek 4 ( 5 )
OBMOČJA IZ ČLENA 4 IN POSEBNE ZAHTEVE, POVEZANE Z NJIMI
Območja iz člena 4 in posebne zahteve, povezane z njimi, ki jih morata izpolnjevati obe podpisnici, so opredeljeni v ustreznih zakonskih in upravnih določbah obeh podpisnic, ki so navedene spodaj.
Določbe Evropske skupnosti
— Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
— Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin
Določbe Švice
— Odlok z dne 28. februarja 2001 o varstvu rastlin, Priloga 4, del B (RS 916.20)
Dodatek 5
Izmenjava informacij
Obvestila, na katera se nanaša člen 9(1), so naslednja:
— obvestila o prestreženih pošiljkah in škodljivih organizmih iz tretjih držav ali z dela ozemelj pogodbenic, ki predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje rastlin v skladu z Direktivo 94/3/EGS,
— obvestila v skladu s členom 15 Direktive 77/93/EGS.
PRILOGA 5
O ŽIVALSKI KRMI
Člen 1
Namen
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta prilagodili svojo zakonodajo o živalski krmi z namenom lažje obojestranske trgovine s takšnimi proizvodi.
2. Seznam proizvodov in skupin proizvodov, za katere pogodbenici menita, da vodi uporaba zakonodajnih določb vsake od njiju do enakih rezultatov, in po potrebi seznam zakonodajnih določb pogodbenic, ki po njunem mnenju prav tako vodijo do enakih rezultatov, sta prikazana v Dodatku 1, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.
2a. Z odstopanjem od člena 1 Sporazuma ta priloga velja za vse proizvode, ki jih obsegajo pravne določbe, navedene v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 2.
3. Pogodbenici odpravita mejne kontrole proizvodov in skupin proizvodov, naštetih v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 2.
Člen 2
Opredelitve
Za namene te priloge:
(a) „proizvod“ pomeni živalsko krmo ali kakršnokoli snov, ki se uporablja v njej;
(b) „proizvodni obrat“ pomeni katero koli enoto, ki pridobiva ali proizvaja proizvod ali ki hrani proizvod na vmesni stopnji pred njegovo sprostitvijo v prosti promet, vključno s fazo predelave in pakiranja, ali ki uvede proizvod na trg;
(c) „pristojni organ“ pomeni organ, ki je v pogodbenici odgovoren za izvajanje uradnih kontrol na področju živalske krme.
Člen 3
Izmenjava informacij
Na podlagi člena 8 Sporazuma pogodbenici pošljeta druga drugi:
— podatke o pristojnem organu oziroma organih, njihovi prostorski in strokovni pravni pristojnosti,
— seznam laboratorijev, pooblaščenih za izvajanje analiz na namene nadzora,
— po potrebi seznam vstopnih mejnih prehodov na svojem ozemlju za različne vrste proizvodov,
— svoje programe nadzora, s čimer se zagotovi, da proizvodi ustrezajo njuni zakonodaji o živalski krmi.
Programi, na katere se nanaša četrta alinea, morajo upoštevati posebne pogoje pogodbenic in še zlasti morajo predvideti vrsto rednih kontrol in pogostost njihovega izvajanja.
Člen 4
Splošne določbe o kontrolah
Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer se zagotovi, da so proizvodi, ki se pošiljajo v drugo pogodbenico, tako natančno pregledani kot proizvodi, ki se uvajajo na trg na lastnem ozemlju posamezne pogodbenice; v zvezi z inšpekcijami zagotavljajo predvsem naslednje:
— da se v primeru suma o neustreznosti izvajajo redno z uporabo sredstev, ki so sorazmerna z želenim ciljem, in zlasti ob upoštevanju tveganj in pridobljenih izkušenj,
— da obsegajo vse stopnje pridelave in proizvodnje, vmesne stopnje pred trženjem, trženje, vključno z uvozom, in uporabo proizvodov,
— da se izvajajo na najbolj primerni stopnji z vidika njihovega namena,
— da se praviloma izvajajo brez vnaprejšnjega opozorila,
— da zajemajo tudi snovi, katerih uporaba je v živalski krmi prepovedana.
Člen 5
Kontrole na kraju izvora
1. Pogodbenici zagotovita, da pristojni organi izvajajo kontrole v proizvodnih obratih, s čimer se zagotovi, da slednji izpolnjujejo svoje obveznosti in da proizvodi, ki se uvajajo na trg, izpolnjujejo zakonodajne določbe, naštete v Dodatku 1 v skladu s členom 1, in so veljavne na ozemlju izvora.
2. Kadar obstaja sum, da omenjene zahteve niso izpolnjene, pristojni organ izvede dodatne kontrole, in če je sum potrjen, sprejme ustrezne ukrepe.
Člen 6
Kontrole v namembnem kraju
1. Pristojni organi namembne pogodbenice lahko v namembnem kraju pregledajo proizvode s nediskriminacijskimi kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja, da se zagotovi njihova skladnost z določbami iz te priloge.
2. Kadar pa ima pristojni organ namembne pogodbenice podatke, ki kažejo na kršitev, se kontrole lahko izvedejo tudi med prevozom teh proizvodov na njenem ozemlju.
3. Kadar pristojni organi omenjene pogodbenice med kontrolo pošiljke v namembnem kraju ali med prevozom ugotovijo, da proizvodi ne ustrezajo določbam iz te priloge, temu primerno ukrepajo in obvestijo o tem pošiljatelja, prejemnika ali katero koli drugo vpleteno stranko, da:
— v roku, ki se ga določi, poskrbi za ustreznost proizvodov, ali
— da jih po potrebi razkuži, ali
— da jih na ustrezen način obdela, ali
— da jih uporabi za druge namene, ali
— da proizvode vrne v izvorno pogodbenico, potem ko o tem obvesti njene pristojne organe, ali
— da proizvode uniči.
Člen 7
Kontrole proizvodov z ozemelj zunaj pogodbenic
1. Ne glede na prvo alineo člena 4 pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da pristojni organi, kadar prihajajo proizvodi na njihovo carinsko ozemlje z ozemelj, ki niso našteta v členu 16 Sporazuma, izvedejo kontrolo dokumentov vsake serije in kontrolne preglede identitete na podlagi vzorčenja, da se preveri:
— vrsta proizvodov,
— izvor,
— geografski namembni kraj,
na podlagi česar se ugotovi, kateri carinski postopek se za to serijo uporablja.
2. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi se pred sprostitvijo v prosti promet zagotovi ustreznost proizvodov s fizičnimi kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja.
Člen 8
Sodelovanje v primeru kršitev
1. Pogodbenici si obojestransko pomagata po postopkih in pod pogoji, ki so določeni v tej prilogi. Pogodbenici zagotovita ustrezno uporabo zakonodajnih določb v zvezi s proizvodi, ki se uporabljajo v živalski krmi, predvsem tako, da si obojestransko pomagata in odkrivata in preiskujeta kršitve omenjenih določb.
2. Pomoč, o kateri govori ta člen, velja brez poseganja v določbe o kazenskih postopkih ali sodnem sodelovanju med pogodbenicama v kazenskih zadevah.
Člen 9
Proizvodi, za katere je potrebna predhodna odobritev
1. Pogodbenici si prizadevata, da so njuni seznami proizvodov, ki jih obsega zakonodaja iz Dodatka 2, enaki.
2. Pogodbenici se obojestransko obveščata o zahtevkih, vloženih za odobritev proizvodov, navedenih v odstavku 1.
Člen 10
Posvetovanja in zaščitni ukrepi
1. Če katera od pogodbenic meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti po tej prilogi, se sestaneta na posvetu.
2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.
3. Zaščitni ukrepi, predvideni po zakonodajnih določbah o proizvodih in skupinah proizvodov in našteti v Dodatku 1 v skladu s členom 1, se sprejmejo v skladu s postopki, določenimi v členu 10(2) Sporazuma.
4. Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavka 1 in iz tretje alinee člena 10(2)(a) Sporazuma ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne vmesne zaščitne ukrepe, da se s tem zagotovi uporaba te priloge.
Člen 11
Delovna skupina za živalsko krmo
1. Delovna skupina za živalsko krmo, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem. Odgovorna je tudi za naloge, ki izhajajo iz te priloge.
2. Delovna skupina občasno preverja stanje v zvezi z notranjimi zakoni pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za posodabljanje teh dodatkov.
Člen 12
Zaupnost
1. Vse informacije, ki se v kakršnikoli obliki posredujejo na podlagi te priloge, so zaupne. Zavarovane so z obveznostjo do poklicne molčečnosti in uživajo zaščito, ki se na podlagi ustreznih zakonov uporablja za podobne informacije v pogodbenici, ki je te informacije prejela.
2. Načelo zaupnosti iz odstavka 1 ne velja za informacije v skladu s členom 3.
3. Pogodbenica, katere zakonodajna ali upravna praksa v zvezi z varovanjem industrijskih in poslovnih tajnosti predpisuje omejitve, ki so strožje od omejitev v tej prilogi, ni dolžna predložiti informacij, kadar druga pogodbenica ne ukrene vsega potrebnega za izpolnjevanje teh strožjih omejitev.
4. Pogodbenica lahko uporablja pridobljene informacije le za namene te priloge; za druge namene jih lahko uporablja le na podlagi vnaprejšnjega pisnega soglasja upravnega organa, ki te informacije posreduje, in zanje veljajo še omejitve, ki jih določi navedeni organ.
Odstavek 1 ne izključuje uporabe informacij v pravnih ali upravnih postopkih, uvedenih naknadno v zvezi s kršitvami splošnega kazenskega prava, če so bile te informacije, pridobljene v okviru mednarodnega pravnega sodelovanja.
5. Pogodbenici lahko v svojih protokolih, poročilih in pričevanjih ter v sodnih postopkih in preiskavah uporabljata pridobljene informacije in dokumente, ki sta jih prejeli in dobili na vpogled v skladu s tem členom, kot dokaz.
Dodatek 1
Zakonski predpisi Skupnosti
— Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1)
Švicarski zakonski predpisi
— Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu, kakor je bil nazadnje spremenjen 24. marca 2006 (RO 2006 3861)
— Odlok z dne 26. maja 1999 o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 5555)
— Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 10. junija 1999 o beli knjigi o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 2. novembra 2006 (RO 2006 5213)
— Odlok o primarni proizvodnji z dne 23. novembra 2005 (RO 2005 5545)
— Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 23. novembra 2005 o higieni v primarni proizvodnji (RO 2005 6651)
— Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 23. novembra 2005 o higieni v proizvodnji mleka (RO 2005 6667)
Dodatek 2
SEZNAM ZAKONSKIH PREDPISOV IZ ČLENA 9
Zakonski predpisi Skupnosti
— Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 15)
— Direktiva Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali (UL L 213, 21.7.1982, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/116/ES (UL L 379, 24.12.2004, str. 81)
Švicarski zakonski predpisi
— Odlok z dne 26. maja 1999 o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 5555)
— Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 10. junija 1999 o beli knjigi o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 6655)
PRILOGA 6
O SEMENIH
Člen 1
Namen
1. Ta priloga obsega semena kmetijskih, vrtnarskih, sadnih in okrasnih rastlinskih vrst in vinske trte.
2. Za namene te priloge „semena“ pomeni ves sadilni material in material, namenjen za sajenje.
Člen 2
Priznavanje skladnosti zakonodaje
1. Pogodbenici priznavata, da imajo zahteve iz zakonodaje, naštete v oddelku 1 tega Dodatka 1, enak učinek.
2. Semena tistih vrst, ki so opredeljene v zakonodaji, na katero se nanaša odstavek 1, so lahko predmet trgovine med pogodbenicama in se lahko prosto tržijo na ozemlju obeh pogodbenic brez poseganja v člena 5 in 6. Edini dokument, ki se zahteva kot potrdilo o skladnosti z ustreznimi zakoni obeh pogodbenic, je etiketa ali kakšen drugi dokument, ki se zahteva za trženje v okviru navedene zakonodaje.
3. Pristojni organi, ki so odgovorni za preverjanje skladnosti, so našteti v Dodatku 2.
Člen 3
Vzajemno priznavanje certifikatov
1. Vsaka pogodbenica v zvezi s semeni tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 2 Dodatka 1, priznava certifikate ki jih opredeljuje odstavek 2 in so jih izdelali v skladu z zakonodajo druge pogodbenice organi iz Dodatka 2.
2. Za namene odstavka 1 „certifikat“ pomeni vse dokumente, ki jih predpisuje ustrezna zakonodaja pogodbenic za uvoz semen v skladu z oddelkom 2 Dodatka 1.
Člen 4
Približevanje zakonodaje
1. Pogodbenici si prizadevata za približevanje svoje zakonodaje o trženju semen tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja iz oddelka 2 Dodatka 1, in tistih vrst, ki jih ne obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 in 2 Dodatka 1.
2. Pogodbenici se obvežeta, da v primeru, kadar ena od pogodbenic sprejme novo zakonodajo, ocenita možnost razširitve obsega te priloge z namenom, da se vanjo vključi nov sektor v skladu s postopkom iz členov 11 in 12 Sporazuma.
3. Pogodbenici se obvezujeta, da v primeru, kadar ena od pogodbenic spremeni zakonodajo v zvezi s sektorjem, ki ga obsega ta priloga, ocenita posledice takšne spremembe v skladu s postopkom iz členov 11 in 12 Sporazuma.
Člen 5
Sorte
1. Brez poseganja v odstavek 3 Švica dovoli, da se na njenem ozemlju tržijo semena tistih sort, ki so sprejete v Skupnosti za vrste, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.
2. Brez poseganja v odstavek 3 Skupnost dovoli, da se na njenem ozemlju tržijo semena tistih sort, ki so sprejete v Švici za vrste, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.
3. Pogodbenici skupaj sestavita katalog sort tistih vrst, ki jih zajema zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1, v primerih, kadar Skupnost predvidi skupni katalog. Pogodbenici dovolita, da se na njunem ozemlju tržijo semena sort, naštetih v tem katalogu, ki sta ga sestavili skupaj.
4. Odstavki 1, 2 in 3 ne veljajo za gensko spremenjene sorte.
5. Pogodbenici obvestita druga drugo o zahtevkih in preklicih zahtevkov za sprejem ter o registraciji novih sort v nacionalnem katalogu in vseh njegovih spremembah. Na zahtevo oskrbita druga drugo s kratkim opisom glavnih značilnosti, ki se nanašajo na uporabo vsake nove sorte, in značilnosti, na podlagi katerih se sorta razlikuje od drugih že poznanih sort. Vsaka pogodbenica daje drugi pogodbenici na vpogled vso dokumentacijo, ki vsebuje opis vsake sprejete sorte in jasen povzetek vseh razlogov, na katerih to sprejetje temelji. Glede gensko spremenjenih sort pogodbenici obvestita druga drugo o rezultatih ocene tveganja za sprostitev takih sort v okolje.
6. Pogodbenici se lahko sestaneta na tehničnih posvetih, kjer proučita podatke, na katerih temelji sprejetje dane sorte v eni ali drugi pogodbenici. Kadar je potrebno, se o rezultatih teh posvetovanj obvesti Delovna skupina za semena.
7. Za lažjo izmenjavo informacij iz odstavka 5 pogodbenici izkoristita vse obstoječe sisteme za izmenjavo podatkov ali podobne sisteme, ki jih je treba še razviti.
Člen 6
Odstopanja
1. Odstopanja, ki sta jih odobrili Skupnost in Švica in so našteta v Dodatku 3, Švica oziroma Skupnost odobri za trgovino s semeni tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.
2. Pogodbenici obveščata druga drugo o kakršnem koli odstopanju v zvezi s trženjem semen, ki jih nameravata uporabiti na svojem ozemlju ali na delu tega ozemlja. V zvezi z odstopanji kratkotrajnega značaja ali z odstopanji, ki se morajo uveljaviti takoj, zadošča naknadno obvestilo.
3. Z odstopanjem od člena 5(1) in (3) se Švica lahko odloči, da bo na svojem ozemlju prepovedala trženje tistih semen sprejetih sort, ki so v skupnem katalogu Skupnosti.
4. Z odstopanjem od člena 5(2) in (3) se Skupnost lahko odloči, da bo na svojem ozemlju prepovedala trženje tistih semen sprejetih sort, ki so v Švicarskem nacionalnem katalogu.
5. Odstavka 3 in 4 veljata v primerih, ki jih predvideva zakonodaja obeh pogodbenic, ki je našteta v oddelku 1 Dodatka 1.
6. Obe pogodbenici se lahko sklicujeta na določbe odstavkov 3 in 4:
— v roku treh let po uveljavitvi te priloge za sorte, ki so sprejete v Skupnosti ali Švici pred začetkom veljavnosti te priloge;
— v roku treh let po prejemu informacij iz člena 5(5) za sorte, ki so sprejete v Skupnosti ali Švici po začetku veljavnosti te priloge.
7. Odstavek 6 velja po analogiji za sorte tistih vrst, ki jih obsegajo določbe, dodane na podlagi člena 4 na seznam v oddelku 1 Dodatka 1 po začetku veljavnosti te priloge.
8. Pogodbenici se lahko sestaneta na tehničnih posvetovanjih, da ocenita posledice odstopanj iz odstavkov 1 do 4 na to prilogo.
9. Odstavek 8 ne velja takrat, kadar so v skladu z zakonodajo, našteto v oddelku 1 Dodatka 1, o odstopanjih dolžne odločati države članice Skupnosti. Odstavek 8 ne velja za odstopanja, ki jih v podobnih primerih sprejme Švica.
Člen 7
Tretje države
1. Brez poseganja v člen 10 velja ta priloga tudi za semena, ki se tržijo v obeh pogodbenicah in imajo izvor iz države, ki ni država članica Skupnosti ali Švica, in ki jih priznavata obe pogodbenici.
2. Seznam tretjih držav, na katere se nanaša odstavek 1, zadevne sorte in področje dejavnosti takšnega priznanja se določijo v Dodatku 4.
Člen 8
Primerjalni poskusi
1. Primerjalni poskusi se izvajajo za namene naknadnih kontrol vzorcev semen iz serij, ki se tržijo v obeh pogodbenicah. Švica se udeležuje primerjalnih poskusov Skupnosti.
2. Delovna skupina za semena prouči organizacijo primerjalnih poskusov v pogodbenicah.
Člen 9
Delovna skupina za semena
1. Delovna skupina za semena, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.
2. Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje teh dodatkov.
Člen 10
Sporazumi z drugimi državami
Pogodbenici se strinjata, da Sporazumi o obojestranskem priznavanju, ki jih ena ali druga pogodbenica sklene s tretjo državo, pod nobenim pogojem ne nalagajo drugi pogodbenici obveznosti do sprejemanja poročil, certifikatov, odobritev ali oznak, ki jih izdajajo organi za ugotavljanje skladnosti teh tretjih držav, razen kadar se pogodbenici o tem izrecno strinjata.
Dodatek 1
Zakonodaja
Oddelek 1 (priznavanje skladnosti zakonodaje)
A. DOLOČBE SKUPNOSTI
1. Temeljna zakonodaja
— Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen žit (UL L 125, 11.7.1966, str. 2309/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)
— Direktiva Sveta 66/403/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semenskega krompirja (UL L 125, 11.7.1966, str. 2320/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/111/ES (UL L 28, 4.2.1998, str. 42)
— Direktiva Sveta 70/457/EGS z dne 29. septembra 1970 o enotnem katalogu sort kmetijskih rastlin (UL L 225, 12.10.1970, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994 ( 6 ).
2. Izvedbene določbe (6)
— Direktiva Komisije 72/180/EGS z dne 14. aprila 1972 o določitvi značilnosti in minimalnih pogojev za preiskavo kmetijskih sort (UL L 108, 8.5.1972, str. 8)
— Direktiva Komisije 74/268/EGS z dne 2. maja 1974 o določitvi posebnih pogojev v zvezi z navzočnostjo Avena fatua v semenu krmnih rastlin in semenu žit (UL L 141, 24.5.1974, str. 19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 78/511/EGS (UL L 157, 15.6.1978, str. 34)
— Odločba Komisije 80/755/EGS z dne 17. julija 1980 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitkih s semenom žit (UL L 207, 9.8.1980, str. 37), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 81/109/EGS (UL L 64, 11.3.1981, str. 13)
— Odločba Komisije 81/675/EGS z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so nekatere tehnike tesnjenja zavitkov samo „za enkratno uporabo“ v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (UL L 246, 29.8.1981, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 86/563/EGS (UL L 327, 22.11.1986, str. 50)
— Odločba Komisije 86/110/EGS z dne 27. februarja 1986 o odstopanjih od prepovedi uporabe oznak EGS za namene ponovnega tesnenja in ponovnega označevanja zavitkov semen, pridobljenih v tretjih državah (UL L 93, 8.4.1986, str. 23)
— Direktiva Komisije 93/17/EGS z dne 30. marca 1993 o določitvi razredov Skupnosti osnovnega semenskega krompirja ter pogojev in oznak, ki veljajo za te razrede (UL L 106, 30.4.1993, str. 7)
— Odločba Komisije 94/650/ES z dne 9. septembra 1994 o izvedbi začasnega poskusa dobavljanja nepakiranega semena končnim porabnikom (UL L 252, 28.9.1994, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/174/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 31)
— Odločba Komisije 98/320/ES z dne 27. aprila 1998 o izvedbi začasnega poskusa vzorčenja in pregledovanja semen na podlagi direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS in 69/208/EGS (UL L 140, 12.5.1998, str. 14).
B. ŠVICARSKE DOLOČBE ( 7 )
— Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)
— Odlok z dne 7. decembra 1998 o proizvodnji in sprostitvi v prosti pretok rastlinskega sadilnega materiala (RO 1999 420)
— Odlok DFE z dne 7. decembra 1998 o semenih in sadikah vrst poljedelskih in krmnih rastlin (RO 1999 781)
— Odlok OFAG o katalogu sort žit, krompirja, krmnih rastlin in konoplje (RO 1999 429) ( 8 ).
Oddelek 2 (vzajemno priznavanje certifikatov)
A. DOLOČBE SKUPNOSTI
1. Temeljna zakonodaja
— Direktiva Sveta 66/400/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena pese (UL L 125, 11.7.1966, str. 2290/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)
— Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (UL L 125, 11.7.1966, str. 2298/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)
— Direktiva Sveta 69/208/EGS z dne 30. junija 1969 o trženju semen oljnic in predivnic (UL L 169, 11.7.1966, str. 3/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10).
2. Izvedbene določbe ( 9 )
— Direktiva Komisije 75/502/EGS z dne 25. julija 1975 o omejevanju trženja semen travniške latovke (Poa pratensis L.) na seme, ki je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „atestirano seme“ (UL L 228, 29.8.1975, str. 26)
— Odločba Komisije 81/675/EGS z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so nekatere tehnike tesnjenja zavitkov samo „za enkratno uporabo“ v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (UL L 246, 29.8.1981, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 86/563/EGS (UL L 327, 22.11.1986, str. 50)
— Direktiva Komisije 86/109/EGS z dne 27. februarja 1986 o omejevanju trženja semen nekaterih vrst krmnih rastlin in oljnic in predivnic na seme, ki je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „atestirano seme“ (UL L 93, 8.4.1986, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/376/EGS (UL L 203, 26.7.1991, str. 108)
— Odločba Komisije 86/110/EGS z dne 27. februarja 1986 o odstopanjih od prepovedi uporabe oznak EGS za namene ponovnega tesnjenja in ponovnega označevanja zavitkov semen, pridobljenih v tretjih državah (UL L 93, 8.4.1996, str. 23)
— Odločba Komisije 87/309/EGS z dne 2. julija 1987 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke semena nekaterih sort krmnih rastlin (UL L 155, 16.6.1987, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/125/ES (UL L 48, 19.2.1997, str. 35)
— Odločba Komisije 92/195/EGS z dne 17. marca 1992 o organizaciji začasnega poskusa na podlagi Direktive Sveta 66/401/EGS o trženju semen krmnih rastlin v zvezi s povečanjem maksimalne mase serije (UL L 88, 3.4.1992, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/203/ES (UL L 65, 15.3.1996, str. 41)
— Odločba Komisije 94/650/ES z dne 9. septembra 1994 o izvedbi začasnega poskusa dobavljanja nepakiranega semena končnim porabnikom (UL L 252, 28.9.1994, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/174/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 3)
— Odločba Komisije 95/232/ES z dne 27. junija 1995 o organizaciji začasnega poskusa na podlagi Direktive Sveta 69/208/EGS za vzpostavitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati seme hibridov podzemne kolerabe in repe in z njima povezanih sort (UL L 154, 5.7.1995, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/173/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 30)
— Odločba Komisije 96/202/ES z dne 4. marca 1996 o organizaciji začasnega poskusa v zvezi z maksimalno vsebnostjo neškodljivih snovi v semenih sojinih plodov (UL L 65, 15.3.1996, str. 39)
— Odločba Komisije 97/125/ES z dne 24. januarja 1997 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke semen oljnic in predivnic in spremembah Odločbe 87/309/EGS o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke nekaterih vrst krmnih rastlin (UL L 48, 19.2.1997, str. 35)
— Odločba Komisije 98/320/ES z dne 27. aprila 1998 o izvedbi začasnega poskusa vzorčenja in pregledovanja semen na podlagi direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS in 69/208/EGS (UL L 140, 12.5.1998, str. 14).
B. ŠVICARSKE DOLOČBE
— Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)
— Odlok z dne 7. decembra 1998 o proizvodnji in sprostitvi v prosti pretok rastlinskega sadilnega materiala (RO 1999 420)
— Odlok DFE z dne 7. decembra 1998 o semenih in sadikah vrst poljedelskih in krmnih rastlin (RO 1999 781)
— Katalog semen DFEP z dne 6. junija 1974, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 7. decembra 1998 (RO 1999 408).
C. PREDPISANI UVOZNI CERTIFIKATI
(a) ki jih zahteva Skupnost:
Dokumenti, ki jih predvideva Odločba Sveta 95/514/ES (UL L 296, 9.12.1995, str. 34), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/162/ES (UL L 53, 24.2.1998, str. 21).
(b) ki jih zahteva Švica:
Uradne oznake ES ali OECD na embalaži, ki jih izdajo organi iz Dodatka 2 te priloge, in oranžni ali zeleni certifikati ISTA ali podobni certifikati o analizi semen za vsako serijo semen.
Dodatek 2
Inšpekcijski in certifikacijski organi za semena
A. Evropska skupnost |
||
Belgija |
Ministère des Classes Moyennes et de l'AgricultureService Matériel de ReproductionBruselj |
|
Danska |
Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri (Ministry of Food, Agriculture and Fisheries)Plantedirektoratet (Danish Plant Directorate)Lyngby |
|
Nemčija |
Senatsverwaltung fur Wirtschaft und BetriebeReferat Emahrung und Landwirtschaft— Abteilung IV E 3 —Berlin |
B |
Der Direktor der Landwirtschaftskammer Rheinland als LandesbeauftragterSaatenanerkennungsstelleBonn |
BN |
|
Regierungsprasidium Freiburg— Abt. Ill, Referat 34 —Freiburg i. Br. |
FR |
|
Bayerische Landesanstalt für Bodenkultur und Pflanzenbau — Amtliche Saatenanerkennung fur landwirtsch. Saatgut —Freising |
FS |
|
Landwirtschaftskammer HannoverReferat 32Hannover |
H |
|
Regierungspräsidium HalleAbteilung 5, Dezemat 51Samenprüf- und AnerkennungsstelleHalle |
HAL |
|
Der Senator für Frauen, Gesundheit, Jugend, Soziales und UmweltschutzReferat 33Bremen |
HB |
|
Wirtschaftsbehörde HHAmt Wirtschaft u. LandwirtschaftAbt. Land- und ErnährungswirtschaftHamburg |
HH |
|
Landesforschungsanstalt für Landwirtschaft und Fischerei Mecklenburg-VorpommernLandesanerkennungsstelle für Saat- und PflanzgutRostock |
HRO |
|
Thüringer Landesanstalt für LandwirtschaftSachgebiet 270Jena |
J |
|
Regierungsprasidium Karlsruhe KA— Referat 34 —Karlsruhe |
KA |
|
Landwirtschaftskammer Rheinland-Pfalz— Amtliche Saatanerkennung —Bad Kreuznach |
KH |
|
Landwirtschaftskammer Schleswig-HolsteinLUFA-ITLKiel |
KI |
|
Hessisches Landesamt fur Regionalentwicklung und LandwirtschaftDez. 23Kassel |
KS |
|
Sachsisches Landesamt fur LandwirtschaftFachbereich 5, Sortenprufung und FeldversuchswesenSaatenanerkennungNossen |
MEI |
|
Der Direktor der Landwirtschaftskammer Westfalen-Lippe als Landes-beauftragterGruppe 31 LandbauMünster |
MS |
|
Landwirtschaftskammer Weser-EmsInstitut für Pflanzenbau und PftanzenschutzReferet P4Oldenburg |
OL |
|
Landesamt für Ernährung, Landwirtschaft und FlumeuordnungSaatenanerkennungsstelle PotsdamPotsdam |
P |
|
Regierungspräsidium StuttgartReferat 34 aStuttgart |
S |
|
Landwirtschaftskammer für das SaarlandSaarbrücken |
SB |
|
Regierungspräsidium TübingenReferat 34Tübingen |
TÜ |
|
Regierung von Unterfranken— Anerkennungs- und Nachkontrollstelle für Gemüsesaatgut in Bayern —Würzburg |
WÜ |
|
Regierung von UnterfrankenAbteilung Landwirtschaft— Sachgebiet Weinbau —Würzburg |
WÜ |
|
Grčija |
Ministry of AgricultureDirectorate of Inputs of Crop ProductionAtene |
|
Španija |
Ministerio de Agricultura Pesca y AlimentaciónDirección General de Producciones y Mercados AgrícolasSubdireccíon General de Semillas y Plantas de ViveroMadrid Generalidad de CataluñaDepartamento de Agricultura, Ganadería y PescaBarcelona Comunidad Autónoma de Pais VascoDepartamento de Industria, Agricultura y PescaVitoria Junta de GaliciaConsejería de Agricultura, Ganadería y MontesSantiago de Compostela Diputación Regional de CantabriaConsejería de Ganadería, Agricultura y PescaSantander Principado de AsturiasConsejería de AgriculturaOviedo Junta de AndalucíaConsejería de Agricultura y PescaSeville Comunidad Autonoma de la Región de MurciaConsejería de Medio Ambiente, Agricultura y PescaMurcia Diputacion General de AragónConsejería de Agricultura y Medio AmbienteZaragoza Junta de Comunidades de Castilla-La ManchaConsejería de Agricultura y Medio AmbienteToledo Generalidad ValencianaConsejería de Agricultura y Medio AmbienteValencia Comunidad Autónoma de La RiojaConsejería de Agricultura, Ganadería y Desarrollo RuralLogroño Junta de ExtremaduraConsejeria de Agricultura y ComercioMérida Comunidad Autónoma de CanariasConsejería de Agricultura, Pesca y AlimentacionSanta Cruz de Tenerife Junta de Castillay LeónConsejería de Agricultura y GanaderiaValladolid Comunidad Autónoma de las Islas BalearesConsejería de Agricultura, Comercio e IndustriaPalma de Mallorca Comunidad de MadridConsejería de Economía y EmpleoMadrid Diputación Foral de NavarraDepartamento de Agricultura, Ganaderia y AlimentacionPamplona |
|
Francija |
Ministère de l'Agriculture, de la Pêche et de l'AlimentationService Officiel de Contrôle et de Certification (SOC)Pariz |
|
Irska |
The Department of Agriculture, Food and ForestryAgriculture HouseDublin |
|
Italija |
Ente Nazionale Sementi Elette (ENSE)Milan |
|
Luksemburg |
L'Administration des Services Techniques de l'Agriculture (ASTA)Service de la Production VegetaleLuxembourg |
|
Avstrija |
Bundesamt und Forschungszentrum für LandwirtschaftDunaj Bundesamt für AgrarbiologieLinz |
|
Nizozemska |
Nederlandse Algemene Keuringsdienst voor zaaizaad en pootgoed van landbouwgewassen (NAK)Ede |
|
Portugalska |
Ministério da Agricultura, do Desenvolvimento Rural e das PescasDirecção Geral de Protecção das CulturaLisbona |
|
Finska |
Kasvintuotannon tarkastuskeskus (KTTK)/Kontroll-centralen för växtproduktionSiementarkastusosasto/FrökontrollavdelingenLoimaa |
|
Švedska |
(a) Seme, razen semenskega krompirja: — Statens utsädeskontroll (SUK)(Swedish Seed Testing and Certification Institute)Svalöv — Frökontrollen Mellansverige ABLinköping — Frökontrollen Mellansverige ABÖrebro (b) Semenski krompir: Statens utsadeskontroll (SUK)(Swedish Seed Testing and Certification Institute)Svalöv |
|
Združeno kraljestvo |
Anglija in Wales: (a) Seme, razen semenskega krompirja: Ministry of Agriculture, Fisheries and FoodSeeds BranchCambridge (b) Semenski krompir: Ministry of Agriculture, Fisheries and FoodPlant Health DivisionYork Škotska: Scottish OfficeAgriculture Fisheries and Environment DepartmentEdinburgh Severna Irska: Department of Agriculture for Northern IrelandSeeds BranchBelfast |
|
B. Švica |
Service des Semences et PlantsRAC ChanginsNyon Dienst für Saat- unf PflanzgutFAL ReckenholzZürich |
|
Dodatek 3
Odstopanja Skupnosti, ki jih priznava Švica ( 10 )
(a) Odvezujejo nekatere države članice od obveznosti do uporabe Direktive Sveta 66/402/EGS o trženju semen žit v zvezi z nekaterimi vrstami:
— Odločba Komisije 69/270/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 8)
— Odločba Komisije 69/271/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 9)
— Odločba Komisije 69/272/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 10)
— Odločba Komisije 70/47/EGS (UL L 13, 19.1.1970, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 80/301/EGS (UL L 68, 14.3.1980, str. 30)
— Odločba Komisije 74/5/EGS (UL L 12, 15.1.1974, str. 13)
— Odločba Komisije 74/361/EGS (UL L 196, 19.7.1974, str. 19)
— Odločba Komisije 74/532/EGS (UL L 299, 7.11.1974, str. 14)
— Odločba Komisije 80/301/EGS (UL L 68, 14.3.1980, str. 30)
— Odločba Komisije 86/153/EGS (UL L 115, 3.5.1986, str. 26)
— Odločba Komisije 89/101/EGS (UL L 38, 10.2.1989, str. 37)
(b) Pooblaščajo nekatere države članice, da omejijo trženje semen nekaterih sort žit in semenskega krompirja nekaterih sort (glej Enotni katalog sort kmetijskih rastlinskih vrst, 20. popolna izdaja, stolpec 4 (UL C 264 A, 30.8.1997, str. 1).
(c) Pooblaščajo nekatere države članice, da sprejmejo strožje določbe v zvezi z navzočnostjo Avena fatua v semenu žit:
— Odločba Komisije 74/269/EGS (UL L 141, 24.5.1974, str. 20), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 78/512/EGS (UL L 157, 15.6.1978, str. 35) ( 11 )
— Odločba Komisije 74/531/EGS (UL L 299, 7.11.1974, str. 13)
— Odločba Komisije 95/75/EGS (UL L 60, 18.3.1995, str. 30)
— Odločba Komisije 96/334/EGS (UL L 127, 25.5.1996, str. 39).
(d) Priznavajo v zvezi s trženjem semenskega krompirja na celotnem ali delnem ozemlju določene države članice uvedbo strožjih ukrepov proti nekaterim boleznim, kakor so predvideni v prilogah I in II Direktive Sveta 66/403/EGS:
— Odločba Komisije 93/231/EGS (UL L 106, 30.4.1993, str. 11), kakor je bila spremenjena z Odločbami:
—
— 95/21/ES (UL L 28, 7.2.1995, str. 13)
— 95/76/ES (UL L 60, 18.3.1995, str. 31)
— 96/332/ES (UL L 127, 25.5.1996, str. 31).
Dodatek 4
Seznam tretjih držav ( 12 )
Argentina
Avstralija
Bolgarija
Kanada
Čile
Hrvaška
Češka republika
Madžarska
Izrael
Maroko
Nova Zelandija
Norveška
Poljska
Romunija
Slovaška
Slovenija
Južna Afrika
Turčija
Združene države Amerike
Urugvaj
PRILOGA 7
O TRGOVINI S PROIZVODI VINSKEGA SEKTORJA
Člen 1
Cilji
Pogodbenici se strinjata, da bosta v skladu z načeli nediskriminacije in vzajemnosti olajšali in pospeševali medsebojno trgovino s proizvodi vinskega sektorja s poreklom iz njunega ozemlja pod pogoji iz te priloge.
Člen 2
Področje uporabe
Ta priloga velja za proizvode vinskega sektorja, kakor so opredeljeni v zakonodaji, navedeni v Dodatku 1.
Člen 3
Opredelitve pojmov
Za namene te priloge, razen kadar je v tej prilogi izrecno določeno drugače:
(a) „proizvod vinskega sektorja s poreklom iz“, čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni proizvod v smislu člena 2, pridobljen na ozemlju navedene pogodbenice iz grozdja, v celoti pridelanega na njenem ozemlju ali na ozemlju, opredeljenem v Dodatku 2, v skladu s to prilogo;
(b) „geografska označba“ pomeni vsako označbo, ki vključuje označitev porekla, v smislu člena 22 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIP), priloženega Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki jo priznavajo zakonodaja ali predpisi ene od pogodbenic za namene opisovanja in predstavljanja proizvoda na osnovi vina v smislu člena 2 in s poreklom iz njenega ozemlja ali ozemlja, opredeljenega v Dodatku 2;
(c) „tradicionalno ime“ pomeni ime, ki se po tradiciji uporablja predvsem za način proizvodnje ali za kakovost, barvo ali vrsto proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2, ki ga zakonodaja in predpisi ene od pogodbenic priznavajo za namen opisovanja in predstavitve proizvoda s poreklom iz ozemlja omenjene pogodbenice;
(d) „zaščiteno ime“ pomeni geografsko označbo ali tradicionalno ime, kakor ju opredeljujeta odstavka (b) oz. (c) in ki ju ščiti ta priloga;
(e) „opis“ pomeni vsa imena, ki se uporabljajo na etiketah, dokumentih, ki spremljajo proizvod vinskega sektorja v smislu člena 2 med prevozom, na poslovnih listinah, zlasti fakturah in dobavnicah ter pri oglaševanju;
(f) „etiketiranje“ pomeni vse opise in druge reference, znake, ponazoritve in blagovne znamke, ki služijo za razločevanje proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2 in ki se pojavljajo na isti posodi, vključno s pečatom ali ploščico, ki sta pritrjena na posodo, in prevleko na vratu steklenice;
(g) „predstavitev“ pomeni imena, ki se uporabljajo na posodah, vključno s pripomočki za njihovo zapiranje, na etiketah in na embalaži;
(h) „embalaža“ pomeni zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovitki vseh vrst, kartoni in škatle, ki se uporabljajo pri prevozu ene ali več posod in/ali pri njihovi izročitvi v prodajo končnemu potrošniku;
(i) „pravila v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja“ pomenijo vse določbe iz te priloge;
(j) „pristojni organ“ pomeni vsak organ ali oddelek, ki ga pogodbenica pooblasti kot odgovorni organ za nadzor izvajanja pravil v zvezi s trgovino proizvodov vinskega sektorja;
(k) „kontaktni organ“ pomeni uradni organ ali pristojni organ, ki ga ena od pogodbenic pooblasti kot odgovorni organ za zvezo s kontaktnim organom druge pogodbenice;
(l) „organ prosilec“ pomeni pristojni organ, ki ga pogodbenica pooblasti za vlaganje zahtevkov za pomoč na področjih, ki jih obsega ta naslov;
(m) „zaprošeni organ“ pomeni uradni organ ali pristojni organ, ki ga pooblasti pogodbenica in sprejema zahtevke za pomoč na področjih, ki jih obsega ta naslov;
(n) „kršitev“ pomeni vse kršitve ali poskuse kršitev pravil v zvezi s proizvodnjo in trgovino s proizvodi vinskega sektorja ter vse poskuse kršenja teh pravil.
NASLOV I
DOLOČBE V ZVEZI Z UVOZOM IN PRODAJO
Člen 4
Etiketiranje, predstavitev in spremni dokumenti
1. Trgovina med pogodbenicama s proizvodi vinskega sektorja v smislu člena 2 s poreklom iz njunega ozemlja se izvaja v skladu s tehničnimi določbami v tej prilogi. Tehnične določbe so vse določbe iz Dodatka 3, ki se nanašajo na opredelitev proizvodov vinskega sektorja, na enološke postopke, sestavo navedenih proizvodov, spremne dokumente in predpise, ki urejajo njihov prevoz in trženje.
2. Odbor se lahko odloči spremeniti opredelitev „tehničnih določb“ iz odstavka 1.
3. Določbe aktov, naštetih v Dodatku 3, ki se nanašajo na njihovo uveljavitev ali na njihovo izvajanje, za namene te priloge ne veljajo.
4. Ta priloga ne posega v uporabo nacionalnih pravil ali pravil Evropske unije o obdavčenju ali ustreznih kontrolnih ukrepih.
NASLOV II
OBOJESTRANSKA ZAŠČITA IMEN PROIZVODOV VINSKEGA SEKTORJA V SMISLU ČLENA 2
Člen 5
Zaščitena imena
Kar zadeva proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in Švice, so zaščitena naslednja imena iz Dodatka 4:
(a) ime ali sklicevanja na ime države članice Evropske unije ali Švico, iz katere izhaja poreklo vina;
(b) posebni izrazi;
(c) označbe porekla in geografske označbe;
(d) tradicionalni izrazi.
Člen 6
Imena ali sklicevanja za označevanje držav članic Evropske unije in Švice
1. Z namenom identifikacije porekla vin v Švici so imena ali sklicevanja na države članice Unije, ki se uporabljajo za označevanje teh proizvodov:
(a) rezervirana za vina s poreklom iz zadevne države članice in
(b) se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.
2. Z namenom identifikacije porekla vin v Evropski uniji so ime ali sklicevanja na Švico, ki se uporabljajo za označevanje teh proizvodov:
(a) rezervirana za vina s poreklom iz Švice in
(b) se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Švice in pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Švice.
Člen 7
Drugi pogoji
1. Poimenovanja „zaščitena označba porekla“, „zaščitena geografska označba“, njuni okrajšavi „ZOP“ in „ZGO“ ter izraza „Sekt“ in „crémant“ iz Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 ( 13 ) so rezervirana za vina s poreklom iz zadevne države članice in se lahko uporabljajo le pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.
2. Brez poseganja v člen 10 sta poimenovanji „zaščitena označba porekla“, vključno z okrajšavo „ZOP“, ter „vin de pays“ iz člena 63 Zveznega zakona o kmetijstvu rezervirani za vina s poreklom iz Švice in se lahko uporabljata le pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih.
Izraz „vin de table“ iz člena 63 Zveznega zakona o kmetijstvu je rezerviran za vina s poreklom iz Švice in se lahko uporablja le pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih.
Člen 8
Zaščita označb porekla in geografskih označb
1. V Švici so označbe porekla in geografske označbe Evropske unije, naštete v delu A Dodatka 4:
I. zaščitene in rezervirane za vina s poreklom iz Evropske unije in
II. se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in pod pogoji, ki izhajajo iz zakonodaje in uredb Evropske unije.
V Evropski uniji so označbe porekla in geografske označbe Švice, naštete v delu B Dodatka 4:
I. zaščitene in rezervirane za vina s poreklom iz Švice in
II. se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja z izvorom iz Švice ter pod pogoji, ki izhajajo iz švicarske zakonodaje in uredb.
2. Pogodbenici v skladu s to prilogo sprejmeta vse ukrepe, potrebne za skupno zaščito označb porekla in geografskih označb iz Dodatka 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. Vsaka pogodbenica uvede ustrezna pravna sredstva, da se zagotovi učinkovita zaščita in prepreči, da bi se označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4 uporabljale za poimenovanja vin, ki nimajo porekla iz kraja, na katerega se nanaša označba porekla ali geografska označba.
3. Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi:
(a) kadar je navedeno pravo poreklo vina;
(b) kadar je označba porekla ali geografska označba prevedena, transkribirana ali transliterirana ali
(c) kadar se označbe uporabljajo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugimi podobnimi izrazi.
4. V primeru, da so označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4 enakozvočne, se zaščita zagotovi vsaki od njih pod pogojem, da je njihova uporaba dobronamerna in da je, z upoštevanjem praktičnih pogojev uporabe, ki jih določata pogodbenici v okviru Odbora, zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev ter da ne zavajajo potrošnika.
5. Če je geografska označba iz Dodatka 4 enakozvočna geografski označbi tretje države, se uporablja člen 23(3) Sporazuma TRIPs.
6. Določbe te priloge ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.
7. Nič v tej prilogi ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti označbo porekla ali geografsko označbo druge pogodbenice iz Dodatka 4, ki ni zaščitena ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali ki se v tej državi ne uporablja več.
8. Pogodbenici potrdita, da pravice in dolžnosti iz te priloge ne veljajo za nobene druge označbe porekla ali geografske označbe, razen za tiste iz Dodatka 4.
9. Brez poseganja v Sporazum TRIPs ta priloga dopolnjuje in podrobno določa pravice in dolžnosti, ki veljajo za zaščito geografskih označb v obeh pogodbenicah.
Vendar se pogodbenici s tem odrekata pravici do uveljavljanja člena 24(4), (6) in (7) Sporazuma TRIPs, tako da lahko zavrneta dodelitev zaščite za določeno ime druge pogodbenice, razen v primerih iz Dodatka 5 te priloge.
10. Ekskluzivna zaščita, ki izhaja iz tega člena, velja za ime „Champagne“ na seznamu Evropske unije v Dodatku 4 te priloge.
Člen 9
Razmerja med označbami porekla, geografskimi označbami in blagovnimi znamkami
1. Pogodbenici nista obvezani, da zaščitita označbo porekla ali geografsko označbo, če je zaradi ugleda in slovesa prejšnje blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla zadevnega vina.
2. Registracija blagovne znamke proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice zavrne ali delno zavrne po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevni proizvod nima porekla iz kraja, na katerega se nanaša označba porekla ali geografska označba.
3. Registrirana blagovna znamka proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice razveljavi ali delno razveljavi po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevni proizvod ni v skladu z zahtevanimi pogoji v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo.
4. Blagovna znamka, ki se uporablja, kot je opisano v prejšnjem odstavku, in za katero je bila v eni od pogodbenic v dobri veri oddana vloga za registracijo in je bila registrirana ali je bila vzpostavljena z dobronamerno uporabo (vključno z državami članicami Evropske unije) pred datumom zaščite označbe porekla ali geografske označbe druge pogodbenice v okviru te priloge, se lahko, če je takšna možnost predvidena v zadevni zakonodaji, še naprej uporablja ne glede na zaščito, zagotovljeno označbi porekla ali geografski označbi, pod pogojem, da v zakonodaji zadevne pogodbenice ne obstaja razlog za razveljavitev blagovne znamke.
Člen 10
Zaščita tradicionalnih izrazov
1. V Švici se tradicionalni izrazi Evropske unije, našteti v delu A Dodatka 4:
(a) ne uporabljajo za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Švice;
(b) ne smejo uporabljati za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Evropske unije, razen za vina s poreklom in kategorijo ter v jeziku, kot so navedeni v Dodatku, ter pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.
V Evropski uniji se tradicionalni izrazi Švice, našteti v delu B Dodatka 4:
(a) ne uporabljajo za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Evropske unije;
(b) ne smejo uporabljati za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Švice, razen za vina s poreklom, kategorijo in v jeziku, kot so navedeni v Dodatku, ter pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih in predpisih.
2. Pogodbenici ob upoštevanju tega sporazuma sprejmeta vse ukrepe, potrebne za zaščito, v skladu s tem členom, tradicionalnih izrazov iz Dodatka 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. Za ta namen pogodbenici zagotovita učinkovito pravno zaščito za preprečitev uporabe tradicionalnih izrazov za opis vin, ki niso upravičena do teh tradicionalnih izrazov, tudi če se tradicionalni izrazi uporabijo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugimi podobnimi izrazi.
3. Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja le za:
(a) jezik ali jezike, v katerih je navedena v Dodatku 4;
(b) kategorijo vina, ki je v Evropski uniji zaščitena, ali za razred vina, ki je v Švici zaščiten, kot je navedeno v Dodatku 4.
4. V primeru, da so tradicionalni izrazi iz Dodatka 4 enakozvočni, se zaščita zagotovi vsakemu od njih pod pogojem, da je njihova uporaba dobronamerna in da je, z upoštevanjem praktičnih pogojev uporabe, ki jih določata pogodbenici v okviru Odbora, zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev ter da ne zavajajo potrošnika.
5. Kadar je tradicionalni izraz iz Dodatka 4 enakozvočen z imenom proizvoda vinskega sektorja, ki nima izvora z ozemlja pogodbenic, se to ime lahko uporablja za opis in predstavitev proizvoda vinskega sektorja, če se uporablja na tradicionalen način in dosledno, če njegovo uporabo v ta namen ureja država izvora in če potrošnikov ne zavaja glede točnega porekla zadevnega vina.
6. Ta priloga ne posega v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.
7. Registracija blagovne znamke proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz tradicionalnega izraza iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice zavrne ali delno zavrne po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevna blagovna znamka ne zadeva proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz geografskega območja, na katerega se ta tradicionalni izraz nanaša.
Registrirana blagovna znamka proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz tradicionalnega izraza iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice razveljavi ali delno razveljavi po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevna blagovna znamka ne zadeva proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz geografskega območja, na katerega se ta tradicionalni izraz nanaša.
Blagovna znamka, ki se uporablja, kot je opisano v prejšnjem odstavku, in za katero je bila v eni od pogodbenic v dobri veri oddana vloga za registracijo in je bila registrirana ali je bila vzpostavljena z dobronamerno uporabo (vključno z državami članicami Unije) pred datumom zaščite tradicionalnega izraza druge pogodbenice v okviru te priloge, se lahko, če je takšna možnost predvidena v zakonodaji zadevne pogodbenice, še naprej uporablja.
8. Nič v tej prilogi ne obvezuje pogodbenic, da zaščitijo tradicionalni izraz iz Dodatka 4, ki ni zaščiten ali ni več zaščiten oz. se v svoji državi porekla ne uporablja več.
Člen 11
Izvajanje zaščite
1. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer zagotovita, da se imena ene od pogodbenic, ki so zaščitena s to prilogo, kadar se proizvodi vinskega sektorja s poreklom iz pogodbenic izvažajo in tržijo zunaj njunega ozemlja, ne uporabljajo za opis in predstavitev takšnih proizvodov s poreklom iz druge pogodbenice.
2. Če ustrezna zakonodaja pogodbenic to dopušča, se zaščita, ki jo dodeljuje ta priloga, razširi na fizične in pravne osebe, zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, ki imajo svoj sedež na ozemlju druge pogodbenice.
3. Če opis ali predstavitev proizvoda vinskega sektorja, zlasti na etiketi, na uradnih ali poslovnih dokumentih ali v oglaševanju, vpliva na pravice, ki izhajajo iz te priloge, pogodbenici izvedeta vse potrebne upravne ukrepe ali sprožita pravni postopek v boju proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenega imena na kakršen koli drugačen način.
4. Ukrepi in postopki, navedeni v odstavku 3, se sprejmejo predvsem v naslednjih primerih:
(a) kadar se s prevodom opisov, ki jih predvideva zakonodaja Evropske skupnosti ali švicarska zakonodaja, v enega od jezikov druge pogodbenice, pojavi beseda, ki bi bila lahko zavajajoča glede porekla tako opisanega ali predstavljenega proizvoda vinskega sektorja;
(b) kadar se oznake, blagovne znamke, imena, reference ali ilustracije, ki neposredno ali posredno navajajo zavajajoče informacije glede porekla, izvora, vrste ali bistvenih značilnosti proizvoda, pojavljajo na posodah ali embalaži, v oglaševanju ali na uradnih ali poslovnih dokumentih, ki se nanašajo na proizvod, katerega ime ščiti ta priloga;
(c) kadar so uporabljene posode ali embalaža zavajajoče glede porekla proizvoda.
5. Ta priloga ne izključuje možnosti, da pogodbenici v skladu s svojo domačo zakonodajo ali drugimi mednarodnimi Sporazumi zdaj ali v prihodnje ne dodelita obširnejše zaščite za opise, ki jih ščiti ta priloga.
NASLOV III
MEDSEBOJNA NADZOR IN POMOČ MED URADNIMI KONTROLNIMI ORGANI
Člen 12
Predmet in omejitve
1. Pogodbenici si obojestransko pomagata v skladu s postopki in pod pogoji, ki so določeni v tem naslovu. Zagotavljata, da se predpisi v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ustrezno izvajajo, zlasti s tem, da druga drugi nudita pomoč ter odkrivata in preiskujeta kršitve zakonodaje.
2. Pomoč, o kateri govori ta naslov, velja brez poseganja v določbe o kazenskih postopkih ali sodni pomoči med pogodbenicama v kazenskih zadevah.
3. Ta naslov ne posega v nacionalne predpise, ki urejajo zaupnost sodnih preiskav.
PODNASLOV I
Organi ter nadzorovane osebe in osebe, ki prejmejo vzajemno pomoč
Člen 13
Kontaktni organi
1. Kadar pogodbenica imenuje več pristojnih organov, poskrbi tudi za koordinacijo njihovih dejavnosti.
2. Vsaka pogodbenica imenuje en sam kontaktni organ. Ta organ:
— posreduje kontaktnim organom druge pogodbenice zahteve za sodelovanje za namene izvajanja tega naslova,
— sprejema tovrstne zahteve za sodelovanje od navedenega organa in jih posreduje pristojnemu organu oziroma organom pogodbenice, v katere pristojnosti je,
— zastopa to pogodbenico do druge pogodbenice v okviru sodelovanja iz tega naslova,
— obvešča drugo pogodbenico o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 11.
Člen 14
Organi in laboratoriji
Pogodbenici:
(a) si medsebojno izmenjujeta naslednje sezname, ki jih redno prenavljata:
— sezname organov, pristojnih za pripravo dokumentov VI 1 in drugih dokumentov, ki spremljajo prevoze proizvodov vinskega sektorja v skladu s členom 4(1) te priloge in določbami Evropske unije v Dodatku 3(A),
— sezname pristojnih organov in kontaktnih organov iz člena 3(j) in (k),
— sezname laboratorijev, pooblaščenih za izvajanje analiz v skladu s členom 17(2),
— seznam švicarskih pristojnih organov iz polja 4 spremnega dokumenta za prevoz proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Švice, v skladu z Dodatkom 3(B);
(b) se posvetujeta in obveščata druga drugo o ukrepih, ki jih je vsaka od njiju sprejela glede uporabe te priloge. Predvsem pa pošljeta druga drugi svoje veljavne določbe in povzetke upravnih in sodnih odločb, ki so še posebnega pomena za njeno ustrezno uporabo.
Člen 15
Nadzorovane osebe
Fizične ali pravne osebe in skupine takih oseb, katerih strokovna dejavnost je lahko predmet nadzora, navedenega v tem naslovu, ne smejo ovirati teh nadzorov in jih morajo vselej olajšati.
PODNASLOV II
Nadzorni ukrepi
Člen 16
Nadzorni ukrepi
1. Pogodbenici naredita vse potrebno, da se z ustreznimi kontrolnimi ukrepi zagotovi pomoč iz člena 12.
2. Takšne kontrole se izvajajo bodisi sistematično bodisi s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. V primeru kontrolnih pregledov na podlagi vzorčenja pogodbenici zagotovita, da so te kontrole reprezentativne z vidika števila, vrste in pogostosti.
3. Pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, da se olajša delo uradnikov njunih pristojnih organov, zlasti s tem, da zagotovita naslednje:
— da imajo dostop do vinogradov, do zmogljivosti za proizvodnjo, pripravo, skladiščenje in obdelavo proizvodov vinskega sektorja in do prevoznih sredstev za te proizvode,
— da imajo dostop do poslovnih prostorov ali skladišč ter prevoznih sredstev katerega koli gospodarstva, zato da bi prodajali, tržili ali prevažali proizvode vinskega sektorja ali proizvode, ki se lahko uporabljajo za pripravo teh proizvodov,
— da lahko izdelajo popis proizvodov vinskega sektorja in snovi ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za pripravo teh proizvodov,
— da lahko jemljejo vzorce proizvodov vinskega sektorja, ki so na zalogi za prodajo, ki se prodajajo ali prevažajo,
— da lahko proučijo računovodske podatke in druge dokumente, ki se uporabljajo v kontrolnih postopkih, in da jih lahko razmnožujejo ali si iz njih naredijo izvlečke,
— da lahko sprejmejo ustrezne začasne ukrepe glede proizvodnje, skladiščenja, prevoza, opisa, predstavitve, izvoza v drugo pogodbenico in trženja proizvodov vinskega sektorja ali proizvoda za uporabo pri pripravi tega proizvoda, če obstaja utemeljen sum resne kršitve določb te priloge, zlasti pri goljufivem ravnanju ali tveganju za javno zdravje.
Člen 17
Vzorci
1. Pristojni organ ene pogodbenice lahko zaprosi pristojni organ druge pogodbenice, da odvzame vzorce v skladu z ustreznimi določbami te pogodbenice.
2. Zaprošeni organ shrani odvzete vzorce v skladu z odstavkom 1 in imenuje laboratorij, ki bo vzorce analiziral. Organ prosilec lahko določi drug laboratorij za izvedbo paralelne analize vzorcev. Zaprošeni organ pošlje v ta namen organu prosilcu ustrezno število vzorcev.
3. Če se organ prosilec in zaprošeni organ ne strinjata v zvezi z rezultati analiz, na katere se nanaša odstavek 2, laboratorij, ki ga imenujeta skupaj, izvede arbitražno analizo.
PODNASLOV III
Postopki
Člen 18
Operativni dogodek
Kadar pristojni organ ene od pogodbenic utemeljeno sumi ali ugotovi:
— da proizvod vinskega sektorja ne izpolnjuje pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ali da sta njegova proizvodnja ali trženje predmet goljufije ter da
— je takšno neizpolnjevanje pravil v posebnem interesu pogodbenice ter lahko privede do upravnih ukrepov ali pravnega postopka, nemudoma obvesti kontaktni organ zadevne pogodbenice preko kontaktnega organa svoje države.
Člen 19
Zahtevki za medsebojno pomoč
1. Zahtevki iz tega naslova se sestavijo v pisni obliki. Spremljajo jih vsi dokumenti, ki so potrebni za odgovor nanje. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustni zahtevki, ki morajo biti takoj pisno potrjeni.
2. Zahtevki v skladu z odstavkom 1 morajo vsebovati vse naslednje podatke:
— ime organa prosilca,
— zahtevani ukrep,
— namen ali razlog zahtevka,
— veljavno zakonodajo, pravila ali druge pravne instrumente,
— kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so v postopku preiskave, in
— povzetek bistvenih dejstev.
3. Zahtevki se sestavijo v enem od uradnih jezikov pogodbenic.
4. Če zahtevek ne izpolnjuje uradnih zahtev, se lahko zahteva, da se popravi ali dopolni; lahko se sprejmejo zaščitni ukrepi.
Člen 20
Postopek
1. Po zahtevku organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki bi mu lahko omogočile zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje glede trgovine s proizvodi vinskega sektorja, zlasti informacije o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.
2. Na podlagi utemeljenega zahtevka organa prosilca zaprošeni organ izvede poseben nadzor ali kontrole, da bi dosegel zastavljene cilje, ali sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se takšen nadzor izvede.
3. Zaprošeni organ iz odstavkov 1 in 2 postopa tako, kot da deluje v svojem imenu ali na zahtevo organa svoje države.
4. Na podlagi dogovora z zaprošenim organom lahko organ prosilec imenuje uslužbence svoje službe ali službe drugega pristojnega organa pogodbenice, ki jo zastopa:
— da v prostorih pristojnih organov pogodbenice, kjer ima zaprošeni organ svoj sedež, zberejo informacije o ustrezni uporabi pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ali o kontrolnih postopkih, in da razmnožijo vse prevozne in druge dokumente ter vpise v knjige prispelega in odpremljenega blaga,
— da sodelujejo pri ukrepih, zahtevanih v odstavku 2.
Kopije iz prve alineje se lahko naredijo samo v soglasju z zaprošeno službo.
5. Organ prosilec, ki želi poslati uslužbenca, imenovanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, v drugo pogodbenico, da bi se tam udeležil kontrolnih postopkov v smislu druge alinee istega pododstavka, pravočasno obvesti zaprošeni organ pred začetkom teh postopkov. Uslužbenci zaprošenega organa so še naprej pristojni za kontrolne postopke.
Uslužbenci organa prosilca:
— predložijo pisno pooblastilo, v katerem so navedeni njihovi osebni podatki in službeni položaj,
— imajo v okviru omejitev, ki jih zakonodaja zaprošenega organa nalaga svojim uslužbencem pri izvajanju omenjenih kontrolnih postopkov:
—
— pravice do dostopa v skladu s členom 16(3),
— pravico do informacij v zvezi z rezultati kontrol, ki jih izvajajo uslužbenci zaprošenega organa na podlagi člena 16(3),
— med kontrolami takšno držo, ki je v skladu s pravili in navadami uslužbencev pogodbenice, na ozemlju katere se kontrolni postopek izvaja.
6. Utemeljene zahtevke v smislu tega člena se posreduje zaprošenemu organu zadevne pogodbenice preko kontaktnega organa omenjene pogodbenice. Isti postopek velja za:
— odgovore na te zahtevke,
— sporočila v zvezi z uporabo odstavkov 2, 4 in 5.
Ne glede na prvi pododstavek lahko pogodbenici, če je primerno, za zagotovitev učinkovitejšega in hitrejšega sodelovanja dovolita pristojnim službam, da:
— naslovijo utemeljene zahtevke in sporočila neposredno na pristojne organe druge pogodbenice,
— neposredno odgovorijo na utemeljene zahtevke in sporočila pristojnih organov druge pogodbenice.
V takšnih primerih ti pristojni organi nemudoma obvestijo kontaktni organ zadevne pogodbenice.
7. Informacije, ki jih vsebuje zbirka podatkov vsake pogodbenice o analitičnih vrednostih, vključno s podatki, pridobljenimi z analizo zadevnih proizvodov vinskega sektorja, se na zahtevo dajo na voljo laboratorijem, ki sta jih v ta namen imenovali pogodbenici. Posredovanje informacij zadeva samo ustrezne podatke o analitičnih vrednostih, potrebne za ovrednotenje analize vzorca s primerljivimi lastnostmi in poreklom.
Člen 21
Odločitev glede medsebojne pomoči
1. Pogodbenica, kateri pripada zaprošeni organ, lahko zavrne zagotovitev pomoči iz tega naslova, če bi lahko ta pomoč posegala v suverenost ali škodovala javnemu redu, varnosti ali drugemu bistvenemu interesu te pogodbenice.
2. Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel nuditi, če bi ga zanjo zaprosili, v svoji prošnji opozori na to. Zaprošeni organ se potem odloči, kako bo odgovoril na tako prošnjo.
3. Če se pomoč zavrne, je treba odločitev in razloge za zavrnitev nemudoma sporočiti organu prosilcu.
Člen 22
Informacije in dokumenti
1. Zaprošeni organ sporoči organu prosilcu izsledke svojih preiskav v obliki dokumentov, overjenih kopij, poročil in podobnega.
2. Namesto dokumentov, predvidenih v odstavku 1, se lahko uporabljajo računalniško pripravljene informacije v kakršni koli obliki, ki so bile pripravljene za enak namen.
3. Informacije iz členov 18 in 20 spremljajo ustrezni dokumenti ali druga dokazila in podatki o morebitnih upravnih ukrepih ali pravnih postopkih in se še posebej nanašajo na:
— sestavo in organoleptične lastnosti zadevnega proizvoda vinskega sektorja,
— njegov opis in predstavitev,
— skladnost s pravili o proizvodnji, pripravi ali trženju.
4. Kontaktni organi, ki se ukvarjajo z zadevo, za katero je bil sprožen proces obojestranske pomoči v skladu s členoma 18 in 20, nemudoma obvestijo drug drugega o:
— poteku preiskav, zlasti preko poročil in drugih dokumentov ali virov informacij,
— vseh upravnih ali pravnih postopkih, ki so posledica zadevnih operacij.
Člen 23
Stroški
Potne stroške, ki izhajajo iz uporabe tega naslova, krije pogodbenica, ki je imenovala uslužbenca za namene ukrepov iz člena 20(2) in (4).
Člen 24
Zaupnost
1. Vse informacije, ki se v kakršni koli obliki posredujejo na podlagi tega naslova, so zaupne. Za takšno informacijo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti in mora biti varovana tako, kakor so varovane podobne informacije z ustreznimi veljavnimi zakoni pogodbenice, ki jo je prejela, ali z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Unije, odvisno od primera.
2. Kadar zakonodaja ali upravna praksa ene od pogodbenic določa strožje omejitve za zaščito industrijskih in poslovnih tajnosti od omejitev v tem naslovu, slednje ne obvezujejo te pogodbenice do predložitve informacij, če pogodbenica prosilka ne ukrene ničesar, da bi izpolnjevala te strožje omejitve.
3. Pridobljene informacije se uporabljajo le za namene tega naslova; na ozemlju pogodbenic se ne smejo uporabljati za druge namene in se lahko uporabijo le s predhodnim pisnim privoljenjem upravnega organa, ki jih je predložil, in zanje veljajo omejitve, ki jih postavlja ta organ.
4. Odstavek 1 ne izključuje uporabe informacij v pravnih ali upravnih postopkih, uvedenih naknadno v zvezi s kršitvami splošnega kazenskega prava, če so bile te informacije pridobljene v okviru mednarodnega pravnega sodelovanja.
5. Pogodbenici lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije, ki sta jih prejeli, in dokumente, ki sta jih uporabili v skladu z določbami tega naslova.
NASLOV IV
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 25
Izjeme
1. Naslova I in II ne veljata za proizvode vinskega sektorja v smislu člena 2:
(a) ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic ali
(b) ki imajo poreklo iz ozemlja ene od pogodbenic in so predmet trgovine med pogodbenicama v manjših količinah pod pogoji in v skladu z režimi iz Dodatka 5 k tej prilogi.
2. Izvajanje izmenjave pisem med Skupnostjo in Švico v zvezi s sodelovanjem pri uradnem nadzoru vin, podpisane 15. oktobra 1984 v Bruslju, se začasno opusti do prenehanja veljave te priloge.
Člen 26
Posvetovanja
1. Pogodbenici se posvetujeta, če katera od njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.
2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev zadevnega primera.
3. V primerih, ko bi vsakršna zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali zmanjšala učinkovitost ukrepov v boju proti goljufiji, se lahko sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, in sicer brez predhodnih posvetovanj, pod pogojem, da do posvetovanj pride takoj po tem, ko so bili ti ukrepi sprejeti.
4. Če se po teh posvetovanjih, predvidenih v odstavkih 1 in 3, pogodbenici ne sporazumeta, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe, navedene v odstavku 3, sprejme ustrezne zaščitne ukrepe, da se omogoči ustrezna uporaba tega sporazuma.
Člen 27
Delovna skupina
1. Delovna skupina za proizvode vinskega sektorja (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina), ustanovljena v skladu s členom 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki izhajajo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.
2. Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z nacionalnimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Pripravi predvsem predloge, ki jih predloži Odboru za prilagoditev te priloge in njenih dodatkov.
Člen 28
Prehodne določbe
1. Brez poseganja v člen 8(10) se proizvodi vinskega sektorja, ki so bili v času začetka veljavnosti te priloge proizvedeni, pripravljeni, opisani in predstavljeni v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih ta priloga prepoveduje, lahko prodajajo do porabe zalog.
2. Razen če odbor ne določi drugače, se trženje proizvodov vinskega sektorja, ki so izdelani, označeni in predstavljeni v skladu s to prilogo, vendar zaradi spremembe navedene priloge proizvodnja, priprava, označevanje in predstavitev izgubijo skladnost, lahko nadaljuje do izčrpanja zalog.
Dodatek 1
Proizvodi vinskega sektorja iz člena 2
Za Evropsko unijo:
Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11). Proizvodi, ki se uvrščajo v tarifne oznake KN 2009 61 , 2009 69 in 2204 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
Za Švico:
Poglavje 2 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (RO 2010 6391). Proizvodi, ki se uvrščajo v švicarski carinski tarifni številki 2009.60 in 2204 .
Dodatek 2
Posebne določbe iz člena 3(a) in (b)
Kontrolirana označba porekla Genève (KOP Genève)
1. Geografsko območje
Geografsko območje KOP Genève zajema:
— celotno ozemlje kantona Genève,
— celotno ozemlje francoskih občin:
—
— Challex,
— Ferney-Voltaire,
— dele francoskih občin:
—
— Ornex,
— Chens-sur-Léman,
— Veigy-Foncenex,
— Saint-Julien-en-Genevois,
— Viry,
opisane v določbah KOP Genève.
2. Območje pridelave grozdja
Območje pridelave grozdja zajema:
(a) na ženevskem ozemlju: površine, ki spadajo v register vinogradov v smislu člena 61 zveznega zakona o kmetijstvu (RS 910.1) in so namenjene proizvodnji vina;
(b) na francoskem ozemlju: površine v občinah ali delih občin iz točke 1, zasajene z vinsko trto ali upravičene do uporabe pravic do ponovne zasaditve v obsegu največ 140 hektarov.
3. Območje proizvodnje vina
Območje proizvodnje vina je omejeno na švicarsko ozemlje.
4. Ponovno razvrščanje
Uporaba KOP Genève ni ovira za uporabo poimenovanj „vin de pays“ in „vin de table suisse“ za poimenovanje ponovno razvrščenih vin, proizvedenih iz grozdja, ki izvira iz območja pridelave, opredeljenega v točki 2(b).
5. Nadzor nad določbami KOP Genève
Za nadzor v Švici so pristojni švicarski in zlasti ženevski organi.
Za fizične preglede, ki se izvajajo na francoskem ozemlju, švicarski organ pooblasti francoski nadzorni organ, ki so ga odobrili francoski organi.
6. Prehodne določbe
Proizvajalci, ki so lastniki površin, zasajenih z vinsko trto, ki ne spadajo na območje pridelave grozdja, opredeljeno v točki 2(b), vendar so v preteklosti zakonito uporabljali KOP Genève, jo lahko še naprej uporabljajo do leta 2013 in zadevne proizvode lahko dajejo na trg do porabe zalog.
Dodatek 3
Seznam aktov in tehničnih določb iz člena 4 v zvezi s proizvodi vinskega sektorja
A. Akti, ki se uporabljajo za uvoz v Švico in za trženje v Švici proizvodov vinskega sektorja s poreklom Evropske unije
Referenčna zakonodajna besedila in posebne določbe:
1. Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).
2. Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (kodificirana različica) (UL L 299, 8.11.2008, str. 25).
3. Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (UL L 186, 30.6.1989, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/11/EGS z dne 11. marca 1992 (UL L 65, 11.3.1992, str. 32).
4. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (UL L 237, 10.9.1994, str. 13), kakor je bila popravljena z UL L 259, 7.10.1994, str. 33, UL L 252, 4.10.1996, str. 23, in UL L 124, 25.5.2000, str. 66.
5. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (UL L 61, 18.3.1995, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 248, 14.10.1995, str. 60, in nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/69/EU z dne 22. oktobra 2010 (UL L 279, 23.10.2010, str. 22).
6. Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL L 109, 6.5.2000, str. 29), kako je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).
7. Direktiva Komisije 2002/63/ES z dne 11. julija 2002 o določitvi metod vzorčenja za uraden nadzor nad ostanki pesticidov v in na proizvodih rastlinskega in živalskega izvora v Skupnosti in o razveljavitvi Direktive 79/700/EGS (UL L 187, 16.7.2002, str. 30).
8. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).
9. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 813/2011 z dne 11. avgusta 2011 (UL L 208, 13.8.2011, str. 23).
10. Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).
11. Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11).
12. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1).
13. Uredba Komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L 128, 27.5.2009, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 173/2011 z dne 23. februarja 2011 (UL L 49, 24.2.2011, str. 16).
Brez poseganja v določbe člena 24(1)(b) Uredbe (ES) št. 436/2009 je uvoz v Švico proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije pogojen s predložitvijo spremnega dokumenta iz člena 24(1)(a) te iste uredbe.
14. Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev (UL L 193, 24.7.2009, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 53/2011 z dne 21. januarja 2011 (UL L 19, 22.1.2011, str. 1).
15. Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 670/2011 z dne 12. julija 2011 (UL L 183, 13.7.2011, str. 6).
B. Akti, ki veljajo za uvoz v Evropsko unijo in za trženje v Evropski uniji proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Švice
Akti, na katere se sklicuje:
1. Zvezni zakon o kmetijstvu z dne 29. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 18. junija 2010 (Recueil officiel-RO (Uradna zbirka) 2010 5851).
2. Odlok z dne 14. novembra 2007 o vinogradništvu in uvozu vina (Odlok o vinu), kakor je bil nazadnje spremenjen 4. novembra 2009 (RO 2010 733).
3. Odlok OFAG (Zvezni urad za kmetijstvo) z dne 17. januarja 2007 o seznamu vinskih sort, ki se lahko certificirajo in uporabijo za proizvodnjo standardnega materiala, in seznamu vinskih sort, kot je bil nazadnje spremenjen 6. maja 2011 (RO 2011 2169).
4. Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in predmetih v vsakdanji rabi (Zakon o živilih, LDAl), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 5. oktobra 2008 (RO 2008 785).
5. Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in predmetih v vsakdanji rabi (ODAlOUs), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 13. oktobra 2010 (RO 2010 4611).
6. Odlok zveznega ministrstva za notranje zadeve (DFI) z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (RO 2010 6391).
Z odstopanjem od člena 10 Odloka so pravila, ki urejajo opis in predstavitev, tista pravila, na katera se nanašata naslednji uredbi, ki veljajta za proizvode, uvožene iz tretjih držav:
1. Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11).
Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:
(a) z odstopanjem od člena 118y(1)(a) se imena kategorij nadomestijo s specifičnimi imeni, kot določa člen 9 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve o alkoholnih pijačah;
(b) z odstopanjem od člena 118y(1)(b)(i) se izraza „zaščitena označba porekla“ in „zaščitena geografska označba“ nadomestita z „registrirana označba porekla“ oz. „vin de pays“;
(c) z odstopanjem od člena 118y(1)(f) se lahko ime uvoznika nadomesti z imenom švicarskega proizvajalca, kletarja, trgovca ali osebe, ki vino ustekleniči.
2. Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in zaščitenimi geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 670/2011 z dne 12. julija 2011 (UL L 183, 13.7.2011, str. 6).
Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:
(a) z odstopanjem od člena 54(1) Uredbe se alkoholna stopnja lahko navede v desetinah prostorninskega deleža;
(b) z odstopanjem od člena 64(1) in dela B Priloge XIV se izraza „demi-sec“ in „moelleux“ lahko nadomestita z „légèrement doux“ oz. „demi-doux“;
(c) z odstopanjem od člena 62 Uredbe se lahko uporablja ime ene ali več vinskih sort, če omenjene sorte predstavljajo najmanj 85 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo švicarskega vina.
7. Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o označevanju in oglaševanju živil (OEDAI), kakor je bil nazadnje spremenjen 13. oktobra 2010 (RO 2010 4649).
8. Odlok DFI z dne 22. junija 2007 o aditivih, ki se lahko uporabljajo v živilih (Odlok o aditivih, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 11. maja 2009 (RO 2009 2047)).
9. Odlok DFI z dne 26. junija 1995 o tujih snoveh in sestavinah v živilih (Odlok o tujih snoveh in sestavinah), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. maja 2011 (RO 2011 1985).
10. Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).
11. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1).
Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:
(a) za vse proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Švice, ki se uvažajo v Evropsko unijo, je treba predložiti spremni dokument, sestavljen v skladu s Sklepom Komisije 2005/9/ES z dne 29. decembra 2004 (UL L 4, 6.1.2005, str. 12);
(b) ta dokument je nadomestil dokument VI1 iz Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1);
(c) sklicevanja v Uredbi na „države članice“ ali na „nacionalne določbe ali določbe Skupnosti“ (ali „nacionalna pravila ali pravila Skupnosti“) se razširijo na Švico ali zakonodajo Švice;
(d) vina s poreklom iz Švice, primerljiva z vini z geografsko označbo, ki imajo skupno vsebnost kisline, izraženo kot vinska kislina, večjo kakor 3,5 grama na liter, a ne manjšo od 3 gramov na liter, se lahko uvozijo, če so označena z geografsko označbo in je najmanj 85 % vina pridobljenega iz grozdja ene ali več naslednjih sort vinske trte: Chasselas, Mueller-Thurgau, Sylvaner, Pinot noir ali Merlot.
Spremni dokument ( 14 )za prevoz proizvodov vinskega sektorja po poreklu iz Švice ( 15 )
Dodatek 4
Zaščitena imena iz člena 5
DEL A
Zaščitena imena za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije
BELGIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Côtes de Sambre et Meuse |
||
Cremant de Wallonie |
||
Hagelandse wijn |
||
Haspengouwse Wijn |
||
Heuvellandse Wijn |
||
Vin mousseux de qualite de Wallonie |
||
Vlaamse mousserende kwaliteitswijn |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Vin de pays des Jardins de Wallonie |
||
Vlaamse landwijn |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
appellation d’origine contrôlée |
ZOP |
francoščina |
gecontroleerde oorsprongsbenaming |
ZOP |
nizozemščina |
Vin de pays |
ZGO |
francoščina |
Landwijn |
ZGO |
nizozemščina |
BOLGARIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Асеновград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Asenovgrad |
||
Болярово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Bolyarovo |
||
Брестник ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Brestnik |
||
Варна, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Varna |
||
Велики Преслав, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Veliki Preslav |
||
Видин, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vidin |
||
Враца, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vratsa |
||
Върбица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Varbitsa |
||
Долината на Струма, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Struma valley |
||
Драгоево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Dragoevo |
||
Евксиноград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Evksinograd |
||
Ивайловград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Ivaylovgrad |
||
Карлово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Karlovo |
||
Карнобат, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Karnobat |
||
Ловеч, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lovech |
||
Лозицa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lozitsa |
||
Лом, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lom |
||
Любимец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lyubimets |
||
Лясковец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lyaskovets |
||
Мелник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Melnik |
||
Монтана, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Montana |
||
Нова Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Nova Zagora |
||
Нови Пазар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Novi Pazar |
||
Ново село, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Novo Selo |
||
Оряховица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Oryahovitsa |
||
Павликени, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pavlikeni |
||
Пазарджик, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pazardjik |
||
Перущица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Perushtitsa |
||
Плевен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pleven |
||
Пловдив, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Plovdiv |
||
Поморие, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pomorie |
||
Русе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Ruse |
||
Сакар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sakar |
||
Сандански, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sandanski |
||
Свищов, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Svishtov |
||
Септември, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Septemvri |
||
Славянци, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Slavyantsi |
||
Сливен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sliven |
||
Стамболово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Stambolovo |
||
Стара Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Stara Zagora |
||
Сунгурларе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sungurlare |
||
Сухиндол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Suhindol |
||
Търговище, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Targovishte |
||
Хан Крум, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Han Krum |
||
Хасково, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Haskovo |
||
Хисаря, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Hisarya |
||
Хърсово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Harsovo |
||
Черноморски район, ki mu lahko sledi Южно Черноморие Enakovreden izraz: Southern Black Sea Coast |
||
Черноморски район - Северен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Northen Black Sea Region |
||
Шивачево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Shivachevo |
||
Шумен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Shumen |
||
Ямбол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Yambol |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Дунавска равнина Enakovreden izraz: Danube Plain |
||
Тракийска низина Enakovreden izraz: Thracian Lowlands |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Благородно сладко вино (БСВ) |
ZOP |
bolgarščina |
Гарантирано и контролирано наименование за произход (ГКНП) |
ZOP |
bolgarščina |
Гарантирано наименование за произход (ГНП) |
ZOP |
bolgarščina |
Pегионално вино (Regional wine) |
ZGO |
bolgarščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Колекционно (collection) |
ZOP |
bolgarščina |
Ново (young) |
ZOP/ZGO |
bolgarščina |
Премиум (premium) |
ZGO |
bolgarščina |
Премиум оук, или първо зареждане в бъчва (premium oak) |
ZOP |
bolgarščina |
Премиум резерва (premium reserve) |
ZGO |
bolgarščina |
Резерва (reserve) |
ZOP/ZGO |
bolgarščina |
Розенталер (Rosenthaler) |
ZOP |
bolgarščina |
Специална селекция (special selection) |
ZOP |
bolgarščina |
Специална резерва (special reserve) |
ZOP |
bolgarščina |
ČEŠKA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Čechy, ki mu lahko sledi Litoměřická |
||
Čechy, ki mu lahko sledi Mělnická |
||
Morava, ki mu lahko sledi Mikulovská |
||
Morava, ki mu lahko sledi Slovácká |
||
Morava, ki mu lahko sledi Velkopavlovická |
||
Morava, ki mu lahko sledi Znojemská |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
České |
||
Moravské |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
aromatické jakostní šumivé víno stanovené oblasti |
ZOP |
češčina |
aromatický sekt s.o. |
ZOP |
češčina |
jakostní likérové víno |
ZOP |
češčina |
jakostní perlivé víno |
ZOP |
češčina |
jakostní šumivé víno stanovené oblasti |
ZOP |
češčina |
jakostní víno |
ZOP |
češčina |
jakostní víno odrůdové |
ZOP |
češčina |
jakostní víno s přívlastkem |
ZOP |
češčina |
jakostní víno známkové |
ZOP |
češčina |
V.O.C |
ZOP |
češčina |
víno originální certifikace |
ZOP |
češčina |
víno s přívlastkem kabinetní víno |
ZOP |
češčina |
víno s přívlastkem ledové víno |
ZOP |
češčina |
víno s přívlastkem pozdní sběr |
ZOP |
češčina |
víno s přívlastkem slámové víno |
ZOP |
češčina |
víno s přívlastkem výběr z bobulí |
ZOP |
češčina |
víno s přívlastkem výběr z cibéb |
ZOP |
češčina |
víno s přívlastkem výběr z hroznů |
ZOP |
češčina |
Víno origininální certifikace (VOC ali V.O.C.) |
ZGO |
češčina |
zemské víno |
ZGO |
češčina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Archivní víno |
ZOP |
češčina |
Burčák |
ZOP |
češčina |
Klaret |
ZOP |
češčina |
Košer, Košer víno |
ZOP |
češčina |
Labín |
ZOP |
češčina |
Mladé víno |
ZOP |
češčina |
Mešní víno |
ZOP |
češčina |
Panenské víno, Panenská sklizeň |
ZOP |
češčina |
Pěstitelský sekt (*) |
ZOP |
češčina |
Pozdní sběr |
ZOP |
češčina |
Premium |
ZOP |
češčina |
Rezerva |
ZOP |
češčina |
Růžák, Ryšák |
ZOP |
češčina |
Zrálo na kvasnicích, Krášleno na kvasnicích, Školeno na kvasnicích |
ZOP |
češčina |
NEMČIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Ahr, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Baden, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Franken, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Hessische Bergstraße, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Mittelrhein, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Mosel, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Nahe, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Pfalz, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Rheingau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Rheinhessen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Saale-Unstrut, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Sachsen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Württemberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Ahrtaler |
||
Badischer |
||
Bayerischer Bodensee |
||
Brandenburger |
||
Mosel |
||
Ruwer |
||
Saar |
||
Main |
||
Mecklenburger |
||
Mitteldeutscher |
||
Nahegauer |
||
Neckar |
||
Oberrhein |
||
Pfälzer |
||
Regensburger |
||
Rhein |
||
Rhein-Necker |
||
Rheinburgen |
||
Rheingauer |
||
Rheinischer |
||
Saarländischer |
||
Sächsischer |
||
Schleswig-Holsteinischer |
||
Schwäbischer |
||
Starkenburger |
||
Taubertäler |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Prädikatswein (Qualitätswein mit Prädikat (*)), ki mu sledi: — Kabinett — Spätlese — Auslese — Beerenauslese — Trockenbeerenauslese — Eiswein |
ZOP |
nemščina |
Qualitätswein, ki mu lahko sledi b.A (Qualitätswein bestimmter Anbaugebiete) |
ZOP |
nemščina |
Qualitätslikörwein, ki mu lahko sledi b.A. (Qualitätslikörwein bestimmter Anbaugebiete) |
ZOP |
nemščina |
Qualitätsperlwein, ki mu lahko sledi b.A. (Qualitätsperlwein bestimmter Anbaugebiete) |
ZOP |
nemščina |
Sekt b.A. (Sekt bestimmter Anbaugebiete) |
ZOP |
nemščina |
Landwein |
ZGO |
nemščina |
Winzersekt |
ZOP |
nemščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Affentaler |
ZOP |
nemščina |
Badisch Rotgold |
ZOP |
nemščina |
Ehrentrudis |
ZOP |
nemščina |
Hock |
ZOP |
nemščina |
Klassik/Classic |
ZOP |
nemščina |
Liebfrau(en)milch |
ZOP |
nemščina |
Riesling-Hochgewächs |
ZOP |
nemščina |
Schillerwein |
ZOP |
nemščina |
Weißherbst |
ZOP |
nemščina |
GRČIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Αγχίαλος Enakovreden izraz: Anchialos |
||
Αμύνταιο Enakovreden izraz: Amynteo |
||
Αρχάνες Enakovreden izraz: Archanes |
||
Γουμένισσα Enakovreden izraz: Goumenissa |
||
Δαφνές Enakovreden izraz: Dafnes |
||
Ζίτσα Enakovreden izraz: Zitsa |
||
Λήμνος Enakovreden izraz: Lemnos |
||
Μαντινεία Enakovreden izraz: Mantinia |
||
Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Mavrodafne of Cephalonia |
||
Μαυροδάφνη Πατρών Enakovreden izraz: Mavrodaphne of Patras |
||
Μεσενικόλα Enakovreden izraz: Messenikola |
||
Μοσχάτος Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Cephalonia Muscatel |
||
Μοσχάτος Λήμνου Enakovreden izraz: Lemnos Muscatel |
||
Μοσχάτος Πατρών Enakovreden izraz: Patras Muscatel |
||
Μοσχάτος Ρίου Πατρών Enakovreden izraz: Rio Patron Muscatel |
||
Μοσχάτος Ρόδου Enakovreden izraz: Rhodes Muscatel |
||
Νάουσα Enakovreden izraz: Naoussa |
||
Νεμέα Enakovreden izraz: Nemea |
||
Πάρος Enakovreden izraz: Paros |
||
Πάτρα Enakovreden izraz: Patras |
||
Πεζά Enakovreden izraz: Peza |
||
Πλαγιές Μελίτωνα Enakovreden izraz: Cotes de Meliton |
||
Ραψάνη Enakovreden izraz: Rapsani |
||
Ρόδος Enakovreden izraz: Rhodes |
||
Ρομπόλα Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Robola of Cephalonia |
||
Σάμος Enakovreden izraz: Samos |
||
Σαντορίνη Enakovreden izraz: Santorini |
||
Σητεία Enakovreden izraz: Sitia |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Tοπικός Οίνος Κω Enakovreden izraz: Regional wine of Κοs |
||
Tοπικός Οίνος Μαγνησίας Enakovreden izraz: Regional wine of Magnissia |
||
Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Aegean Sea |
||
Αττικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Attiki-Attikos |
||
Αχαϊκός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Αchaia |
||
Βερντέα Ονομασία κατά παράδοση Ζακύνθου Enakovreden izraz: Verdea Onomasia kata paradosi Zakinthou |
||
Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Epirus-Epirotikos |
||
Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Heraklion-Herakliotikos |
||
Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Thessalia-Thessalikos |
||
Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Thebes-Thivaikos |
||
Θρακικός Τοπικός Οίνος „ali“ Τοπικός Οίνος Θράκης Enakovreden izraz: Regional wine of Thrace-Thrakikos „ali“ Regional wine of Thrakis |
||
Ισμαρικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Ismaros-Ismarikos |
||
Κορινθιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Korinthos-Korinthiakos |
||
Κρητικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Crete-Kritikos |
||
Λακωνικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Lakonia-Lakonikos |
||
Μακεδονικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Macedonia-Macedonikos |
||
Μεσημβριώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Nea Messimvria |
||
Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Messinia-Messiniakos |
||
Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Metsovo-Metsovitikos |
||
Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Monemvasia-Monemvasios |
||
Παιανίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Peanea |
||
Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Pallini-Palliniotikos |
||
Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Peloponnese-Peloponnesiakos |
||
Ρετσίνα Αττικής, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Attiki |
||
Ρετσίνα Βοιωτίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Viotia |
||
Ρετσίνα Γιάλτρων, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Gialtra |
||
Ρετσίνα Ευβοίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Evvia |
||
Ρετσίνα Θηβών, ki ga lahko spremlja Viotia Enakovreden izraz: Retsina of Thebes |
||
Ρετσίνα Καρύστου, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Karystos |
||
Ρετσίνα Παιανίας „ali“ Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Kropia „ali“ Retsina of Koropi |
||
Ρετσίνα Μαρκοπούλου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Markopoulo |
||
Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Megara |
||
Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Mesogia |
||
Ρετσίνα Παιανίας „ali“ Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Peania „ali“ Retsina of Liopesi |
||
Ρετσίνα Παλλήνης, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Pallini |
||
Ρετσίνα Πικερμίου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Pikermi |
||
Ρετσίνα Σπάτων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Spata |
||
Ρετσίνα Χαλκίδας, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Halkida |
||
Συριανός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Syros-Syrianos |
||
Τοπικός Οίνος Αβδήρων Enakovreden izraz: Regional wine of Avdira |
||
Τοπικός Οίνος Αγίου Όρους, Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Mount Athos - Regional wine of Holly Mountain |
||
Τοπικός Οίνος Αγοράς Enakovreden izraz: Regional wine of Agora |
||
Τοπικός Οίνος Αδριανής Enakovreden izraz: Regional wine of Adriani |
||
Τοπικός Οίνος Αναβύσσου Enakovreden izraz: Regional wine of Anavyssos |
||
Τοπικός Οίνος Αργολίδας Enakovreden izraz: Regional wine of Argolida |
||
Τοπικός Οίνος Αρκαδίας Enakovreden izraz: Regional wine of Arkadia |
||
Τοπικός Οίνος Βελβεντού Enakovreden izraz: Regional wine of Velventos |
||
Τοπικός Οίνος Βίλιτσας Enakovreden izraz: Regional wine of Vilitsa |
||
Τοπικός Οίνος Γερανείων Enakovreden izraz: Regional wine of Gerania |
||
Τοπικός Οίνος Γρεβενών Enakovreden izraz: Regional wine of Grevena |
||
Τοπικός Οίνος Δράμας Enakovreden izraz: Regional wine of Drama |
||
Τοπικός Οίνος Δωδεκανήσου Enakovreden izraz: Regional wine of Dodekanese |
||
Τοπικός Οίνος Επανομής Enakovreden izraz: Regional wine of Epanomi |
||
Τοπικός Οίνος Εύβοιας Enakovreden izraz: Regional wine of Evia |
||
Τοπικός Οίνος Ηλιείας Enakovreden izraz: Regional wine of Ilia |
||
Τοπικός Οίνος Ημαθίας Enakovreden izraz: Regional wine of Imathia |
||
Τοπικός Οίνος Θαψανών Enakovreden izraz: Regional wine of Thapsana |
||
Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης Enakovreden izraz: Regional wine of Thessaloniki |
||
Τοπικός Οίνος Ικαρίας Enakovreden izraz: Regional wine of Ikaria |
||
Τοπικός Οίνος Ιλίου Enakovreden izraz: Regional wine of Ilion |
||
Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων Enakovreden izraz: Regional wine of Ioannina |
||
Τοπικός Οίνος Καρδίτσας Enakovreden izraz: Regional wine of Karditsa |
||
Τοπικός Οίνος Καρύστου Enakovreden izraz: Regional wine of Karystos |
||
Τοπικός Οίνος Καστοριάς Enakovreden izraz: Regional wine of Kastoria |
||
Τοπικός Οίνος Κέρκυρας Enakovreden izraz: Regional wine of Corfu |
||
Τοπικός Οίνος Κισάμου Enakovreden izraz: Regional wine of Kissamos |
||
Τοπικός Οίνος Κλημέντι Enakovreden izraz: Regional wine of Klimenti |
||
Τοπικός Οίνος Κοζάνης Enakovreden izraz: Regional wine of Kozani |
||
Τοπικός Οίνος Κοιλάδας Αταλάντης Enakovreden izraz: Regional wine of Valley of Atalanti |
||
Τοπικός Οίνος Κορωπίου Enakovreden izraz: Regional wine of Koropi |
||
Τοπικός Οίνος Κρανιάς Enakovreden izraz: Regional wine of Krania |
||
Τοπικός Οίνος Κραννώνος Enakovreden izraz: Regional wine of Krannona |
||
Τοπικός Οίνος Κυκλάδων Enakovreden izraz: Regional wine of Cyclades |
||
Τοπικός Οίνος Λασιθίου Enakovreden izraz: Regional wine of Lasithi |
||
Τοπικός Οίνος Λετρίνων Enakovreden izraz: Regional wine of Letrines |
||
Τοπικός Οίνος Λευκάδας Enakovreden izraz: Regional wine of Lefkada |
||
Τοπικός Οίνος Ληλάντιου Πεδίου Enakovreden izraz: Regional wine of Lilantio Pedio |
||
Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Mantzavinata |
||
Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου Enakovreden izraz: Regional wine of Markopoulo |
||
Τοπικός Οίνος Μαρτίνου Enakovreden izraz: Regional wine of Μartino |
||
Τοπικός Οίνος Μεταξάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Metaxata |
||
Τοπικός Οίνος Μετεώρων Enakovreden izraz: Regional wine of Meteora |
||
Τοπικός Οίνος Οπούντια Λοκρίδος Enakovreden izraz: Regional wine of Opountia Lokridos |
||
Τοπικός Οίνος Παγγαίου Enakovreden izraz: Regional wine of Pangeon |
||
Τοπικός Οίνος Παρνασσού Enakovreden izraz: Regional wine of Parnasos |
||
Τοπικός Οίνος Πέλλας Enakovreden izraz: Regional wine of Pella |
||
Τοπικός Οίνος Πιερίας Enakovreden izraz: Regional wine of Pieria |
||
Τοπικός Οίνος Πισάτιδος Enakovreden izraz: Regional wine of Pisatis |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Egialia |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Ambelos |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Vertiskos |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγίες Πάικου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Paiko |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιές του Αίνου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Enos |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Kitherona |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Knimida |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Parnitha |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πεντελικού Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Pendeliko |
||
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Petroto |
||
Τοπικός Οίνος Πυλίας Enakovreden izraz: Regional wine of Pylia |
||
Τοπικός Οίνος Ριτσώνας Enakovreden izraz: Regional wine of Ritsona |
||
Τοπικός Οίνος Σερρών Enakovreden izraz: Regional wine of Serres |
||
Τοπικός Οίνος Σιάτιστας Enakovreden izraz: Regional wine of Siatista |
||
Τοπικός Οίνος Σιθωνίας Enakovreden izraz: Regional wine of Sithonia |
||
Τοπικός Οίνος Σπάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Spata |
||
Τοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδας Enakovreden izraz: Regional wine of Sterea Ellada |
||
Τοπικός Οίνος Τεγέας Enakovreden izraz: Regional wine of Tegea |
||
Τοπικός Οίνος Τριφυλίας Enakovreden izraz: Regional wine of Trifilia |
||
Τοπικός Οίνος Τυρνάβου Enakovreden izraz: Regional wine of Tyrnavos |
||
Τοπικός Οίνος Φλώρινας Enakovreden izraz: Regional wine of Florina |
||
Τοπικός Οίνος Χαλικούνας Enakovreden izraz: Regional wine of Halikouna |
||
Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής Enakovreden izraz: Regional wine of Halkidiki |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Ονομασία Προέλευσης Ανωτέρας Ποιότητας (ΟΠΑΠ) (appellation d’origine de qualité supérieure) |
ZOP |
grščina |
Ονομασία Προέλευσης Ελεγχόμενη (ΟΠΕ) (appellation d’origine contrôlée) |
ZOP |
grščina |
Οίνος γλυκός φυσικός (vin doux naturel) |
ZOP |
grščina |
Οίνος φυσικώς γλυκύς (vin naturellement doux) |
ZOP |
grščina |
ονομασία κατά παράδοση (appellation traditionnelle) |
ZGO |
grščina |
τοπικός οίνος (vin de pays) |
ZGO |
grščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Αγρέπαυλη (Agrepavlis) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Αμπέλι (Ampeli) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Αμπελώνας(ες) (Ampelonas (-ès)) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Αρχοντικό (Archontiko) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Κάβα (Cava) |
ZGO |
grščina |
Από διαλεκτούς αμπελώνες (Grand Cru) |
ZOP |
grščina |
Ειδικά Επιλεγμένος (Grande réserve) |
ZOP |
grščina |
Κάστρο (Kastro) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Κτήμα (Ktima) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Λιαστός (Liastos) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Μετόχι (Metochi) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Μοναστήρι (Monastiri) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Νάμα (Nama) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Νυχτέρι (Nychteri) |
ZOP |
grščina |
Ορεινό κτήμα (Orino Ktima) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Ορεινός αμπελώνας (Orinos Ampelonas) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Πύργος (Pyrgos) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Επιλογή ή Επιλεγμένος (Réserve) |
ZOP |
grščina |
Παλαιωθείς επιλεγμένος (Vieille réserve) |
ZOP |
grščina |
Βερντέα (Verntea) |
ZGO |
grščina |
Vinsanto |
ZOP |
latinščina |
ŠPANIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Abona |
||
Alella |
||
Alicante, ki mu lahko sledi Marina Alta |
||
Almansa |
||
Arabako Txakolina Enakovreden izraz: Txakolí de Álava |
||
Arlanza |
||
Arribes |
||
Bierzo |
||
Binissalem |
||
Bizkaiko Txakolina Enakovreden izraz: Chacolí de Bizkaia |
||
Bullas |
||
Calatayud |
||
Campo de Borja |
||
Campo de la Guardia |
||
Cangas |
||
Cariñena |
||
Cataluña |
||
Cava |
||
Chacolí de Bizkaia Enakovreden izraz: Bizkaiko Txakolina |
||
Chacolí de Getaria Enakovreden izraz: Getariako Txakolina |
||
Cigales |
||
Conca de Barberá |
||
Condado de Huelva |
||
Costers del Segre, ki mu lahko sledi Artesa |
||
Costers del Segre, ki mu lahko sledi Les Garrigues |
||
Costers del Segre, ki mu lahko sledi Raimat |
||
Costers del Segre, ki mu lahko sledi Valls de Riu Corb |
||
Dehesa del Carrizal |
||
Dominio de Valdepusa |
||
El Hierro |
||
Empordà |
||
Finca Élez |
||
Getariako Txakolina Enakovreden izraz: Chacolí de Getaria |
||
Gran Canaria |
||
Granada |
||
Guijoso |
||
Jerez-Xérès-Sherry |
||
Jumilla |
||
La Gomera |
||
La Mancha |
||
La Palma, ki mu lahko sledi Fuencaliente |
||
La Palma, ki mu lahko sledi Hoyo de Mazo |
||
La Palma, ki mu lahko sledi Norte de la Palma |
||
Lanzarote |
||
Lebrija |
||
Málaga |
||
Manchuela |
||
Manzanilla Sanlúcar de Barrameda Enakovreden izraz: Manzanilla |
||
Méntrida |
||
Mondéjar |
||
Monterrei, ki mu lahko sledi Ladera de Monterrei |
||
Monterrei, ki mu lahko sledi Val de Monterrei |
||
Montilla-Moriles |
||
Montsant |
||
Navarra, ki mu lahko sledi Baja Montaña |
||
Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Alta |
||
Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Baja |
||
Navarra, ki mu lahko sledi Tierra Estella |
||
Navarra, ki mu lahko sledi Valdizarbe |
||
Pago de Arínzano Enakovreden izraz: Vino de pago de Arinzano |
||
Pago de Otazu |
||
Pago Florentino |
||
Penedés |
||
Pla de Bages |
||
Pla i Llevant |
||
Prado de Irache |
||
Priorat |
||
Rías Baixas, ki mu lahko sledi Condado do Tea |
||
Rías Baixas, ki mu lahko sledi O Rosal |
||
Rías Baixas, ki mu lahko sledi Ribeira do Ulla |
||
Rías Baixas, ki mu lahko sledi Soutomaior |
||
Rías Baixas, ki mu lahko sledi Val do Salnés |
||
Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Amandi |
||
Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Chantada |
||
Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Quiroga-Bibei |
||
Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Miño |
||
Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Sil |
||
Ribeiro |
||
Ribera del Duero |
||
Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Cañamero |
||
Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Matanegra |
||
Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Montánchez |
||
Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Alta |
||
Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Baja |
||
Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Tierra de Barros |
||
Ribera del Júcar |
||
Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alavesa |
||
Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alta |
||
Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Baja |
||
Rueda |
||
Sierras de Málaga, ki mu lahko sledi Serranía de Ronda |
||
Somontano |
||
Tacoronte-Acentejo |
||
Tarragona |
||
Terra Alta |
||
Tierra de León |
||
Tierra del Vino de Zamora |
||
Toro |
||
Txakolí de Álava Enakovreden izraz: Arabako Txakolina |
||
Uclés |
||
Utiel-Requena |
||
Valdeorras |
||
Valdepenas |
||
Valencia, ki mu lahko sledi Alto Turia |
||
Valencia, ki mu lahko sledi Clariano |
||
Valencia, ki mu lahko sledi Moscatel de Valencia |
||
Valencia, ki mu lahko sledi Valentino |
||
Valle de Güímar |
||
Valle de la Orotava |
||
Valles de Benavente |
||
Valtiendas |
||
Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Arganda |
||
Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Navalcarnero |
||
Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi San Martín de Valdeiglesia |
||
Ycoden-Daute-Isora |
||
Yecla |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
3 Riberas |
||
Abanilla |
||
Altiplano de Sierra Nevada |
||
Bailén |
||
Bajo Aragón |
||
Barbanza e Iria |
||
Betanzos |
||
Cádiz |
||
Campo de Cartagena |
||
Castelló |
||
Castilla |
||
Castilla y León |
||
Contraviesa-Alpujarra |
||
Córdoba |
||
Costa de Cantabria |
||
Cumbres del Guadalfeo |
||
Desierto de Almería |
||
El Terrerazo |
||
Extremadura |
||
Formentera |
||
Ibiza |
||
Illes Balears |
||
Isla de Menorca |
||
Laujar-Alpujarra |
||
Lederas del Genil |
||
Liébana |
||
Los Palacios |
||
Mallorca |
||
Murcia |
||
Norte de Almería |
||
Ribera del Andarax |
||
Ribera del Gállego-Cinco Villas |
||
Ribera del Jiloca |
||
Ribera del Queiles |
||
Serra de Tramuntana-Costa Nord |
||
Sierra Norte de Sevilla |
||
Sierra Sur de Jaén |
||
Sierras de Las Estancias y Los Filabres |
||
Torreperogil |
||
Valdejalón |
||
Valle del Cinca |
||
Valle del Miño-Ourense |
||
Valles de Sadacia |
||
Villaviciosa de Córdoba |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
D.O |
ZOP |
španščina |
D.O.Ca |
ZOP |
španščina |
Denominacion de origen |
ZOP |
španščina |
Denominacion de origen calificada |
ZOP |
španščina |
vino de calidad con indicación geográfica |
ZOP |
španščina |
vino de pago |
ZOP |
španščina |
vino de pago calificado |
ZOP |
španščina |
Vino dulce natural |
ZOP |
španščina |
Vino generoso |
ZOP |
španščina |
Vino generoso de licor |
ZOP |
španščina |
Vino de la Tierra |
ZGO |
španščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Amontillado |
ZOP |
španščina |
Añejo |
ZOP/ZGO |
španščina |
Chacolí-Txakolina |
ZOP |
španščina |
Clásico |
ZOP |
španščina |
Cream |
ZOP |
španščina |
Criadera |
ZOP |
španščina |
Criaderas y Soleras |
ZOP |
španščina |
Crianza |
ZOP |
španščina |
Dorado |
ZOP |
španščina |
Fino |
ZOP |
španščina |
Fondillón |
ZOP |
španščina |
Gran reserva |
ZOP |
španščina |
Lágrima |
ZOP |
španščina |
Noble |
ZOP/ZGO |
španščina |
Oloroso |
ZOP |
španščina |
Pajarete |
ZOP |
španščina |
Pálido |
ZOP |
španščina |
Palo Cortado |
ZOP |
španščina |
Primero de Cosecha |
ZOP |
španščina |
Rancio |
ZOP |
španščina |
Raya |
ZOP |
španščina |
Reserva |
ZOP |
španščina |
Sobremadre |
ZOP |
španščina |
Solera |
ZOP |
španščina |
Superior |
ZOP |
španščina |
Trasañejo |
ZOP |
španščina |
Vino Maestro |
ZOP |
španščina |
Vendimia Inicial |
ZOP |
španščina |
Viejo |
ZOP/ZGO |
španščina |
Vino de Tea |
ZOP |
španščina |
FRANCIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Ajaccio |
||
Aloxe-Corton |
||
Alsace, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vin d’Alsace |
||
Alsace Grand Cru, pred katerim je Rosacker |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergheim |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Brand |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Bruderthal |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Eichberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Engelberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Florimont |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Frankstein |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Froehn |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Furstentum |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Geisberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Gloeckelberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Goldert |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hatschbourg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hengst |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kanzlerberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kastelberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kessler |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Barr |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Ribeauvillé |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kitterlé |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mambourg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mandelberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Marckrain |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Moenchberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Muenchberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Ollwiller |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Osterberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfersigberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfingstberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Praelatenberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Rangen |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Saering |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schlossberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schoenenbourg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sommerberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sonnenglanz |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Spiegel |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sporen |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinen |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steingrubler |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinklotz |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Vorbourg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wiebelsberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wineck-Schlossberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Winzenberg |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zinnkoepflé |
||
Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zotzenberg |
||
Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Anjou Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Anjou-Villages Brissac, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Arbois, ki mu lahko sledi Pupillin, ki mu lahko sledi„mousseux“ |
||
Auxey-Duresses, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Bandol Enakovreden izraz: Vin de Bandol |
||
Banyuls, ki mu lahko sledi„Grand Cru“in/ali„Rancio“ |
||
Barsac |
||
Bâtard-Montrachet |
||
Béarn, ki mu lahko sledi Bellocq |
||
Beaujolais, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„Villages“, ki mu lahko sledi„Supérieur“ |
||
Beaune |
||
Bellet Enakovreden izraz: Vin de Bellet |
||
Bergerac, ki mu lahko sledi „sec“ |
||
Bienvenues Bâtard-Montrachet |
||
Blagny, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages |
||
Blanquette de Limoux |
||
Blanquette méthode ancestrale |
||
Blaye |
||
Bonnes-mares |
||
Bonnezeaux, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Bordeaux, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“, „Mousseux“ali„supérieur“ |
||
Bordeaux Côtes de Francs |
||
Bordeaux Haut-Benauge |
||
Bourg Enakovreden izraz: Côtes de Bourg/Bourgeais |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Chitry |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côte Chalonnaise |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côte Saint-Jacques |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côtes d’Auxerre |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côtes du Couchois |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Coulanges-la-Vineuse |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Épineuil |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Beaune |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Nuits |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote La Chapelle Notre-Dame |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Le Chapitre |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Montrecul / Montre-cul / En Montre-Cul |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Vézelay |
||
Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“,„ordinaire“ali„grand ordinaire“ |
||
Bourgogne aligoté |
||
Bourgogne passe-tout-grains |
||
Bourgueil |
||
Bouzeron |
||
Brouilly |
||
Bugey, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, pred katerim je lahko navedba „Vins du“, „Mousseux du“, „Pétillant“ ali „Roussette du“, ki mu lahko sledi „Mousseux“ ali „Pétillant“, ki mu lahko sledi ime najše geografske enote |
||
Buzet |
||
Cabardès |
||
Cabernet d’Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Cabernet de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Cadillac |
||
Cahors |
||
Cassis |
||
Cérons |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Beauroy, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Berdiot, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Beugnons |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Butteaux, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Chapelot, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Chatains, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Chaume de Talvat , ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Bréchain, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Cuissy |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Fontenay, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Jouan, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Léchet, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Savant, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Vaubarousse, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Prés Girots, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Forêts, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Fourchaume, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi L’Homme mort, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Les Beauregards, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Les Épinottes, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Les Fourneaux, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Les Lys, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Mélinots, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Mont de Milieu, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Montée de Tonnerre |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Montmains, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Morein, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Pied d’Aloup, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Roncières, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Sécher, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Troesmes, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vaillons, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vau de Vey, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vau Ligneau, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vaucoupin, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vaugiraut, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vaulorent, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vaupulent, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vaux-Ragons, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis, ki mu lahko sledi Vosgros, ki mu lahko sledi„premier cru“ |
||
Chablis |
||
Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Blanchot |
||
Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Bougros |
||
Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Grenouilles |
||
Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Les Clos |
||
Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Preuses |
||
Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Valmur |
||
Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Vaudésir |
||
Chambertin |
||
Chambertin-Clos-de-Bèze |
||
Chambolle-Musigny |
||
Champagne |
||
Chapelle-Chambertin |
||
Charlemagne |
||
Charmes-Chambertin |
||
Chassagne-Montrachet, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côtes de Beaune-Villages |
||
Château Grillet |
||
Château-Chalon |
||
Châteaumeillant |
||
Châteauneuf-du-Pape |
||
Châtillon-en-Diois |
||
Chaume - Premier Cru des coteaux du Layon |
||
Chenas |
||
Chevalier-Montrachet |
||
Cheverny |
||
Chinon |
||
Chiroubles |
||
Chorey-les-Beaune, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages |
||
Clairette de Bellegarde |
||
Clairette de Die |
||
Clairette de Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Clos de la Roche |
||
Clos de Tart |
||
Clos de Vougeot |
||
Clos des Lambrays |
||
Clos Saint-Denis |
||
Collioure |
||
Condrieu |
||
Corbières |
||
Cornas |
||
Corse, pred katerim je lahko„Vin de“ |
||
Corse, ki mu lahko sledi Calvi , pred katerim je lahko„Vin de“ |
||
Corse, ki mu lahko sledi Coteaux du Cap Corse, pred katerim je lahko„Vin de“ |
||
Corse, ki mu lahko sledi Figari, pred katerim je lahko„Vin de“ |
||
Corse, ki mu lahko sledi Porto-Vecchio, pred katerim je lahko„Vin de“ |
||
Corse, ki mu lahko sledi Sartène, pred katerim je lahko„Vin de“ |
||
Corton |
||
Corton-Charlemagne |
||
Costières de Nîmes |
||
Côte de Beaune, pred katerim je ime manjše geografske enote |
||
Côte de Beaune-Villages |
||
Côte de Brouilly |
||
Côte de Nuits-villages |
||
Côte roannaise |
||
Côte Rôtie |
||
Coteaux champenois, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Coteaux d’Aix-en-Provence |
||
Coteaux d’ Ancenis, ki mu sledi ime sorte vinske trte |
||
Coteaux de Die |
||
Coteaux de l’Aubance, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Coteaux de Pierrevert |
||
Coteaux de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Coteaux du Giennois |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Cabrières |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de la Méjanelle / La Méjanelle |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Saint-Christol / Saint-Christol |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Vérargues / Vérargues |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Montpeyroux |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Quatourze |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Drézéry |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Georges-d’Orques |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Saturnin |
||
Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Pic-Saint-Loup |
||
Coteaux du Layon, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Coteaux du Layon Chaume, ki mu sledi Val de Loire |
||
Coteaux de Loir, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Coteaux du Lyonnais |
||
Coteaux du Quercy |
||
Coteaux du Tricastin |
||
Coteaux du Vendômois, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Coteaux Varois en Provence |
||
Côtes Canon Fronsac Enakovreden izraz: Canon Fronsac |
||
Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Boudes |
||
Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Chanturgue |
||
Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Châteaugay |
||
Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Corent |
||
Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Madargue |
||
Côtes de Bergerac |
||
Côtes de Blaye |
||
Côtes de Bordeaux Saint-Macaire |
||
Côtes de Castillon |
||
Côtes de Duras |
||
Côtes de Millau |
||
Côtes de Montravel |
||
Côtes de Provence |
||
Côtes de Toul |
||
Côtes du Brulhois |
||
Côtes du Forez |
||
Côtes du Frontonnais, ki mu lahko sledi Fronton |
||
Côtes du Frontonnais, ki mu lahko sledi Villaudric |
||
Côtes du Jura, ki mu lahko sledi„mousseux“ |
||
Côtes du Lubéron |
||
Côtes du Marmandais |
||
Côtes du Rhône |
||
Côtes du Roussillon suivie ou non de Les Aspres |
||
Côtes du Roussillon Villages, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Côtes du Ventoux |
||
Côtes du Vivarais |
||
Cour-Cheverny, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Crémant d’Alsace |
||
Crémant de Bordeaux |
||
Crémant de Bourgogne |
||
Crémant de Die |
||
Crémant de Limoux |
||
Crémant de Loire |
||
Crémant du Jura |
||
Crépy |
||
Criots-Bâtard-Montrachet |
||
Crozes-Hermitage Enakovreden izraz: Crozes-Ermitage |
||
Échezeaux |
||
Entre-Deux-Mers |
||
Entre-Deux-Mers-Haut-Benauge |
||
Faugères |
||
Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Brem |
||
Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Mareuil |
||
Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Pissotte |
||
Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Vix |
||
Fitou |
||
Fixin |
||
Fleurie |
||
Floc de Gascogne |
||
Fronsac |
||
Frontignan, pred katerim je lahko„Muscat de“ |
||
Fronton |
||
Gaillac, ki mu lahko sledi„mousseux“ |
||
Gaillac premières côtes |
||
Gevrey-Chambertin |
||
Gigondas |
||
Givry |
||
Grand Roussillon, ki mu lahko sledi„Rancio“ |
||
Grand-Échezeaux |
||
Graves, ki mu lahko sledi„supérieures“ |
||
Graves de Vayres |
||
Griotte-Chambertin |
||
Gros plant du Pays nantais |
||
Haut-Médoc |
||
Haut-Montravel |
||
Haut-Poitou |
||
Hermitage Enakovreden izraz: l’Hermitage/Ermitage/l’Ermitage |
||
Irancy |
||
Irouléguy |
||
Jasnières, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Juliénas |
||
Jurançon, ki mu lahko sledi„sec“ |
||
L’Étoile, ki mu lahko sledi„mousseux“ |
||
La Grande Rue |
||
Ladoix, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Lalande de Pomerol |
||
Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Languedoc Grès de Montpellier |
||
Languedoc La Clape |
||
Languedoc Picpoul-de-Pinet |
||
Languedoc Terrasses du Larzac |
||
Languedoc-Pézénas |
||
Latricières-Chambertin |
||
Lavilledieu |
||
Les Baux de Provence |
||
Limoux |
||
Lirac |
||
Listrac-Médoc |
||
Loupiac |
||
Lussac-Saint-Émilion |
||
Mâcon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„Supérieur“ali„Villages“ Enakovreden izraz: Pinot-Chardonnay-Mâcon |
||
Macvin du Jura |
||
Madiran |
||
Malepère |
||
Maranges, ki mu lahko sledi Clos de la Boutière |
||
Maranges, ki mu lahko sledi La Croix Moines |
||
Maranges, ki mu lahko sledi La Fussière |
||
Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Loyères |
||
Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Rois |
||
Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos Roussots |
||
Maranges, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote suivie. ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Marcillac |
||
Margaux |
||
Marsannay, ki mu lahko sledi„rosé“ |
||
Maury, ki mu lahko sledi„Rancio“ |
||
Mazis-Chambertin |
||
Mazoyères-Chambertin |
||
Médoc |
||
Menetou-Salon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Mercurey |
||
Meursault, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Minervois |
||
Minervois-La-Livinière |
||
Monbazillac |
||
Montagne Saint-Émilion |
||
Montagny |
||
Monthélie, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Montlouis-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“ |
||
Montrachet |
||
Montravel |
||
Morey-Saint-Denis |
||
Morgon |
||
Moselle |
||
Moulin-à-Vent |
||
Moulis Enakovreden izraz: Moulis-en-Médoc |
||
Muscadet, ki mu lahko sledi Vl de Loire |
||
Muscadet-Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Muscadet-Côtes de Grandlieu, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Muscadet-Sèvre et Maine, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Muscat de Beaumes-de-Venise |
||
Muscat de Lunel |
||
Muscat de Mireval |
||
Muscat de Saint-Jean-de- Minervois |
||
Muscat du Cap Corse |
||
Musigny |
||
Néac |
||
Nuits Enakovreden izraz: Nuits-Saint-Georges |
||
Orléans, ki mu lahko sledi Cléry |
||
Pacherenc du Vic-Bilh, ki mu lahko sledi„sec“ |
||
Palette |
||
Patrimonio |
||
Pauillac |
||
Pécharmant |
||
Pernand-Vergelesses, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Pessac-Léognan |
||
Petit Chablis, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Pineau des Charentes Enakovreden izraz: Pineau Charentais |
||
Pomerol |
||
Pommard |
||
Pouilly-Fuissé |
||
Pouilly-Loché |
||
Pouilly-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire Enakovreden izraz: Blanc Fumé de Pouilly / Pouilly-Fumé |
||
Pouilly-Vinzelles |
||
Premières Côtes de Blaye |
||
Premières Côtes de Bordeaux, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Puisseguin-Saint-Emilion |
||
Puligny-Montrachet, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Quarts de Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Quincy, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Rasteau, ki mu lahko sledi„Rancio“ |
||
Régnié |
||
Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Richebourg |
||
Rivesaltes, ki mu lahko sledi„Rancio“, pred katerim je lahko„Muscat de“ |
||
Romanée (La) |
||
Romanée Contie |
||
Romanée Saint-Vivant |
||
Rosé d’ Anjou |
||
Rosé de Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Rosé des Riceys |
||
Rosette |
||
Roussette de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Ruchottes-Chambertin |
||
Rully |
||
Saint Sardos |
||
Saint-Amour |
||
Saint-Aubin, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Saint-Bris |
||
Saint-Chinian |
||
Saint-Émilion |
||
Saint-Émilion Grand Cru |
||
Saint-Estèphe |
||
Saint-Georges-Saint-Émilion |
||
Saint-Joseph |
||
Saint-Julien |
||
Saint-Mont |
||
Saint-Nicolas-de-Bourgueil, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Saint-Péray, ki mu lahko sledi„mousseux“ |
||
Saint-Pourçain |
||
Saint-Romain, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Saint-Véran |
||
Sainte-Croix du Mont |
||
Sainte-Foy Bordeaux |
||
Sancerre |
||
Santenay, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ |
||
Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“ |
||
Saumur-Champigny, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Saussignac |
||
Sauternes |
||
Savennières, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Savennières-Coulée de Serrant, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Savennieres-Roche-aux-Moines, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Savigny-les-Beaune, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“ Enakovreden izraz: Savigny |
||
Seyssel, ki mu lahko sledi„mousseux“ |
||
Tâche (La) |
||
Tavel |
||
Touraine, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“ |
||
Touraine Amboise, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Touraine Azay-le-Rideau, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Touraine Mestand, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Touraine Noble Joué, ki mu lahko sledi Val de Loire |
||
Tursan |
||
Vacqueyras |
||
Valençay |
||
Vin d’Entraygues et du Fel |
||
Vin d’Estaing |
||
Vin de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“ |
||
Vins du Thouarsais |
||
Vins Fins de la Côte de Nuits |
||
Viré-Clessé |
||
Volnay |
||
Volnay Santenots |
||
Vosnes Romanée |
||
Vougeot |
||
Vouvray, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“ |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Agenais |
||
Aigues |
||
Ain |
||
Allier |
||
Allobrogie |
||
Alpes de Haute Provence |
||
Alpes Maritimes |
||
Alpilles |
||
Ardèche |
||
Argens |
||
Ariège |
||
Aude |
||
Aveyron |
||
Balmes Dauphinoises |
||
Bénovie |
||
Bérange |
||
Bessan |
||
Bigorre |
||
Bouches du Rhône |
||
Bourbonnais |
||
Calvados |
||
Cassan |
||
Cathare |
||
Caux |
||
Cessenon |
||
Cévennes, ki mu lahko sledi Mont Bouquet |
||
Charentais, ki mu lahko sledi Ile d’Oléron |
||
Charentais, ki mu lahko sledi Ile de Ré |
||
Saint-Péray, ki mu lahko sledi Saint Sornin |
||
Charente |
||
Charentes Maritimes |
||
Cher |
||
Cité de Carcassonne |
||
Collines de la Moure |
||
Collines Rhodaniennes |
||
Comté de Grignan |
||
Comté Tolosan |
||
Comtés Rhodaniens |
||
Corrèze |
||
Côte Vermeille |
||
Coteaux Charitois |
||
Coteaux de Bessilles |
||
Coteaux de Cèze |
||
Coteaux de Coiffy |
||
Coteaux de Fontcaude |
||
Coteaux de Glanes |
||
Coteaux de l’ Ardèche |
||
Coteaux de la Cabrerisse |
||
Coteaux de Laurens |
||
Coteaux de l’Auxois |
||
Coteaux de Miramont |
||
Coteaux de Montélimar |
||
Coteaux de Murviel |
||
Coteaux de Narbonne |
||
Coteaux de Peyriac |
||
Coteaux de Tannay |
||
Coteaux des Baronnies |
||
Coteaux du Cher et de l’Arnon |
||
Coteaux du Grésivaudan |
||
Coteaux du Libron |
||
Coteaux du Littoral Audois |
||
Coteaux du Pont du Gard |
||
Coteaux du Salagou |
||
Coteaux du Verdon |
||
Coteaux d’Enserune |
||
Coteaux et Terrasses de Montauban |
||
Coteaux Flaviens |
||
Côtes Catalanes |
||
Côtes de Ceressou |
||
Côtes de Gascogne |
||
Côtes de Lastours |
||
Côtes de Meuse |
||
Côtes de Montestruc |
||
Côtes de Pérignan |
||
Côtes de Prouilhe |
||
Côtes de Thau |
||
Côtes de Thongue |
||
Côtes du Brian |
||
Côtes du Condomois |
||
Côtes du Tarn |
||
Côtes du Vidourle |
||
Creuse |
||
Cucugnan |
||
Deux-Sèvres |
||
Dordogne |
||
Doubs |
||
Drôme |
||
Duché d’Uzès |
||
Franche-Comté, ki mu lahko sledi Coteaux de Champlitte |
||
Gard |
||
Gers |
||
Haute Vallée de l’ Orb |
||
Haute Vallée de l’Aude |
||
Haute-Garonne |
||
Haute-Marne |
||
Haute-Saône |
||
Haute-Vienne |
||
Hauterive, ki mu lahko sledi Coteaux du Termenès |
||
Hauterive, ki mu lahko sledi Côtes de Lézignan |
||
Hauterive, ki mu lahko sledi Val d’Orbieu |
||
Hautes-Alpes |
||
Hautes-Pyrénées |
||
Hauts de Badens |
||
Hérault |
||
Île de Beauté |
||
Indre |
||
Indre et Loire |
||
Isère |
||
Jardin de la France, ki mu lahko sledi Marches de Bretagne |
||
Jardin de la France, ki mu lahko sledi Pays de Retz |
||
Landes |
||
Loir et Cher |
||
Loire-Atlantique |
||
Loiret |
||
Lot |
||
Lot et Garonne |
||
Maine et Loire |
||
Maures |
||
Méditerranée |
||
Meuse |
||
Mont Baudile |
||
Mont-Caume |
||
Monts de la Grage |
||
Nièvre |
||
Oc |
||
Périgord, ki mu lahko sledi Vin de Domme |
||
Petite Crau |
||
Principauté d’Orange |
||
Puy de Dôme |
||
Pyrénées Orientales |
||
Pyrénées-Atlantiques |
||
Sables du Golfe du Lion |
||
Saint-Guilhem-le-Désert |
||
Saint-Sardos |
||
Sainte Baume |
||
Sainte Marie la Blanche |
||
Saône et Loire |
||
Sarthe |
||
Seine et Marne |
||
Tarn |
||
Tarn et Garonne |
||
Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Coteaux de Chalosse |
||
Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Côtes de L’Adour |
||
Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables de l’Océan |
||
Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables Fauves |
||
Thézac-Perricard |
||
Torgan |
||
Urfé |
||
Val de Cesse |
||
Val de Dagne |
||
Val de Loire |
||
Val de Montferrand |
||
Vallée du Paradis |
||
Var |
||
Vaucluse |
||
Vaunage |
||
Vendée |
||
Vicomté d’Aumelas |
||
Vienne |
||
Vistrenque |
||
Yonne |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Appellation contrôlée |
ZOP |
francoščina |
Appellation d’origine contrôlée |
ZOP |
francoščina |
Appellation d’origine Vin Délimité de qualité supérieure |
ZOP |
francoščina |
Vin doux naturel |
ZOP |
francoščina |
Vin de pays |
ZGO |
francoščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Ambré |
ZOP |
francoščina |
Clairet |
ZOP |
francoščina |
Claret |
ZOP |
francoščina |
Tuilé |
ZOP |
francoščina |
Vin jaune |
ZOP |
francoščina |
Château |
ZOP |
francoščina |
Clos |
ZOP |
francoščina |
Cru artisan |
ZOP |
francoščina |
Cru bourgeois |
ZOP |
francoščina |
Cru classé, ki mu lahko sledi Grand, Premier Grand, Deuxième, Troisième, Quatrième, Cinquième |
ZOP |
francoščina |
Edelzwicker |
ZOP |
francoščina |
Grand cru |
ZOP |
francoščina |
Hors d’âge |
ZOP |
francoščina |
Passe-tout-grains |
ZOP |
francoščina |
Premier Cru |
ZOP |
francoščina |
Primeur |
ZOP/ZGO |
francoščina |
Rancio |
ZOP |
francoščina |
Sélection de grains nobles |
ZOP |
francoščina |
Sur lie |
ZOP/ZGO |
francoščina |
Vendanges tardives |
ZOP |
francoščina |
Villages |
ZOP |
francoščina |
Vin de paille |
ZOP |
francoščina |
ITALIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Aglianico del Taburno Enakovreden izraz: Taburno |
||
Aglianico del Vulture |
||
Albana di Romagna |
||
Albugnano |
||
Alcamo |
||
Aleatico di Gradoli |
||
Aleatico di Puglia |
||
Alezio |
||
Alghero |
||
Alta Langa |
||
Alto Adige, ki mu sledi Colli di Bolzano Enakovreden izraz: Südtiroler Bozner Leiten |
||
Alto Adige, ki mu sledi Meranese di collina Enakovreden izraz: Alto Adige Meranese / Südtirol Meraner Hügel / Südtirol Meraner |
||
Alto Adige, ki mu sledi Santa Maddalena Enakovreden izraz: Südtiroler St.Magdalener |
||
Alto Adige, ki mu sledi Terlano Enakovreden izraz: Südtirol Terlaner |
||
Alto Adige, ki mu sledi Valle Isarco Enakovreden izraz: Südtiroler Eisacktal / Eisacktaler |
||
Alto Adige, ki mu sledi Valle Venosta Enakovreden izraz: Südtirol Vinschgau |
||
Alto Adige Enakovreden izraz: dell’Alto Adige / Südtirol / Südtiroler |
||
Alto Adige „ali“ dell’Alto Adige, ki mu lahko sledi Bressanone Enakovreden izraz: dell’Alto Adige Südtirol / Südtiroler Brixner |
||
Alto Adige/dell’Alto Adige, ki mu lahko sledi Burgraviato Enakovreden izraz: dell’Alto Adige Südtirol / Südtiroler Buggrafler |
||
Ansonica Costa dell’Argentario |
||
Aprilia |
||
Arborea |
||
Arcole |
||
Assisi |
||
Asti, ki mu lahko sledi„spumante“ali pred katerim je lahko„Moscato di“ |
||
Atina |
||
Aversa |
||
Bagnoli di Sopra Enakovreden izraz: Bagnoli |
||
Barbaresco |
||
Barbera d’Alba |
||
Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Colli Astiani o Astiano |
||
Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Nizza |
||
Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Tinella |
||
Barbera del Monferrato |
||
Barbera del Monferrato Superiore |
||
Barco Reale di Carmignano Enakovreden izraz: Rosato di Carmignano / Vin santo di Carmignano / Vin Santo di Carmignano occhio di pernice |
||
Bardolino |
||
Bardolino Superiore |
||
Barolo |
||
Bianchello del Metauro |
||
Bianco Capena |
||
Bianco dell’Empolese |
||
Bianco della Valdinievole |
||
Bianco di Custoza Enakovreden izraz: Custoza |
||
Bianco di Pitigliano |
||
Bianco Pisano di San Torpè |
||
Biferno |
||
Bivongi |
||
Boca |
||
Bolgheri, ki mu lahko sledi Sassicaia |
||
Bosco Eliceo |
||
Botticino |
||
Brachetto d’Acqui Enakovreden izraz: Acqui |
||
Bramaterra |
||
Breganze |
||
Brindisi |
||
Brunello di Montalcino |
||
Cacc„e“ Mmitte di Lucera |
||
Cagnina di Romagna |
||
Campi Flegrei |
||
Campidano di Terralba Enakovreden izraz: Terralba |
||
Canavese |
||
Candia dei Colli Apuani |
||
Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Capo Ferrato |
||
Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Jerzu |
||
Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Oliena / Nepente di Oliena |
||
Capalbio |
||
Capri |
||
Capriano del Colle |
||
Carema |
||
Carignano del Sulcis |
||
Carmignano |
||
Carso |
||
Castel del Monte |
||
Castel San Lorenzo |
||
Casteller |
||
Castelli Romani |
||
Cellatica |
||
Cerasuolo di Vittoria |
||
Cerveteri |
||
Cesanese del Piglio Enakovreden izraz: Piglio |
||
Cesanese di Affile Enakovreden izraz: Affile |
||
Cesanese di Olevano Romano Enakovreden izraz: Olevano Romano |
||
Chianti, ki mu lahko sledi Colli Aretini |
||
Chianti, ki mu lahko sledi Colli Fiorentini |
||
Chianti, ki mu lahko sledi Colli Senesi |
||
Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane |
||
Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane |
||
Chianti, ki mu lahko sledi Montespertoli |
||
Chianti, ki mu lahko sledi Rufina |
||
Chianti Classico |
||
Cilento |
||
Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa da Posa Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà |
||
Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Campu Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà |
||
Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Sera Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà |
||
Circeo |
||
Cirò |
||
Cisterna d’Asti |
||
Colli Albani |
||
Colli Altotiberini |
||
Colli Amerini |
||
Colli Asolani - Prosecco Enakovreden izraz: Asolo - Prosecco |
||
Colli Berici |
||
Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Oliveto |
||
Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Riosto |
||
Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Marconiane |
||
Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Monte San Pietro |
||
Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Serravalle |
||
Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Terre di Montebudello |
||
Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Zola Predosa |
||
Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Colli Bolognesi Classico - Pignoletto |
||
Colli d’Imola |
||
Colli del Trasimeno Enakovreden izraz: Trasimeno |
||
Colli dell’Etruria Centrale |
||
Colli della Sabina |
||
Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Fregona |
||
Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Refrontolo |
||
Colli di Faenza |
||
Colli di Luni |
||
Colli di Parma |
||
Colli di Rimini |
||
Colli di Scandiano e di Canossa |
||
Colli Etruschi Viterbesi |
||
Colli Euganei |
||
Colli Lanuvini |
||
Colli Maceratesi |
||
Colli Martani |
||
Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Cialla |
||
Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Rosazzo |
||
Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Schiopettino di Prepotto |
||
Colli Orientali del Friuli Picolit, ki mu lahko sledi Cialla |
||
Colli Perugini |
||
Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Focara |
||
Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Roncaglia |
||
Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Gutturnio |
||
Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Monterosso Val d’Arda |
||
Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Val Trebbia |
||
Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Valnure |
||
Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Vigoleno |
||
Colli Romagna centrale |
||
Colli Tortonesi |
||
Collina Torinese |
||
Colline di Levanto |
||
Colline Joniche Taratine |
||
Colline Lucchesi |
||
Colline Novaresi |
||
Colline Saluzzesi |
||
Collio Goriziano Enakovreden izraz: Collio |
||
Conegliano - Valdobbiadene - Prosecco |
||
Cònero |
||
Contea di Sclafani |
||
Contessa Entellina |
||
Controguerra |
||
Copertino |
||
Cori |
||
Cortese dell’Alto Monferrato |
||
Corti Benedettine del Padovano |
||
Cortona |
||
Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Furore |
||
Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Ravello |
||
Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Tramonti |
||
Coste della Sesia |
||
Curtefranca |
||
Delia Nivolelli |
||
Dolcetto d’Acqui |
||
Dolcetto d’Alba |
||
Dolcetto d’Asti |
||
Dolcetto delle Langhe Monregalesi |
||
Dolcetto di Diano d’Alba Enakovreden izraz: Diano d’Alba |
||
Dolcetto di Dogliani |
||
Dolcetto di Dogliani Superiore Enakovreden izraz: Dogliani |
||
Dolcetto di Ovada Enakovreden izraz: Dolcetto d’Ovada |
||
Dolcetto di Ovada Superiore o Ovada |
||
Donnici |
||
Elba |
||
Eloro, ki mu lahko sledi Pachino |
||
Erbaluce di Caluso Enakovreden izraz: Caluso |
||
Erice |
||
Esino |
||
Est!Est!!Est!!! di Montefiascone |
||
Etna |
||
Falerio dei Colli Ascolani Enakovreden izraz: Falerio |
||
Falerno del Massico |
||
Fara |
||
Faro |
||
Fiano di Avellino |
||
Franciacorta |
||
Frascati |
||
Freisa d’Asti |
||
Freisa di Chieri |
||
Friuli Annia |
||
Friuli Aquileia |
||
Friuli Grave |
||
Friuli Isonzo Enakovreden izraz: Isonzo del Friuli |
||
Friuli Latisana |
||
Gabiano |
||
Galatina |
||
Galluccio |
||
Gambellara |
||
Garda |
||
Garda Colli Mantovani |
||
Gattinara |
||
Gavi Enakovreden izraz: Cortese di Gavi |
||
Genazzano |
||
Ghemme |
||
Gioia del Colle |
||
Girò di Cagliari |
||
Golfo del Tigullio |
||
Gravina |
||
Greco di Bianco |
||
Greco di Tufo |
||
Grignolino d’Asti |
||
Grignolino del Monferrato Casalese |
||
Guardia Sanframondi Enakovreden izraz: Guardiolo |
||
I Terreni di San Severino |
||
Irpinia, ki mu lahko sledi Campi Taurasini |
||
Ischia |
||
Lacrima di Morro Enakovreden izraz: Lacrima di Morro d’Alba |
||
Lago di Caldaro Enakovreden izraz: Caldaro/Kalterer/Kalterersee |
||
Lago di Corbara |
||
Lambrusco di Sorbara |
||
Lambrusco Grasparossa di Castelvetro |
||
Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Oltre Po Mantovano |
||
Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Viadanese-Sabbionetano |
||
Lambrusco Salamino di Santa Croce |
||
Lamezia |
||
Langhe |
||
Lessona |
||
Leverano |
||
Lison-Pramaggiore |
||
Lizzano |
||
Loazzolo |
||
Locorotondo |
||
Lugana |
||
Malvasia delle Lipari |
||
Malvasia di Bosa |
||
Malvasia di Cagliari |
||
Malvasia di Casorzo d’Asti Enakovreden izraz: Cosorzo / Malvasia di Cosorzo |
||
Malvasia di Castelnuovo Don Bosco |
||
Mamertino di Milazzo Enakovreden izraz: Mamertino |
||
Mandrolisai |
||
Marino |
||
Marsala |
||
Martina Enakovreden izraz: Martina Franca |
||
Matino |
||
Melissa |
||
Menfi, ki mu lahko sledi Bonera |
||
Menfi, ki mu lahko sledi Feudo dei Fiori |
||
Merlara |
||
Molise Enakovreden izraz: del Molise |
||
Monferrato, ki mu lahko sledi Casalese |
||
Monica di Cagliari |
||
Monica di Sardegna |
||
Monreale |
||
Montecarlo |
||
Montecompatri-Colonna Enakovreden izraz: Montecompatri/Colonna |
||
Montecucco |
||
Montefalco |
||
Montefalco Sagrantino |
||
Montello e Colli Asolani |
||
Montepulciano d’Abruzzo, ki ga lahko spremlja Casauria / Terre di Casauria |
||
Montepulciano d’Abruzzo, ki ga lahko spremlja Terre dei Vestini |
||
Montepulciano d’Abruzzo, ki mu lahko sledi Colline Teramane |
||
Monteregio di Massa Marittima |
||
Montescudaio |
||
Monti Lessini Enakovreden izraz: Lessini |
||
Morellino di Scansano |
||
Moscadello di Montalcino |
||
Moscato di Cagliari |
||
Moscato di Pantelleria Enakovreden izraz: Passito di Pantelleria / Pantelleria |
||
Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Gallura |
||
Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempio Pausania |
||
Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempo |
||
Moscato di Siracusa |
||
Moscato di Sorso-Sennori Enakovreden izraz: Moscato di Sorso / Moscato di Sennori |
||
Moscato di Trani |
||
Nardò |
||
Nasco di Cagliari |
||
Nebbiolo d’Alba |
||
Nettuno |
||
Noto |
||
Nuragus di Cagliari |
||
Offida |
||
Oltrepò Pavese |
||
Orcia |
||
Orta Nova |
||
Orvieto |
||
Ostuni |
||
Pagadebit di Romagna, ki mu lahko sledi Bertinoro |
||
Parrina |
||
Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Gragnano |
||
Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Lettere |
||
Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Sorrento |
||
Pentro di Isernia Enakovreden izraz: Pentro |
||
Pergola |
||
Piemonte |
||
Pietraviva |
||
Pinerolese |
||
Pollino |
||
Pomino |
||
Pornassio Enakovreden izraz: Ormeasco di Pornassio |
||
Primitivo di Manduria |
||
Prosecco |
||
Ramandolo |
||
Recioto di Gambellara |
||
Recioto di Soave |
||
Reggiano |
||
Reno |
||
Riesi |
||
Riviera del Brenta |
||
Riviera del Garda Bresciano Enakovreden izraz: Garda Bresciano |
||
Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Albenga/Albengalese |
||
Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Finale/Finalese |
||
Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Riviera dei Fiori |
||
Roero |
||
Romagna Albana spumante |
||
Rossese di Dolceacqua Enakovreden izraz: Dolceacqua |
||
Rosso Barletta |
||
Rosso Canosa, ki mu lahko sledi Canusium |
||
Rosso Conero |
||
Rosso di Cerignola |
||
Rosso di Montalcino |
||
Rosso di Montepulciano |
||
Rosso Orvietano Enakovreden izraz: Orvietano Rosso |
||
Rosso Piceno |
||
Rubino di Cantavenna |
||
Ruchè di Castagnole Monferrato |
||
Salaparuta |
||
Salice Salentino |
||
Sambuca di Sicilia |
||
San Colombano al Lambro Enakovreden izraz: San Colombano |
||
San Gimignano |
||
San Ginesio |
||
San Martino della Battaglia |
||
San Severo |
||
San Vito di Luzzi |
||
Sangiovese di Romagna |
||
Sannio |
||
Sant’Agata de‘ Goti Enakovreden izraz: Sant’Agata dei Goti |
||
Sant’Anna di Isola Capo Rizzuto |
||
Sant’Antimo |
||
Santa Margherita di Belice |
||
Sardegna Semidano, ki mu lahko sledi Mogoro |
||
Savuto |
||
Scanzo Enakovreden izraz: Moscato di Scanzo |
||
Scavigna |
||
Sciacca |
||
Serrapetrona |
||
Sforzato di Valtellina Enakovreden izraz: Sfursat di Valtellina |
||
Sizzano |
||
Soave, ki mu lahko sledi Colli Scaligeri |
||
Soave Superiore |
||
Solopaca |
||
Sovana |
||
Squinzano |
||
Strevi |
||
Tarquinia |
||
Taurasi |
||
Teroldego Rotaliano |
||
Terracina Enakovreden izraz: Moscato di Terracina |
||
Terratico di Bibbona, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Terre dell’Alta Val d’Agri |
||
Terre di Casole |
||
Terre Tollesi Enakovreden izraz: Tullum |
||
Torgiano |
||
Torgiano rosso riserva |
||
Trebbiano d’Abruzzo |
||
Trebbiano di Romagna |
||
Trentino, ki mu lahko sledi Isera / d’Isera |
||
Trentino, ki mu lahko sledi Sorni |
||
Trentino, ki mu lahko sledi Ziresi / dei Ziresi |
||
Trento |
||
Val d’Arbia |
||
Val di Cornia, ki mu lahko sledi Suvereto |
||
Val Polcèvera, ki mu lahko sledi Coronata |
||
Valcalepio |
||
Valdadige, ki mu lahko sledi Terra dei Forti Enakovreden izraz: Etschtaler |
||
Valdadige Terradeiforti Enakovreden izraz: Terradeiforti Valdadige |
||
Valdichiana |
||
Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Arnad-Montjovet Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste |
||
Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Blanc de Morgex et de la Salle Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste |
||
Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Chambave Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste |
||
Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Donnas Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste |
||
Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Enfer d’Arvier Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste |
||
Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Nus Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste |
||
Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Torrette Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste |
||
Valpolicella, ki ga lahko spremlja Valpantena |
||
Valsusa |
||
Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Grumello |
||
Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Inferno |
||
Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Maroggia |
||
Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Sassella |
||
Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Valgella |
||
Velletri |
||
Verbicaro |
||
Verdicchio dei Castelli di Jesi |
||
Verdicchio di Matelica |
||
Verduno Pelaverga Enakovreden izraz: Verduno |
||
Vermentino di Gallura |
||
Vermentino di Sardegna |
||
Vernaccia di Oristano |
||
Vernaccia di San Gimignano |
||
Vernaccia di Serrapetrona |
||
Vesuvio |
||
Vicenza |
||
Vignanello |
||
Vin Santo del Chianti |
||
Vin Santo del Chianti Classico |
||
Vin Santo di Montepulciano |
||
Vini del Piave Enakovreden izraz: Piave |
||
Vino Nobile di Montepulciano |
||
Vittoria |
||
Zagarolo |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Allerona |
||
Alta Valle della Greve |
||
Alto Livenza |
||
Alto Mincio |
||
Alto Tirino |
||
Arghillà |
||
Barbagia |
||
Basilicata |
||
Benaco bresciano |
||
Beneventano |
||
Bergamasca |
||
Bettona |
||
Bianco del Sillaro Enakovreden izraz: Sillaro |
||
Bianco di Castelfranco Emilia |
||
Calabria |
||
Camarro |
||
Campania |
||
Cannara |
||
Civitella d’Agliano |
||
Colli Aprutini |
||
Colli Cimini |
||
Colli del Limbara |
||
Colli del Sangro |
||
Colli della Toscana centrale |
||
Colli di Salerno |
||
Colli Trevigiani |
||
Collina del Milanese |
||
Colline di Genovesato |
||
Colline Frentane |
||
Colline Pescaresi |
||
Colline Savonesi |
||
Colline Teatine |
||
Condoleo |
||
Conselvano |
||
Costa Viola |
||
Daunia |
||
Del Vastese Enakovreden izraz: Histonium |
||
Delle Venezie |
||
Dugenta |
||
Emilia Enakovreden izraz: Dell’Emilia |
||
Epomeo |
||
Esaro |
||
Fontanarossa di Cerda |
||
Forlì |
||
Fortana del Taro |
||
Frusinate Enakovreden izraz: del Frusinate |
||
Golfo dei Poeti La Spezia Enakovreden izraz: Golfo dei Poeti |
||
Grottino di Roccanova |
||
Isola dei Nuraghi |
||
Lazio |
||
Lipuda |
||
Locride |
||
Marca Trevigiana |
||
Marche |
||
Maremma Toscana |
||
Marmilla |
||
Mitterberg tra Cauria e Tel Enakovreden izraz: Mitterberg / Mitterberg zwischen Gfrill und Toll |
||
Modena Enakovreden izraz: Provincia di Modena / di Modena |
||
Montecastelli |
||
Montenetto di Brescia |
||
Murgia |
||
Narni |
||
Nurra |
||
Ogliastra |
||
Osco Enakovreden izraz: Terre degli Osci |
||
Paestum |
||
Palizzi |
||
Parteolla |
||
Pellaro |
||
Planargia |
||
Pompeiano |
||
Provincia di Mantova |
||
Provincia di Nuoro |
||
Provincia di Pavia |
||
Provincia di Verona Enakovreden izraz: Veronese |
||
Puglia |
||
Quistello |
||
Ravenna |
||
Roccamonfina |
||
Romangia |
||
Ronchi di Brescia |
||
Ronchi Varesini |
||
Rotae |
||
Rubicone |
||
Sabbioneta |
||
Salemi |
||
Salento |
||
Salina |
||
Scilla |
||
Sebino |
||
Sibiola |
||
Sicilia |
||
Spello |
||
Tarantino |
||
Terrazze Retiche di Sondrio |
||
Terre Aquilane Enakovreden izraz: Terre dell’Aquila |
||
Terre del Volturno |
||
Terre di Chieti |
||
Terre di Veleja |
||
Terre Lariane |
||
Tharros |
||
Toscano Enakovreden izraz: Toscana |
||
Trexenta |
||
Umbria |
||
Val di Magra |
||
Val di Neto |
||
Val Tidone |
||
Valcamonica |
||
Valdamato |
||
Vallagarina |
||
Valle Belice |
||
Valle d’Itria |
||
Valle del Crati |
||
Valle del Tirso |
||
Valle Peligna |
||
Valli di Porto Pino |
||
Veneto |
||
Veneto Orientale |
||
Venezia Giulia |
||
Vigneti delle Dolomiti Enakovreden izraz: Weinberg Dolomiten |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
D.O.C |
ZOP |
italijanščina |
D.O.C.G. |
ZOP |
italijanščina |
Denominazione di Origine Controllata e Garantita |
ZOP |
italijanščina |
Denominazione di Origine Controllata. |
ZOP |
italijanščina |
Kontrollierte und garantierte Ursprungsbezeichnung |
ZOP |
nemščina |
Kontrollierte Ursprungsbezeichnung |
ZOP |
nemščina |
Vino Dolce Naturale |
ZOP |
italijanščina |
Inticazione geografica tipica (IGT) |
ZGO |
italijanščina |
Landwein |
ZGO |
nemščina |
Vin de pays |
ZGO |
francoščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Alberata ali vigneti ad alberata |
ZOP |
italijanščina |
Amarone |
ZOP |
italijanščina |
Ambra |
ZOP |
italijanščina |
Ambrato |
ZOP |
italijanščina |
Annoso |
ZOP |
italijanščina |
Apianum |
ZOP |
italijanščina |
Auslese |
ZOP |
italijanščina |
Buttafuoco |
ZOP |
italijanščina |
Cannellino |
ZOP |
italijanščina |
Cerasuolo |
ZOP |
italijanščina |
Chiaretto |
ZOP/ZGO |
italijanščina |
Ciaret |
ZOP |
italijanščina |
Château |
ZOP |
francoščina |
Classico |
ZOP |
italijanščina |
Dunkel |
ZOP |
nemščina |
Fine |
ZOP |
italijanščina |
Fior d’Arancio |
ZOP |
italijanščina |
Flétri |
ZOP |
francoščina |
Garibaldi Dolce (ali GD) |
ZOP |
italijanščina |
Governo all’uso toscano |
ZOP/ZGO |
italijanščina |
Gutturnio |
ZOP |
italijanščina |
Italia Particolare (ali IP) |
ZOP |
italijanščina |
Klassisch / Klassisches Ursprungsgebiet |
ZOP |
nemščina |
Kretzer |
ZOP |
nemščina |
Lacrima |
ZOP |
italijanščina |
Lacryma Christi |
ZOP |
italijanščina |
Lambiccato |
ZOP |
italijanščina |
London Particolar (ali LP ali Inghilterra) |
ZOP |
italijanščina |
Occhio di Pernice |
ZOP |
italijanščina |
Oro |
ZOP |
italijanščina |
Passito ali Vino passito ali Vino Passito Liquoroso |
ZOP/ZGO |
italijanščina |
Ramie |
ZOP |
italijanščina |
Rebola |
ZOP |
italijanščina |
Recioto |
ZOP |
italijanščina |
Riserva |
ZOP |
italijanščina |
Rubino |
ZOP |
italijanščina |
Sangue di Giuda |
ZOP |
italijanščina |
Scelto |
ZOP |
italijanščina |
Sciacchetrà |
ZOP |
italijanščina |
Sciac-trà |
ZOP |
italijanščina |
Spätlese |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Soleras |
ZOP |
italijanščina |
Stravecchio |
ZOP |
italijanščina |
Strohwein |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Superiore |
ZOP |
italijanščina |
Superiore Old Marsala |
ZOP |
italijanščina |
Torchiato |
ZOP |
italijanščina |
Torcolato |
ZOP |
italijanščina |
Vecchio |
ZOP |
italijanščina |
Vendemmia Tardiva |
ZOP/ZGO |
italijanščina |
Verdolino |
ZOP |
italijanščina |
Vergine |
ZOP |
italijanščina |
Vermiglio |
ZOP |
italijanščina |
Vino Fiore |
ZOP |
italijanščina |
Vino Novello ali Novello |
ZOP/ZGO |
italijanščina |
Vin Santo ali Vino Santo ali Vinsanto |
ZOP |
italijanščina |
Vivace |
ZOP/ZGO |
italijanščina |
CIPER
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτη Enakovreden izraz: Vouni Panayias - Ampelitis |
||
Κουμανδαρία Enakovreden izraz: Commandaria |
||
Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Αφάμης Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Afames |
||
Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Λαόνα Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Laona |
||
Λαόνα Ακάμα Enakovreden izraz: Laona Akama |
||
Πιτσιλιά Enakovreden izraz: Pitsilia |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Λάρνακα Enakovreden izraz: Larnaka |
||
Λεμεσός Enakovreden izraz: Lemesos |
||
Λευκωσία Enakovreden izraz: Lefkosia |
||
Πάφος Enakovreden izraz: Pafos |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Οίνος γλυκύς φυσικός |
ZOP |
grščina |
Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας Προέλευσης (ΟΕΟΠ) |
ZOP |
grščina |
Τοπικός Οίνος |
ZGO |
grščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Αμπελώνας (-ες) (Ampelonas (-es)) (Vineyard(-s)) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Κτήμα (Ktima) (Domain) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Μοναστήρι (Monastiri) (Monastery) |
ZOP/ZGO |
grščina |
Μονή (Moni) (Monastery) |
ZOP/ZGO |
grščina |
LUKSEMBURG
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Crémant du Luxemboug |
||
Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Ahn/Assel/Bech-Kleinmacher/Born/Bous/Bumerange/Canach/Ehnen/Ellingen/Elvange/Erpeldingen/Gostingen/Greveldingen/Grevenmacher, ki mu sledi Appellation contrôlée |
||
Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Lenningen/Machtum/Mechtert/Moersdorf/Mondorf/Niederdonven/Oberdonven/Oberwormelding/Remich/Rolling/Rosport/Stadtbredimus, ki mu sledi Appellation contrôlée |
||
Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Remerschen/Remich/Schengen/Schwebsingen/Stadtbredimus/Trintingen/Wasserbillig/Wellenstein/Wintringen ali Wormeldingen, ki mu sledi Appellation contrôlée |
||
Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi ime sorte vinske trte, ki mu sledi Appellation contrôlée |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007) |
||
Crémant de Luxembourg |
ZOP |
francoščina |
Marque nationale, ki mu sledi: — appellation contrôlée — appellation d’origine contrôlée |
ZOP |
francoščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007) |
||
Château |
ZOP |
francoščina |
Grand premier cru Premier cru Vin classé |
ZOP |
francoščina |
Vendanges tardives |
ZOP |
francoščina |
Vin de glace |
ZOP |
francoščina |
Vin de paille |
ZOP |
francoščina |
MADŽARSKA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Badacsonyi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Balaton |
||
Balaton-felvidéki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Balatonboglár, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Balatonfüred-Csopaki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Balatoni |
||
Bükk, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Csongrád, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Debrői Hárslevelű |
||
Duna |
||
Eger, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Egerszóláti Olaszrizling |
||
Egri Bikavér |
||
Egri Bikavér Superior |
||
Etyek-Buda, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Hajós-Baja, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Izsáki Arany Sárfehér |
||
Káli |
||
Kunság, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Mátra, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Mór, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Nagy-Somló, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Neszmély, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Pannon |
||
Pannonhalma, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Pécs, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Somlói |
||
Somlói Arany |
||
Somlói Nászéjszakák bora |
||
Sopron, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Szekszárd, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Tihany |
||
Tokaj, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Tolna, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Villány, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Villányi védett eredetű classicus |
||
Zala, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Alföldi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Balatonmelléki, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Dél-alföldi |
||
Dél-dunántúli |
||
Duna melléki |
||
Duna-Tisza-közi |
||
Dunántúli |
||
Észak-dunántúli |
||
Felső-magyarországi |
||
Nyugat-dunántúli |
||
Tisza melléki |
||
Tisza völgyi |
||
Zempléni |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
minőségi bor |
ZOP |
madžarščina |
védett eredetű bor |
ZOP |
madžarščina |
Tájbor |
ZGO |
madžarščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Aszú (3)(4)(5)(6) puttonyos |
ZOP |
madžarščina |
Aszúeszencia |
ZOP |
madžarščina |
Bikavér |
ZOP |
madžarščina |
Eszencia |
ZOP |
madžarščina |
Fordítás |
ZOP |
madžarščina |
Máslás |
ZOP |
madžarščina |
Késői szüretelésű bor |
ZOP/ZGO |
madžarščina |
Válogatott szüretelésű bor |
ZOP/ZGO |
madžarščina |
Muzeális bor |
ZOP/ZGO |
madžarščina |
Siller |
ZOP/ZGO |
madžarščina |
Szamorodni |
ZOP/ZGO |
madžarščina |
MALTA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Gozo |
||
Malta |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Maltese Islands |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Denominazzjoni ta’ Oriġini Kontrollata (D.O.K.) |
ZOP |
malteščina |
Indikazzjoni Ġeografika Tipika (I.Ġ.T.) |
ZGO |
malteščina |
NIZOZEMSKA
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Drenthe |
||
Flevoland |
||
Friesland |
||
Gelderland |
||
Groningen |
||
Limburg |
||
Noord Brabant |
||
Noord Holland |
||
Overijssel |
||
Utrecht |
||
Zeeland |
||
Zuid Holland |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Landwijn |
ZGO |
nizozemščina |
AVSTRIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Burgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Carnuntum, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Kamptal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Kärnten, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Kremstal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Leithaberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Mittelburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Neusiedlersee, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Neusiedlersee-Hügelland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Niederösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Oberösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Salzburg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Steirermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Süd-Oststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Südburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Südsteiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Thermenregion, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Tirol, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Traisental, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Vorarlberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Wachau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Wagram, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Weinviertel, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Weststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Wien, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Bergland |
||
Steierland |
||
Weinland |
||
Wien |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Prädikatswein ali Qualitätswein besonderer Reife und Leseart, ki mu lahko sledi: — Ausbruch/Ausbruchwein — Auslese/Auslesewein — Beerenauslese/Beerenauslesewein — Kabinett/Kabinettwein — Schilfwein — Spätlese/Spätlesewein — Strohwein — Trockenbeerenauslese — Eiswein |
ZOP |
nemščina |
DAC |
ZOP |
latinščina |
Districtus Austriae Controllatus |
ZOP |
latinščina |
Qualitätswein ali Qualitätswein mit staatlicher Prüfnummer |
ZOP |
nemščina |
Landwein |
ZGO |
nemščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Ausstich |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Auswahl |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Bergwein |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Klassik/Classic |
ZOP |
nemščina |
Heuriger |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Gemischter Satz |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Jubiläumswein |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Reserve |
ZOP |
nemščina |
Schilcher |
ZOP/ZGO |
nemščina |
Sturm |
ZGO |
nemščina |
PORTUGALSKA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Alenquer |
||
Alentejo, ki mu lahko sledi Borba |
||
Alentejo, ki mu lahko sledi Évora |
||
Alentejo, ki mu lahko sledi Granja-Amarele |
||
Alentejo, ki mu lahko sledi Moura |
||
Alentejo, ki mu lahko sledi Portalegre |
||
Alentejo, ki mu lahko sledi Redondo |
||
Alentejo, ki mu lahko sledi Reguengos |
||
Alentejo, ki mu lahko sledi Vidigueira |
||
Arruda |
||
Bairrada |
||
Beira Interior, ki mu lahko sledi Castelo Rodrigo |
||
Beira Interior, ki mu lahko sledi Cova da Beira |
||
Beira Interior, ki mu lahko sledi Pinhel |
||
Biscoitos |
||
Bucelas |
||
Carcavelos |
||
Colares |
||
Dão, ki mu lahko sledi Alva |
||
Dão, ki mu lahko sledi Besteiros |
||
Dão, ki mu lahko sledi Castendo |
||
Dão, ki mu lahko sledi Serra da Estrela |
||
Dão, ki mu lahko sledi Silgueiros |
||
Dão, ki mu lahko sledi Terras de Azurara |
||
Dão, ki mu lahko sledi Terras de Senhorim |
||
Dão Nobre |
||
Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo Enakovreden izraz: Vinho do Douro |
||
Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo Enakovreden izraz: Vinho do Douro |
||
Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior Enakovreden izraz: Vinho do Douro |
||
Encostas d’Aire, ki mu lahko sledi Alcobaça |
||
Encostas d’Aire, ki mu lahko sledi Ourém |
||
Graciosa |
||
Lafões |
||
Lagoa |
||
Lagos |
||
Madeira Enakovreden izraz: Madera / Vinho da Madeira / Madeira Weine / Madeira Wine / Vin de Madère / Vino di Madera / Madeira Wijn |
||
Madeirense |
||
Moscatel de Setúbal |
||
Moscatel do Douro |
||
Óbidos |
||
Palmela |
||
Pico |
||
Portimão |
||
Porto Enakovreden izraz: Oporto / Vinho do Porto / Vin de Porto / Port / Port Wine / Portwein / Portvin / Portwijn |
||
Ribatejo, ki mu lahko sledi Almeirim |
||
Ribatejo, ki mu lahko sledi Cartaxo |
||
Ribatejo, ki mu lahko sledi Chamusca |
||
Ribatejo, ki mu lahko sledi Coruche |
||
Ribatejo, ki mu lahko sledi Santarém |
||
Ribatejo, ki mu lahko sledi Tomar |
||
Setúbal |
||
Setúbal Roxo |
||
Tavira |
||
Távora-Varosa |
||
Torres Vedras |
||
Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Chaves |
||
Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Planalto Mirandês |
||
Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Valpaços |
||
Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo Enakovreden izraz: Douro |
||
Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo Enakovreden izraz: Douro |
||
Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior Enakovreden izraz: Douro |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Amarante |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Ave |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Baião |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Basto |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Cávado |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Lima |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Monção e Melgaço |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Paiva |
||
Vinho Verde, ki mu lahko sledi Sousa |
||
Vinho Verde Alvarinho |
||
Vinho Verde Alvarinho Espumante |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Lisboa, ki mu lahko sledi Alta Estremadura |
||
Lisboa, ki mu lahko sledi Estremadura |
||
Península de Setúbal |
||
Tejo |
||
Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta |
||
Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral |
||
Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó |
||
Vinho Licoroso Algarve |
||
Vinho Regional Açores |
||
Vinho Regional Alentejano |
||
Vinho Regional Algarve |
||
Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta |
||
Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral |
||
Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó |
||
Vinho Regional Duriense |
||
Vinho Regional Minho |
||
Vinho Regional Terras Madeirenses |
||
Vinho Regional Transmontano |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Denominação de origem |
ZOP |
portugalščina |
Denominação de origem controlada |
ZOP |
portugalščina |
DO |
ZOP |
portugalščina |
DOC |
ZOP |
portugalščina |
Indicação de proveniência regulamentada |
ZGO |
portugalščina |
IPR |
ZGO |
portugalščina |
Vinho doce natural |
ZOP |
portugalščina |
Vinho generoso |
ZOP |
portugalščina |
Vinho regional |
ZGO |
portugalščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Canteiro |
ZOP |
portugalščina |
Colheita Seleccionada |
ZOP |
portugalščina |
Crusted/Crusting |
ZOP |
angleščina |
Escolha |
ZOP |
portugalščina |
Escuro |
ZOP |
portugalščina |
Fino |
ZOP |
portugalščina |
Frasqueira |
ZOP |
portugalščina |
Garrafeira |
ZOP/ZGO |
portugalščina |
Lágrima |
ZOP |
portugalščina |
Leve |
ZOP |
portugalščina |
Nobre |
ZOP |
portugalščina |
Reserva |
ZOP |
portugalščina |
Velha reserva (ou grande reserva) |
ZOP |
portugalščina |
Ruby |
ZOP |
angleščina |
Solera |
ZOP |
portugalščina |
Super reserva |
ZOP |
portugalščina |
Superior |
ZOP |
portugalščina |
Tawny |
ZOP |
angleščina |
Vintage, ki mu lahko sledi Bottle (LBV) ali Character |
ZOP |
angleščina |
Vintage |
ZOP |
angleščina |
ROMUNIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Aiud, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Alba Iulia, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Babadag, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Banat, ki mu lahko sledi Dealurile Tirolului |
||
Banat, ki mu lahko sledi Moldova Nouă |
||
Banat, ki mu lahko sledi Silagiu |
||
Banu Mărăcine, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Bohotin, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Cernătești – Podgoria, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Cotești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Cotnari |
||
Crișana, ki mu lahko sledi Biharia |
||
Crișana, ki mu lahko sledi Diosig |
||
Crișana, ki mu lahko sledi Șimleu Silvaniei |
||
Dealu Bujorului, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Dealu Mare, ki mu lahko sledi Boldești |
||
Dealu Mare, ki mu lahko sledi Breaza |
||
Dealu Mare, ki mu lahko sledi Ceptura |
||
Dealu Mare, ki mu lahko sledi Merei |
||
Dealu Mare, ki mu lahko sledi Tohani |
||
Dealu Mare, ki mu lahko sledi Urlați |
||
Dealu Mare, ki mu lahko sledi Valea Călugărească |
||
Dealu Mare, ki mu lahko sledi Zorești |
||
Drăgășani, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Huși, ki mu lahko sledi Vutcani |
||
Iana, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Iași, ki mu lahko sledi Bucium |
||
Iași, ki mu lahko sledi Copou |
||
Iași, ki mu lahko sledi Uricani |
||
Lechința, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Mehedinți, ki mu lahko sledi Corcova |
||
Mehedinți, ki mu lahko sledi Golul Drâncei |
||
Mehedinți, ki mu lahko sledi Orevița |
||
Mehedinți, ki mu lahko sledi Severin |
||
Mehedinți, ki mu lahko sledi Vânju Mare |
||
Miniș, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Murfatlar, ki mu lahko sledi Cernavodă |
||
Murfatlar, ki mu lahko sledi Medgidia |
||
Nicorești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Odobești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Oltina, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Panciu, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Pietroasa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Recaș, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Sâmburești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Sarica Niculițel, ki mu lahko sledi Tulcea |
||
Sebeș - Apold, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Segarcea, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Ștefănești, ki mu lahko sledi Costești |
||
Târnave, ki mu lahko sledi Blaj |
||
Târnave, ki mu lahko sledi Jidvei |
||
Târnave, ki mu lahko sledi Mediaș |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Colinele Dobrogei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Dealurile Crișanei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja |
||
Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Covurluiului |
||
Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Hârlăului |
||
Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Hușilor |
||
Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Iașilor |
||
Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Tutovei |
||
Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Terasele Siretului |
||
Dealurile Moldovei |
||
Dealurile Munteniei |
||
Dealurile Olteniei |
||
Dealurile Sătmarului |
||
Dealurile Transilvaniei |
||
Dealurile Vrancei |
||
Dealurile Zarandului |
||
Terasele Dunării |
||
Viile Carașului |
||
Viile Timișului |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Vin cu denumire de origine controlată (D.O.C.), ki mu sledi: — Cules la maturitate deplină – C.M.D. — Cules târziu – C.T. — Cules la înnobilarea boabelor – C.I.B. |
ZOP |
romunščina |
Vin spumant cu denumire de origine controlată – D.O.C. |
ZOP |
romunščina |
Vin cu indicație geografică |
ZGO |
romunščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Rezervă |
ZOP/ZGO |
romunščina |
Vin de vinotec |
ZOP |
romunščina |
SLOVENIJA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Bela krajina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Belokranjec, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Bizeljčan, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Bizeljsko-Sremič, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Sremič-Bizeljsko |
||
Cviček, Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Goriška Brda, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Brda |
||
Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Metliška črnina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Prekmurje, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Prekmurčan |
||
Slovenska Istra, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Štajerska Slovenija, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Teran, Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva |
||
Vipavska dolina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Vipava, Vipavec, Vipavčan |
||
Vina z geografsko označbo |
||
Podravje, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki |
||
Posavje, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki |
||
Primorska, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (kakovostno vino ZGP), ki mu lahko sledi Mlado vino |
ZOP |
slovenščina |
Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom (Kakovostno vino ZGP) |
ZOP |
slovenščina |
Penina |
ZOP |
slovenščina |
Vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (vino PTP) |
ZOP |
slovenščina |
Renome |
ZOP |
slovenščina |
Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (vrhunsko vino ZGP), ki mu lahko sledi: — Pozna trgatev — Izbor — Jagodni izbor — Suhi jagodni izbor — Ledeno vino — Arhivsko vino (Arhiva) — Slamno vino (vino iz sušenega grozdja) |
ZOP |
slovenščina |
Vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom (Vrhunsko peneče vino ZGP) |
ZGO |
slovenščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Mlado vino |
ZOP/ZGO |
slovenščina |
SLOVAŠKA
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Dunajskostredský vinohradnícky rajón |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Galantský vinohradnícky rajón |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hurbanovský vinohradnícky rajón |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Komárňanský vinohradnícky rajón |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Palárikovský vinohradnícky rajón |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šamorínsky vinohradnícky rajón |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Strekovský vinohradnícky rajón |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Štúrovský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Bratislavský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Doľanský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hlohovecký vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modranský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Orešanský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pezinský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Senecký vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Skalický vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Stupavský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Trnavský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrbovský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Záhorský vinohradnícky rajón |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Nitriansky vinohradnícky rajón |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pukanecký vinohradnícky rajón |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Radošinský vinohradnícky rajón |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šintavský vinohradnícky rajón |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tekovský vinohradnícky rajón |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrábeľský vinohradnícky rajón |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko slediŽeliezovský vinohradnícky rajón |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Žitavský vinohradnícky rajón |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Zlatomoravecký vinohradnícky rajón |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Fil’akovský vinohradnícky rajón |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Gemerský vinohradnícky rajón |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hontiansky vinohradnícky rajón |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Ipeľský vinohradnícky rajón |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modrokamencký vinohradnícky rajón |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tornaľský vinohradnícky rajón |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vinický vinohradnícky rajón |
||
Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi ime ene od naslednjih manjših geografskih enot: Bara / Čerhov / Černochov / Malá Tŕňa / Slovenské Nové Mesto / Veľká Tŕňa / Viničky |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote |
||
Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Kráľovskochlmecký vinohradnícky rajón |
||
Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Michalovský vinohradnícky rajón |
||
Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Moldavský vinohradnícky rajón |
||
Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Sobranecký vinohradnícky rajón |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ |
||
Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ |
||
Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ |
||
Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ |
||
Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Akostné víno |
ZOP |
slovaščina |
Akostné víno s prívlastkom, ki mu sledi: — Kabinetné — Neskorý zber — Výber z hrozna — Bobuľový výber — Hrozienkový výber — Cibébový výber — L’adový zber — Slamové víno |
ZOP |
slovaščina |
Esencia |
ZOP |
slovaščina |
Forditáš |
ZOP |
slovaščina |
Mášláš |
ZOP |
slovaščina |
Pestovateľský sekt |
ZOP |
slovaščina |
Samorodné |
ZOP |
slovaščina |
Sekt vinohradníckej oblasti |
ZOP |
slovaščina |
Výber (3)(4)(5)(6) putňový |
ZOP |
slovaščina |
Výberová esencia |
ZOP |
slovaščina |
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
Mladé víno |
ZOP |
slovaščina |
Archívne víno |
ZOP |
slovaščina |
Panenská úroda |
ZOP |
slovaščina |
ZDRUŽENO KRALJESTVO
Vina z zaščiteno označbo porekla |
||
English Vineyards |
||
Welsh Vineyards |
||
Vina z zaščiteno geografsko označbo |
||
England, ki ga lahko nadomesti Berkshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Buckinghamshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Cheshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Cornwall |
||
England, ki ga lahko nadomesti Derbyshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Devon |
||
England, ki ga lahko nadomesti Dorset |
||
England, ki ga lahko nadomesti East Anglia |
||
England, ki ga lahko nadomesti Gloucestershire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Hampshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Herefordshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Isle of Wight |
||
England, ki ga lahko nadomesti Isles of Scilly |
||
England, ki ga lahko nadomesti Kent |
||
England, ki ga lahko nadomesti Lancashire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Leicestershire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Lincolnshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Northamptonshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Nottinghamshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Oxfordshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Rutland |
||
England, ki ga lahko nadomesti Shropshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Somerset |
||
England, ki ga lahko nadomesti Staffordshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Surrey |
||
England, ki ga lahko nadomesti Sussex |
||
England, ki ga lahko nadomesti Warwickshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti West Midlands |
||
England, ki ga lahko nadomesti Wiltshire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Worcestershire |
||
England, ki ga lahko nadomesti Yorkshire |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiff |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiganshire |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Carmarthenshire |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Denbighshire |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Gwynedd |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Monmouthshire |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Newport |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Pembrokeshire |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Rhondda Cynon Taf |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Swansea |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti The Vale of Glamorgan |
||
Wales, ki ga lahko nadomesti Wrexham |
||
Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007) |
||
quality (sparkling) wine |
ZOP |
angleščina |
Regional vine |
ZGO |
angleščina |
OPOMBA: Izrazi v poševnem tisku so le informativnega ali razlagalnega značaja ali oboje in zanje ne veljajo določbe o zaščiti iz te priloge.
DEL B
Zaščitena imena za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Švice
Vina z registrirano označbo porekla
Auvernier
Basel-Landschaft
Basel-Stadt
Bern/Berne
Bevaix
Bielersee / Lac de Bienne
Bôle
Bonvillars
Boudry
Chablais
Champréveyres
Château de Choully
Château de Collex
Château du Crest
Cheyres
Chez-le-Bart
Colombier
Corcelles-Cormondrèche
Cornaux
Cortaillod
Coteau de Bossy
Coteau de Bourdigny
Coteau de Chevrens
Coteau de Choulex
Coteau de Choully
Coteau de Genthod
Coteau de la vigne blanche
Coteau de Lully
Coteau de Peissy
Coteau des Baillets
Coteaux de Dardagny
Coteaux de Peney
Côtes de Landecy
Côtes de Russin
Côtes-de-l’Orbe
Cressier
Domaine de l’Abbaye
Entre-deux-Lacs
Fresens
Genève
Glarus
Gorgier
Grand Carraz
Graubünden/Grigioni
Hauterive
La Béroche
La Côte
La Coudre
La Feuillée
Lavaux
Le Landeron
Luzern
Mandement de Jussy
Neuchâtel
Nidwalden
Obwalden
Peseux
Rougemont
Saint-Aubin-Sauges
Saint-Blaise
Schaffhausen
Schwyz
Solothurn
St.Gallen
Thunersee
Thurgau
Ticino, pred katerim lahko stoji „Rosso del“, „Bianco del“ ali „Rosato del“
Uri
Valais/Wallis
Vaud
Vaumarcus
Ville de Neuchâtel
Vully
Zürich
Zürichsee
Zug
Tradicionalni izrazi
Auslese/Sélection/Selezione
Appellation d’origine
Appellation d’origine contrôlée (AOC)
Attestierter Winzerwy
Beerenauslese / Sélection de grains nobles
Beerli/Beerliwein
Château/Schloss/Castello ( 16 )
Cru
Denominazione di origine
Denominazione di origine controllata (DOC)
Eiswein / vin de glace
Federweiss/Weissherbst ( 17 )
Flétri / Flétri sur souche
Gletscherwein/Vin des Glaciers
Grand Cru
Indicazione geografica tipica (IGT)
Kontrollierte Ursprungsbezeichnung (KUB/AOC)
La Gerle
Landwein
Œil-de-Perdrix ( 18 )
Passerillé/Strohwein/Sforzato ( 19 )
Premier Cru
Pressé doux/Süssdruck
Primeur / Vin nouveau / Novello
Riserva
Schiller
Spätlese / Vendange tardive / Vendemmia tardiva ( 20 )
Sur lie(s) / auf der Hefe ausgebaut
Tafelwein
Terravin
Trockenbeerenauslese
Ursprungsbezeichnung
Village(s)
Vin de pays
Vin de table
Vin doux naturel ( 21 )
Vinatura
Vino da tavola
VITI
Winzerwy
Tradicionalna imena
Dôle
Dorin
Ermitage du Valais ou Hermitage du Valais
Fendant
Goron
Johannisberg du Valais
Malvoisie du Valais
Nostrano
Salvagnin
Païen ou Heida
Dodatek 5
Pogoji iz člena 8(9) in člena 25(1)(b)
I. Zaščita imen iz člena 8 Priloge ne preprečuje, da se naslednji imeni vinskih sort ne bi uporabljali za vina s poreklom iz Švice pod pogojem, da se uporabljata v skladu s švicarsko zakonodajo in skupaj z geografskim imenom, ki jasno označuje poreklo vina:
— Ermitage/Hermitage,
— Johannisberg.
II. V skladu s členom 25(1)(b) in ob upoštevanju posebnih določb, ki veljajo za režim v zvezi s spremnimi dokumenti prevozov, Priloga ne velja za tiste proizvode vinskega sektorja:
(a) ki so med osebno prtljago potnikov za namene njihove osebne porabe;
(b) ki jih ena oseba pošilja drugi osebi za namene osebne porabe;
(c) ki sodijo med gospodinjske dobrine posameznikov, ki se selijo, ali so del njihove dediščine;
(d) ki se uvažajo v količinah do največ enega hektolitra za namene znanstvenih in tehničnih poskusov;
(e) ki so del brezcarinskih sredstev, namenjenih za diplomatske misije, konzularne službe in podobne organe;
(f) ki so del zalog, ki se prevažajo na mednarodnih prevoznih sredstvih.
Izjava Komisije o členu 7
Evropska unija izjavlja, da Švici ne bo preprečevala uporabe izrazov „appellation d’origine protégée“ in „indication géographique protégée“, vključno z okrajšavama „AOP“ in „IGP“, iz člena 7(1) Priloge 7 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, če je švicarski zakonodajni sistem glede geografskih označb v kmetijstvu in vinskem sektorju usklajen s sistemom Evropske unije.
PRILOGA 8
O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU IN ZAŠČITI IMEN ŽGANIH PIJAČ IN AROMATIZIRANIH PIJAČ NA OSNOVI VINA
Člen 1
Pogodbenici se s tem strinjata, da bosta v skladu z načeli nediskriminacije in vzajemnosti olajšali in pospeševali medsebojno trgovino z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami na osnovi vina.
Člen 2
Ta priloga velja za žgane pijače in aromatizirane pijače (aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane koktajle na osnovi vina), kakor je opredeljeno v zakonodaji iz Dodatka 5.
Člen 3
Za namene te priloge:
(a) „žgana pijača z izvorom iz“, čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni žgano pijačo, navedeno v Dodatku 1 ali 2 in proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice;
(b) „aromatizirana pijača z izvorom iz“, čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni žgano pijačo, našteto v Dodatku 3 in 4 in proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice;
(c) „opis“ pomeni imena, ki se uporabljajo na etiketah, na dokumentih, ki spremljajo žgane pijače ali aromatizirane pijače med prevozom, na poslovnih listinah, zlasti fakturah in dobavnicah in v oglaševanju;
(d) „etiketiranje“ pomeni vse opise in druge podatke, znake, ponazoritve in blagovne znamke, ki služijo za razločevanje žganih pijač in aromatiziranih pijač in ki se pojavljajo na isti posodi, vključno s pečatom ali obeskom, pritrjenim na posodo, in prevleko na vratu steklenic;
(e) „predstavitev“ pomeni imena, ki se uporabljajo na posodah, vključno s pripomočki za njihovo zapiranje, na etiketah in na embalaži;
(f) „embalaža“ pomeni zaščitni ovoj iz papirja, slamnatih ovojev vseh vrst, kartonov in škatel, ki se uporabljajo za prevoz ene ali več posod.
Člen 4
1. Zaščitijo se naslednja imena:
(a) v zvezi z žganimi pijačami z izvorom iz Skupnosti imena iz Dodatka 1;
(b) v zvezi z žganimi pijačami z izvorom iz Švice oznake iz Dodatka 2;
(c) v zvezi z aromatiziranimi pijačami z izvorom iz Skupnosti oznake iz Dodatka 3;
(d) v zvezi z aromatiziranimi pijačami z izvorom iz Švice oznake iz Dodatka 4.
2. V skladu z Uredbo iz prve alinee Dodatka 5(a) se ime „grape marc“ ali „grape marc spirit“ lahko nadomesti z imenom „Grappa“ za žgane pijače, ki so proizvedene v italijansko govorečih območjih Švice iz grozdja iz teh regij in naštete v Dodatku 2.
Člen 5
1. Za zaščitena imena Skupnosti velja v Švici naslednje:
— uporabljajo se lahko le pod pogoji, določenimi v zakonodaji in uredbah Skupnosti, in
— rezervirana so izključno za žgane pijače in aromatizirane pijače z izvorom iz Skupnosti, na katere se nanašajo.
2. Za zaščitena švicarska imena velja v Skupnosti naslednje:
— uporabljajo se lahko le pod pogoji, določenimi v zakonodaji in uredbah Švice, in
— rezervirana so izključno za žgane pijače in aromatizirane pijače z izvorom iz Švice, na katere se nanašajo.
3. Brez poseganja v člena 22 in 23 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki so navedeni v Prilogi 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju „Sporazum TRIPs“), pogodbenici ukreneta vse potrebno v skladu s to prilogo, da se zagotovi vzajemna zaščita imen, ki so navedena v členu 4 in se uporabljajo za opis žganih pijač in aromatiziranih pijač z izvorom iz ozemlja pogodbenic. Vsaka pogodbenica da zainteresiranim strankam na voljo pravna sredstva, s katerimi se prepreči uporaba določene označbe za označevanje žganih pijač ali aromatiziranih pijač, ki nimajo izvora iz kraja, ki ga označuje zadevna označba, ali iz kraja, kjer se zadevna označba tradicionalno uporablja.
4. Pogodbenici se s tem odrekata pravici do uveljavljanja člena 24(4), (6) in (7) Sporazuma TRIPs, tako da lahko zavrneta dodelitev zaščite za določeno ime druge pogodbenice.
Člen 6
Zaščita, ki jo zagotavlja člen 5, velja tudi takrat, ko je navedeno dejansko poreklo žgane pijače ali aromatizirane pijače ter ko je uporabljeno poimenovanje bodisi prevedeno ali transkribirano, bodisi ga spremljajo izrazi, kot so „vrsta“, „tip“, „stil“, „način“, „imitacija“, „postopek“ ali drugi podobni izrazi, vključno z grafičnimi znaki, ki lahko povzročijo zmedo.
Člen 7
V primeru enakozvočnih imen žganih pijač in aromatiziranih pijač se zaščita dodeli za vsako ime. Pogodbenici določita praktične pogoje razlikovanja spornih enakozvočnih imen, pri čemer je treba upoštevati, da se sporne proizvajalce obravnava enakovredno in da se potrošnikov ne zavaja.
Člen 8
Ta priloga v nobenem primeru ne posega v pravico določene osebe, da za namene trgovanja uporablja svoje lastno ime ali ime osebe, katere poslovanje je prevzela, če se ta imena ne uporabljajo na način, ki zavaja potrošnike.
Člen 9
Ta priloga ne obvezuje nobene od pogodbenic, da bi zaščitila katero koli ime druge pogodbenice, ki ni zaščiteno ali preneha biti zaščiteno v državi izvora ali ki se v tej državi ne uporablja več.
Člen 10
Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer zagotovita, da se imena ene pogodbenice, ki so zaščitena na podlagi te priloge, v primerih, kadar se žgane pijače ali aromatizirane pijače, ki izvirajo z ozemlja pogodbenic, izvažajo in tržijo zunaj njunega ozemlja, ne uporabljajo za označevanje in predstavitev žganih pijač ali aromatiziranih pijač z izvorom iz druge pogodbenice.
Člen 11
Če zadevna zakonodaja pogodbenic to dopušča, zaščita, ki jo dodeljuje ta priloga, obsega fizične in pravne osebe, zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, ki imajo svoj sedež na ozemlju druge pogodbenice.
Člen 12
Če opis ali predstavitev žgane pijače ali aromatizirane pijače, zlasti na etiketi, na uradnih ali poslovnih dokumentih ali v oglaševanju, krši ta Sporazum, pogodbenici izvedeta vse potrebne upravne ukrepe ali sprožita ustrezen pravni postopek v boju proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenega imena na kakršenkoli drugačen način.
Člen 13
Ta priloga ne velja za žgane pijače in aromatizirane pijače:
(a) ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic; ali
(b) ki izvirajo iz ozemlja ene od pogodbenic in se v manjših količinah razpošiljajo od ene do druge pogodbenice na naslednje načine:
(aa) kot del osebne prtljage potnikov za namene njihove osebne porabe;
(bb) kot pošiljke ene osebe drugi osebi za namene osebne porabe;
(cc) kot gospodinjska dobrina posameznikov, ki se selijo, ali kot del njihove dediščine;
(dd) kot uvoz v količinah do največ enega hektolitra za namene znanstvenih in tehničnih poskusov;
(ee) kot uvoz, ki je del brezcarinskih sredstev, namenjenih za diplomatske misije, konzularne službe in podobne organe;
(ff) kot del zalog, ki se prevažajo na mednarodnih prevoznih sredstvih.
Člen 14
1. Vsaka pogodbenica imenuje pristojne organe, odgovorne za izvrševanje te priloge.
2. Pogodbenici obvestita druga drugo o imenih in naslovih zgoraj navedenih organov najpozneje dva meseca po uveljavitvi te priloge. Ti organi tesno sodelujejo med seboj in neposredno drug z drugim.
Člen 15
1. Če kateri od organov iz člena 14 upravičeno sumi:
(a) da žgana pijača ali aromatizirana pijača v smislu člena 2, ki je predmet trgovine med Švico in Skupnostjo, ne izpolnjuje določb te priloge ali zakonodaje Skupnosti oziroma švicarske zakonodaje, ki velja za žgane pijače in aromatizirane pijače; in
(b) da to je neizpolnjevanje v posebnem interesu ene od pogodbenic ter lahko privede do upravnih ukrepov ali sodnega postopka;
navedeni organ nemudoma obvesti o tem Komisijo in ustrezni organ oziroma organe druge pogodbenice.
2. Informacijam, ki jih je treba posredovati v skladu z odstavkom 1, je treba priložiti uradne, poslovne in druge ustrezne dokumente s podatki o morebitnih upravnih ukrepih ali sodnih postopkih. Te informacije vključujejo predvsem naslednje podatke v zvezi z zadevno žgano pijačo ali aromatizirano pijačo:
(a) proizvajalca in imetnika žgane pijače ali aromatizirane pijače;
(b) sestavo te pijače;
(c) njen opis in predstavitev;
(d) podatke o neskladnosti s predpisi o proizvodnji in trženju.
Člen 16
1. Pogodbenici se sestaneta na posvetovanjih, če katera od njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.
2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.
3. Kadar časovna omejitev ali zamuda prinaša s seboj tveganje za zdravje ljudi ali vpliva na učinkovitost ukrepov za boj proti ponaredbam, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo vmesni zaščitni ukrepi, če ta posvetovanja potekajo takoj za sprejetjem teh ukrepov.
4. Če pogodbenici po posvetovanjih v smislu odstavka 1 ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe, na katere se nanaša odstavek 1, za namene ustreznega izvajanja te priloge sprejme primerne zaščitne ukrepe.
Člen 17
1. Delovna skupina za žgane pijače, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, se sestane na zahtevo katere koli pogodbenice in v skladu z zahtevami za izvajanje Sporazuma izmenično v Skupnosti in v Švici.
2. Delovna skupina obravnava vsa vprašanja, ki bi se lahko pojavila v povezavi z izvajanjem te priloge. Predvsem lahko priporoči Odboru, da prispeva k uresničevanju ciljev te priloge.
Člen 18
Kadar se zakonodaja ene od pogodbenic spremeni, da bi zaščitila imena, ki niso navedena v teh dodatkih, se ta imena v razumnem roku po končanih posvetovanjih vključijo v prilogo.
Člen 19
1. Žgane pijače in aromatizirane pijače, ki so bile v času uveljavitve te priloge zakonito proizvedene, opisane in predstavljene, vendar jih ta priloga prepoveduje, se lahko tržijo pri veletrgovcih v obdobju enega leta od uveljavitve Sporazuma in pri prodajalcih na drobno do odprodaje zalog. Od uveljavitve te priloge se žgane pijače in aromatizirane pijače iz te priloge ne smejo več proizvajati zunaj meja svojih območij izvora.
2. Razen če Odbor odloči drugače, se žgane pijače in aromatizirane pijače, proizvedene, opisane in predstavljene v skladu s Sporazumom, katerih opis in predstavitev po spremembah tega Sporazuma ne izpolnjujeta več njegovih določb, lahko še naprej tržijo do odprodaje zalog.
Dodatek 1
Geografske označbe za žgane pijače iz evropske unije
Kategorija proizvoda |
Geografska označba |
Država porekla (natančno geografsko poreklo je opisano v tehnični dokumentaciji) |
1. Rum |
||
|
Rhum de la Martinique |
Francija |
|
Rhum de la Guadeloupe |
Francija |
|
Rhum de la Réunion |
Francija |
|
Rhum de la Guyane |
Francija |
|
Rhum de sucrerie de la Baie du Galion |
Francija |
|
Rhum des Antilles françaises |
Francija |
|
Rhum des départements français d’outre-mer |
Francija |
|
Ron de Málaga |
Španija |
|
Ron de Granada |
Španija |
|
Rum da Madeira |
Portugalska |
2. Whisky / Whiskey |
||
|
Scotch Whisky |
Združeno kraljestvo (Škotska) |
|
Irish Whiskey / Uisce Beatha Eireannach / Irish Whisky (1) |
Irska |
|
Whisky español |
Španija |
|
Whisky breton / Whisky de Bretagne |
Francija |
|
Whisky alsacien / Whisky d’Alsace |
Francija |
3. Žitno žganje |
||
|
Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
Korn / Kornbrand |
Nemčija, Avstrija, Belgija (nemško govoreča skupnost) |
|
Münsterländer Korn / Kornbrand |
Nemčija |
|
Sendenhorster Korn / Kornbrand |
Nemčija |
|
Bergischer Korn / Kornbrand |
Nemčija |
|
Emsländer Korn / Kornbrand |
Nemčija |
|
Haselünner Korn / Kornbrand |
Nemčija |
|
Hasetaler Korn / Kornbrand |
Nemčija |
|
Samanė |
Litva |
4. Vinsko žganje |
||
|
Eau-de-vie de Cognac |
Francija |
|
Eau-de-vie des Charentes |
Francija |
|
Eau-de-vie de Jura |
Francija |
|
Cognac |
Francija |
|
(Imenu Cognac se lahko doda eden od naslednjih izrazov: |
|
|
— Fine |
Francija |
|
— Grande Fine Champagne |
Francija |
|
— Grande Champagne |
Francija |
|
— Petite Fine Champagne |
Francija |
|
— Petite Champagne |
Francija |
|
— Fine Champagne |
Francija |
|
— Borderies |
Francija |
|
— Fins Bois |
Francija |
|
— Bons Bois) |
Francija |
|
Fine Bordeaux |
Francija |
|
Fine de Bourgogne |
Francija |
|
Armagnac |
Francija |
|
Bas-Armagnac |
Francija |
|
Haut-Armagnac |
Francija |
|
Armagnac-Ténarèze |
Francija |
|
Blanche Armagnac |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin de la Marne |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin originaire d’Aquitaine |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin de Bourgogne |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin originaire du Bugey |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin de Savoie |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin originaire de Provence |
Francija |
|
Eau-de-vie de Faugères / Faugères |
Francija |
|
Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc |
Francija |
|
Aguardente de Vinho Douro |
Portugalska |
|
Aguardente de Vinho Ribatejo |
Portugalska |
|
Aguardente de Vinho Alentejo |
Portugalska |
|
Aguardente de Vinho da Regiao dos Vinhos Verdes |
Portugalska |
|
Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho |
Portugalska |
|
Aguardente de Vinho Lourinhã |
Portugalska |
|
Сунгурларска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сунгурларе / Sungurlarska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Sungurlare |
Bolgarija |
|
Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сливен) / Slivenska perla (Slivenska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Slivna) |
Bolgarija |
|
Стралджанска мускатова ракия / Мускатова ракия от Стралджа / Straldjanska muscatova rakiya / Muscatova rakiya iz Straldje |
Bolgarija |
|
Поморийска гроздова ракия / Гроздова ракия от Поморие / Pomoriyska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Pomorja |
Bolgarija |
|
Русенска бисерна гроздова ракия / Бисерна гроздова ракия от Русе / Russenska biserna grozdova rakiya / Biserna grozdova rakiya iz Ruse |
Bolgarija |
|
Бургаска мускатова ракия / Мускатова ракия от Бургас / Bourgaska muscatova rakiya / Muscatova rakiya iz Burgasa |
Bolgarija |
|
Добруджанска мускатова ракия / Мускатова ракия от Добруджа / Dobrudjanska muscatova rakiya / Muscatova rakiya iz Dobrudže |
Bolgarija |
|
Сухиндолска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сухиндол / Suhindolska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Suhindola |
Bolgarija |
|
Карловска гроздова ракия / Гроздова ракия от Карлово / Karlovska grozdova rakiya / Grozdova rakiya iz Karlova |
Bolgarija |
|
Vinars Târnave |
Romunija |
|
Vinars Vaslui |
Romunija |
|
Vinars Murfatlar |
Romunija |
|
Vinars Vrancea |
Romunija |
|
Vinars Segarcea |
Romunija |
5. Brandy / Weinbrand |
||
|
Brandy de Jerez |
Španija |
|
Brandy del Penedés |
Španija |
|
Brandy italiano |
Italija |
|
Brandy Αττικής / Brandy iz Atike |
Grčija |
|
Brandy Πελοποννήσου / Brandy s Peloponeza |
Grčija |
|
Brandy Κεντρικής Ελλάδας / Brandy iz osrednje Grčije |
Grčija |
|
Deutscher Weinbrand |
Nemčija |
|
Wachauer Weinbrand |
Avstrija |
|
Weinbrand Dürnstein |
Avstrija |
|
Pfälzer Weinbrand |
Nemčija |
|
Karpatské brandy špeciál |
Slovaška |
|
Brandy français / Brandy de France |
Francija |
6. Žganje iz grozdnih tropin |
||
|
Marc de Champagne / Eau-de-vie de marc de Champagne |
Francija |
|
Marc d’Aquitaine / Eau-de-vie de marc originaire d’Aquitaine |
Francija |
|
Marc de Bourgogne / Eau-de-vie de marc de Bourgogne |
Francija |
|
Marc du Centre-Est / Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est |
Francija |
|
Marc de Franche-Comté / Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté |
Francija |
|
Marc du Bugey / Eau-de-vie de marc originaire de Bugey |
Francija |
|
Marc de Savoie / Eau-de-vie de marc originaire de Savoie |
Francija |
|
Marc des Côteaux de la Loire / Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire |
Francija |
|
Marc des Côtes-du-Rhône / Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône |
Francija |
|
Marc de Provence / Eau-de-vie de marc originaire de Provence |
Francija |
|
Marc du Languedoc / Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc |
Francija |
|
Marc d’Alsace Gewürztraminer |
Francija |
|
Marc de Lorraine |
Francija |
|
Marc d’Auvergne |
Francija |
|
Marc du Jura |
Francija |
|
Aguardente Bagaceira Bairrada |
Portugalska |
|
Aguardente Bagaceira Alentejo |
Portugalska |
|
Aguárdente Bagaceira da Regiăo dos Vinhos Verdes |
Portugalska |
|
Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho |
Portugalska |
|
Orujo de Galicia |
Španija |
|
Grappa |
Italija |
|
Grappa di Barolo |
Italija |
|
Grappa piemontese / Grappa del Piemonte |
Italija |
|
Grappa lombarda / Grappa di Lombardia |
Italija |
|
Grappa trentina / Grappa del Trentino |
Italija |
|
Grappa friulana / Grappa del Friuli |
Italija |
|
Grappa veneta / Grappa del Veneto |
Italija |
|
Südtiroler Grappa / Grappa dell’Alto Adige |
Italija |
|
Grappa siciliana / Grappa di Sicilia |
Italija |
|
Grappa di Marsala |
Italija |
|
Τσικουδιά / Tsikoudia |
Grčija |
|
Τσικουδιά Κρήτης / Tsikoudia s Krete |
Grčija |
|
Τσίπουρο / Tsipouro |
Grčija |
|
Τσίπουρο Μακεδονίας / Tsipouro iz Makedonije |
Grčija |
|
Τσίπουρο Θεσσαλίας / Tsipouro iz Tesalije |
Grčija |
|
Τσίπουρο Τυρνάβου / Tsipouro iz Tirnavosa |
Grčija |
|
Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
Ζιβανία / Τζιβανία / Ζιβάνα / Zivania |
Ciper |
|
Törkölypálinka |
Madžarska |
9. Žganje iz sadja |
||
|
Schwarzwälder Kirschwasser |
Nemčija |
|
Schwarzwälder Mirabellenwasser |
Nemčija |
|
Schwarzwälder Williamsbirne |
Nemčija |
|
Schwarzwälder Zwetschgenwasser |
Nemčija |
|
Fränkisches Zwetschgenwasser |
Nemčija |
|
Fränkisches Kirschwasser |
Nemčija |
|
Fränkischer Obstler |
Nemčija |
|
Mirabelle de Lorraine |
Francija |
|
Kirsch d’Alsace |
Francija |
|
Quetsch d’Alsace |
Francija |
|
Framboise d’Alsace |
Francija |
|
Mirabelle d’Alsace |
Francija |
|
Kirsch de Fougerolles |
Francija |
|
Williams d’Orléans |
Francija |
|
Südtiroler Williams / Williams dell’Alto Adige |
Italija |
|
Südtiroler Aprikot / Aprikot dell’Alto Adige |
Italija |
|
Südtiroler Marille / Marille dell’Alto Adige |
Italija |
|
Südtiroler Kirsch / Kirsch dell’Alto Adige |
Italija |
|
Südtiroler Zwetschgeler / Zwetschgeler dell’Alto Adige |
Italija |
|
Südtiroler Obstler / Obstler dell’Alto Adige |
Italija |
|
Südtiroler Gravensteiner / Gravensteiner dell’Alto Adige |
Italija |
|
Südtiroler Golden Delicious / Golden Delicious dell’Alto Adige |
Italija |
|
Williams friulano / Williams del Friuli |
Italija |
|
Sliwovitz del Veneto |
Italija |
|
Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia |
Italija |
|
Sliwovitz del Trentino-Alto Adige |
Italija |
|
Distillato di mele trentino / Distillato di mele del Trentino |
Italija |
|
Williams trentino / Williams del Trentino |
Italija |
|
Sliwovitz trentino / Sliwovitz del Trentino |
Italija |
|
Aprikot trentino / Aprikot del Trentino |
Italija |
|
Medronho do Algarve |
Portugalska |
|
Medronho do Buçaco |
Portugalska |
|
Kirsch Friulano / Kirschwasser Friulano |
Italija |
|
Kirsch Trentino / Kirschwasser Trentino |
Italija |
|
Kirsch Veneto / Kirschwasser Veneto |
Italija |
|
Aguardente de pêra da Lousã |
Portugalska |
|
Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
Wachauer Marillenbrand |
Avstrija |
|
Szatmári szilvapálinka |
Madžarska |
|
Kecskeméti barackpálinka |
Madžarska |
|
Békési szilvapálinka |
Madžarska |
|
Szabolcsi almapálinka |
Madžarska |
|
Gönci barackpálinka |
Madžarska |
|
Pálinka |
Madžarska, Avstrija (za žganja iz marelic, ki se proizvajajo samo v zveznih deželah: Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj) |
|
Bošácka Slivovica |
Slovaška |
|
Brinjevec |
Slovenija |
|
Dolenjski sadjevec |
Slovenija |
|
Троянска сливова ракия / Сливова ракия от Троян / Troyanska slivova rakiya / Slivova rakiya iz Trojana |
Bolgarija |
|
Силистренска кайсиева ракия / Кайсиева ракия от Силистра / Silistrenska kayssieva rakiya / Kayssieva rakiya iz Silistre |
Bolgarija |
|
Тервелска кайсиева ракия / Кайсиева ракия от Тервел / Tervelska kayssieva rakiya / Kayssieva rakiya iz Tervela |
Bolgarija |
|
Ловешка сливова ракия / Сливова ракия от Ловеч / Loveshka slivova rakiya / Slivova rakiya iz Loveča |
Bolgarija |
|
Pălincă |
Romunija |
|
Țuică Zetea de Medieșu Aurit |
Romunija |
|
Țuică de Valea Milcovului |
Romunija |
|
Țuică de Buzău |
Romunija |
|
Țuică de Argeș |
Romunija |
|
Țuică de Zalău |
Romunija |
|
Țuică ardelenească de Bistrița |
Romunija |
|
Horincă de Maramureș |
Romunija |
|
Horincă de Cămârzana |
Romunija |
|
Horincă de Seini |
Romunija |
|
Horincă de Chioar |
Romunija |
|
Horincă de Lăpuș |
Romunija |
|
Turț de Oaș |
Romunija |
|
Turț de Maramureș |
Romunija |
10. Žganje iz jabolčnika in hruškovca |
||
|
Calvados |
Francija |
|
Calvados Pays d’Auge |
Francija |
|
Calvados Domfrontais |
Francija |
|
Eau-de-vie de cidre de Bretagne |
Francija |
|
Eau-de-vie de poiré de Bretagne |
Francija |
|
Eau-de-vie de cidre de Normandie |
Francija |
|
Eau-de-vie de poiré de Normandie |
Francija |
|
Eau-de-vie de cidre du Maine |
Francija |
|
Aguardiente de sidra de Asturias |
Španija |
|
Eau-de-vie de poiré du Maine |
Francija |
15. Vodka |
||
|
Svensk Vodka / Swedish Vodka |
Švedska |
|
Suomalainen Vodka / Finsk Vodka / Vodka of Finland |
Finska |
|
Polska Wódka / Polish Vodka |
Poljska |
|
Laugarício Vodka |
Slovaška |
|
Originali lietuviška degtinė / Original Lithuanian vodka |
Litva |
|
Zeliščna vodka iz severnega nižavja Podlasie, aromatizirana z ekstraktom šmarne trave / Wódka ziolowa z Niziny Pólnocnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej |
Poljska |
|
Latvijas dzidrais |
Latvija |
|
Rīgas degvīns |
Latvija |
|
Estonian vodka |
Estonija |
17. Geist |
||
|
Schwarzwälder Himbeergeist |
Nemčija |
18. Encijan |
||
|
Bayerischer Gebirgsenzian |
Nemčija |
|
Südtiroler Enzian / Genziana dell’Alto Adige |
Italija |
|
Genziana trentina / Genziana del Trentino |
Italija |
19. Žgane pijače z aromo brinja |
||
|
Genièvre / Jenever / Geneve (2) |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška) |
|
Genièvre de grains, Graanjenever, Graangenever |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)) |
|
Jonge jenever, jonge genever |
Belgija, Nizozemska |
|
Oude jenever, oude genever |
Belgija, Nizozemska |
|
Hasseltse jenever / Hasselt |
Belgija (Hasselt, Zonhoven, Diepenbeek) |
|
Balegemse jenever |
Belgija (Balegem) |
|
O' de Flander-Oost-Vlaamse graanjenever |
Belgija (Oost-Vlaanderen) |
|
Peket-Pekêt / Peket-Pékêt de Wallonie |
Belgija (Région wallonne) |
|
Genièvre Flandres Artois |
Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)) |
|
Ostfriesischer Korngenever |
Nemčija |
|
Steinhäger |
Nemčija |
|
Plymouth Gin |
Združeno Kraljestvo |
|
Gin de Mahón |
Španija |
|
Vilniaus džinas / Vilnius Gin |
Litva |
|
Spišská Borovička |
Slovaška |
|
Slovenská Borovička Juniperus |
Slovaška |
|
Slovenská Borovička |
Slovaška |
|
Inovecká Borovička |
Slovaška |
|
Liptovská Borovička |
Slovaška |
24. Akvavit / aquavit |
||
|
Dansk Akvavit / Dansk Aquavit |
Danska |
|
Svensk Aquavit / Svensk Akvavit / Swedish Aquavit |
Švedska |
25. Žgane pijače z aromo janeža |
||
|
Anis espańol |
Španija |
|
Anís Paloma Monforte del Cid |
Španija |
|
Hierbas de Mallorca |
Španija |
|
Hierbas Ibicencas |
Španija |
|
Évora anisada |
Portugalska |
|
Cazalla |
Španija |
|
Chinchón |
Španija |
|
Ojén |
Španija |
|
Rute |
Španija |
|
Janeževec |
Slovenija |
29. Destiliran anis |
||
|
Ouzo / Ούζο |
Ciper, Grčija |
|
Ούζο Μυτιλήνης / Ouzo iz Mitilene |
Grčija |
|
Ούζο Πλωμαρίου / Ouzo de Plomarija |
Grčija |
|
Ούζο Καλαμάτας / Ouzo iz Kalamate |
Grčija |
|
Ούζο Θράκης / Ouzo iz Trakije |
Grčija |
|
Ούζο Μακεδονίας / Ouzo iz Makedonije |
Grčija |
30. Grenke žgane pijače ali bitter |
||
|
Demänovka bylinná horká |
Slovaška |
|
Rheinberger Kräuter |
Nemčija |
|
Trejos devynerios |
Litva |
|
Slovenska travarica |
Slovenija |
32. Liker |
||
|
Berliner Kümmel |
Nemčija |
|
Hamburger Kümmel |
Nemčija |
|
Münchener Kümmel |
Nemčija |
|
Chiemseer Klosterlikör |
Nemčija |
|
Bayerischer Kräuterlikör |
Nemčija |
|
Irish Cream |
Irska |
|
Palo de Mallorca |
Španija |
|
Ginjinha portuguesa |
Portugalska |
|
Licor de Singeverga |
Portugalska |
|
Mirto di Sardegna |
Italija |
|
Liquore di limone di Sorrento |
Italija |
|
Liquore di limone della Costa d’Amalfi |
Italija |
|
Genepì del Piemonte |
Italija |
|
Genepì della Valle d’Aosta |
Italija |
|
Benediktbeurer Klosterlikör |
Nemčija |
|
Ettaler Klosterlikör |
Nemčija |
|
Ratafia de Champagne |
Francija |
|
Ratafia catalana |
Španija |
|
Anis portugués |
Portugalska |
|
Suomalainen Marjalikööri / Suomalainen Hedelmälikööri / Finsk Bärlikör / Finsk Fruktlikör / Finnish berry liqueur / Finnish fruit liqueur |
Finska |
|
Grossglockner Alpenbitter |
Avstrija |
|
Mariazeller Magenlikör |
Avstrija |
|
Mariazeller Jagasaftl |
Avstrija |
|
Puchheimer Bitter |
Avstrija |
|
Steinfelder Magenbitter |
Avstrija |
|
Wachauer Marillenlikör |
Avstrija |
|
Jägertee / Jagertee / Jagatee |
Avstrija |
|
Hüttentee |
Nemčija |
|
Allažu ķimelis |
Latvija |
|
Čepkelių |
Litva |
|
Demänovka bylinný likér |
Slovaška |
|
Polish Cherry |
Poljska |
|
Karlovarská Hořká |
Češka |
|
Pelinkovec |
Slovenija |
|
Blutwurz |
Nemčija |
|
Cantueso Alicantino |
Španija |
|
Licor café de Galicia |
Španija |
|
Licor de hierbas de Galicia |
Španija |
|
Génépi des Alpes / Genepì delle Alpi |
Francija, Italija |
|
Μαστίχα Χίου / Masticha s Chiosa |
Grčija |
|
Κίτρο Νάξου / Kitro z Naksosa |
Grčija |
|
Κουμκουάτ Κέρκυρας / Koum Kouat s Krfa |
Grčija |
|
Τεντούρα / Tentoura |
Grčija |
|
Poncha da Madeira |
Portugalska |
34. Crème de cassis |
||
|
Cassis de Bourgogne |
Francija |
|
Cassis de Dijon |
Francija |
|
Cassis de Saintonge |
Francija |
|
Cassis du Dauphiné |
Francija |
|
Cassis de Beaufort |
Luksemburg |
40. Nocino |
||
|
Nocino di Modena |
Italija |
|
Orehovec |
Slovenija |
Druge žgane pijače |
||
|
Pommeau de Bretagne |
Francija |
|
Pommeau du Maine |
Francija |
|
Pommeau de Normandie |
Francija |
|
Svensk Punsch / Swedish Punch |
Švedska |
|
Pacharán navarro |
Španija |
|
Pacharán |
Španija |
|
Inländerrum |
Avstrija |
|
Bärwurz |
Nemčija |
|
Aguardiente de hierbas de Galicia |
Španija |
|
Aperitivo Café de Alcoy |
Španija |
|
Herbero de la Sierra de Mariola |
Španija |
|
Königsberger Bärenfang |
Nemčija |
|
Ostpreußischer Bärenfang |
Nemčija |
|
Ronmiel |
Španija |
|
Ronmiel de Canarias |
Španija |
|
Genièvre aux fruits / Vruchtenjenever / Jenever met vruchten / Fruchtgenever |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška) |
|
Domači rum |
Slovenija |
|
Irish Poteen / Irish Poitín |
Irska |
|
Trauktinė |
Litva |
|
Trauktinė Palanga |
Litva |
|
Trauktinė Dainava |
Litva |
(1) Geografska označba Irish Whiskey / Uisce Beatha Eireannach / Irish Whisky zajema whisky/whiskey, proizveden na Irskem in Severnem Irskem. (2) Ob upoštevanju zaščitene geografske označbe Geničvre v Evropski uniji in namena Švice, da zaščiti ime Geničvre kot geografsko označbo na svojem ozemlju, sta se Evropska unija in Švica dogovorili o vključitvi imena Geničvre v dodatkih 1 in 2 Priloge 8. |
Dodatek 2
Zaščitena imena žganih pijač s poreklom iz švice
Vinsko žganje
Eau-de-vie de vin du Valais
Brandy du Valais
Destilat grozdnih tropin
Baselbieter Marc
Grappa del Ticino / Grappa Ticinese
Grappa della Val Calanca
Grappa della Val Bregaglia
Grappa della Val Mesolcina
Grappa della Valle di Poschiavo
Marc d’Auvernier
Marc de Dôle du Valais
Žganje iz sadja
Aargauer Bure Kirsch
Abricotine / Eau-de-vie d’abricot du Valais
Baselbieterkirsch
Baselbieter Mirabelle
Baselbieter Pflümli
Baselbieter Zwetschgenwasser
Bernbieter Kirsch
Bernbieter Mirabellen
Bernbieter Zwetschgenwasser
Bérudge de Cornaux
Canada du Valais
Coing d’Ajoie
Coing du Valais
Damassine
Eau-de-vie de poire du Valais
Emmentaler Kirsch
Framboise du Valais
Freiämter Zwetschgenwasser
Fricktaler Kirsch
Golden du Valais
Gravenstein du Valais
Kirsch d’Ajoie
Kirsch de la Béroche
Kirsch du Valais
Kirsch suisse
Lauerzer Kirsch
Luzerner Kernobstbrand
Luzerner Kirsch
Luzerner Pflümli
Luzerner Williams
Luzerner Zwetschgenwasser
Mirabelle d’Ajoie
Mirabelle du Valais
Poire d’Ajoie
Poire d’Orange de la Baroche
Pomme d’Ajoie
Pomme du Valais
Prune d’Ajoie
Prune du Valais
Prune impériale de la Baroche
Pruneau du Valais
Rigi Kirsch
Schwarzbuben Kirsch
Seeländer Kirsch
Seeländer Pflümliwasser
Urschwyzerkirsch
Zuger Kirsch
Jabolčno ali hruškovo žganje
Bernbieter Birnenbrand
Freiämter Theilerbirnenbrand
Luzerner Birnenträsch
Luzerner Theilerbirnenbrand
Encijan
Gentiane du Jura
Brinjevec
Genièvre ( 22 )
Genièvre du Jura
Likerji
Basler Eierkirsch
Bernbieter Cherry Brandy Liqueur
Bernbieter Griottes Liqueur
Bernbieter Kirschen Liqueur
Liqueur de poires Williams du Valais
Liqueur d’abricot du Valais
Liqueur de framboise du Valais
Baselbieter Burgermeister (Kräuterbrand)
Bernbieter Kräuterbitter
Eau-de-vie d’herbes du Jura
Eau-de-vie d’herbes du Valais
Genépi du Valais
Gotthard Kräuterbrand
Innerschwyzer Chrüter
Luzerner Chrüter (Kräuterbrand)
Walliser Chrüter (Kräuterbrand)
Drugo
Lie du Mandement
Lie de Dôle du Valais
Lie du Valais
Dodatek 3
Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Skupnosti
Clarea
Sangría
Nürnberger Glühwein
Thüringer Glühwein
Vermouth de Chambéry
Vermouth di Torino
Dodatek 4
Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Švice
Nobeno
Dodatek 5
SEZNAM AKTOV IZ ČLENA 2 V ZVEZI Z ŽGANIMI PIJAČAMI, AROMATIZIRANIMI PIJAČAMI NA OSNOVI VINA IN AROMATIZIRANIMI PIJAČAMI
(a) Žgane pijače, ki sodijo v oznako 2208 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga.
Za Evropsko unijo:
Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16), nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1334/2008 (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).
Za Švico:
Poglavje 5 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (OC 2010 6391).
(b) Aromatizirane pijače, ki sodijo v oznaki 2205 in ex 2206 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrirnih oznak blaga.
Za Evropsko unijo:
Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 (UL L 149, 14.6.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
Za Švico:
Oddelek 3 Poglavja 2 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (OC 2010 6391).
PRILOGA 9
EKOLOŠKO PROIZVEDENI KMETIJSKI PROIZVODI IN ŽIVILA
Člen 1
Cilj
Brez poseganja v svoje obveznosti v zvezi z proizvodi, ki nimajo izvora iz pogodbenic, ali v druge veljavne zakonodajne določbe se pogodbenici zavezujeta, da bosta v skladu s pravili o nediskriminacije in vzajemnosti pospeševali trgovino z ekološko pridelanimi kmetijskimi proizvodi in živili iz Skupnosti in Švice, ki ustrezajo zakonom in uredbam iz Dodatka 1.
Člen 2
Področje dejavnosti
1. Ta priloga velja za ekološko proizvedene rastlinske proizvode in živila, ki ustrezajo zakonom in uredbam v Dodatku 1.
2. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta takoj po sprejetju ustreznih zakonov in uredb področje dejavnosti te priloge razširili na živino, živalske proizvode in živila, ki vsebujejo sestavine živalskega izvora. Odbor se lahko odloči za razširitev področja dejavnosti te priloge, ko ugotovi, da so ti zakoni in predpisi priznani za enakovredne v skladu s členom 3, in s spremembo Dodatka 1 v skladu s postopkom iz člena 8.
Člen 3
Načelo enakovrednosti
1. Pogodbenici s tem priznavata, da so zakoni in predpisi iz Dodatka 1 k tej prilogi enakovredni. Pogodbenici se lahko dogovorita, da iz režima enakovrednosti izključita nekatere vidike ali proizvode. To opredelita v Dodatku 1.
2. Pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da se zakoni in predpisi, ki se nanašajo še posebej na proizvode iz člena 2, razvijajo enakovredno.
3. Pri uvozu takih ekoloških pridelkov med pogodbenicama, ki izvirajo ali so se sprostili v prosti pretok v eni izmed pogodbenic in so zajeti v režim enakovrednosti iz odstavka 1, ni treba predložiti inšpekcijskih spričeval.
Člen 4
Prosti pretok ekoloških proizvodov
Pogodbenici v skladu s svojimi nacionalnimi postopki na tem področju ukreneta vse potrebno, da se proizvodi, na katere se nanaša člen 2 in ki ustrezajo zakonom in uredbam vsake pogodbenice iz Dodatka 1, lahko uvažajo in uvajajo na trg.
Člen 5
Etiketiranje
1. Z namenom razvoja ureditve, s katero bi se preprečilo ponovno etiketiranje ekoloških proizvodov iz te priloge, pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da njuni zakoni in predpisi poskrbijo:
— za zaščito istih izrazov, ki označujejo ekološke proizvode v različnih uradnih jezikih pogodbenic,
— da se v izjavah na etiketah proizvodov, ki so priznani kot enakovredni, uporabljajo isti obvezni izrazi.
2. Pogodbenici lahko predpišeta, da proizvodi, ki jih uvažata med seboj, izpolnjujejo zahteve o etiketiranju, določene v njunih zakonih in uredbah v skladu z Dodatkom 1.
Člen 6
Tretje države
1. Pogodbenici ukreneta vse potrebno, s čimer zagotovita, da so uvozni režimi, ki se uporabljajo za ekološko pridelane proizvode iz tretjih držav, enakovredni.
2. Da se zagotovi enakovrednost v zvezi z dejanskim priznavanjem tretjih držav, se pogodbenici pred priznanjem in vključitvijo katere koli tretje države na seznam, ki ga v ta namen sestavita v svojih zakonih in uredbah, o tem med seboj posvetujeta.
Člen 7
Izmenjava informacij
V skladu s členom 8 Sporazuma pogodbenici in države članice pošljejo druga drugi predvsem naslednje informacije:
— sezname svojih pristojnih organov, inšpekcijskih organov in njihove številčne oznake ter poročila o nadzoru za to pristojnih organov,
— sezname upravnih odločb, ki dovoljujejo uvoz ekološko pridelanih proizvodov iz tretjih držav,
— podatke o opaženih nepravilnostih in kršitvah zakonov in uredb, naštetih v Dodatku 1 v skladu s postopkom iz člena 10a(1) Uredbe (EGS) št. 2092/91.
Člen 8
Delovna skupina za ekološke proizvode
1. Delovna skupina za ekološke proizvode, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.
2. Delovna skupina občasno preverja stanje v zvezi z ustreznimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Predvsem je odgovorna za naslednje:
— preverja, ali so zakoni in predpisi pogodbenic enakovredni z vidika njihove vključitve v Dodatek 1,
— po potrebi priporoči Odboru, da se pravila za izvajanje vključijo v Dodatek 2, kadar so potrebna za zagotovitev doslednega izvajanja zakonov in uredb iz te priloge na ozemlju pogodbenic,
— priporoča Odboru, da se področje dejavnoti te priloge razširi na proizvode, ki jih ne obsega člen 2(1).
Člen 9
Zaščitni ukrepi
1. Kadar zamuda pri uporabi ukrepov privede do škode, ki jo je težko popraviti, se lahko brez predhodnih posvetovanj sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, pod pogojem, da posvetovanja potekajo takoj po sprejetju takšnih ukrepov.
2. Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavka 1 ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe iz odstavka 1, sprejme ustrezne vmesne zaščitne ukrepe, da se s tem zagotovi ustrezna uporaba te priloge.
Dodatek 1
Predpisi, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti
Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 198, 22.7.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2254/2004 (UL L 385, 29.12.2004, str. 20).
Uredba Komisije (EGS) št. 94/92 z dne 14. januarja 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje ureditve uvozov iz tretjih držav v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 11, 17.1.1992, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 746/2004 (UL L 122, 26.4.2004, str. 10).
Uredba Komisije (EGS) št. 207/93 z dne 29. januarja 1993 o določitvi vsebine Priloge VI k Uredbi (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in o označevanju takih kmetijskih proizvodov in živil ter o določitvi podrobnih pravil za izvajanje določb člena 5(4) Uredbe (UL L 25, 2.2.1993, str. 5), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2020/2000 (UL L 241, 26.9.2000, str. 39).
Uredba Komisije (ES) št. 1788/2001 z dne 7. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje določb o potrdilih o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav na podlagi člena 11 Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 243, 13.9.2001, str. 3), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 746/2004 (UL L 122, 26.4.2004, str. 10).
Uredba Komisije (ES) št. 223/2003 z dne 5. februarja 2003 o zahtevah glede označevanja v zvezi s postopki ekološke pridelave krme, krmne mešanice in posamičnih krmil ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91(UL L 31, 6.2.2003, str. 3).
Uredba Komisije (ES) št. 1452/2003 z dne 14. avgusta 2003 o ohranitvi odstopanja, predvidenega v členu 6(3)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91, glede nekaterih vrst semena in vegetativnega razmnoževalnega materiala in o določitvi postopkovnih predpisov in meril v zvezi s tem odstopanjem (UL L 206, 15.8.2003, str. 17).
Določbe, ki se uporabljajo v Švici
Odlok z dne 22. septembra 1997 o ekološkem kmetovanju in poimenovanju ekološko pridelanih proizvodov in živil (Odlok o ekološkem kmetovanju), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 10. novembra 2004 (RO 2004 4891).
Odlok švicarskega ministrstva za gospodarstvo (Département fédéral de l’économie) z dne 22. septembra 1997 o ekološkem kmetovanju, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 10. novembra 2004 (RO 2004 4895).
Iz sistema enakovrednosti so izključeni:
Švicarski proizvodi iz sestavin, pridelanih v okviru prehoda na ekološko kmetovanje.
Proizvodi, ki izhajajo iz kozjereje v Švici, kadar velja za živali odstopanje iz člena 39d Odloka 910.18 o ekološkem kmetovanju in poimenovanju ekoloških proizvodov in živil.
Appendix 2
Implementing rules
The labelling rules of the importing Party shall apply to labelling related to the organic production method for feedingstuffs.
PRILOGA 10
O PRIZNAVANJU PREVERJANJ SKLADNOSTI ZA SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO, ZA KATERA VELJAJO TRŽNI STANDARDI
Člen 1
Področje uporabe
Ta priloga se uporablja za sadje in zelenjavo, ki se uživata v sveži ali posušeni obliki in za katera je Evropska unija določila tržne standarde ali jih priznava kot alternativo splošnim standardom na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) ( 23 ), z izjemo agrumov.
Člen 2
Predmet urejanja
1. Za proizvode iz člena 1, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo ter jih spremljajo potrdila o skladnosti iz člena 3, se pred njihovim vstopom na carinsko ozemlje Evropske unije v slednji ne preverja njihova skladnost s standardi.
2. Za preverjanje skladnosti s standardi Evropske unije ali z enakovrednimi standardi za proizvode, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo, se imenuje Zvezni urad za kmetijstvo. Zvezni urad za kmetijstvo lahko v ta namen za izvajanje preverjanj skladnosti pooblasti inšpekcijske organe, navedene v Dodatku 1, in sicer pod naslednjimi pogoji:
— Zvezni urad za kmetijstvo Evropsko komisijo obvesti o organih, pooblaščenih za preverjanja,
— ti inšpekcijski organi izdajo potrdilo v skladu s členom 3,
— pooblaščeni organi morajo imeti inšpektorje, ki so opravili usposabljanje, ki ga priznava Zvezni urad za kmetijstvo, potrebne prostore in opremo za izvajanje preverjanj in analiz, potrebnih za inšpekcije, in ustrezne komunikacijske zmogljivosti za posredovanje informacij.
3. Če bi Švica v zvezi s proizvodi iz člena 1 izvajala preverjanja skladnosti s tržnimi standardi pred njihovim vstopom na carinsko ozemlje Švice, se sprejmejo določbe, ki so enakovredne določbam iz te priloge, na podlagi katerih bi proizvode z izvorom iz Evropske unije izvzeli iz teh preverjanj.
Člen 3
Potrdilo o skladnosti
1. V tej prilogi „potrdilo o skladnosti“ pomeni:
— obrazec iz Priloge III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave ( 24 ) ali
— švicarski obrazec iz Dodatka 2 k tej prilogi ali
— obrazec UN/ECE iz Priloge k Ženevskemu protokolu o standardizaciji svežega sadja in zelenjave, oreščkov in suhega sadja ali
— obrazec OECD iz Priloge k odločbi Sveta OECD o ureditvi uporabe mednarodnih standardov za sadje in zelenjavo.
2. Pošiljko proizvodov, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo, spremlja potrdilo o skladnosti vse do sprostitve v prosti promet na ozemlju Evropske unije.
3. Potrdilo o skladnosti mora biti opremljeno z žigom enega od organov, naštetih v Dodatku 1 k tej prilogi.
4. Kadar se pooblastilo iz člena 2(2) enemu od pooblaščenih inšpekcijskih organov odvzame, se potrdila o skladnosti, ki jih je ta organ izdal, za namene te priloge ne priznavajo več.
Člen 4
Izmenjava informacij
1. V skladu s členom 8 Sporazuma si pogodbenici pošljeta svoje sezname pristojnih organov in inšpekcijskih organov. Evropska komisija obvesti Zvezni urad za kmetijstvo o vseh nepravilnostih ali kršitvah, ki jih je odkrila v povezavi z izpolnjevanjem veljavnih standardov pošiljk sadja in zelenjave, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo ter jih spremljajo potrdila o skladnosti.
2. Za ugotovitev skladnosti s pogoji iz tretje alineje člena 2(2) se Zvezni urad za kmetijstvo strinja, da se na zahtevo Evropske komisije pri pooblaščenih organih izvajajo skupne inšpekcije na kraju samem.
3. Takšne skupne inšpekcije se izvajajo v skladu s postopkom, ki ga predlaga Delovna skupina za sadje in zelenjavo in ga sprejme Odbor.
Člen 5
Zaščitna klavzula
1. Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti po tej prilogi, se sestaneta na posvetovanju.
2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.
3. Kadar se ugotovi, da pošiljke, ki izvirajo iz Švice ali ki izvirajo iz Evropske unije in se iz Švice ponovno izvozijo v Evropsko unijo ter jih spremlja potrdilo o skladnosti, ne izpolnjujejo veljavnih standardov in da lahko vsak odlog ali zamuda zmanjša učinkovitost ukrepov za boj proti goljufijam ali povzroči izkrivljanje konkurence, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo začasni zaščitni ukrepi pod pogojem, da je posvetovanje organizirano takoj po sprejetju navedenih ukrepov.
4. Če pogodbenici po koncu posvetovanja iz odstavkov 1 ali 3 v treh mesecih ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanje ali sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne zaščitne ukrepe, ki lahko vključujejo delno ali popolno začasno ukinitev uporabe določb iz te priloge.
Člen 6
Delovna skupina za sadje in zelenjavo
1. Delovna skupina za sadje in zelenjavo, ustanovljena v skladu s členom 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem. Redno preverja razvoj nacionalnih zakonov in uredb pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga.
2. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje dodatkov k tej prilogi.
Dodatek 1
Švicarski inšpekcijski organi, pooblaščeni za izdajanje potrdil o skladnosti iz člena 3 Priloge 10
Qualiservice
Boîte postale 7960
CH-3001 Bern
Dodatek 2
PRILOGA 11
O ZDRAVJU ŽIVALI IN ZOOTEHNIČNIH UKREPIH, KI VELJAJO ZA TRGOVINO Z ŽIVIMI ŽIVALMI IN ŽIVALSKIMI PROIZVODI
Člen 1
1. Naslov I te priloge obsega:
— ukrepe za nadzor in obveščanje o nekaterih živalskih boleznih,
— trgovina in uvoz živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav.
2. Naslov II te priloge obsega trgovino z živalskimi proizvodi.
NASLOV I
TRGOVINA Z ŽIVIMI ŽIVALMI, NJIHOVIM SEMENOM, JAJČECI IN ZARODKI
Člen 2
1. Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo, katere ukrepi za nadzor in obveščanje o živalskih boleznih vodijo do enakih rezultatov.
2. Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je opredeljena v Dodatku 1. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.
Člen 3
Pogodbenici se strinjata, da poteka trgovina z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčeci in zarodki v skladu z zakonodajo iz Dodatka 2. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.
Člen 4
1. Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo o uvozu živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav, ki vodi do enakih rezultatov.
2. Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je opredeljena v Dodatku 3. Ta zakonodaja se uporablja v skladu s posebnimi pravili in postopki iz navedenega dodatka.
Člen 5
Pogodbenici se strinjata, da za področje zootehnike veljajo določbe Dodatka 4.
Člen 6
Pogodbenici se strinjata, da se nadzor trgovine z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčeci in zarodki ter uvoz vsega naštetega iz tretjih držav izvaja v skladu z določbami iz Dodatka 5.
NASLOV II
TRGOVINA Z ŽIVALSKIMI PROIZVODI
Člen 7
Cilj
Cilj tega naslova je olajšati trgovino z živalskimi proizvodi med pogodbenicama z vzpostavitvijo mehanizma za prepoznavanje enakovrednosti ukrepov za zdravstveno varstvo živali, ki jih pogodbenici uporabljata za te proizvode z vidika varstva zdravja ljudi in živali, in izboljšati obveščanje in sodelovanje na področju ukrepov za zdravstveno varstvo živali.
Člen 8
Multilateralne obveznosti
Določbe tega naslova ne omejujejo pravic in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in njegovih prilog in še zlasti iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS).
Člen 9
Področje uporabe
1. Področje dejavnosti tega naslova je omejeno najprej na ukrepe za zdravstveno varstvo živali, ki jih obe pogodbenici uporabljata za živalske proizvode iz Dodatka 6.
2. Razen kadar je v Dodatkih k temu naslovu določeno drugače in brez poseganja v člen 20 te priloge, ta naslov ne velja za ukrepe za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na dodatke živil (vsi živilski dodatki in barvila, sredstva za predelavo in esence), obsevanje, kontaminante (fizikalni kontaminanti in ostanki veterinarskih zdravil), kemikalije, ki se izločajo iz embalažnih materialov, nedovoljene kemične snovi (živilski dodatki, sredstva za predelavo, prepovedana veterinarska zdravila itn.), ali na etiketiranje živil, medicirano krmo in premikse.
Člen 10
Opredelitve
Za namene tega naslova se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „živalski proizvodi“ pomenijo živalske proizvode, ki jih obsega Dodatek 6;
(b) „ukrepi za zdravstveno varstvo živali“ pomenijo sanitarne ukrepe v smislu odstavka 1 Priloge A k Sporazumu SPS za živalske proizvode;
(c) „ustrezna raven zdravstvenega varstva živali“ pomeni raven zaščite v smislu odstavka 5 Priloge A k Sporazumu SPS za živalske proizvode;
(d) „pristojni organi“:
(i) Švica - organi iz dela (a) Dodatka 7;
(ii) Skupnost - organi iz dela (b) Dodatka 7.
Člen 11
Prilagajanje regionalnim pogojem
1. Za namene trgovine med pogodbenicama veljajo ukrepi iz člena 2 brez poseganja v spodnji odstavek 2.
2. Kadar ena od pogodbenic meni, da velja zanjo poseben status o zdravju živali v zvezi z neko določeno boleznijo, lahko zahteva priznanje tega statusa. Zadevna pogodbenica lahko v zvezi z uvozom živalskih proizvodov zahteva tudi dodatna jamstva, ki so v skladu z omenjenim statusom. Jamstva za določene bolezni so opredeljena v Dodatku 8.
Člen 12
Enakovrednost
1. Priznanje enakovrednosti zahteva oceno in sprejem
— zakonodaje, standardov in postopkov ter tekočih programov, ki omogočajo nadzor in zagotavljajo skladnost z nacionalnimi predpisi in s predpisi držav uvoznic,
— dokumentirane strukture pristojnega organa oziroma organov, njihovih pooblastil, njihove hierarhične zgradbe, njihovega načina dela in sredstev, ki jih imajo na voljo,
— uspešnost pristojnega organa v zvezi z izvajanjem programa nadzora in ravnijo pridobljenih jamstev.
V tej oceni pogodbenici upoštevata že pridobljene izkušnje.
2. Enakovrednost velja za veljavne ukrepe za zdravstveno varstvo živali za sektorje ali dele sektorjev živalskih proizvodov, za zakonodajo, inšpekcijske in nadzorne sisteme ali dele teh sistemov in za posebne zakonodajne določbe ter inšpekcijske in/ali higienske zahteve.
Člen 13
Določanje enakovrednosti
1. Pri določanju, ali ukrep za zdravstveno varstvo živali, ki ga uporablja izvozna pogodbenica, izpolnjuje ustrezno raven zdravstvenega varstva živali uvozne pogodbenice, pogodbenici uporabljata naslednji postopek:
(i) ugotovi se, kateri ukrep za zdravstveno varstvo živali se lahko prizna kot enakovreden;
(ii) uvozna pogodbenica obrazloži cilj svojega ukrepa za zdravstveno varstvo živali in odvisno od okoliščin predloži tudi oceno tveganja oziroma tveganj, ki naj bi jih omenjeni ukrep preprečil; določi tudi ustrezno raven zdravstvenega varstva živali;
(iii) izvozna pogodbenica dokaže, da njen ukrep za zdravstveno varstvo živali izpolnjuje ustrezno raven zdravstvenega varstva živali uvozne pogodbenice;
(iv) uvozna pogodbenica ugotovi, ali ukrep za zdravstveno varstvo živali izvozne pogodbenice izpolnjuje njej ustrezno raven zdravstvenega varstva živali;
(v) uvozna pogodbenica prizna ukrep za zdravstveno varstvo živali izvozne pogodbenice kot enakovrednega, če izvozna pogodbenica predloži objektivne dokaze o tem, da njen ukrep izpolnjuje ustrezno raven zdravstvene varnosti uvozne pogodbenice.
2. Kadar se ukrep ne prizna za enakovrednega, se trgovina lahko izvaja pod pogoji, ki jih določi uvozna pogodbenica, da se doseže zanjo ustrezna raven varnosti, kakor je določeno v Dodatku 6. Ne glede na rezultate postopka iz odstavka 1 se izvozna pogodbenica lahko odloči, ali prevzame pogoje uvozne pogodbenice.
Člen 14
Priznavanje sanitarnih ukrepov
1. Sektorji ali deli sektorjev, za katere se ustrezni ukrepi za zdravstveno varstvo živali na datum začetka veljavnosti te priloge priznavajo kot enakovredni za namene trgovine, so našteti v Dodatku 6. Za te sektorje ali dele sektorjev poteka trgovina z živalskimi proizvodi v skladu z zakonodajo iz Dodatka 6. Za uporabo te zakonodaje veljajo posebna pravila in postopki iz navedenega Dodatka.
2. Sektorji ali deli sektorjev, za katere pogodbenici uporabljata različne ukrepe za zdravstveno varstvo živali, so našteti v Dodatku 6.
Člen 15
Mejne kontrole in plačevanje pristojbin
Nadzor trgovine z živalskimi proizvodi med Skupnostjo in Švico poteka v skladu z:
(a) delom A Dodatka 10 v zvezi z ukrepi, priznanimi za enakovredne;
(b) delom B Dodatka 10 v zvezi z ukrepi, ki niso priznani za enakovredne;
(c) delom C Dodatka 10 v zvezi s posebnimi ukrepi;
(d) delom D Dodatka 10 v zvezi s plačevanjem pristojbin.
Člen 16
Preverjanje
1. Zaradi večjega zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega naslova ima vsaka pogodbenica pravico do izvajanja revizij in preverjanj v zvezi z izvozno pogodbenico, ki lahko obsegajo naslednje:
(a) oceno vseh ali le dela nadzornih programov pristojnih organov, vključno s pregledom inšpekcijskih in revizijskih programov, kjer je to primerno;
(b) preverjanja na kraju samem.
Ti postopki se izvajajo v skladu z Dodatkom 9.
2. V zvezi s Skupnostjo:
— Skupnost izvaja revizije in preverjanja iz odstavka l,
— države članice izvajajo mejne kontrole iz člena 15.
3. Kar zadeva Švico, švicarski organi izvajajo revizije in preverjanja iz odstavka 1 in mejne kontrole iz člena 15.
4. Pogodbenici si lahko z medsebojnim soglasjem:
(a) izmenjujeta rezultate in sklepe svojih revizij in preverjanj ter mejnih kontrol z državami, ki niso podpisnice te priloge;
(b) uporabljata rezultate in sklepe svojih revizij in preverjanj ter mejnih kontrol držav, ki niso podpisnice te priloge.
Člen 17
Uradna obvestila
1. Ta člen velja v pogojih, ko se ne uporabljajo ustrezne določbe členov 2 in 20.
2. Pogodbenici se medsebojno obveščata o naslednjem:
— v roku 24 ur o bistvenih spremembah zdravstvenega stanja živali,
— v čim krajšem času o epidemioloških ugotovitvah v zvezi z boleznimi, ki jih odstavek 1 ne obsega, in v zvezi z novimi boleznimi,
— o vseh dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve njunih ukrepov za zdravstveno varstvo živali, sprejetih za nadzorovanje ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali za varovanje zdravja ljudi, in o vseh spremembah preventivnih predpisov, vključno s predpisi o cepljenju.
3. Uradna obvestila v skladu z odstavkom 2 se sestavijo v pisni obliki in predložijo kontaktnim točkam iz Dodatka 11.
4. V primerih resne in takojšnje nevarnosti za zdravje ljudi in živali se uradno obvestilo lahko poda kontaktnim točkam iz Dodatka 11 v ustni obliki, vendar mora biti v roku 24 ur potrjeno tudi v pisni obliki.
5. Kadar ima ena od pogodbenic resne pomisleke v zvezi s tveganjem za zdravje ljudi in živali, se pogodbenici na zahtevo čim prej sestaneta na posvetovanjih, vsekakor pa v roku 14 dni. Obe pogodbenici si prizadevata, da v takšnih primerih priskrbita vse informacije, potrebne za preprečitev motenj v trgovini in za doseg obojestransko sprejemljive rešitve.
Člen 18
Izmenjava informacij in predložitev rezultatov znanstvenih raziskav in podatkov
1. Pogodbenici si enotno in sistematično izmenjujeta informacije v zvezi z izvajanjem tega naslova, da bi priskrbeli zagotovila, ustvarili obojestransko zaupanje in dokazali uspešnost preverjenih programov. Za doseganje teh ciljev se po potrebi zatečeta tudi k izmenjavi uslužbencev.
2. Izmenjava informacij o spremembah v njunih ukrepih za zdravstveno varstvo živali in drugih zadevnih informacij obsega:
— možnost preverjanja predlogov sprememb v predpisanih standardih ali zahtevah, ki bi pred ratifikacijo lahko vplivale na ta naslov. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeve lahko predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru,
— obveščanje o tekočem razvoju, ki vpliva na trgovino z živalskimi proizvodi,
— obveščanje o rezultatih preverjanj iz člena 16.
3. Pogodbenici zagotovita, da se znanstvena dokumentacija ali podatki, na podlagi katerih utemeljujeta svoja stališča ali zahteve, predložijo ustreznim znanstvenim organom. Ti organi nemudoma ocenijo prejeto gradivo in posredujejo svoje ugotovitve obema pogodbenicama.
4. Kontaktne točke za tovrstno izmenjavo informacij so navedene v Dodatku 11.
NASLOV III
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 19
Skupni veterinarski odbor
1. Ustanovi se Skupni veterinarski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Odbor obravnava vse zadeve, ki so povezane s to prilogo in z njenim izvajanjem. Odgovoren je tudi za naloge, ki izhajajo iz te priloge.
2. Skupni veterinarski odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, ki jih predvideva ta priloga. Pogodbenici izvajata odločbe, ki jih sprejme Skupni veterinarski odbor, v skladu s svojimi nacionalnimi predpisi.
3. Skupni veterinarski odbor redno preverja stanje v zvezi z nacionalnimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Lahko se odloči za spremembe teh dodatkov, predvsem z vidika njihove prilagoditve in posodobitve.
4. Skupni veterinarski odbor odloča soglasno.
5. Skupni veterinarski odbor sprejme svoj poslovnik. Skupni veterinarski odbor se lahko, kjer je to potrebno, skliče na zahtevo ene ali druge pogodbenice.
6. Skupni veterinarski odbor lahko ustanovi tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovnjaki obeh pogodbenic, katerih naloga je prepoznavati in obravnavati znanstvena vprašanja, ki izhajajo iz te priloge. Kadar je potrebno dodatno izvedensko mnenje, Skupni veterinarski odbor lahko ustanovi tudi ad hoc tehnične oziroma znanstvene delovne skupine, katerih članstvo ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.
Člen 20
Zaščitna klavzula
1. Kadar namerava Skupnost ali Švica izvajati zaščitne ukrepe v zvezi z drugo pogodbenico, o tem vnaprej obvesti omenjeno pogodbenico. Brez poseganja v pravico ene ali druge pogodbenice do takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pristojne službe Komisije in švicarskih organov čim prej sestanejo na posvetu, da bi poiskale ustrezne rešitve. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeva lahko predloži Skupnemu odboru.
2. Kadar država članica Skupnosti namerava izvajati začasne zaščitne ukrepe v zvezi s Švico, slednjo vnaprej obvesti o tem.
3. Kadar se Skupnost odloči za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi z delom ozemlja Skupnosti ali tretje države, pristojna služba Komisije čim prej obvesti o tem pristojne švicarske organe. Po proučitvi položaja Švica sprejme ukrepe, ki so predmet omenjene odločitve, razen če meni, da ti ukrepi niso upravičeni. V slednjem primeru velja odstavek 1.
4. Kadar se Švica odloči za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s tretjo državo, čim prej obvesti o tem pristojne službe Komisije. Brez poseganja v pravico Švice do takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pristojne službe Komisije in švicarskih organov čim prej sestanejo na posvetu, da bi poiskale ustrezne rešitve. Po potrebi se na zahtevo ene od pogodbenic zadeva lahko predloži Skupnemu odboru.
Dodatek 1
KONTROLNI UKREPI/PRIJAVLJANJE BOLEZNI
I. Slinavka in parkljevka
A. ZAKONODAJA
Evropska skupnost |
Švica |
1. Direktiva Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavljajo Direktivo 85/511/EGS in odločbe 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (UL L 306, 22.11.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2005/615/ES z dne 16. avgusta 2005 o spremembi Priloge XI k Direktivi Sveta 2003/85/ES glede nacionalnih laboratorijev v nekaterih državah članicah |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) ter 99 do 103 (posebni ukrepi v boju proti slinavki in parkljevki) Odloka 3. Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. marca 2006 (RS 172.216.1), in zlasti člen 8 (referenčni laboratorij, registracija, nadzor in priprava cepiva proti slinavki in parkljevki) Odloka |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Komisija in Zvezni urad za veterino se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V izrednih razmerah se obvestita o sprejetem sklepu ter vseh pravilih in postopkih, ki urejajo izvajanje tega sklepa. V vseh primerih se morata čim prej posvetovati v Skupnem veterinarskem odboru.
2. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.
3. Referenčni laboratorij Skupnosti za prepoznavanje virusa slinavke in parkljevke je The Institute for Animal Health Pirbright Laboratory, Anglija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi XVI k Direktivi 2003/85/ES.
II. Klasična prašičja kuga
A. ZAKONODAJA ( 25 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (UL L 316, 1.12.2001, str. 5). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 1, člen 1a in člen 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter člen 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona. 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 40 do 47 (odstranjevanje in predelava odpadkov), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 116 do 121 (odkrivanje prašičje kuge ob zakolu, posebni ukrepi nadzora nad prašičjo kugo) Odloka. 3. Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo (OrgDFE; RS 172.216.1), zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka. 4. Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Komisija in Zvezni urad za veterino se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V čim krajšem času se posvetujeta v Skupnem veterinarskem odboru.
2. Zvezni urad za veterino po potrebi v skladu s členom 117(5) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila o označevanju in obdelavi mesa, ki prihaja z zaščitenih in nadzorovanih območij.
3. Švica je na podlagi člena 121 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih v skladu s členoma 15 in 16 Direktive 2001/89/ES.
4. Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za veterino.
5. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 21 Direktive 2001/89/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
6. Zvezni urad za veterino po potrebi na podlagi člena 89(2) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila o seroloških pregledih prašičev na zaščitenih in nadzorovanih območjih v skladu s poglavjem IV Priloge k Odločbi 2002/106/ES ( 26 ).
7. Skupni referenčni laboratoriji za klasično prašičjo kugo je: Institut für Virologie der Tierärztlichen Hochschule Hannover, 15 Bünteweg 17, D-30559, Hannover, Nemčija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi IV k Direktivi 2001/89/ES.
III. Afriška prašičja kuga
A. ZAKONODAJA ( 27 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 1, člen 1a in člen 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter člen 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona. 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 40 do 47 (odstranjevanje in predelava odpadkov), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 116 do 121 (odkrivanje prašičje kuge ob zakolu, posebni ukrepi nadzora nad prašičjo kugo) Odloka. 3. Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo (OrgDFE; RS 172.216.1), zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka. 4. Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Referenčni laboratorij Evropske unije za afriško prašičjo kugo je: Centro de Investigación en Sanidad Animal, 28130 Valdeolmos, Madrid, Španija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 2002/60/ES.
2. Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za veterino.
3. Zvezni urad za veterino po potrebi na podlagi člena 89(2) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila v zvezi z načini diagnosticiranja afriške prašičje kuge v skladu z določbami Odločbe 2003/422/ES ( 28 ).
4. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 20 Direktive 2002/60/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
IV. Konjska kuga
A. ZAKONODAJA
Evropska skupnost |
Švica |
Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge (UL L 157, 10.6.1992, str. 19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (kvalificirana večina), Sklepu 1999/468/ES (UL L 122, 16.5.2003, str. 1) |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 112 do 115 (posebni ukrepi v boju proti konjski kugi) Odloka 3. Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. marca 2006 (RS 172.216.1), in zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Kadar se v Švici pojavi epizootska bolezen izjemnih razsežnosti, se sestane Skupni veterinarski odbor in zadevo prouči. Pristojni švicarski organi se obvežejo, da bodo sprejeli vse ukrepe, ki se zdijo potrebni z vidika tega posveta.
2. Referenčni laboratorij Skupnosti za konjsko kugo je Laboratorio de Sanidad y Producción Animal, Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación, 28110 Algete, Madrid, Španija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi III k Direktivi 92/35/EGS.
3. Zlasti na podlagi člena 16 Direktive 92/35/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
4. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.
V. Aviarna influenca
A. ZAKONODAJA ( 29 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40) in zlasti člen 1, člen 1(a) in člen 9(a) (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter člen 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401) in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 122 do 125 (posebni ukrepi v boju proti aviarni influenci) Odloka 3. Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo (Org DFE; RS 172 216.1) in zlasti člen 8 Odloka (referenčni laboratorij) |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Referenčni laboratorij Evropske unije za aviarno influenco je: Central Veterinary Laboratory, New Haw, Weybridge, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v točki 2 Priloge VII k Direktivi 2005/94/ES.
2. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt ukrepanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega veterinarskega urada.
3. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 60 Direktive 2005/94/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
VI. Atipična kokošja kuga
A. ZAKONODAJA ( 30 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (UL L 260, 5.9.1992, str. 1). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 1, člen 1a in člen 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter člen 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona. 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.401), zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 40 do 47 (odstranjevanje in uporaba odpadkov), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 122 do 125 (posebni ukrepi v zvezi z atipično kokošjo kugo) Odloka. 3. Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo (OrgDFE; RS 172.216.1), zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka. 4. Navodilo (tehnična direktiva) Zveznega urada za veterino z dne 20. junija 1989 o boju proti paramiksovirozi golobov [Bilten Zveznega urada za veterino št. 90(13), str. 113 (cepljenje itd.)]. 5. Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Referenčni laboratorij Evropske unije za atipično kokošjo kugo je: Central Veterinary Laboratory, New Haw, Weybridge, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 92/66/EGS.
2. Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za veterino.
3. Za podatke iz členov 17 in 19 Direktive 92/66/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
4. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/66/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
VII. Bolezni rib in mehkužcev
A. ZAKONODAJA ( 31 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40) in zlasti člen 1, člen 1(a) in člena 10 (ukrepi proti epizootskim boleznim, cilji nadzora) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401) in zlasti člena 3 in 4 (naštete epizootske bolezni), člen 18(a) (registracija enot za gojenje rib), členi 61 (obveznosti zakupnikov ribolovnih pravic in organov, odgovornih za spremljanje ribolova), 62 do 76 (splošni ukrepi za boj proti bolezni) in 275 do 290 (posebni ukrepi v zvezi z boleznimi rib, diagnostični laboratorij) |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Ploščate ostrige se trenutno v Švici ne gojijo. V primeru pojava bonamioze ali marteilioze se Zvezni veterinarski urad obvezuje, da bo v skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih sprejel potrebne izredne ukrepe v skladu s predpisi Evropske unije.
2. Švica za boj proti boleznim rib in mehkužcev uporablja Odlok o epizootskih boleznih, zlasti člen 61 (obveznosti lastnikov in zakupnikov ribolovnih pravic ter organov, odgovornih za spremljanje ribolova), 62 do 76 (splošni ukrepi za boj proti bolezni) in 275 do 290 (posebni ukrepi v zvezi z boleznimi rib, diagnostični laboratorij) ter 291 (epizootske bolezni, ki jih je treba spremljati).
3. Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni rakov je Centre for Environment, Fisheries & Aquaculture Science (CEFAS), Weymouth Laboratory, Združeno kraljestvo. Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni rib je National Veterinary Institute, Technical University of Denmark, Hangøvej 2, 8200 Århus, Danska. Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni mehkužcev je Laboratoire IFREMER, BP 133, 17390 La Tremblade, Francija. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanih laboratorijev. Funkcije in naloge teh laboratorijev so določene v delu I Priloge VI k Direktivi 2006/88/ES.
4. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 58 Direktive 2006/88/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
VIII. Transmisivne spongiformne encefalopatije
A. ZAKONODAJA ( 32 )
Evropska unija |
Švica |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1). |
1. Odlok z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1), zlasti člen 184 (postopki omamljanja) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). 3. Zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in uporabnih predmetih (LDAl; RS 817.0), zlasti člena 24 (inšpekcija in odvzem vzorcev) in 40 (nadzor živil) Zakona. 4. Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o živilih živalskega izvora (RS 817.022.108), zlasti člena 4 in 7 (deli trupa, katerih uporaba je prepovedana) Odloka. 5. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 6 (opredelitev pojmov in kratice), 36 (patent), 61 (dolžnost obveščanja), 130 (nadzorovanje švicarske črede), 75 do 181 (transmisivne spongiformne encefalopatije), 297 (usmrtitve znotraj Švice), 301 (naloge kantonskega veterinarja), 303 (izobraževanje in izpopolnjevanje uradnih veterinarjev) in 312 (diagnostični laboratoriji) Odloka. 6. Odlok z dne 10. junija 1999 o Knjigi živalskih krm (OLAIA; RS 916.307.1), zlasti člen 28 (prevoz krme za rejne živali), dela 9 (proizvodi iz kopenskih živali) in 10 (ribe, druge morske živali, proizvodi iz njih in stranski proizvodi) Priloge 1 in Priloga 4 (seznam prepovedanih snovi) Odloka. 7. Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Referenčni laboratorij Evropske unije za transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) je: The Veterinary Laboratories Agency, Woodham Lane, New Haw, Addlestone, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so opredeljene v poglavju B Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.
2. Švica je v skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov za izvedbo ukrepov boja proti TSE.
3. Na podlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 999/2001 je v državah članicah Evropske unije za vsako žival, pri kateri obstaja sum, da je okužena s transmisivno spongiformno encefalopatijo, odrejena uradna omejitev gibanja, dokler niso znani rezultati kliničnega in epidemiološkega pregleda, ki ga izvede pristojni organ, ali dokler ni pokončana za laboratorijske preiskave pod uradnim nadzorom.
Na podlagi členov 179b in 180a Odloka o epizootskih boleznih je v Švici prepovedan zakol živali, pri katerih obstaja sum, da so okužene s TSE. Sumljive živali je treba pokončati, ne da bi krvavele, in zažgati, njihove možgane pa preveriti v švicarskem referenčnem laboratoriju za TSE.
Na podlagi člena 10 Odloka o epizootskih boleznih se v Švici govedo identificira s pomočjo sistema stalne identifikacije, ki za posamezno govedo omogoča ugotovitev njegove matere in izvorne črede ter potrditev, da ni potomec sumljivih samic ali za bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) obolelih krav.
Na podlagi člena 179c Odloka o epizootskih boleznih v Švici pokončajo živali, okužene z BSE, najpozneje ob koncu faze proizvodnje, vse govedo, ki je bilo rojeno od enega leta pred do enega leta po rojstvu okužene živali in ki je bilo v tem času del črede, ter vse neposredne potomce okuženih krav, ki so bili rojeni največ dve leti pred diagnozo.
4. Na podlagi člena 180b Odloka o epizootskih boleznih v Švici pokončajo živali, ki so okužene s praskavcem, njihove matere, neposredne potomce okuženih mater ter vse druge ovce in koze iz črede, razen:
— ovc, ki so nosilke vsaj enega alela ARR in nobenega alela VRQ, in
— živali, ki so stare manj kot 2 meseca in so namenjene le za zakol. Glava in organi trebušne votline teh živali se odstranijo v skladu z določbami Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA).
V primeru maloštevilnih vrst se lahko pokončanje črede izjemoma opusti. V tem primeru se zagotovi uradni veterinarski nadzor te črede za obdobje 2 let, v katerem se dvakrat na leto izvede klinični pregled živali. Če so v tem obdobju živali pripravljene za zakol, mora njihove glave, vključno s tonzilami, pregledati švicarski referenčni laboratorij za TSE.
Ti ukrepi se pregledajo glede na rezultate sanitarnega nadzora živali. V primeru odkritja novega primera bolezni v čredi je treba podaljšati obdobje za nadzor.
V primeru potrditve BSE pri ovcah in kozah se Švica obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001.
5. Na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 999/2001 države članice Evropske unije prepovejo uporabo predelanih živalskih beljakovin v prehrani domačih živali, gojenih, pitanih ali vzrejanih za proizvodnjo živil. Države članice Evropske unije so uvedle popolno prepoved uporabe beljakovin živalskega porekla v prehrani prežvekovalcev.
Na podlagi člena 27 Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA) je Švica uvedla popolno prepoved uporabe živalskih beljakovin v prehrani domačih živali.
6. Na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s poglavjem A Priloge III k navedeni uredbi države članice Evropske unije izvajajo letni program spremljanja BSE. Ta načrt vključuje hitri test za BSE pri vsem govedu, starejšem od 24 mesecev, ki je bilo zaklano v sili, ki je poginilo na gospodarstvu ali za katero se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da je obolelo, ter pri vseh živalih, starejših od 30 mesecev, zaklanih za prehrano ljudi.
Hitri testi za BSE, ki jih uporablja Švica, so navedeni v poglavju C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.
Na podlagi člena 179 Odloka o epizootskih boleznih mora Švica izvajati hitri test za BSE pri vsem govedu, starejšem od 30 mesecev, ki je bilo zaklano v sili, ki je poginilo na gospodarstvu ali za katero se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da je obolelo, pa tudi pri vzorcu goveda, starejšega od 30 mesecev in zaklanega za prehrano ljudi.
7. Na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s poglavjem A Priloge III k navedeni uredbi države članice Evropske unije izvajajo letni program spremljanja praskavca.
Na podlagi določb člena 177 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izvedla program spremljanja TSE pri ovcah in kozah, starejših od 12 mesecev. V obdobju od junija 2004 do julija 2005 so bile pregledane v sili zaklane živali, živali, ki so poginile na gospodarstvu ali za katere se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da so obolele, ter živali, zaklane za prehrano ljudi. Ker so bili rezultati vseh vzorcev, testiranih za BSE, negativni, se nadaljuje spremljanje na vzorcu klinično sumljivih živali, v sili zaklanih živali in živali, ki so poginile na gospodarstvu.
Podobnost predpisov na področju spremljanja TSE pri ovcah in kozah bo obravnaval Skupni veterinarski odbor.
8. Za podatke iz člena 6, iz poglavja B Priloge III in iz Priloge IV (3.III) k Uredbi (ES) št. 999/2001 je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
9. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 999/2001 in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
C. DODATNE INFORMACIJE
1. Švica od 1. januarja 2003 na podlagi Odloka z dne 10. novembra 2004 o rezervaciji sredstev za plačilo stroškov uničenja živalskih stranskih proizvodov (RS 916.407) namenja finančne spodbude gospodarstvom, na katerih je bilo govedo rojeno, in klavnicam, v katerih je bilo zaklano, če upoštevajo postopke prijave premika živali, kakor jih predvideva veljavna zakonodaja.
2. Na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s točko 1 Priloge XI k navedeni uredbi države članice Evropske unije odstranijo in uničijo snovi s specifičnim tveganjem (SST).
Seznam SST, odvzetih govedu, vključuje lobanjo, brez spodnje čeljusti in vključno z možgani in očmi, ter hrbtenjačo goveda, starejšega od 12 mesecev; hrbtenico z izjemo repnih vretenc, trnastih in stranskih izrastkov vratnih, prsnih in ledvenih vretenc ter sredinskega križničnega grebena in lokov križnice, vendar vključno z dorzalnimi gangliji in hrbtenjačo goveda, starejšega od 24 mesecev; tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma in mezenterij goveda vseh starosti.
Seznam SST, odvzetih ovcam in kozam, vključuje lobanjo, vključno z možgani in očmi, tonzile in hrbtenjačo ovc in koz, ki so starejše od 12 mesecev ali imajo en stalni sekalec, izrasel iz dlesni, ter vranico in črevnico ovc in koz vseh starosti.
Švica je na podlagi člena 179d Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranske verige. Seznam SST, odstranjenih govedu, vsebuje zlasti hrbtenico živali, starejših od 30 mesecev, tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma in mezenterij živali vseh starosti.
Švica je na podlagi člena 180c Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranske verige. Seznam SST, odstranjenih ovcam in kozam, vsebuje zlasti možgane v lobanjski votlini, hrbtenjačo z dura mater in tonzile živali, ki so starejše od 12 mesecev ali imajo en stalni sekalec, izrasel iz dlesni, ter vranico in črevnico živali vseh starosti.
3. Uredba (ES) št. 1069/2009 ( 33 ) ter Uredba (EU) št. 142/2011 ( 34 ) določata zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi v državah članicah Evropske unije.
V Švici na podlagi člena 22 Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov sežigajo živalske stranske proizvode kategorije 1, vključno s snovmi s specifičnim tveganjem in živalmi, poginulimi na gospodarstvu.
IX. Bolezen modrikastega jezika
A. ZAKONODAJA
Evropska skupnost |
Švica |
Direktiva Sveta 2000/75/ES o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a, 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 126 do 127 (skupni ukrepi v boju proti drugim zelo nalezljivim epizootskim boleznim) Odloka 3. Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. marca 2006 (RS 172.216.1), in zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Referenčni laboratorij Skupnosti za bolezen modrikastega jezika je AFRC Institute for Animal Health Pirbright Laboratory Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v poglavju B Priloge II k Direktivi 2000/75/ES.
2. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah, ki je objavljen na spletni strani Zveznega urada za veterino.
3. Zlasti na podlagi člena 17 Direktive 2000/75/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
X. Zoonoze
A. ZAKONODAJA
Evropska skupnost |
Švica |
1. Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1) 2. Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L 325, 12.12.2003, str. 31). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40) 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401) 3. Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in uporabnih predmetih (LDAI), kakor je bil nazadnje spremenjen 16. decembra 2005 (RS 817.0) 4. Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in uporabnih predmetih (ODAlOUs) (RS 817.02) 5. Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o higieni (OHyg) (RS 817.024.1) 6. Zvezni zakon z dne 18. decembra 1970 o boju proti boleznim, ki se prenašajo na ljudi (Zakon o epidemijah), kakor je bil nazadnje spremenjen 21. marca 2003 (RS 818.101) 7. Odlok z dne 13. januarja 1999 o razglasitvi bolezni, ki se prenašajo na ljudi (Odlok o razglasitvi), kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2003 (RS 818.141.1) |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Referenčni laboratoriji Skupnosti so:
— referenčni laboratorij Skupnosti za analizo in testiranje zoonoz (salmonella):
— Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu (RIVM) 3720 BA Bilthoven Nizozemska
— referenčni laboratorij Skupnosti za spremljanje morskih biotoksinov:
— Agencia Española de Seguridad Alimentaria (AESA): E-36200 Vigo Španija
— referenčni laboratorij Skupnosti za spremljanje bakteriološke in virusne okuženosti školjk:
— The laboratory of the Centre for Environment, Fisheries and Aquaculture Science (CEFAS) Weymouth Dorset DT4 8UB Združeno kraljestvo
— referenčni laboratorij Skupnosti za Listeria monocytogenes:
— AFSSA – Laboratoire d'études et de recherches sur la qualité des aliments et sur les procédés agroalimentaires (LERQAP) F-94700 Maisons-Alfort Francija
— referenčni laboratorij Skupnosti za koagulaza pozitivne stafilokoke, vključno s staphylococcus aureus:
— AFSSA – Laboratoire d'études et de recherches sur la qualité des aliments et sur les procédés agroalimentaires (LERQAP) F-94700 Maisons-Alfort Francija
— referenčni laboratorij Skupnosti za Escherichia coli, vključno z verotoksično E. coli vérotoxinogène (VTEC):
— Istituto Superiore di Sanità (ISS) I-00161 Roma Italija
— referenčni laboratorij Skupnosti za Campylobacter:
— Statens Veterinärmedicinska Anstalt (SVA) S-751 89 Uppsala Švedska
— referenčni laboratorij Skupnosti za parazite (zlasti Trichinella, Echinococcus in Anisakis):
— Istituto Superiore di Sanità (ISS) I-00161 Roma Italija
— referenčni laboratorij Skupnosti za antimikrobsko odpornost:
— Danmarks Fødevareforskning (DFVF) DK-1790 København V Danska
2. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge teh laboratorijev so določene v Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
3. Švica predloži Komisiji vsako leto konec maja poročilo o smereh razvoja in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in antimikrobske odpornosti, vključno s podatki, zbranimi v skladu s členi 4, 7 in 8 Direktive 2003/99/ES v prejšnjem letu. To poročilo vključuje tudi podatke iz člena 3(2)(b) Uredbe (ES) št.o2160/2003. To poročilo posreduje Evropska agencija za varnost hrane, da bi objavila zbirno poročilo o smereh razvoja in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in antimikrobske odpornosti v Skupnosti.
XI. Druge bolezni
A. ZAKONODAJA
Evropska skupnost |
Švica |
Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L 62, 15.3.1993, str. 69), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (kvalificirana večina), Sklepu 1999/468/ES (UL L 122, 16.5.2003, str. 1) |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti členi 1, 1a in 9a (ukrepi proti zelo nalezljivim epizootskim boleznim, cilji nadzora) ter 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 (zelo nalezljive epizootske bolezni), 49 (ravnanje z mikroorganizmi, ki so patogeni za živali), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 77 do 98 (skupne določbe o zelo nalezljivih epizootskih boleznih) in 103 do 105 (posebni ukrepi v boju proti vezikularni bolezni prašičev) Odloka 3. Odlok z dne 14. junija 1999 o organizaciji Zveznega ministrstva za gospodarstvo, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. marca 2006 (RS 172.216.1), in zlasti člen 8 (referenčni laboratorij) Odloka |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. V primerih iz člena 6 Direktive 92/119/EGS se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.
2. Referenčni laboratorij Skupnosti za vezikularno bolezen prašičev je AFRC Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Woking Surrey, GU240NF, Združeno kraljestvo. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi III k Direktivi 92/119/EGS.
3. V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt opozarjanja v izrednih razmerah. Postopke tega načrta določa tehnično izvedbeno pravilo št. 95/65, ki ga je izdal Zvezni urad za veterino.
4. Zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/119/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih se izvajajo inšpekcije na kraju samem, za katere je odgovoren veterinarski odbor.
XII. Prijavljanje bolezni
A. ZAKONODAJA
Evropska skupnost |
Švica |
Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (UL L 378, 31.12.1982, str. 58), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2004/216/ES z dne 1. marca 2004 o spremembah Direktive Sveta 82/894/EGS o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti z vključitvijo nekaterih bolezni kopitarjev ter nekaterih bolezni čebel na seznam prijavljivih bolezni (UL L 67, 5.3.2004, str. 27) |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. junija 2004 (RS 916.40), in zlasti člena 11 (objava in prijava bolezni) in 57 (tehnične izvedbene določbe, mednarodno sodelovanje) Zakona 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE), kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RS 916.401), in zlasti členi 2 do 5 (naštete bolezni), 59 do 62 in 291 (obveznost izdelave poročil, prijavljanja) ter 292 do 299 (spremljanje, izvajanje, upravna pomoč) Odloka |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
Komisija v sodelovanju z Zveznim uradom za veterino vključi Švico v sistem prijavljanja živalskih bolezni v skladu z Direktivo 82/894/EGS.
Dodatek 2
ZDRAVJE ŽIVALI: TRGOVINA IN DAJANJE NA TRG
I. Govedo in prašiči
A. ZAKONODAJA ( 35 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 27 do 31 (trgi, razstave), 34 do 37 (trgovanje), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 116 do 121 (afriška prašičja kuga), 135 do 141 (bolezen Aujeszkega), 150 do 157 (goveja bruceloza), 158 do 165 (tuberkuloza), 166 do 169 (enzootska goveja levkoza), 170 do 174 (IBR/IPV), 175 do 195 (spongiformne encefalopatije), 186 do 189 (spolne okužbe govedi), 207 do 211 (bruceloza prašičev) in 297 (priznanje trgov, zbirnih centrov, razkuževalnih mest) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; 916.443.10). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Zvezni urad za veterino v skladu s prvim odstavkom člena 297 Odloka o epizootskih boleznih prizna zbirne centre v smislu člena 2 Direktive 64/432/EGS. Švica za namene uporabe te priloge sestavi seznam priznanih zbirnih centrov, prevoznikov in trgovcev v skladu z določbami členov 11, 12 in 13 Direktive 64/432/EGS.
2. Podatki iz člena 11(3) Direktive 64/432/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.
3. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz odstavka 7 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z govejo brucelozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste bruceloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednja pogoja:
(a) vse goveje živali, za katere obstaja sum okužbe z brucelozo, se prijavijo pristojnim organom in uradno pregledajo, da se ugotovi obolelost za brucelozo, kar vključuje vsaj dva serološka testa vezanja komplementa in mikrobiološki pregled ustreznih vzorcev, odvzetih v primeru splava;
(b) dokler takšen sum obstaja, tj. dokler testi iz točke (a) ne pokažejo negativnih rezultatov, se uradni status črede, proste bruceloze, začasno odvzame čredi, v katero sodi sumljiva goveja žival (ali živali).
Podrobni podatki v zvezi s pozitivnimi rezultati o čredi in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje katerega od pogojev iz odstavka 7 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS, Zvezni urad za veterino o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.
4. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 dela I Priloge A k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z govejo tuberkulozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste tuberkuloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:
(a) uvede se identifikacijski sistem, ki omogoča, da se za vsako govedo ugotovi njegova izvorna čreda;
(b) za vse zaklane živali se opravi posmrtni pregled, ki ga izvede uradni veterinar;
(c) vsak sum tuberkuloze pri živih, mrtvih ali zaklanih živalih je treba prijaviti pristojnim organom;
(d) pristojni organi v vsakem primeru izvedejo potrebne preiskave, da se sum ovrže ali potrdi, vključno z raziskavami v izvornih in tranzitnih čredah. Kadar se med obdukcijo ali zakolom odkrijejo poškodbe tkiva, za katere obstaja sum, da jih je povzročila tuberkuloza, pristojni organi naročijo laboratorijsko preiskavo poškodovanega tkiva;
(e) uradni status izvornih in tranzitnih čred, ki potrjuje, da so črede, kamor sodi goveja žival, za katero obstaja sum okužbe, proste tuberkuloze, se začasno odvzame, dokler klinične ali laboratorijske preiskave ali tuberkulinski testi ne potrdijo, da goveja tuberkuloza ni navzoča;
(f) kadar tuberkulinski testi, klinične ali laboratorijske preiskave potrdijo sum tuberkuloze, se uradni status izvorne ali tranzitne črede, proste tuberkuloze, odvzame;
(g) uradni status, ki potrjuje, da je čreda prosta tuberkuloze, se ne dodeli, dokler niso iz črede odstranjene vse živali, za katere obstaja sum, da so okužene; dokler se ne razkužijo prostori in oprema; dokler se vse preostale živali, starejše od šestih tednov, ne odzovejo negativno na vsaj dve uradni intradermalni injekciji tuberkulina, v skladu s Prilogo B k Direktivi 64/432/EGS, pri čemer dobijo prvo vsaj šest mesecev po tem, ko je okužena žival zapustila čredo, in drugo vsaj šest mesecev po prvi.
Podrobni podatki v zvezi z okuženimi čredami in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega pododstavka odstavka 4 dela I Priloge A k Direktivi 64/432/EGS, Zvezni urad za veterino o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.
5. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz poglavja I(F) Priloge D k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z enzootsko govejo levkozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste enzootske goveje levkoze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:
(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da je z enzootsko govejo levkozo okuženih manj kot 0,2 % čred;
(b) za vse zaklane živali se opravi posmrtni pregled, ki ga izvede uradni veterinar;
(c) vsak sum, ki ga pokažejo klinične preiskave, obdukcije ali pregledi mesa, je treba prijaviti pristojnim organom;
(d) kadar obstaja sum enzootske goveje levkoze ali kadar se ta zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da je čreda prosta enzootske goveje levkoze, prizadeti čredi začasno odvzame do konca obdobja karantene;
(e) obdobje karantene se konča, ko po odstranitvi okuženih živali ter po potrebi njihovih telet dva serološka pregleda, ki se opravita v razmaku vsaj 90 dni, pokažeta negativne rezultate.
Če se enzootska goveja levkoza odkrije v 0,2 % čred, Zvezni urad za veterino o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.
6. Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta infekcioznega bovinega rinotraheitisa. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:
(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da je z infekcioznim bovinim rinotraheitisom okuženih manj kot 0,2 % čred;
(b) pri plemenskih bikih, starejših od 24 mesecev, je treba vsako leto opraviti serološki pregled;
(c) vsak sum je treba prijaviti pristojnim organom in opraviti uradne preglede v zvezi z infekcioznim bovinim rinotraheitisom, ki vključujejo virološke ali serološke preiskave;
(d) kadar obstaja sum infekcioznega bovinega rinotraheitisa ali kadar se ta zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da je čreda prosta infekcioznega bovinega rinotraheitisa, prizadeti čredi začasno odvzame do konca obdobja karantene;
(e) obdobje karantene se konča, ko serološki pregled, ki se opravi vsaj 30 dni po odstranitvi okuženih živali, pokaže negativen rezultat.
Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabijo določbe Odločbe 2004/558/ES ( 36 ).
Zvezni urad za veterino nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.
7. Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta bolezni Aujeszkega. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:
(a) švicarska čreda se spremlja s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. Velikost vzorca je tolikšna, da se lahko z 99-odstotno zanesljivostjo trdi, da je z boleznijo Aujeszkega okuženih manj kot 0,2 % čred;
(b) vsak sum je treba prijaviti pristojnim organom in opraviti uradne preglede v zvezi z boleznijo Aujeszkega, ki vključujejo virološke ali serološke preiskave;
(c) kadar obstaja sum bolezni Aujeszkega ali kadar se ta zares odkrije, se uradni status, ki potrjuje, da je čreda prosta bolezni Aujeszkega, prizadeti čredi začasno odvzame do konca obdobja karantene;
(d) obdobje karantene se konča, ko po odstranitvi okuženih živali dva serološka pregleda vseh plemenskih živali in reprezentativnega števila živali za rejo, ki se opravita v razmaku vsaj 21 dni, pokažeta negativen rezultat.
Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabijo določbe Odločbe 2008/185/ES ( 37 ), kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom 2010/434/EU ( 38 ).
Zvezni urad za veterino nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.
8. Vprašanje morebitnih dodatnih jamstev v zvezi z nalezljivim vnetjem želodca in črevesja pri prašičih (TGE) ter prašičjim reprodukcijskim in respiratornim sindromom (PRRS) čim prej obravnava Skupni veterinarski odbor. Komisija obvesti Zvezni urad za veterino o vseh dogajanjih na tem področju.
9. V Švici je za uradne preglede tuberkulina v smislu točke 4 Priloge B k Direktivi 64/432/EGS odgovoren Institut de bactériologie vétérinaire Univerze v Zürichu.
10. V Švici je za uradne preglede antigenov (bruceloza) v smislu točke 4 Priloge C(A) k Direktivi 64/432/EGS odgovoren Centre pour les zoonoses, les maladies bactériennes chez l’animal et la résistance aux antibiotiques (ZOBA).
11. Govedo in prašiče, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge F k Direktivi 64/432/EGS. Pri tem se uporabljajo naslednje prilagoditve:
— vzorec 1: v oddelku C se spričevala prilagodijo:
—
— v točki 4 v zvezi z dodatnimi jamstvi se dopolnijo alinee:
—
„— bolezen: infekciozni bovini rinotraheitis,
— v skladu z Odločbo Komisije 2004/558/ES, katere določbe se smiselno uporabijo;“,
— vzorec 2: v oddelku C se spričevala prilagodijo:
—
— v točki 4 v zvezi z dodatnimi jamstvi se dopolnijo alinee:
—
„— bolezen Aujeszkega,
— v skladu z Odločbo Komisije 2008/185/ES, katere določbe se smiselno uporabijo;“
12. Za namene uporabe te priloge govedo, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo dodatna zdravstvena spričevala z naslednjimi podatki o zdravstvenem stanju:
— Govedo:
—
— se identificira s pomočjo sistema stalne identifikacije, ki za posamezno govedo omogoča ugotovitev njegove matere in izvorne črede ter potrditev, da ni neposredni potomec sumljivih ali za bovino spongiformno encefalopatijo obolelih samic, ki so bile rojene v dveh letih pred diagnostičnim postopkom,
— ne prihaja iz čred, v katerih poteka preiskava primera suma bovine spongiformne encefalopatije,
— je rojeno po 1. juniju 2001.
II. Ovce in koze
A. ZAKONODAJA ( 39 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z ovcami in kozami (UL L 46, 19.2.1991, str. 19). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 27 do 31 (trgi, razstave), 34 do 37 (trgovanje), 73 in 74 (čiščenje in razkuževanje), 142 do 149 (steklina), 158 do 165 (tuberkuloza), 166 do 169 (praskavec), 190 do 195 (ovčja in kozja bruceloza), 196 do 199 (kužna agalakcija), 200 do 203 (virusni artritis/encefalitis koz), 233 do 235 (bruceloza pri ovnih) in 297 (priznanje trgov, zbirnih centrov, razkuževalnih mest) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; 916.443.10). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 11 Direktive 91/68/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
V primeru pojava ali ponovnega pojava bruceloze pri ovcah in kozah Švica o tem obvesti Skupni veterinarski odbor, da se glede na razvoj dogodkov sprejmejo ustrezni ukrepi.
2. Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta bruceloze pri ovcah in kozah. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz točke II(2) poglavja I Priloge A k Direktivi 91/68/EGS.
3. Ovce in koze, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge E k Direktivi 91/68/EGS.
III. Enoprsti kopitarji
A. ZAKONODAJA (39)
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 192, 23.7.2010, str. 1). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 112 do 115 (konjska kuga), 204 do 206 (durina, encefalomielitis, infekciozna anemija, smrkavost) in 240 do 244 (nalezljivi metritis kobil) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Za namene uporabe člena 3 Direktive 2009/156/ES se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.
2. Za namene uporabe člena 6 Direktive 2009/156/ES se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.
3. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 10 Direktive 2009/156/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
4. Določbe prilog II in III k Direktivi 2009/156/ES se smiselno uporabijo za Švico.
IV. Perutnina in valilna jajca
A. ZAKONODAJA ( 40 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 343, 22.12.2009, str. 74). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 25 (prevoz), 122 do 125 (aviarna influenca in atipična kokošja kuga), 255 do 261 (salmonela enteritidis) in 262 do 265 (infekciozni laringotraheitis) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Švica za namene uporabe člena 3 Direktive 2009/158/ES Skupnemu veterinarskemu odboru predloži načrt ukrepov, ki jih namerava izvajati za odobritev svojih obratov.
2. Za namene člena 4 Direktive 2009/158/ES je državni referenčni laboratorij za Švico Institut de bactériologie vétérinaire Univerze v Bernu.
3. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 8(1)(a)(i) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.
4. Za pošiljke valilnih jajc v Evropsko unijo se švicarski organi obvezujejo, da bodo spoštovali pravila označevanja, ki so določena v Uredbi (ES) št. 617/2008 ( 41 ).
5. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 10(a) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.
6. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 11(a) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.
7. Zahteve v zvezi s hrambo jajc pred odpošiljanjem iz člena 14(2)(a) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.
8. Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz člena 15(2) Direktive 2009/158/ES v zvezi z atipično kokošjo kugo, zato ima status države, v kateri „ni cepljenja proti atipični kokošji kugi“. Zvezni urad za veterino nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.
9. Sklicevanja na ime države članice v členu 18 Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.
10. Perutnina in valilna jajca, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorci iz Priloge IV k Direktivi 2009/158/ES.
11. Za pošiljke iz Švice na Finsko ali Švedsko se švicarski organi obvezujejo, da bodo v zvezi s salmonelo priskrbeli jamstva, ki jih določa zakonodaja Evropske unije.
V. Živali in proizvodi iz ribogojstva
A. ZAKONODAJA ( 42 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti člena 3 in 4 (naštete epizootske bolezni), člen 18a (registracija enot za gojenje rib), členi 61 (obveznosti zakupnikov ribolovnih pravic in organov, odgovornih za spremljanje ribolova), 62 do 76 (splošni ukrepi za boj proti bolezni) in 275 do 290 (posebni ukrepi v zvezi z boleznimi rib, diagnostični laboratorij) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). 3. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta infekciozne anemije lososov ter okužb z marteiliozo (Marteilia refrigens) in bonamiozo (Bonamia ostreae).
2. O uporabi členov 29, 40, 41, 43, 44 in 50 Direktive 2006/88/ES odloča Skupni veterinarski odbor.
3. Pogoji za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo dajanje na trg okrasnih vodnih živali, živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno-komercialne vode, odprte okrasne objekte in obnovo staleža, ter živali iz ribogojstva in proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, so določeni v členih 4 do 9 Uredbe (ES) št. 1251/2008 ( 43 ).
4. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 58 Direktive 2006/88/ES in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
VI. Zarodki goveda
A. ZAKONODAJA (43)
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda (UL L 302, 19.10.1989, str. 1). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 56 do 58 (prenos zarodkov) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 15 Direktive 89/556/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
2. Zarodke goveda, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge C k Direktivi 89/556/EGS.
VII. Seme goveda
A. ZAKONODAJA ( 44 )
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Za namene uporabe člena 4(2) Direktive 88/407/EGS se ugotavlja, da imajo v vseh centrih v Švici samo živali, pri katerih je rezultat metode SN ali metode ELISA negativen.
2. Podatki iz člena 5(2) Direktive 88/407/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.
3. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 16 Direktive 88/407/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
4. Seme goveda, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge D k Direktivi 88/407/EGS.
VIII. Seme prašičev
A. ZAKONODAJA (44)
Evropska unija |
Švica |
Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (UL L 224, 18.8.1990, str. 62). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Podatki iz člena 5(2) Direktive 90/429/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.
2. Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 16 Direktive 90/429/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
3. Seme prašičev, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge D k Direktivi 90/429/EGS.
IX. Druge vrste
A. ZAKONODAJA ( 45 )
Evropska unija |
Švica |
1. Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54). 2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L 146, 13.6.2003, str. 1). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401), zlasti členi 51 do 55 (umetno osemenjevanje) in 56 do 58 (prenos zarodkov) Odloka. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Ta točka za namene te priloge zajema trgovino z živimi živalmi, za katere ne veljajo določbe točk I do V, in trgovino s semenom, jajčnimi celicami in zarodki, za katere ne veljajo določbe točk VI do VIII.
2. Evropska unija in Švica se obvezujeta, da trgovine z živimi živali, semenom, jajčnimi celicami in zarodki iz točke 1 ne bosta prepovedali ali omejevali iz drugih razlogov v zvezi z zdravstvenim varstvom, razen tistih, ki izhajajo iz uporabe te priloge, zlasti iz morebitnih varnostnih ukrepov v skladu s členom 20 Priloge.
3. Kopitarje vrst, ki niso navedene v točkah I, II in III ter se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela I Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, skupaj z izjavo iz točke 1e člena 6(A) Direktive 92/65/EGS.
4. Lagomorfe, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, ki jih po potrebi dopolnjuje potrdilo iz drugega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS.
Švicarski organi lahko to potrdilo prilagodijo tako, da v celoti vključuje zahteve iz člena 9 Direktive 92/65/EGS.
5. Podatki iz četrtega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.
6.
(a) Za pošiljke psov in mačk iz Evropske unije v Švico veljajo zahteve člena 10(2) Direktive 92/65/EGS.
(b) Za pošiljke psov in mačk iz Švice v države članice Evropske unije, razen v Združeno kraljestvo, na Irsko, Malto in Švedsko, veljajo zahteve člena 10(2) Direktive 92/65/EGS.
(c) Za pošiljke psov in mačk iz Švice v Združeno kraljestvo, na Irsko, Malto in Švedsko veljajo zahteve člena 10(3) Direktive 92/65/EGS.
(d) Sistem identifikacije je predpisan z Uredbo (ES) št. 998/2003. Potni list, ki se mora uporabljati, določa Odločba 2003/803/ES ( 46 ). Veljavnost cepljenja proti steklini in po potrebi ponovnega cepljenja se prizna na podlagi priporočila proizvodnega laboratorija v skladu z določbami člena 5 Uredbe (ES) št. 998/2003 in Odločbe 2005/91/ES ( 47 ).
7. Seme, jajčne celice in zarodke ovc in koz, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati spričevala, ki jih določa Sklep Komisije 2010/470/EU ( 48 ).
8. Seme kopitarjev, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, mora spremljati spričevalo, ki ga določa Sklep 2010/470/EU.
9. Jajčne celice in zarodke kopitarjev, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati spričevala, ki jih določa Sklep 2010/470/EU.
10. Jajčne celice in zarodke prašičev, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati spričevala, ki jih določa Sklep 2010/470/EU.
11. Kolonije čebel (panji ali matice s spremljevalkami), ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.
12. Živali, semena, zarodke in jajčne celice, ki izvirajo iz ustanov, inštitutov ali središč, odobrenih v skladu s Prilogo C Direktive 92/65/EGS, ter se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati zdravstvena spričevala v skladu z vzorcem iz dela 3 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.
13. Za namene uporabe člena 24 Direktive 92/65/EGS se podatki iz odstavka 2 predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.
X. Netrgovski premiki hišnih živali
A. ZAKONODAJA ( 49 )
Evropska unija |
Švica |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L 146, 13.6.2003, str. 1). |
Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14). |
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. Sistem identifikacije je predpisan z Uredbo (ES) št. 998/2003.
2. Veljavnost cepljenja proti steklini in po potrebi ponovnega cepljenja se prizna na podlagi priporočil proizvodnega laboratorija v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 998/2003 in Odločbe 2005/91/ES.
3. Uporablja se potni list, predpisan z Odločbo 2003/803/ES.
Z odstopanjem od oddelka 1 dela B Priloge II k Odločbi 2003/803/ES je švicarski potni list rdeče barve in ima namesto zvezdic na istem mestu švicarski križ.
4. Za namene tega dodatka se za netrgovske premike hišnih živali med državami članicami Evropske unije in Švico smiselno uporabljajo določbe poglavja II (Določbe glede premikov med državami članicami) Uredbe (ES) št. 998/2003.
Dodatek 3
UVOZ ŽIVIH ŽIVALI, NJIHOVEGA SEMENA, JAJČNIH CELIC IN ZARODKOV IZ TRETJIH DRŽAV
I. Evropska Unija – zakonodaja ( 50 )
A. Kopitarji brez enoprstih kopitarjev
Direktiva Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih kopitarjev, o spremembi direktiv 90/426/EGS in 92/65/EGS ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS (UL L 139, 30.4.2004, str. 320).
B. Enoprsti kopitarji
Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 192, 23.7.2010, str. 1).
C. Perutnina in valilna jajca
Direktiva Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 343, 22.12.2009, str. 74).
D. Živali iz ribogojstva
Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).
E. Zarodki goveda
Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda (UL L 302, 19.10.1989, str. 1).
F. Seme goveda
Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10).
G. Seme prašičev
Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (UL L 224, 18.8.1990, str. 62).
H. Druge žive živali
1. Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54);
2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL 146, 13.6.2003, str. 1).
I. Druge posebne določbe
1. Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3);
2. Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).
II. Švica – zakonodaja ( 51 )
1. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).
2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12).
3. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).
4. Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106).
5. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14).
6. Odlok z dne 18. avgusta 2004 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (OMédV; RS 812.212.27).
7. Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472).
III. Izvedbena pravila
Zvezni veterinarski urad skupaj z državami članicami Evropske unije uporablja pogoje za uvoz iz aktov, navedenih v točki I tega dodatka, izvedbene ukrepe in sezname obratov, iz katerih je dovoljen ustrezni uvoz. Ta obveznost velja za vse ustrezne akte, ne glede na datum sprejetja.
Zvezni veterinarski urad lahko sprejme strožje ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V okviru Skupnega veterinarskega odbora se skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve.
Zvezni veterinarski urad in države članice Evropske unije se medsebojno obveščajo o posebnih dvostranskih pogojih za uvoz, ki niso predmet usklajevanja na ravni Unije.
Za namene te priloge se v Švici ustanove, potrjene kot odobreno središče v skladu z določbami Priloge C k Direktivi 92/65/EGS, objavijo na spletišču Zveznega veterinarskega urada.
Dodatek 4
ZOOTEHNIŠKE DOLOČBE, VKLJUČNO S TISTIMI, KI UREJAJO UVOZ IZ TRETJIH DRŽAV
A. Zakonodaja ( 52 )
Skupnost |
Švica |
Direktiva Sveta 77/504/EGS z dne 25. julija 1977 o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 206, 12.8.1977, str. 8) Direktiva Sveta 88/661/EGS z dne 19. decembra 1988 o zootehniških standardih, ki se uporabljajo za plemenske živali vrste prašič (UL L 382, 31.12.1988, str. 36). Direktiva Sveta 87/328/EGS z dne 18. junija 1987 o sprejetju čistopasemskega plemenskega goveda za pleme (UL L 167, 26.6.1987, str. 54). Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10). Direktiva Sveta 89/361/EGS z dne 30. maja 1989 o čistopasemskih plemenskih ovcah in kozah (UL L 153, 6.6.1989, str. 30). Direktiva Sveta 90/118/EGS z dne 5. marca 1990 o sprejetju čistopasemskih plemenskih prašičev za pleme (UL L 71, 17.3.1990, str. 34). Direktiva Sveta 90/119/EGS z dne 5. marca 1990 o hibridnih plemenskih prašičih za pleme (UL L 71, 17.3.1990, str. 36). Direktiva Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehniških in genealoških pogojih, ki urejajo promet s kopitarji znotraj Skupnosti (UL L 224, 18.8.1990, str. 55). Direktiva Sveta 90/428/EGS z dne 26. junija 1990 o prometu s kopitarji, namenjenimi tekmovanjem in o določitvi pogojev za udeležbo na tekmovanjih (UL L 224, 18.8.1990, str. 60). Direktiva Sveta 91/174/EGS z dne 25. marca 1991 o določitvi zootehniških in genealoških pogojev v prometu s čistopasemskimi živalmi in o spremembi direktiv 77/504/EGS in 90/425/EGS (UL L 85, 5.4.1991, str. 37). Direktiva Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav, in o dopolnitvi Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 178, 12.7.1994, str. 66). |
Odlok z dne 14. novembra 2007 o živinoreji (RS 916.310). |
B. Pravila za izvajanje
Za namene tega dodatka so žive živali in živalski proizvodi, ki so predmet trgovine med državami članicami Skupnosti in Švico, dani v promet pod pogoji, določenimi za trgovino med državami članicami Skupnosti.
Brez poseganja v določbe o zootehničnih pregledih iz dodatkov 5 in 6 se švicarski organi obvezujejo, da bodo zagotovili, da bo Švica za svoj uvoz uporabljala določbe, enakovredne tistim iz Direktive Sveta 94/28/ES.
Če se pri trgovanju pojavijo težave, se zadeva na zahtevo ene ali druge pogodbenice predloži Skupnemu veterinarskemu odboru.
Dodatek 5
ŽIVE ŽIVALI, SEME, JAJČNE CELICE IN ZARODKI: MEJNE KONTROLE IN PRISTOJBINE
POGLAVJE I
Splošne določbe – sistem TRACES
A. ZAKONODAJA ( 53 )
Evropska unija |
Švica |
Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40). 2. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401). 3. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). 4. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12). 5. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13). 6. Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106). 7. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14). |
B. IZVEDBENE DOLOČBE
Komisija v sodelovanju z Zveznim veterinarskim uradom in v skladu z Odločbo 2004/292/ES vključi Švico v računalniški sistem Traces.
Skupni veterinarski odbor po potrebi določi prehodne in dopolnilne ukrepe.
POGLAVJE II
Veterinarski in zootehnični pregledi, ki veljajo za trgovino med državami članicami Skupnosti in Švico
A. ZAKONODAJA ( 54 )
Veterinarski in zootehnični pregledi, ki veljajo za trgovino med državami članicami Skupnosti in Švico, se izvajajo v skladu z naslednjimi predpisi:
Skupnost |
Švica |
1. Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34); 2. Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L 224, 18.8.1990, str. 29). |
1. Zakon o epizootskih boleznih (LFE) z dne 1. julija 1966 (RS 916.40) in zlasti člen 57 Zakona; 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE) (RS 916.443.10); 3. Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE) (RS 916.443.106); 4. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC) (RS 916.443.14); 5. Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET) (RS 916.472). |
B. SPLOŠNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
V primerih, predvidenih v členu 8 Direktive 90/425/EGS, pristojni organi namembnega kraja nemudoma vzpostavijo stik s pristojnimi organi odpremnega kraja. Ti sprejmejo vse potrebne ukrepe in obvestijo pristojni organ odpremnega kraja in Komisijo o naravi izvršenih pregledov, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.
Za izvajanje določb členov 10, 11 in 16 Direktive 89/608/EGS ter členov 9 in 22 Direktive 90/425/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
C. POSEBNA PRAVILA ZA IZVAJANJE ZA ŽIVALI, POSLANE NA PAŠO NA OBMEJNIH OBMOČJIH
1. Opredelitev pojmov:
Paša: sezonska selitev živine na obmejno območje, omejeno na 10 km, ko se pošilja živali v državo članico ali Švico. V primeru posebnih ustrezno utemeljenih pogojev lahko na eni in drugi strani meje med Švico in Skupnostjo zadevni pristojni organi odobrijo večjo širino pasu.
Dnevna paša: paša, pri kateri se ob koncu vsakega dne živali vrnejo na kmetijsko gospodarstvo izvora v državi članici ali Švici.
2. Za pašo med državami članicami Skupnosti in Švico se smiselno uporabljajo določbe Odločbe Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (UL L 235, 4.9.2001, str. 23). Vendar pa se v okviru te priloge v členu 1 Odločbe 2001/672/ES ta uporablja z naslednjimi prilagoditvami:
— sklicevanje na obdobje od 1. maja do 15. oktobra se nadomesti z izrazom „koledarsko leto“;
— za Švico so območja iz člena 1 Odločbe 2001/672/ES, našteta v ustrezni prilogi, naslednja:
—
ŠVICA
KANTON ZURICH
KANTON BERN
KANTON LUZERN
KANTON URI
KANTON SCHWYZ
KANTON OBWALD
KANTON NIDWALD
KANTON GLARUS
KANTON ZUG
KANTON FRIBOURG
KANTON SOLOTHURN
KANTON BASEL-STADT
KANTON BASEL-LAND
KANTON SCHAFFHAUSEN
KANTON APPENZELL-AUSSERRHODEN
KANTON APPENZELL-INNERRHODEN
KANTON ST. GALLEN
KANTON GRAUBÜNDEN
KANTON AARGAU
KANTON THURGAU
KANTON TICINO
KANTON VAUD
KANTON VALAIS
KANTON NEUCHÂTEL
KANTON ŽENEVA
KANTON JURA
Na podlagi Odloka o epizootskih boleznih (OFE) z dne 27. junija 1995 (RS 916.401) in zlasti člena 7 odloka (registracija) in Odloka z dne 23. novembra 2005 o banki podatkov o prometu z živalmi (RS 916.404) ter zlasti dela 2 (vsebina banke podatkov) tega odloka Švica vsakemu pašniku dodeli posebno registrsko oznako, ki mora biti vpisana v nacionalno bazo podatkov o govedu.
3. Za pašo med državami članicami Skupnosti in Švico uradni veterinar odpremne države:
a) na dan izdaje spričevala in najpozneje v štiriindvajsetih urah pred predvidenim datumom prihoda živali prek računalniškega sistema, ki povezuje veterinarske organe in je predviden v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti pristojni organ o namembnem kraju (lokalna veterinarska enota), kamor so poslane živali;
b) v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo pregleda živali; živali morajo biti označene po predpisih;
c) izda spričevalo v skladu z vzorcem iz točke 9.
4. V času paše morajo živali ostati pod carinskim nadzorom.
5. Imetnik živali mora:
a) sestaviti pisno izjavo, s katero potrjuje, da kot vsak drug imetnik iz države članice ali Švice izpolnjuje vse ukrepe, sprejete v skladu s to prilogo, in vse druge ukrepe, uvedene na lokalni ravni;
b) prevzeti stroške pregledov, ki jih zahteva ta priloga;
c) v celoti sodelovati pri urejanju predpisanih carinskih ali veterinarskih pregledov, ki jih zahtevajo organi odpremne države ali namembne države.
6. Uradni veterinar države, kjer poteka paša, ob vrnitvi živali s paše na koncu sezone ali predčasno:
a) na dan izdaje spričevala in najpozneje v štiriindvajsetih urah pred predvidenim datumom prihoda živali prek računalniškega sistema, ki povezuje veterinarske organe in je predviden v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti pristojni organ o namembnem kraju (lokalna veterinarska enota), kamor so poslane živali,
b) živali pregleda v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo; živali morajo biti označene po predpisih,
c) izda spričevalo v skladu z vzorcem iz točke 9.
7. V primeru izbruha bolezni pristojni veterinarski organi v medsebojnem soglasju sprejmejo ustrezne ukrepe. Ti organi preučijo možnost kritja morebitnih stroškov. Po potrebi se zadeva predloži Skupnemu veterinarskemu odboru.
8. Z odstopanjem od določb o paši v točkah 1 do 7 v primeru dnevne paše med državami članicami Skupnosti in Švico:
a) živali nimajo stika z živalmi drugega gospodarstva;
b) se imetnik živali obveže, da bo obvestil pristojni veterinarski organ o vsakem stiku živali z živalmi drugega gospodarstva;
c) je treba veterinarsko spričevalo iz točke 9 vsako koledarsko leto predložiti pristojnim veterinarskim organom, ko živali prvič vstopijo v državo članico ali Švico. To veterinarsko spričevalo je treba na njihovo zahtevo predložiti ustreznim veterinarskim organom;
d) se določbe točk 2 in 3 uporabljajo samo ob prvem odpošiljanju živali v državo članico ali v Švico v koledarskem letu;
e) se določbe točke 6 ne uporabljajo;
f) se imetnik živali obveže, da bo o koncu pašne sezone obvestil pristojni veterinarski organ.
9. Vzorec veterinarskega spričevala za pašo na obmejnih območjih ali dnevno pašo in vračanje goveda s paše na obmejnih območjih:
Vzorec veterinarskega spričevala za pašo na obmejnih območjih ali dnevno pašo in vračanje goveda s paše na obmejnih območjih
POGLAVJE III
Pogoji za trgovanje med Skupnostjo in Švico
A. ZAKONODAJA
Veterinarska spričevala za trgovino z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčnimi celicami, zarodki in za pašo govedi na obmejnih območjih med državami članicami Skupnosti in Švico so določena v tej prilogi in so na voljo v sistemu TRACES v skladu z določbami Uredbe Komisije (ES) št. 599/2004 z dne 30. marca 2004 o sprejetju usklajenega vzorca spričevala in inšpekcijskega poročila, povezanima s trgovino z živalmi in proizvodi živalskega izvora med državami članicami Skupnosti (UL L 94, 31.3.2004, str. 44).
POGLAVJE IV
Veterinarski pregledi, ki se uporabljajo za uvoz iz tretjih držav
A. ZAKONODAJA ( 55 )
Pregledi ob uvozu iz tretjih držav se izvajajo v skladu z naslednjimi akti:
Evropska unija |
Švica |
1. Uredba Komisije (ES) št. 282/2004 z dne 18. februarja 2004 o uvedbi dokumenta za deklariranje in veterinarske preglede živali iz tretjih držav, ki vstopajo v Skupnost (UL L 49, 19.2.2004, str. 11). 2. Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1). 3. Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56). 4. Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3). 5. Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10). 6. Odločba Komisije 97/794/ES z dne 12. novembra 1997 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 91/496/EGS v zvezi z veterinarskimi pregledi živih živali, ki se uvozijo iz tretjih držav (UL L 323, 26.11.1997, str. 31). 7. Odločba Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih živali in proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS in 97/78/ES (UL L 116, 4.5.2007, str. 9). |
1. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12). 3. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13). 4. Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106). 5. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14). 6. Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472). 7. Odlok z dne 18. avgusta 2004 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (OMédV; RS 812.212.27). |
B. IZVEDBENE DOLOČBE
1. Za namene uporabe člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke držav članic za veterinarske preglede živih živali navedene v prilogi k Odločbi 2009/821/ES ( 56 ).
2. Za namene uporabe člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke v Švici naslednje:
Ime |
Oznaka TRACES |
Vrsta |
Kontrolno središče |
Vrsta odobritve |
Letališče Zürich |
CHZRH4 |
A |
Središče 3 |
O – Druge živali (tudi živali iz živalskih vrtov) (1) |
Letališče Ženeva |
CHGVA4 |
A |
Središče 2 |
O – Druge živali (tudi živali iz živalskih vrtov) (1) |
(1) Glede na vrste odobritve, opredeljene v Odločbi 2009/821/ES. |
Za poznejše spremembe seznama mejnih kontrolnih točk, njihovih kontrolnih središč in vrste odobritve je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 19 Direktive 91/496/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.
3. Zvezni veterinarski urad skupaj z državami članicami Evropske unije uporablja pogoje za uvoz, ki so navedeni v Dodatku 3 k tej prilogi, ter izvedbene ukrepe.
Zvezni veterinarski urad lahko sprejme strožje ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V okviru Skupnega veterinarskega odbora se skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve.
Zvezni veterinarski urad in države članice Evropske unije se medsebojno obveščajo o posebnih dvostranskih pogojih za uvoz, ki niso predmet usklajevanja na ravni Unije.
4. Mejne kontrolne točke držav članic Evropske unije iz točke 1 izvajajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v Švico v skladu z določbami iz točke A poglavja IV tega dodatka.
5. Švicarske mejne kontrolne točke iz točke 2 izvajajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v države članice Evropske unije v skladu z določbami iz točke A poglavja IV tega dodatka.
POGLAVJE V
Posebne določbe
A. Identifikacija živali
1. ZAKONODAJA ( 57 )
Evropska unija |
Švica |
1. Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31). 2. Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1). |
1. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401) in zlasti členi 7 do 20 Odloka (registracija in identifikacija). 2. Odlok z dne 23. novembra 2005 o banki podatkov o prometu z živalmi (RS 916.404). |
2. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
(a) Za uporabo člena 4(2) Direktive 2008/71/ES je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
(b) Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 22 Uredbe 1760/2000 ES, člena 57 Zakona o epizootskih boleznih in člena 1 Odloka z dne 14. novembra 2007 o koordinaciji inšpekcij na kmetijskih gospodarstvih (OCI, RS 910.15) odgovoren Skupni veterinarski odbor.
B. Zaščita živali
1. ZAKONODAJA ( 58 )
Evropska unija |
Švica |
1. Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1). 2. Uredba Sveta (ES) št. 1255/97 z dne 25. junija 1997 o merilih Skupnosti za počivališča in o spremembi načrta poti iz Priloge k Direktivi 91/628/EGS (UL L 174, 2.7.1997, str. 1). |
Odlok z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1), in zlasti členi 169 do 176. |
2. IZVEDBENE DOLOČBE
(a) Švicarski organi se obvezujejo, da bodo upoštevali določbe iz Uredbe (ES) št. 1/2005 za trgovino med Švico in Evropsko unijo ter za uvoz iz tretjih držav.
(b) V primerih iz člena 26 Uredbe (ES) št. 1/2005 pristojni organi namembnega kraja nemudoma stopijo v stik s pristojnimi organi kraja odhoda.
(c) Za izvajanje členov 10, 11 in 16 Direktive 89/608/EGS ( 59 ) je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
(d) Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 28 Uredbe (ES) št. 1/2005 in člena 208 Odloka z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1) odgovoren Skupni veterinarski odbor.
(e) Na podlagi določb člena 175 Odloka z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1) se lahko tranzit goveda, ovc, koz in prašičev ter konjev za zakol in perutnine za zakol čez Švico izvaja samo po železnici ali z letalom. To vprašanje bo preučil Skupni veterinarski odbor.
C. PRISTOJBINE
1. Za veterinarske preglede trgovine med državami članicami Skupnosti in Švico se ne plačujejo nobene pristojbine.
2. Švicarski organi se obvežejo, da bodo za veterinarske preglede ob uvozu iz tretjih držav zaračunavali pristojbine, povezane z uradnim nadzorom, določenim z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
Dodatek 6
ŽIVALSKI PROIZVODI
POGLAVJE I
SEKTORJI, V KATERIH JE PRIZNAVANJE ENAKOVREDNOSTI OBOJESTRANSKO
Živalski proizvodi, namenjeni za prehrano ljudi
Smiselno se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (ES) št. 853/2004.
|
Izvoz iz Evropske skupnosti v Švico in izvoz iz Švice v Evropsko skupnost |
||
|
Pogoji trgovanja |
Enakovrednost |
|
|
Standardi ES |
Švicarski standardi |
|
Zdravje živali: |
|||
1. Sveže meso, vključno z mletim mesom, mesni pripravki, mesni proizvodi, nepredelane maščobe in topljene maščobe |
|||
Domači parkljarji Domači kopitarji |
Direktiva 64/432/EGS Direktiva 2002/99/ES Uredba (ES) št. 999/2001 () |
Zakon z dne 1. julija 1996 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) () |
Da () |
2. Meso gojene divjadi, mesni pripravki, mesni proizvodi |
|||
Drugi gojeni kopenski sesalci |
Direktiva 64/432/EGS Direktiva 92/118/EGS Direktiva 2002/99/ES Uredba (ES) št. 999/2001 |
Zakon z dne 1. julija 1996 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) |
Da |
Gojeni ratiti Lagomorfi |
Direktiva 92/118/EGS Direktiva 2002/99/ES |
Da |
|
3. Meso prostoživeče divjadi, mesni pripravki, mesni proizvodi |
|||
Divji parkljarji Lagomorfi Drugikopenski sesalci Prostoživeča pernata divjad |
Direktiva 2002/99/ES Uredba (ES) št. 999/2001 |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) |
Da |
4. Sveže meso perutnine, mesni pripravki, mesni proizvodi, maščobe in topljene maščobe |
|||
Perutnina |
Direktiva 92/118/EGS Direktiva 2002/99/ES |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) |
Da |
5. Želodci, mehurji in čreva |
|||
Govedo Ovce in koze Prašiči |
Direktiva 64/432/EGS Direktiva 92/118/EGS Direktiva 2002/99/ES Uredba (ES) št. 999/2001 () |
Zakon z dne 1. julija 1996 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) () |
Da () |
6. Kosti in kostni proizvodi |
|||
Domači parkljarji Domači kopitarji Drugi kopenski gojeni ali prostoživeči sesalci Perutnina, ratiti in prostoživeča pernata divjad |
Direktiva 64/432/EGS Direktiva 92/118/EGS Direktiva 2002/99/ES Uredba (ES) št. 999/2001 () |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) () |
Da () |
7. Predelane živalske beljakovine, kri in krvni proizvodi |
|||
Domači parkljarji Domači kopitarji Drugi kopenski gojeni ali prostoživeči sesalci Perutnina, ratiti in prostoživeča pernata divjad |
Direktiva 64/432/EGS Direktiva 92/118/EGS Direktiva 2002/99/ES Uredba (ES) št. 999/2001 () |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) () |
Da () |
8. Želatina in kolagen |
|||
|
Direktiva 2002/99/ES Uredba (ES) št. 999/2001 () |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) () |
Da () |
9. Mleko in mlečni proizvodi |
|||
|
Direktiva 64/432/EGS Direktiva 2002/99/ES |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) |
Da |
10. Jajca in jajčni proizvodi |
|||
|
Direktiva 2009/158/ES Direktiva 2002/99/ES |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401 |
Da |
11. Ribiški proizvodi, školjke, iglokožci, plaščarji in morski polži |
|||
|
Direktiva 91/67/EGS Direktiva 93/53/EGS Direktiva 95/70/ES Direktiva 2002/99/ES |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) |
Da |
12. Med |
|||
|
Direktiva 92/118/EGS Direktiva 2002/99/ES |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) |
Da |
13. Polži in žabji kraki |
|||
|
Direktiva 92/118/EGS Direktiva 2002/99/ES |
Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40) Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401) |
Da |
(1) Podobnost predpisov na področju spremljanja TSE pri ovcah in kozah bo obravnaval Skupni veterinarski odbor. |
Izvoz iz Evropske unije v Švico in izvoz iz Švice v Evropsko unijo |
||
Pogoji trgovanja |
Enakovrednost |
|
Evropska unija |
Švica |
|
Javno zdravje (1) |
||
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1). Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1). Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55). Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206). Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1). Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1). Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 27). Uredba Komisije (ES) št. 2075/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor Trihinel v mesu (UL L 338, 22.12.2005, str. 60). |
Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in uporabnih predmetih (LDAl; RS 817.0). Odlok z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1). Odlok z dne 16. novembra 2011 o osnovnem usposabljanju, usposabljanju za pridobitev poklicne kvalifikacije in dodatnem usposabljanju oseb, ki delajo v javni veterinarski službi (RS 916.402). Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401). Odlok z dne 23. novembra 2005 o primarni proizvodnji (OPPr; RS 916.020). Odlok z dne 23. novembra 2005 o zakolu živali in nadzoru mesa (OabCV; RS 817.190). Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in uporabnih predmetih (ODAlOUs; RS 817.02). Odlok Zveznega ministrstva za notranje zadeve (DFI) z dne 23. novembra 2005 o izvajanju zakonodaje o živilih (RS 817.025.21). Odlok Zveznega ministrstva za gospodarstvo (DFE) z dne 23. novembra 2005 o higieni v primarni proizvodnji (OHyPPr; RS 916.020.1). Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o higieni (OhyG; RS 817.024.1). Odlok DFE z dne 23. novembra 2005 o higieni pri zakolu živali (OHyAb; RS 817.190.1). Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o živilih živalskega izvora (RS 817022108). |
Da, pod posebnimi pogoji |
Zaščita živali (1) |
||
Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1). |
Zvezni zakon z dne 16. decembra 2005 o dobrem počutju živali (LPA; RS 455). Odlok z dne 23. aprila 2008 o dobrem počutju živali (OPAn; RS 455.1). Odlok Zveznega veterinarskega urada z dne 12. avgusta 2010 o zaščiti živali pri zakolu (OPAnAb; RS 455.110.2). Odlok z dne 23. novembra 2005 o zakolu živali in nadzoru mesa (OabCV; RS 817.190). |
Da, pod posebnimi pogoji |
(1) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012. |
Posebni pogoji
(1) Trgovanje z živalskimi proizvodi, ki so namenjeni za prehrano ljudi, med državami članicami Evropske unije in Švico poteka pod istimi pogoji kot trgovanje z živalskimi proizvodi, namenjenimi za prehrano ljudi, med državami članicami Evropske unije, tudi kar zadeva zaščito živali pri usmrtitvi. Te proizvode po potrebi spremljajo zdravstvena spričevala, ki se uporabljajo za trgovanje med državami članicami Evropske unije ali jih določa ta priloga in so na razpolago v sistemu TRACES.
(11) Referenčni laboratoriji Evropske unije za ostanke zdravil za uporabo v veterinarski medicini in kontaminantov v živilih živalskega izvora so naslednji:
(a) za ostanke iz skupine A(1), (2), (3) in (4), skupine B(2)(d) in skupine B(3)(d) Priloge I k Direktivi 96/23/ES ( 60 ):
Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu (RIVM)
NL-3720 BA Bilthoven
NIZOZEMSKA
(b) za ostanke iz skupin B(1) in B(3)(e) Priloge I k Direktivi 96/23/ES ter za karbadoks in olakindoks:
Raziskovalni laboratorij za zdravila za uporabo v veterinarski medicini in razkužila
AFSSA – site de Fougères, BP 90203
F-35302 Fougères
FRANCIJA
(c) za ostanke iz skupine A(5) in skupine B2(a), (b) in (e) Priloge I k Direktivi 96/23/ES:
Bundesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit
Diedersdorfer Weg 1
D-12277 Berlin
NEMČIJA
(d) za ostanke iz skupine B(3)(c) Priloge I k Direktivi 96/23/ES:
Istituto Superiore di Sanità – ISS
Viale Regina Elena, 299
I-00161 Rim
ITALIJA
Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanih laboratorijev. Funkcije in naloge teh laboratorijev so določene v Uredbi (ES) št. 882/2004 ( 61 ).
(12) Švica do priznanja uskladitve zakonodaj Unije in Švice za izvoz v Evropsko unijo zagotavlja, da se upoštevajo naslednji akti in njihovi izvedbeni akti:
1. Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1);
2. Uredba (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih (UL L 299, 23.11.1996, str. 1);
3. Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3);
4. Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10);
5. Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 16);
6. Direktiva 1999/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o izdelavi seznama Skupnosti za živila in živilske sestavine, obsevane z ionizirajočim sevanjem (UL 66, 13.3.1999, str. 24);
7. Odločba Komisije 1999/217/ES z dne 23. februarja 1999 o registru aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih, pripravljenem skladno z Uredbo (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 (UL L 84, 27.3.1999, str. 1);
8. Odločba Komisije 2002/840/ES z dne 23. oktobra 2002 o sprejetju seznama odobrenih objektov za obsevanje živil v tretjih državah (UL L 287, 25.10.2002, str. 40);
9. Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L 309, 26.11.2003, str. 1);
10. Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5);
11. Uredba Komisije (ES) št. 884/2007 z dne 26. julija 2007 o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uporabe barvila za živila E 128 rdeče (Red 2G) (UL L 195, 27.7.2007, str. 8);
12. Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L 354, 31.12.2008, str. 7);
13. Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16);
14. Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34);
15. Direktiva Komisije 2008/128/ES z dne 22. decembra 2008 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih (UL L 6, 10.1.2009, str. 20);
16. Direktiva 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o približevanju zakonodaj držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (UL L 141, 6.6.2009, str. 3);
17. Direktiva Komisije 2008/60/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi posebnih meril čistosti sladil za uporabo v živilih (UL L 158, 18.6.2008, str. 17);
18. Direktiva Komisije 2008/84/ES z dne 27. avgusta 2008 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (UL L 253, 20.9.2008, str. 1);
19. Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).
Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi
Izvoz iz Evropske unije v Švico in izvoz iz Švice v Evropsko unijo |
||
Pogoji trgovanja |
Enakovrednost |
|
Evropska unija (1) |
Švica (1) |
|
1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1). 2. Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 ((Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1). 3. Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1). |
1. Odlok z dne 23. novembra 2005 o zakolu živali in nadzoru mesa (OabCV; RS 817.190). 2. Odlok DFE z dne 23. novembra 2005 o higieni pri zakolu živali (OHyAb; RS 817.190.1). 3. Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401). 4. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). 5. Odlok z dne 25. maja 2011 o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA; RS 916.441.22). |
Da, pod posebnimi pogoji |
(1) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012. |
Posebni pogoji
Švica za uvoz uporablja iste določbe, kot jih navajajo členi 25 do 28, 30 in 31 ter prilogi XIV in XV (spričevala) Uredbe (EU) št. 142/2011, v skladu s členoma 41 in 42 Uredbe (ES) št. 1069/2009.
Trgovanje s snovmi iz kategorij 1 in 2 ureja člen 48 Uredbe (ES) št. 1069/2009.
Snovi iz kategorije 3, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, morajo spremljati komercialni dokumenti in veterinarska spričevala iz poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 142/2011 ter členoma 21 in 48 Uredbe (ES) št. 1069/2009.
Švica v skladu z oddelkom 2 poglavja I naslova II Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter poglavjem IV in Prilogo IX k Uredbi (EU) št. 142/2011 sestavi seznam ustreznih obratov.
POGLAVJE II
Sektorji, ki niso zajeti v poglavju I
I. Izvoz iz Skupnosti v Švico
Za ta izvoz veljajo isti pogoji kot za trgovino v Skupnosti. Vendar pristojni organi v vsakem primeru izdajo spričevalo o izpolnjevanju teh pogojev, ki spremlja pošiljke.
Skupni veterinarski odbor po potrebi prouči vzorce omenjenih spričeval.
II. Izvoz iz Švice v Skupnost
Za ta izvoz veljajo ustrezni pogoji, ki so opredeljeni v predpisih Skupnosti. Skupni veterinarski odbor prouči vzorce omenjenih spričeval.
Dokler Odbor ne sprejme odločitve o teh vzorcih, se uporabljajo spričevala, ki se zahtevajo trenutno.
POGLAVJE III
Prehod sektorja iz poglavja II v poglavje I
Takoj ko Švica sprejme zakonodajo, ki je po njenem mnenju enakovredna zakonodaji Skupnosti, se zadeva predloži Skupnemu veterinarskemu odboru. Poglavje I tega dodatka se čim prej prilagodi, da se dopolni z rezultati posvetovanj Odbora.
Dodatek 7
Odgovorni organi
DEL A
Švica
Odgovornost za kontrolne preglede v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in veterinarske inšpekcijske preglede si delita Zvezno ministrstvo za gospodarstvo Département Fédéral de l'Economie in Zvezno ministrstvo za notranje zadeve Département Fédéral de l'Intérieur. V zvezi s tem velja naslednje:
— za izvoz v Skupnost: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za izdajanje zdravstvenih spričeval, ki potrjujejo skladnost z veterinarskimi standardi in opredeljenimi zahtevami,
— za uvoz živilskih izdelkov živalskega izvora: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za veterinarske standarde in zahteve v zvezi z mesom (vključno z ribami, raki in mehkužci) in mesnimi proizvodi (vključno z ribami, raki in mehkužci), Département Fédéral de l'Intérieur pa je odgovoren za mleko, mlečne proizvode, jajca in jajčne proizvode,
— za uvoz drugih živalskih proizvodov: Département Fédéral de l'Economie je odgovoren za veterinarske standarde in zahteve.
DEL B
Skupnost
Odgovornost si delijo nacionalne službe v posameznih državah članicah in Evropska komisija. V zvezi s tem velja naslednje:
— za izvoz v Švico: države članice so odgovorne za spremljanje skladnost s pogoji in zahtevami proizvodnje in predvsem za zakonsko predpisane kontrole ter za izdajanje zdravstvenih spričeval, ki potrjujejo skladnost z opredeljenimi standardi in zahtevami,
— Evropska komisija je odgovorna za vsesplošno koordinacijo, inšpekcije/revizije inšpekcijskih sistemov in za zakonodajne ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi enotna uporaba standardov in zahtev v okviru enotnega trga.
Dodatek 8
Prilagajanje regionalnim pogojem
Dodatek 9
Smernice o postopkih za izvajanje revizij
Za namene tega dodatka „revizija“ pomeni oceno izvajanja.
1. Splošna načela
1.1 V skladu s temi določbami izvaja revizije pogodbenica, ki je odgovorna za izvajanje revizije („revizor - auditor“) skupaj s pogodbenico, ki je predmet revizije („revidiranec - auditee“). Po potrebi so lahko pregledana tudi podjetja in obrati.
1.2 Revizije so zasnovane tako, da preverjajo uspešnost kontrolnega organa, in ne da zavračajo posamezne pošiljke živil ali obrate. Kadar revizija pokaže večjo nevarnost za zdravje živali ali ljudi, revidiranec nemudoma sprejme sanacijske ukrepe. Ta postopek lahko zajema proučitev ustreznih uredb, pravil za izvajanje, oceno končnih rezultatov, skladnosti in naknadne sanacijske ukrepe.
1.3 Pogostost revizij je odvisna od uspešnosti. Nizka raven uspešnosti zahteva pogostejše revizije; nezadovoljivo raven uspešnosti mora pogodbenica, ki je predmet revizije, popraviti v zadovoljstvo revizorja.
1.4 Revizije in odločitve, ki izhajajo iz njih, morajo biti transparentne in dosledne.
2. Načela, ki se nanašajo na revizorja
Odgovorni za izvajanje revizije izdelajo načrt, po možnosti v skladu s priznanimi mednarodnimi standardi, ki zajema naslednje točke:
2.1 predmet, daljnosežnost in obseg dejavnosti revizije;
2.2 datum in kraj izvajanja revizije, skupaj s časovnim razporedom posameznih revizij vse do in vključno s sestavo končnega poročila;
2.3 jezik oziroma jezike, v katerih se bo izvajala revizija in v katerih bo napisano poročilo;
2.4 osebni podatki revizorjev, vključno z navedbo vodje, če gre za skupinsko revizijo. Izvajanje revizije specializiranih sistemov in programov zahteva morda ustrezne poklicne kvalifikacije;
2.5 časovni razpored sej s pristojnimi uslužbenci in obiskov podjetij in obratov. Podatke o podjetjih in obratih, ki jih je treba obiskati, je treba navesti vnaprej;
2.6 revizor mora ob upoštevanju svobode informiranja spoštovati poslovno zaupnost. Izogniti se je treba konfliktu interesov;
2.7. upoštevanje predpisov, ki urejajo zdravje in varnost pri delu, in spoštovanje pravic nosilca dejavnosti.
Ta načrt se vnaprej prouči s predstavniki pogodbenice, ki je predmet revizije.
3. Načela, ki se nanašajo na revidiranca
Zaradi olajšanja dela revizorju upošteva pogodbenica, ki je predmet revizije, naslednja načela.
3.1 Pogodbenica, ki je predmet revizije,mora tesno sodelovati z revizorjem in imenuje osebe, odgovorne za to nalogo. Sodelovanje lahko obsega na primer naslednje:
— dostop do vseh veljavnih uredb in standardov,
— dostop do uporabniških programov in ustreznih registrov in dokumentacije,
— dostop do revizorskih in inšpekcijskih poročil,
— dokumentacijo v zvezi s sanacijskimi ukrepi in kaznimi,
— dostop do podjetij.
3.2 Pogodbenica, ki je predmet revizije, mora izvesti ustrezen dokumentiran program, da bi tretjim strankam lahko dokazalo dosledno in enotno upoštevanje standardov.
4. Postopki
4.1 Uvodni sestanek
Predstavniki obeh strank se sestanejo na uvodnem sestanku. Na tem sestanku dobi revizor nalogo, da pregleda načrt revizije in potrdi, ali so na voljo ustrezni viri, dokumentacija in vsa druga sredstva, ki so potrebna za izvajanje revizije.
4.2 Revizija dokumentov
Revizija dokumentov lahko obsega revizijo dokumentov in registrov v skladu s točko 3.1, revizijo struktur in pooblastil pogodbenice, ki je predmet revizije, in vseh sprememb v zvezi z inšpekcijami živil in certifikacijskimi sistemi od sprejetja te priloge ali od prejšnje revizije, s poudarkom tistih vidikov inšpekcij in certifikacijskega sistema, ki se nanašajo na zadevne živali ali proizvode. Ta ukrep lahko vključuje tudi proučitev registrov in dokumentov o zadevnih inšpekcijah in certificiranju.
4.3 Preverjanje na kraju samem
4.3.1 Odločitev o izvedbi tega ukrepa temelji na oceni tveganja ob upoštevanju dejavnikov, kakor so zadevni proizvodi, dotedanje izkušnje gospodarske panoge ali izvozne države v zvezi z izpolnjevanjem zahtev, proizvedene in uvožene ali izvožene količine, spremembe infrastrukture in vrsta nacionalnih inšpekcij in certifikacijskih sistemov.
4.3.2 Preverjanje na kraju samem lahko zajema obiske proizvodnih in pridelovalnih obratov, obratov za obdelavo ali skladiščenje in nadzornih laboratorijev, s čimer se preveri skladnost podatkov v dokumentih iz točke 4.2
4.4 Naknadna revizija
Kadar se izvaja naknadna revizija, da se ugotovi, ali so bile pomanjkljivosti ustrezno odpravljene, zadošča morda obravnava le tistih točk, pri katerih se je izkazala pomanjkljivost.
5. Delovna dokumentacija
Obrazci za poročanje rezultatov in sklepov revizije, se čim bolj standardizirajo, da so revizije čim bolj enotne, transparentne in učinkovite. Delovna dokumentacija lahko vključuje tudi kontrolne liste s točkami za ocenjevanje. Takšni kontrolni listi lahko zajemajo:
— zakonodajo,
— strukturo inšpekcijskih in certifikacijskih služb in njihov način dela,
— podatke o podjetjih in njihov način dela,
— zdravstvene statistike, načrte in rezultate vzorčenj,
— ukrepe in postopke za izvajanje,
— postopke poročanja in pritožbene postopke,
— programe usposabljanja.
6. Sklepni sestanek
Predstavniki obeh strank se sestanejo na sklepnem sestanku, ki se ga po potrebi udeležijo uslužbenci, odgovorni za izvajanje nacionalnih inšpekcijskih in certifikacijskih programov. Na tem sestanku revizor predstavi ugotovitve revizije. Informacije morajo biti predstavljene jasno in jedrnato, da so sklepi revizije popolnoma razumljivi.
Pogodbenica, ki je predmet revizije, izdela delovni načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, po možnosti z navedbo rokov predvidenega zaključka.
7. Poročilo
Pogodbenica, ki je predmet revizije, prejme osnutek revizijskega poročila čim prej je mogoče. V enem mesecu lahko poda svoje stališče o prejetem osnutku; vse pripombe revidiranega mesta se nato vključijo v zaključno poročilo.
Dodatek 10
ŽIVALSKI PROIZVODI: MEJNE KONTROLE IN PRISTOJBINE
POGLAVJE I
Splošne določbe
A. ZAKONODAJA ( 62 )
Evropska unija |
Švica |
1. Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63). 2. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 57 Zakona. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). 3. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13). 4. Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106). 5. Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472). |
B. IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. |
Komisija v sodelovanju z Zveznim veterinarskim uradom in v skladu z Odločbo Komisije 2004/292/ES vključi Švico v računalniški sistem TRACES. |
2. |
Komisija v sodelovanju z Zveznim veterinarskim uradom in Zveznim uradom za javno zdravje vključi Švico v sistem hitrega obveščanja iz člena 50 Uredbe (ES) št. 178/2002, kar zadeva določbe, povezane z vračanjem živalskih proizvodov na meje. Kadar serijo, vsebnik ali tovor pristojni organ na mejni kontrolni točki v Evropski uniji zavrne, Komisija o tem takoj obvesti Švico. Švica takoj obvesti Komisijo o vseh zavrnitvah serije, vsebnika ali tovora živil ali krme, ki so povezane z neposrednim ali posrednim tveganjem za zdravje ljudi in jih pristojni organ izvede na katerikoli mejni kontrolni točki, in upošteva pravila o zaupnosti iz člena 52 Uredbe (ES) št. 178/2002. Posebne ukrepe v zvezi s tem sodelovanjem določi Skupni veterinarski odbor. |
POGLAVJE II
Veterinarski pregledi, ki veljajo za trgovino med državami članicami Skupnosti in Švico
A. ZAKONODAJA ( 63 )
Veterinarski pregledi, ki se uporabljajo za trgovino med državami članicami Evropske unije in Švico, se izvajajo v skladu z naslednjimi določbami:
Evropska unija |
Švica |
1. Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34). 2. Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989, o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (UL L 395, 30.12.1989, str. 13). 3. Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 57 Zakona. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). 3. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13). 4. Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106). 5. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14). 6. Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472). |
B. IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
V primerih, predvidenih v členu 8 Direktive 89/662/EGS, pristojni organi namembnega kraja nemudoma vzpostavijo stik s pristojnimi organi odpremnega kraja. Ti sprejmejo vse potrebne ukrepe in obvestijo pristojni organ odpremnega kraja in Komisijo o naravi izvršenih pregledov, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.
Za izvajanje določb iz členov 10, 11 in 16 Direktive 89/608/EGS ter členov 9 in 16 Direktive 89/662/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.
POGLAVJE III
Veterinarski pregledi ob uvozu iz tretjih držav
A. ZAKONODAJA ( 64 )
Pregledi ob uvozu iz tretjih držav se izvajajo v skladu z naslednjimi določbami:
Evropska unija |
Švica |
1. Uredba Komisije (ES) št. 136/2004 z dne 22. januarja 2004 o postopkih za veterinarske preglede proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (UL L 21, 28.1.2004, str. 11). 2. Uredba Komisije (ES) št. 206/2009 z dne 5. marca 2009 o vnosu osebnih pošiljk proizvodov živalskega izvora v Skupnost in spremembi Uredbe (ES) št. 136/2004 (UL L 77, 24.3.2009, str. 1). 3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206). 4. Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1). 5. Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL 351, 2.12.1989, str. 34). 6. Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3). 7. Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10). 8. Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9). 9. Odločba Komisije 2002/657/ES z dne 14. avgusta 2002 o izvajanju Direktive Sveta 96/23/ES glede opravljanja analitskih metod in razlage rezultatov (UL L 221, 17.8.2002, str. 8). 10. Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11). 11. Odločba Komisije 2005/34/ES z dne 11. januarja 2005 o določitvi usklajenih standardov za preizkušanje določenih ostankov v proizvodih živalskega izvora, uvoženih iz tretjih držav (UL L 16, 20.1.2005, str. 61). 12. Odločba Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih živali in proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS in 97/78/ES (UL L 116, 4.5.2007, str. 9). |
1. Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40), zlasti člen 57 Zakona. 2. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10). 3. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13). 4. Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106). 5. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC; RS 916.443.14). 6. Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET; RS 916.472). 7. Zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih (LDAl; RS 817.0). 8. Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in uporabnih predmetih (ODAlOUs; RS 817.02). 9. Odlok z dne 23. novembra 2005 o izvajanju zakonodaje o živilih (RS 817.025.21). 10. Odlok DFI z dne 26. junija 1995 o tujih snoveh in sestavinah v živilih (OSEC; RS 817.021.23). |
B. IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
1. |
Za namene uporabe člena 6 Direktive 97/78/ES so mejne kontrolne točke držav članic Skupnosti naslednje: mejne kontrolne točke, odobrene za veterinarske preglede živalskih proizvodov so navedene v prilogi k Odločbi Komisije 2001/881/ES z dne 7. decembra 2001 o sestavi seznama mejnih kontrolnih točk, dogovorjenih za veterinarske preglede živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, in o posodabljanju podrobnih pravil v zvezi s pregledi, ki jih bodo izvajali strokovnjaki Komisije. |
2. |
Za namene uporabe člena 6 Direktive 97/78/ES so mejne kontrolne točke v Švici naslednje:
Za poznejše spremembe seznama mejnih kontrolnih točk, kontrolna središča in vrsto odobritve je odgovoren Skupni veterinarski odbor. Za izvajanje pregledov na kraju samem je predvsem na podlagi člena 45 Uredbe (ES) št. 882/2004 in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor. |
POGLAVJE IV
Zahteve zdravstvenega varstva živali in nadzora trgovine med Evropsko skupnostjo in Švico
Za sektorje, kjer se vzajemno priznava enakovrednost, so živalski proizvodi, ki so predmet trgovanja med državami članicami Skupnosti in Švico, dani v promet pod istimi pogoji kot proizvodi, ki so predmet trgovanja med državami članicami Skupnosti. Po potrebi te proizvode spremljajo zdravniška spričevala, določena za trgovanje med državami članicami Skupnosti ali opredeljena v tej prilogi in razpoložljiva v sistemu TRACES.
Za vse druge sektorje še naprej veljajo pogoji zdravstvenega varstva živali, določeni v poglavju II dodatka 6.
POGLAVJE V
Zahteve zdravstvenega varstva živali in nadzora uvoza iz tretjih držav
1. Skupnost – Zakonodaja ( 65 )
A. PREDPISI O JAVNEM ZDRAVJU
1. |
Direktiva Sveta 88/344/EGS z dne 13. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (UL L 157, 24.6.1988, str. 28) |
2. |
Direktiva Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo (UL L 184, 15.7.1988, str. 61) |
▼M16 —————
4. |
Uredba Sveta (EGS) 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L 224, 18.8.1990, str. 1). |
5. |
Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1) |
▼M16 —————
10. |
Direktiva Komisije 95/45/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih (UL L 226, 22.9.1995, str. 1) |
11. |
Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3) |
12. |
Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10) |
13. |
Uredba (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih (UL L 299, 23.11.1996, str. 1) |
▼M16 —————
15. |
Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 16) |
16. |
Direktiva 1999/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o izdelavi seznama Skupnosti za živila in živilske sestavine, obsevane z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 24) |
17. |
Odločba Komisije 1999/217/ES z dne 23. februarja 1999 o registru aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih, pripravljenem skladno z Uredbo (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 84, 27.3.1999, str. 1) |
18. |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1) |
19. |
Odločba Komisije 2002/840/ES z dne 23. oktobra 2002 o sprejetju seznama odobrenih objektov za obsevanje živil v tretjih državah (UL L 287, 25.10.2002, str. 40) |
20. |
Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1) |
21. |
Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L 309, 26.11.2003, str. 1) |
22. |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/41/ES z dne 21. aprila 2004 o razveljavitvi nekaterih direktiv o higieni živil in zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi in o spremembi Direktiv Sveta 89/662/EGS in 92/118/EGS in Odločbe Sveta 95/408/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33) |
23. |
Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55) |
24. |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206) |
25. |
Odločba Komisije 2005/34/ES z dne 11. januarja 2005 o določitvi usklajenih standardov za preizkušanje določenih ostankov v proizvodih živalskega izvora, uvoženih iz tretjih držav (UL L 16, 20.1.2005, str. 61) |
26. |
Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (UL L 70, 9.3.2006, str. 12) |
27. |
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5) |
28. |
Uredba Komisije (ES) št. 1883/2006 z dne 19. decembra 2006 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v nekaterih živilih (OJ L 364, 20.12.2006, str. 32) |
29. |
Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, anorganskega kositra, 3-MCPD in benzo-a-pirena v živilih ( UL L 88, 29.3.2007, str. 29) |
30. |
Uredba Komisije (ES) št. 884/2007 z dne 26. julija 2007 o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uporabe barvila za živila E 128 rdeče (Red 2G) (UL L 195, 27.7.2007, str. 8) |
31. |
Direktiva Komisije 2008/60/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi posebnih meril čistosti sladil za uporabo v živilih (UL L 158, 18.6.2008, str. 17). |
32. |
Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16). |
33. |
Direktiva Komisije 2008/84/ES z dne 27. avgusta 2008 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (UL L 253, 20.9.2008, str. 1). |
B. PREDPISI O ZDRAVJU ŽIVALI
1. |
Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za izdelke, ki niso predmet navedenih zahtev, določenih v posebnih pravilih Skupnosti iz prvega poglavja Priloge A Direktive 89/662/EGS, glede povzročiteljev bolezni pa v Direktivi 90/425/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49) |
2. |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1) |
3. |
Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L 273, 10.10.2002, str. 1) |
4. |
Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11) |
5. |
Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14) |
C. DRUGI POSEBNI UKREPI ( 66 )
1. |
Začasni sporazum o trgovini in carinski uniji med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko San Marino – Skupna izjava – Izjava Skupnosti (UL L 359, 9.12.1992, str. 14) |
2. |
Sklep Sveta in Komisije 94/1/ES z dne 13. decembra 1993 o sklenitvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kneževino Lihtenštajn, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko in Švicarsko konfederacijo na drugi strani (UL L 1, 3.1.1994, str. 1) |
3. |
Sklep Sveta 97/132/ES z dne 17. decembra 1996 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 57, 26.2.1997, str. 4) |
4. |
Sklep Sveta 97/345/ES z dne 17. februarja 1997 o sklenitvi Protokola o veterinarskih zadevah, s katerim se dopolni Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro (UL L 148, 6.6.1997, str. 15) |
5. |
Sklep Sveta 98/258/ES z dne 16. marca 1998 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o sanitarnih ukrepih za varovanje javnega zdravja in zdravja živali v trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 118, 21.4.1998, str. 1) |
6. |
Sklep Sveta 98/504/ES z dne 29. junija 1998 o sklenitvi Začasnega trgovinskega sporazuma med Evropsko skupnostjo na eni strani in Združenimi mehiškimi državami na drugi strani (UL L 226, 13.8.1998, str. 24). |
7. |
Sklep Sveta 1999/201/ES z dne 14. decembra 1998 o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za zaščito javnega zdravja in zdravja živali, ki se uporabljajo v trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (UL L 71, 18.3.1999, str. 1) |
8. |
Sklep Sveta 1999/778/ES z dne 15. novembra 1999 o sklenitvi Protokola o veterinarskih zadevah, ki dopolnjuje Sporazum med Evropsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani (UL L 305, 30.11.1999, str. 25) |
9. |
Protokol 1999/1130/ES o veterinarskih zadevah, ki dopolnjuje Sporazum med Evropsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani (UL L 305, 30.11.1999, str. 26) |
10. |
Sklep Sveta 2002/979/ES z dne 18. novembra 2002 o podpisu in začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi (UL L 352, 30.12.2002, str. 1) |
2. Švica – zakonodaja ( 67 )
A. Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS 916.443.10).
B. Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).
3. Pravila za izvajanje
A. |
Zvezni veterinarski urad skupaj z državami članicami uporablja pogoje za uvoz, navedene v točki I tega dodatka, in tudi izvedbene ukrepe in sezname obratov, iz katerih je dovoljen ustrezni uvoz. Ta obveznost velja za vse ustrezne akte ne glede na datum sprejetja. Zvezni veterinarski urad lahko sprejme ostrejše ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V teh primerih se v Skupnem veterinarskem odboru skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve. Zvezni veterinarski urad in države članice Skupnosti se obveščajo o posebnih obojestransko določenih pogojih za uvoz, ki niso predmet usklajevanja na ravni Skupnosti. |
B. |
Mejne kontrolne točke držav članic, navedene v točki B.1 poglavja III tega dodatka opravljajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v Švico v skladu z določbami iz točke A. poglavja III tega dodatka. |
C. |
Švicarske mejne kontrolne točke, navedene v točki B.2 poglavja III tega dodatka opravljajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v države članice v skladu z določbami iz točke A. poglavja III tega dodatka. |
D. |
Švicarska konfederacija v skladu z določbami Odloka z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13) ohrani možnost uvoza govejega mesa goveda, ki je bilo morda izpostavljeno hormonskim pospeševalcem rasti. Izvoz takega mesa v Evropsko unijo je prepovedan. Sicer pa Švicarska konfederacija: — omejuje uporabo takega mesa izključno za neposredno preskrbo potrošnikov preko maloprodajnih trgovskih podjetij pod pogojem, da je ustrezno označeno; — omejuje njihov vnos na švicarske mejne kontrolne točke in — vzdržuje sistem sledljivosti in ustreznega usmerjanja, ki naj prepreči vsako možnost poznejšega vnosa na ozemlje držav članic Skupnosti; — letno predloži Komisiji poročilo o izvoru in namembnosti uvoza ter opis izvršenih pregledov, s katerimi se zagotavlja upoštevanje predhodno naštetih pogojev; — v primeru premislekov te določbe pregleda Skupni veterinarski odbor. |
POGLAVJE VI
Pristojbine
1. |
Za veterinarske preglede, ki se uporabljajo za trgovanje med državami članicami Skupnosti in Švico, se ne plačujejo nobene pristojbine. |
2. |
Švicarski organi se obvežejo, da bodo za veterinarske preglede ob uvozu iz tretjih držav zaračunavali pristojbine, povezane z uradnim nadzorom, določenim z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1). |
Dodatek 11
Kontaktne točke
1. Za Evropsko unijo:
Direktor
Zdravje in dobro počutje živali
Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov
Evropska komisija, B-1049 Bruselj
2. Za Švico:
Direktor
Office vétérinaire fédéral (Zvezni veterinarski urad)
CH-3003 Bern
Drugi pomembni kontakti:
Vodja oddelka
Office fédéral de la santé publique (Zvezni urad za javno zdravje)
Oddelek za varnost hrane
CH-3003 Bern
PRILOGA 12
o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila
Člen 1
Cilji
Pogodbenici se strinjata, da medsebojno podpirata usklajen razvoj označb porekla in geografskih označb (v nadaljnjem besedilu: geografske označbe) in z zaščito označb spodbujata dvostranske trgovinske tokove kmetijskih proizvodov in živil, ki so v njuni pravni ureditvi zaščiteni z geografskimi označbami.
Člen 2
Zakonski predpisi pogodbenic
1. Zakonodaja pogodbenic na področju zaščite geografskih označb na njunih ozemljih omogoča enotni postopek zaščite, ki je v skladu s skupnimi cilji pogodbenic.
2. Ta zakonodaja vzpostavlja zlasti:
— upravni postopek, ki omogoča preveritev, ali geografske označbe ustrezajo kmetijskim proizvodom ali živilom s poreklom iz neke regije ali določenega območja in se posebna kakovost, sloves ali druge značilnosti lahko pripišejo temu geografskemu poreklu,
— obveznost, da zaščitene geografske označbe ustrezajo posebnim proizvodom, ki izpolnjujejo pogoje, naštete v specifikaciji, ter da se ti pogoji lahko spremenijo samo v skladu z navedenim upravnim postopkom,
— zaščito, ki jo pogodbenici izvajata s pomočjo uradnega nadzora,
— pravico vsakega proizvajalca, ki ima sedež v zadevnem geografskem območju in ki se strinja s sistemom nadzora, da je upravičen do ustrezne geografske označbe, če so zadevni proizvodi v skladu z veljavno specifikacijo,
— postopek pred pridobitvijo zaščite, ki vsaki fizični ali pravni osebi z upravičenim interesom omogoči, da z vložitvijo ugovora uveljavlja svoje pravice, zlasti če je navedena oseba imetnik cenjene, znane ali ugledne blagovne znamke, ki že dolgo obstaja.
Člen 3
Postopek pred pridobitvijo zaščite v skladu s Sporazumom
Vsaka pogodbenica izvede pregled in javno posvetovanje glede zaščite geografskih označb druge pogodbenice.
Člen 4
Predmet zaščite
1. Vsaka pogodbenica zaščiti geografske označbe druge pogodbenice iz dodatka 1.
2. Navedeni dodatek se lahko dopolni v skladu s postopkom iz člena 16.
3. Zaščita v okviru te priloge ne vpliva na obravnavanje individualnega zahtevka za registracijo v skladu s postopkom posamezne pogodbenice.
Člen 5
Področje uporabe
Z odstopanjem od člena 1 tega sporazuma se ta priloga uporablja za geografske označbe iz dodatka 1, ki določajo proizvode, za katere velja zakonodaja obeh pogodbenic iz dodatka 2.
Člen 6
Upravičenost do zaščite
1. Pogoj za upravičenost geografskih označb pogodbenic do zaščite iz te priloge je, da so predhodno zaščitene na njunem ozemlju in imajo poreklo v pogodbenicah.
2. Pogodbenici nista zavezani zaščititi geografske označbe druge pogodbenice, ki na ozemlju slednje ni več zaščitena.
Člen 7
Obseg zaščite
1. Geografske označbe iz dodatka 1 lahko uporablja kateri koli gospodarski subjekt, ki trži proizvod v skladu z veljavnimi specifikacijami.
2. Neposredna ali posredna komercialna raba zaščitene geografske označbe je prepovedana:
(a) za primerljiv proizvod, ki ni v skladu s specifikacijo;
(b) za proizvod, ki ni primerljiv, če takšna raba izkorišča sloves navedene geografske označbe.
3. Zadevna zaščita se uporablja v primerih zlorabe, ponarejanja ali navajanja, tudi če:
— je navedeno dejansko poreklo proizvoda,
— se uporablja prevod, prečrkovanje ali transkripcija zadevnega imena,
— uporabljeno ime spremljajo izrazi, kakor so "vrsta", "tip", "slog", "ponaredek", "metoda" ali drugi podobni izrazi.
4. Geografske označbe so med drugim zaščitene tudi pred:
— kakršno koli napačno ali zavajajočo označbo glede resničnega porekla, izvora, načina proizvodnje, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na pakiranju, vključno z notranjim embaliranjem, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na proizvod,
— kakršno koli uporabo posode ali embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda,
— kakršno koli uporabo oblike proizvoda, če je ta zanj značilna,
— kakršno koli drugo rabo, ki lahko zavaja javnost glede pravega porekla proizvoda.
5. Geografske označbe iz dodatka 1 ne smejo postati generične.
Člen 8
Posebne določbe za nekatera imena
1. Za zaščito geografske označbe "Bündnerfleisch (Viande des Grisons)" Švice iz dodatka 1 velja za uporabo tega imena na ozemlju Unije prehodno obdobje treh let od začetka veljavnosti te priloge, da se označijo in predstavijo nekateri primerljivi proizvodi, ki nimajo porekla v Švici.
2. Za zaščito naslednjih geografskih označb Unije iz dodatka 1 velja za uporabo teh imen na ozemlju Švice prehodno obdobje treh let od začetka veljavnosti te priloge, da se označijo in predstavijo nekateri primerljivi proizvodi, ki nimajo porekla v Uniji:
(a) Salame di Varzi;
(b) Schwarzwälder Schinken.
3. Za zaščito naslednjih geografskih označb Švice iz dodatka 1 velja za uporabo teh imen na ozemlju Unije prehodno obdobje petih let od začetka veljavnosti te priloge, da se označijo in predstavijo nekateri primerljivi proizvodi, ki nimajo porekla v Švici:
(a) Sbrinz;
(b) Gruyère.
4. Za zaščito naslednjih geografskih označb Unije iz dodatka 1 velja za uporabo teh imen na ozemlju Švice prehodno obdobje petih let od začetka veljavnosti te priloge, da se označijo in predstavijo nekateri primerljivi proizvodi, ki nimajo porekla v Uniji:
(a) Munster;
(b) Taleggio;
(c) Fontina;
(d) Φέτα (Feta);
(e) Chevrotin;
(f) Reblochon;
(g) Grana Padano (vključno z izrazom "Grana", ki se uporabi samostojno).
5. Naslednje enakozvočne geografske označbe Švice in Unije iz dodatka 1 so zaščitene in lahko obstajajo sočasno:
— "Vacherin Mont-d'Or" (Švica) in "Vacherin du Haut-Doubs" ali "Mont d'Or" (Unija).
Po potrebi se morajo predvideti posebni ukrepi za etiketiranje, da se razlikuje med proizvodi in izključi kakršno koli tveganje za prevare.
6. Zaščita geografskih označb "Grana Padano" in "Parmigiano Reggiano" za proizvode, namenjene švicarskemu trgu in za katere so bili sprejeti vsi ukrepi za preprečitev ponovnega izvoza, ne izključuje možnosti, da se ribanje in pakiranje (vključno z razrezom na kose in notranjim embaliranjem) teh proizvodov opravi na ozemlju Švice v obdobju šestih let od začetka veljavnosti te priloge in brez pravice do uporabe simbolov in označb Unije za te geografske označbe.
7. Geografska označba "Gruyère" na eni strani in geografske označbe "Γραβιέρα Κρήτης (Graviera Kritis)", "Γραβιέρα Αγράφων (Graviera Agrafon)", "Κεφαλογραβιέρα (Kefalograviera)" in "Γραβιέρα Νάξου (Graviera Naxou)" na drugi strani označujejo očitno različne sire, zlasti zaradi njihovega posebnega geografskega porekla, načina proizvodnje in organoleptičnih lastnosti. V tem okviru se pogodbenici zavežeta, da v skladu s členoma 13 in 15 sprejmeta vse potrebne ukrepe, da se izogneta in po potrebi ustavita kakršno koli zlorabo ali uporabo, ki lahko vodi do zamenjave med geografsko označbo "Gruyère" in izrazom "Γραβιέρα /Graviera".
V ta namen se pogodbenici zlasti strinjata, da izraz "Γραβιέρα/Graviera" v nobenem primeru ne sme biti preveden kot "Gruyère" in obratno.
Člen 9
Razmerje z blagovnimi znamkami
1. Ne glede na odstavek 2 tega člena se za geografske označbe iz dodatka 1 registracija blagovne znamke, ki ustreza eni izmed situacij iz člena 7, zavrne ali prekliče, in sicer samodejno ali na zahtevo zainteresirane strani, v skladu z zakonodajo posamezne pogodbenice. Ta splošna obveznost zlasti zadeva dejstvo, da se zahtevek za registracijo blagovne znamke, ki ustreza situaciji iz člena 7(2)(a), zavrne v skladu z zakonodajo posamezne pogodbenice. Blagovne znamke, ki niso registrirane v skladu s temi določbami, so neveljavne.
2. Blagovna znamka, ki se uporablja v eni izmed situacij iz člena 7 in ki je bila v dobri veri uporabljena, registrirana – ali pridobljena z uporabo, če takšna možnost v zakonodaji obstaja – na ozemlju zadevne pogodbenice pred datumom začetka veljavnosti te priloge, se lahko brez poseganja v člen 16(3) še naprej uporablja in obnovi ne glede na zaščito geografske označbe s to prilogo, če za navedeno blagovno znamko v okviru zakonodaje pogodbenic ne obstajajo razlogi za ničnost ali potek veljavnosti.
Člen 10
Povezava z mednarodnimi sporazumi
Ta priloga se uporablja brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije ali s katerim koli drugim večstranskim sporazumom o pravicah intelektualne lastnine, katerega pogodbenici sta Švica in Unija.
Člen 11
Pravna sposobnost
Pravico do ukrepanja z namenom zaščite geografskih označb iz dodatka 1 imajo fizične in pravne osebe, ki imajo pravno utemeljen interes, zlasti zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev ali potrošnikov, ki imajo sedež ali registriran naslov na ozemlju druge pogodbenice.
Člen 12
Označbe in simboli
Ob upoštevanju zbliževanja zakonodaj pogodbenic, kot je navedeno v členu 2, vsaka pogodbenica na svojem ozemlju dovoli trženje proizvodov, za katere morebiti velja ta priloga in ki so morebiti opremljeni z označbami in morebitnimi uradnimi simboli, vezanimi na geografske označbe, ki jih uporablja druga pogodbenica.
Člen 13
Izvajanje Priloge in izvedbenih ukrepov
Pogodbenici po potrebi na zahtevo druge pogodbenice izvajata zaščito iz člena 7 z vsemi ustreznimi upravnimi ukrepi ali pravnimi postopki.
Člen 14
Ukrepi na meji
Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, da vsaka svojim carinskim organom omogočita, da na meji zadržijo proizvode, za katere obstaja sum nezakonite uporabe geografske označbe, zaščitene s to prilogo, in ki so namenjeni za uvoz na carinsko ozemlje ene izmed pogodbenic, izvoz s carinskega ozemlja ene izmed pogodbenic, ponovni izvoz, vnos v prosto cono ali prosto skladiščenje ali uporabo v enem izmed naslednjih sistemov: mednarodni tranzit, carinsko skladiščenje, aktivno ali pasivno oplemenitenje ali začasni vnos na carinsko ozemlje ene izmed pogodbenic.
Člen 15
Dvostransko sodelovanje
1. Pogodbenici si med seboj pomagata.
2. Pogodbenici si redno ali na zahtevo ene izmed pogodbenic medsebojno izmenjujeta kakršne koli informacije, ki bi lahko bile potrebne za nemoteno izvajanje določb te priloge, zlasti glede sprememb v zvezi z zakonodajnimi in regulativnimi določbami pogodbenic ali njunimi geografskimi označbami (spremembe imen, simbolov in logotipov; bistvene spremembe specifikacije, izbrisi itd.).
3. Pogodbenici se obveščata, če katera koli izmed njiju v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe za kmetijski proizvod ali živilo iz te tretje države in če je to ime enakozvočnica imena geografske označbe, ki je zaščitena v drugi pogodbenici, da bi imela druga pogodbenica možnost podati mnenje o zaščiti zadevne geografske označbe.
4. Pogodbenici se posvetujeta, če katera koli izmed njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.
5. Odbor preuči kakršno koli vprašanje glede izvajanja te priloge ali sprememb njenih določb. Odbor lahko zlasti odloča o spremembah člena 8 in po potrebi o praktičnih pogojih za uporabo, s katerimi se omogoči razlikovanje med enakozvočnimi geografskimi označbami.
6. Delovna skupina „ZOP/ZGO“, ustanovljena v skladu s členom 6(7) Sporazuma, odboru na njegovo prošnjo pomaga.
Člen 16
Klavzula o pregledu
1. Za geografske označbe, ki jih katera koli pogodbenica na novo registrira, pogodbenici z namenom zaščite teh proizvodov opravita pregled in javno posvetovanje iz člena 3. Vključitev novih geografskih označb v dodatek 1 se opravi v skladu s postopki odbora.
2. Pogodbenici se zavežeta, da bosta primere geografskih označb, ki niso vključeni v dodatek 1, preučili najkasneje dve leti po začetku veljavnosti te priloge.
3. Datum iz člena 9(2) je datum predložitve zahtevka drugi pogodbenici.
4. Pogodbenici se posvetujeta o kakršnih koli drugih spremembah te priloge.
5. O izvedbenih ukrepih, ki niso določena v tej prilogi, po potrebi odloča odbor.
Člen 17
Prehodne določbe
1. Brez poseganja v člen 8 se lahko proizvodi z geografsko označbo iz dodatka 1, ki so bili v trenutku začetka veljavnosti te priloge zakonito proizvedeni, označeni in predstavljeni na način, ki je skladen z zakoni ali notranjo pravno ureditvijo pogodbenic, vendar prepovedan s to prilogo, tržijo do izčrpanja zalog največ 2 leti po začetku veljavnosti te priloge.
2. Navedene prehodne določbe se po analogiji uporabljajo za geografske označbe, ki se v skladu z določbami člena 16 naknadno dodajo v dodatek 1.
3. Razen če odbor ne določi drugače, se trženje proizvodov, ki so izdelani, pripravljeni, označeni in predstavljeni v skladu s to prilogo, vendar zaradi spremembe te priloge proizvodnja, ime in predstavitev izgubijo skladnost, lahko nadaljuje do izčrpanja zalog.
Dodatek 1
SEZNAM GEOGRAFSKIH OZNAČB, KI JIH JE DRUGA POGODBENICA ZAŠČITILA
1. Seznam geografskih označb Švice
Vrsta proizvoda |
Ime |
Zaščita |
Začimbe: |
Munder Safran |
ZOP |
Siri: |
Berner Alpkäse/Berner Hobelkäse |
ZOP |
|
Formaggio d'alpe ticinese |
ZOP |
|
L'Etivaz |
ZOP |
|
Gruyère |
ZOP |
|
Raclette du Valais/Walliser Raclette |
ZOP |
|
Sbrinz |
ZOP |
|
Tête de Moine, Fromage de Bellelay |
ZOP |
|
Vacherin fribourgeois |
ZOP |
|
Vacherin Mont-d'Or |
ZOP |
|
Werdenberger Sauerkäse/Liechtensteiner Sauerkäse/Bloderkäse |
ZOP |
Sadje: |
Poire à Botzi |
ZOP |
Zelenjava: |
Cardon épineux genevois |
ZOP |
Mesni in delikatesni proizvodi: |
Glarner Kalberwurst |
ZGO |
|
Longeole |
ZGO |
|
Saucisse d'Ajoie |
ZGO |
|
Saucisson neuchâtelois/Saucisse neuchâteloise |
ZGO |
|
Saucisson vaudois |
ZGO |
|
Saucisse aux choux vaudoise |
ZGO |
|
St. Galler Bratwurst/St. Galler Kalbsbratwurst |
ZGO |
|
Bündnerfleisch |
ZGO |
|
Viande séchée du Valais |
ZGO |
Pekovski izdelki: |
Pain de seigle valaisan/Walliser Roggenbrot |
ZOP |
Mlevski izdelki: |
Rheintaler Ribel/Türggen Ribel |
ZOP |
2. Seznam geografskih označb Unije
Skupina proizvodov iz Priloge II k Uredbi ES št. 1898/2006 (UL L 369, 23.12.2006, str. 1)
Ime |
Prečrkovan zapis v latinici |
Zaščita (1) |
Vrsta proizvoda |
Gailtaler Almkäse |
|
ZOP |
13 |
Gailtaler Speck |
|
ZGO |
12 |
Marchfeldspargel |
|
ZGO |
16 |
Mostviertler Birnmost |
|
ZGO |
18 |
Steirischer Kren |
|
ZGO |
16 |
Steirisches Kürbiskernöl |
|
ZGO |
15 |
Tiroler Almkäse; Tiroler Alpkäse |
|
ZOP |
13 |
Tiroler Bergkäse |
|
ZOP |
13 |
Tiroler Graukäse |
|
ZOP |
13 |
Tiroler Speck |
|
ZGO |
12 |
Vorarlberger Alpkäse |
|
ZOP |
13 |
Vorarlberger Bergkäse |
|
ZOP |
13 |
Wachauer Marille |
|
ZOP |
16 |
Waldviertler Graumohn |
|
ZOP |
16 |
Beurre d'Ardenne |
|
ZOP |
15 |
Brussels grondwitloof |
|
ZGO |
16 |
Fromage de Herve |
|
ZOP |
13 |
Gentse azalea |
|
ZGO |
35 |
Geraardsbergse Mattentaart |
|
ZGO |
24 |
Jambon d'Ardenne |
|
ZGO |
12 |
Pâté gaumais |
|
ZGO |
18 |
Vlaams – Brabantse Tafeldruif |
|
ZOP |
16 |
Горнооряховски суджук |
Gornooryahovski sudzhuk |
ZGO |
12 |
Λουκούμι Γεροσκήπου |
Loukoumi Geroskipou |
ZGO |
24 |
Březnický ležák |
|
ZGO |
21 |
Brněnské pivo/Starobrněnské pivo |
|
ZGO |
21 |
Budějovické pivo |
|
ZGO |
21 |
Budějovický měšťanský var |
|
ZGO |
21 |
Černá Hora |
|
ZGO |
21 |
České pivo |
|
ZGO |
21 |
Českobudějovické pivo |
|
ZGO |
21 |
Český kmín |
|
ZOP |
18 |
Chamomilla bohemica |
|
ZOP |
18 |
Chodské pivo |
|
ZGO |
21 |
Hořické trubičky |
|
ZGO |
24 |
Jihočeská Niva |
|
ZGO |
13 |
Jihočeská Zlatá Niva |
|
ZGO |
13 |
Karlovarské oplatky |
|
ZGO |
24 |
Karlovarské trojhránky |
|
ZGO |
24 |
Karlovarský suchar |
|
ZGO |
24 |
Lomnické suchary |
|
ZGO |
24 |
Mariánskolázeňské oplatky |
|
ZGO |
24 |
Nošovické kysané zelí |
|
ZOP |
16 |
Olomoucké tvarůžky |
|
ZGO |
13 |
Pardubický perník |
|
ZGO |
24 |
Pohořelický kapr |
|
ZOP |
17 |
Štramberské uši |
|
ZGO |
24 |
Třeboňský kapr |
|
ZGO |
17 |
Všestarská cibule |
|
ZOP |
16 |
Žatecký chmel |
|
ZOP |
18 |
Znojemské pivo |
|
ZGO |
21 |
Aachener Printen |
|
ZGO |
24 |
Allgäuer Bergkäse |
|
ZOP |
13 |
Altenburger Ziegenkäse |
|
ZOP |
13 |
Ammerländer Dielenrauchschinken; Ammerländer Katenschinken |
|
ZGO |
12 |
Ammerländer Schinken; Ammerländer Knochenschinken |
|
ZGO |
12 |
Bayerischer Meerrettich; Bayerischer Kren |
|
ZGO |
16 |
Bayerisches Bier |
|
ZGO |
21 |
Bayerisches Rindfleisch/Rindfleisch aus Bayern |
|
ZGO |
11 |
Bremer Bier |
|
ZGO |
21 |
Bremer Klaben |
|
ZGO |
24 |
Diepholzer Moorschnucke |
|
ZOP |
11 |
Dortmunder Bier |
|
ZGO |
21 |
Dresdner Christstollen/Dresdner Stollen/Dresdner Weihnachtsstollen |
|
ZGO |
24 |
Feldsalat von der Insel Reichenau |
|
ZGO |
16 |
Göttinger Feldkieker |
|
ZGO |
12 |
Göttinger Stracke |
|
ZGO |
12 |
Greußener Salami |
|
ZGO |
12 |
Gurken von der Insel Reichenau |
|
ZGO |
16 |
Halberstädter Würstchen |
|
ZGO |
12 |
Hessischer Apfelwein |
|
ZGO |
18 |
Hessischer Handkäse/Hessischer Handkäs |
|
ZGO |
13 |
Hofer Bier |
|
ZGO |
21 |
Hofer Rindfleischwurst |
|
ZGO |
12 |
Holsteiner Karpfen |
|
ZGO |
17 |
Hopfen aus der Hallertau |
|
ZGO |
18 |
Kölsch |
|
ZGO |
21 |
Kulmbacher Bier |
|
ZGO |
21 |
Lausitzer Leinöl |
|
ZGO |
15 |
Lübecker Marzipan |
|
ZGO |
24 |
Lüneburger Heidekartoffeln |
|
ZGO |
16 |
Lüneburger Heidschnucke |
|
ZOP |
11 |
Mainfranken Bier |
|
ZGO |
21 |
Meißner Fummel |
|
ZGO |
24 |
Münchener Bier |
|
ZGO |
21 |
Nieheimer Käse |
|
ZGO |
13 |
Nürnberger Bratwürste; Nürnberger Rostbratwürste |
|
ZGO |
12 |
Nürnberger Lebkuchen |
|
ZGO |
24 |
Oberpfälzer Karpfen |
|
ZGO |
17 |
Odenwälder Frühstückskäse |
|
ZOP |
13 |
Reuther Bier |
|
ZGO |
21 |
Rheinisches Apfelkraut |
|
ZGO |
16 |
Salate von der Insel Reichenau |
|
ZGO |
16 |
Salzwedeler Baumkuchen |
|
ZGO |
24 |
Schrobenhausener Spargel/Spargel aus dem Schrobenhausener Land/Spargel aus dem Anbaugebiet Schrobenhausen |
|
ZGO |
16 |
Schwäbische Maultaschen; Schwäbische Suppenmaultaschen |
|
ZGO |
27 |
Schwäbisch-Hällisches Qualitätsschweinefleisch |
|
ZGO |
11 |
Schwarzwälder Schinken |
|
ZGO |
12 |
Schwarzwaldforelle |
|
ZGO |
17 |
Spreewälder Gurken |
|
ZGO |
16 |
Spreewälder Meerrettich |
|
ZGO |
16 |
Tettnanger Hopfen |
|
ZGO |
18 |
Thüringer Leberwurst |
|
ZGO |
12 |
Thüringer Rostbratwurst |
|
ZGO |
12 |
Thüringer Rotwurst |
|
ZGO |
12 |
Tomaten von der Insel Reichenau |
|
ZGO |
16 |
Danablu |
|
ZGO |
13 |
Esrom |
|
ZGO |
13 |
Lammefjordsgulerod |
|
ZGO |
16 |
Άγιος Ματθαίος Κέρκυρας |
Agios Mattheos Kerkyras |
ZGO |
15 |
Ακτινίδιο Πιερίας |
Aktinidio Pierias |
ZGO |
16 |
Ακτινίδιο Σπερχειού |
Aktinidio Sperchiou |
ZOP |
16 |
Ανεβατό |
Anevato |
ZOP |
13 |
Αποκορώνας Χανίων Κρήτης |
Apokoronas Chanion Kritis |
ZOP |
15 |
Αρνάκι Ελασσόνας |
Arnaki Elassonas |
ZOP |
11 |
Αρχάνες Ηρακλείου Κρήτης |
Arxanes Iraqliou Kritis |
ZOP |
15 |
Αυγοτάραχο Μεσολογγίου |
Avgotaracho Messolongiou |
ZOP |
17 |
Βιάννος Ηρακλείου Κρήτης |
Viannos Iraqliou Kritis |
ZOP |
15 |
Βόρειος Μυλοπόταμος Ρεθύμνης Κρήτης |
Vorios Mylopotamos Rethymnis Kritis |
ZOP |
15 |
Γαλοτύρι |
Galotyri |
ZOP |
13 |
Γραβιέρα Αγράφων |
Graviera Agrafon |
ZOP |
13 |
Γραβιέρα Κρήτης |
Graviera Kritis |
ZOP |
13 |
Γραβιέρα Νάξου |
Graviera Naxou |
ZOP |
13 |
Ελιά Καλαμάτας |
Elia Kalamatas |
ZOP |
16 |
Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο „Τροιζηνία“ |
Exeretiko partheno eleolado „Trizinia“ |
ZOP |
15 |
Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο Θραψανό |
Exeretiko partheno eleolado Thrapsano |
ZOP |
15 |
Εξαιρετικό Παρθένο Ελαιόλαδο Σέλινο Κρήτης |
Exeretiko Partheno Eleolado Selino Kritis |
ZOP |
15 |
Ζάκυνθος |
Zakynthos |
ZGO |
15 |
Θάσος |
Thassos |
ZGO |
15 |
Θρούμπα Αμπαδιάς Ρεθύμνης Κρήτης |
Throumpa Ampadias Rethymnis Kritis |
ZOP |
16 |
Θρούμπα Θάσου |
Throumpa Thassou |
ZOP |
16 |
Θρούμπα Χίου |
Throumpa Chiou |
ZOP |
16 |
Καλαθάκι Λήμνου |
Kalathaki Limnou |
ZOP |
13 |
Καλαμάτα |
Kalamata |
ZOP |
15 |
Κασέρι |
Kasseri |
ZOP |
13 |
Κατίκι Δομοκού |
Katiki Domokou |
ZOP |
13 |
Κατσικάκι Ελασσόνας |
Katsikaki Elassonas |
ZOP |
11 |
Κελυφωτό φυστίκι Φθιώτιδας |
Kelifoto fystiki Fthiotidas |
ZOP |
16 |
Κεράσια τραγανά Ροδοχωρίου |
Kerassia Tragana Rodochoriou |
ZOP |
16 |
Κεφαλογραβιέρα |
Kefalograviera |
ZOP |
13 |
Κεφαλονιά |
Kefalonia |
ZGO |
15 |
Κολυμβάρι Χανίων Κρήτης |
Kolymvari Chanion Kritis |
ZOP |
15 |
Κονσερβολιά Αμφίσσης |
Konservolia Amfissis |
ZOP |
16 |
Κονσερβολιά Αρτας |
Konservolia Artas |
ZGO |
16 |
Κονσερβολιά Αταλάντης |
Konservolia Atalantis |
ZOP |
16 |
Κονσερβολιά Πηλίου Βόλου |
Konservolia Piliou Volou |
ZOP |
16 |
Κονσερβολιά Ροβίων |
Konservolia Rovion |
ZOP |
16 |
Κονσερβολιά Στυλίδας |
Konservolia Stylidas |
ZOP |
16 |
Κοπανιστή |
Kopanisti |
ZOP |
13 |
Κορινθιακή Σταφίδα Βοστίτσα |
Korinthiaki Stafida Vostitsa |
ZOP |
16 |
Κουμ Κουάτ Κέρκυρας |
Koum kouat Kerkyras |
ZGO |
16 |
Κρανίδι Αργολίδας |
Kranidi Argolidas |
ZOP |
15 |
Κρητικό παξιμάδι |
Kritiko paximadi |
ZGO |
24 |
Κροκεές Λακωνίας |
Krokees Lakonias |
ZOP |
15 |
Κρόκος Κοζάνης |
Krokos Kozanis |
ZOP |
18 |
Λαδοτύρι Μυτιλήνης |
Ladotyri Mytilinis |
ZOP |
13 |
Λακωνία |
Lakonia |
ZGO |
15 |
Λέσβος; Μυτιλήνη |
Lesvos; Mytilini |
ZGO |
15 |
Λυγουριό Ασκληπιείου |
Lygourio Asklipiiou |
ZOP |
15 |
Μανούρι |
Manouri |
ZOP |
13 |
Μαστίχα Χίου |
Masticha Chiou |
ZOP |
25 |
Μαστιχέλαιο Χίου |
Mastichelaio Chiou |
ZOP |
32 |
Μέλι Ελάτης Μαινάλου Βανίλια |
Meli Elatis Menalou Vanilia |
ZOP |
18 |
Μετσοβόνε |
Metsovone |
ZOP |
13 |
Μήλα Ζαγοράς Πηλίου |
Mila Zagoras Piliou |
ZOP |
16 |
Μήλα Ντελίσιους Πιλαφά Τριπόλεως |
Mila Delicious Pilafa Tripoleos |
ZOP |
16 |
Μήλο Καστοριάς |
Milo Kastorias |
ZGO |
16 |
Μπάτζος |
Batzos |
ZOP |
13 |
Ξερά σύκα Κύμης |
Xera syka Kymis |
ZOP |
16 |
Ξύγαλο Σητείας/Ξίγαλο Σητείας |
Xygalo Siteias/Xigalo Siteias |
ZOP |
13 |
Ξυνομυζήθρα Κρήτης |
Xynomyzithra Kritis |
ZOP |
13 |
Ολυμπία |
Olympia |
ZGO |
15 |
Πατάτα Κάτω Νευροκοπίου |
Patata Kato Nevrokopiou |
ZGO |
16 |
Πατάτα Νάξου |
Patata Naxou |
ZGO |
16 |
Πεζά Ηρακλείου Κρήτης |
Peza Iraqliou Kritis |
ZOP |
15 |
Πέτρινα Λακωνίας |
Petrina Lakonias |
ZOP |
15 |
Πηχτόγαλο Χανίων |
Pichtogalo Chanion |
ZOP |
13 |
Πορτοκάλια Μάλεμε Χανίων Κρήτης |
Portokalia Maleme Chanion Kritis |
ZOP |
16 |
Πρέβεζα |
Preveza |
ZGO |
15 |
Ροδάκινα Νάουσας |
Rodakina Naoussas |
ZOP |
16 |
Ρόδος |
Rodos |
ZGO |
15 |
Σάμος |
Samos |
ZGO |
15 |
Σαν Μιχάλη |
San Michali |
ZOP |
13 |
Σητεία Λασιθίου Κρήτης |
Sitia Lasithiou Kritis |
ZOP |
15 |
Σταφίδα Ζακύνθου |
Stafida Zakynthou |
ZOP |
16 |
Σταφίδα Ηλείας |
Stafida Ilias |
ZGO |
16 |
Σύκα Βραβρώνας Μαρκοπούλου Μεσογείων |
Syka Vavronas Markopoulou Messongion |
ZGO |
16 |
Σφέλα |
Sfela |
ZOP |
13 |
Τσακώνικη μελιτζάνα Λεωνιδίου |
Tsakoniki Melitzana Leonidiou |
ZOP |
16 |
Τσίχλα Χίου |
Tsikla Chiou |
ZOP |
25 |
Φάβα Σαντορίνης |
Fava Santorinis |
ZOP |
16 |
Φασόλια (Γίγαντες Ελέφαντες) Πρεσπών Φλώρινας |
Fassolia Gigantes Elefantes Prespon Florinas |
ZGO |
16 |
Φασόλια (πλακέ μεγαλόσπερμα) Πρεσπών Φλώρινας |
Fassolia (plake megalosperma) Prespon Florinas |
ZGO |
16 |
Φασόλια γίγαντες — ελέφαντες Καστοριάς |
Fassolia GigantesElefantes Kastorias |
ZGO |
16 |
Φασόλια γίγαντες ελέφαντες Κάτω Νευροκοπίου |
Fassolia Gigantes Elefantes Kato Nevrokopiou |
ZGO |
16 |
Φασόλια κοινά μεσόσπερμα Κάτω Νευροκοπίου |
Fassolia kina Messosperma Kato Nevrokopiou |
ZGO |
16 |
Φέτα |
Feta |
ZOP |
13 |
Φιρίκι Πηλίου |
Firiki Piliou |
ZOP |
16 |
Φοινίκι Λακωνίας |
Finiki Lakonias |
ZOP |
15 |
Φορμαέλλα Αράχωβας Παρνασσού |
Formaella Arachovas Parnassou |
ZOP |
13 |
Φυστίκι Αίγινας |
Fystiki Eginas |
ZOP |
16 |
Φυστίκι Μεγάρων |
Fystiki Megaron |
ZOP |
16 |
Χανιά Κρήτης |
Chania Kritis |
ZGO |
15 |
Aceite Campo de Calatrava |
|
ZOP |
15 |
Aceite Campo de Montiel |
|
ZOP |
15 |
Aceite de La Alcarria |
|
ZOP |
15 |
Aceite de la Rioja |
|
ZOP |
15 |
Aceite de Mallorca; Aceite mallorquín; Oli de Mallorca; Oli mallorquí |
|
ZOP |
15 |
Aceite de Terra Alta; Oli de Terra Alta |
|
ZOP |
15 |
Aceite del Baix Ebre-Montsià; Oli del Baix Ebre-Montsià |
|
ZOP |
15 |
Aceite del Bajo Aragón |
|
ZOP |
15 |
Aceite Monterrubio |
|
ZOP |
15 |
Afuega'l Pitu |
|
ZOP |
13 |
Ajo Morado de las Pedroñeras |
|
ZGO |
16 |
Alcachofa de Benicarló; Carxofa de Benicarló |
|
ZOP |
16 |
Alcachofa de Tudela |
|
ZGO |
16 |
Alfajor de Medina Sidonia |
|
ZGO |
24 |
Alubia de La Bãneza-León |
|
ZGO |
16 |
Antequera |
|
ZOP |
15 |
Arroz de Valencia; Arròs de València |
|
ZOP |
16 |
Arroz del Delta del Ebro; Arròs del Delta de l'Ebre |
|
ZOP |
16 |
Arzùa-Ulloa |
|
ZOP |
13 |
Avellana de Reus |
|
ZOP |
16 |
Azafrán de la Mancha |
|
ZOP |
18 |
Baena |
|
ZOP |
15 |
Berenjena de Almagro |
|
ZGO |
16 |
Botillo del Bierzo |
|
ZGO |
12 |
Caballa de Andalucia |
|
ZGO |
17 |
Cabrales |
|
ZOP |
13 |
Calasparra |
|
ZOP |
16 |
Calçot de Valls |
|
ZGO |
16 |
Carne de Ávila |
|
ZGO |
11 |
Carne de Cantabria |
|
ZGO |
11 |
Carne de la Sierra de Guadarrama |
|
ZGO |
11 |
Carne de Morucha de Salamanca |
|
ZGO |
11 |
Carne de Vacuno del País Vasco; Euskal Okela |
|
ZGO |
11 |
Castaña de Galicia |
|
ZGO |
16 |
Cebreiro |
|
ZOP |
13 |
Cecina de León |
|
ZGO |
12 |
Cereza del Jerte |
|
ZOP |
16 |
Cerezas de la Montaña de Alicante |
|
ZGO |
16 |
Chirimoya de la Costa tropical de Granada-Malaga |
|
ZOP |
16 |
Chorizo de Cantimpalos |
|
ZGO |
12 |
Chorizo Riojano |
|
ZGO |
12 |
Chosco de Tineo |
|
ZGO |
12 |
Chufa de Valencia |
|
ZOP |
18 |
Cítricos Valencianos; Cítrics Valencians |
|
ZGO |
16 |
Clementinas de las Tierras del Ebro; Clementines de les Terres de l'Ebre |
|
ZGO |
16 |
Coliflor de Calahorra |
|
ZGO |
16 |
Cordero de Extremadura |
|
ZGO |
11 |
Cordero de Navarra; Nafarroako Arkumea |
|
ZGO |
11 |
Cordero Manchego |
|
ZGO |
11 |
Dehesa de Extremadura |
|
ZOP |
12 |
Ensaimada de Mallorca; Ensaimada mallorquina |
|
ZGO |
24 |
Espárrago de Huétor-Tájar |
|
ZGO |
16 |
Espárrago de Navarra |
|
ZGO |
16 |
Estepa |
|
ZOP |
15 |
Faba Asturiana |
|
ZGO |
16 |
Faba de Lourenzá |
|
ZGO |
16 |
Gamoneu; Gamonedo |
|
ZOP |
13 |
Garbanzo de Fuentesaúco |
|
ZGO |
16 |
Gata-Hurdes |
|
ZOP |
15 |
Grelos de Galicia |
|
ZGO |
16 |
Guijuelo |
|
ZOP |
12 |
Idiazábal |
|
ZOP |
13 |
Jamón de Huelva |
|
ZOP |
12 |
Jamón de Teruel |
|
ZOP |
12 |
Jamón de Trevélez |
|
ZGO |
12 |
Jijona |
|
ZGO |
24 |
Judías de El Barco de Ávila |
|
ZGO |
16 |
Kaki Ribera del Xúquer |
|
ZOP |
16 |
Lacón Gallego |
|
ZGO |
11 |
Lechazo de Castilla y León |
|
ZGO |
11 |
Lenteja de La Armuña |
|
ZGO |
16 |
Lenteja Pardina de Tierra de Campos |
|
ZGO |
16 |
Les Garrigues |
|
ZOP |
15 |
Los Pedroches |
|
ZOP |
12 |
Mahón-Menorca |
|
ZOP |
13 |
Mantecadas de Astorga |
|
ZGO |
24 |
Mantecados de Estepa |
|
ZGO |
24 |
Mantequilla de l'Alt Urgell y la Cerdanya; Mantega de l'Alt Urgell i la Cerdanya |
|
ZOP |
15 |
Mantequilla de Soria |
|
ZOP |
15 |
Manzana de Girona; Poma de Girona |
|
ZGO |
16 |
Manzana Reineta del Bierzo |
|
ZOP |
16 |
Mazapán de Toledo |
|
ZGO |
24 |
Mejillón de Galicia; Mexillón de Galicia |
|
ZOP |
17 |
Melocotón de Calanda |
|
ZOP |
16 |
Melón de la Mancha |
|
ZGO |
16 |
Melva de Andalucia |
|
ZGO |
17 |
Miel de Galicia; Mel de Galicia |
|
ZGO |
14 |
Miel de Granada |
|
ZOP |
14 |
Miel de La Alcarria |
|
ZOP |
14 |
Mongeta del Ganxet |
|
ZOP |
16 |
Montes de Granada |
|
ZOP |
15 |
Montes de Toledo |
|
ZOP |
15 |
Montoro-Adamuz |
|
ZOP |
15 |
Nísperos Callosa d'En Sarriá |
|
ZOP |
16 |
Pan de Cea |
|
ZGO |
24 |
Pan de Cruz de Ciudad Real |
|
ZGO |
24 |
Pataca de Galicia; Patata de Galicia |
|
ZGO |
16 |
Patatas de Prades; Patates de Prades |
|
ZGO |
16 |
Pemento da Arnoia |
|
ZGO |
16 |
Pemento de Herbón |
|
ZOP |
16 |
Pemento de Oímbra |
|
ZGO |
16 |
Pemento do Couto |
|
ZGO |
16 |
Pera de Jumilla |
|
ZOP |
16 |
Pera de Lleida |
|
ZOP |
16 |
Peras de Rincón de Soto |
|
ZOP |
16 |
Picón Bejes-Tresviso |
|
ZOP |
13 |
Pimentón de la Vera |
|
ZOP |
18 |
Pimentón de Murcia |
|
ZOP |
18 |
Pimiento Asado del Bierzo |
|
ZGO |
16 |
Pimiento de Gernika or Gernikako Piperra |
|
ZGO |
16 |
Pimiento Riojano |
|
ZGO |
16 |
Pimientos del Piquillo de Lodosa |
|
ZOP |
16 |
Pollo y Capón del Prat |
|
ZGO |
11 |
Poniente de Granada |
|
ZOP |
15 |
Priego de Córdoba |
|
ZOP |
15 |
Queso Casin |
|
ZOP |
13 |
Queso de Flor de Guía/Queso de MEDIA Flor de Guía/Queso de Guía |
|
ZOP |
13 |
Queso de La Serena |
|
ZOP |
13 |
Queso de l'Alt Urgell y la Cerdanya |
|
ZOP |
13 |
Queso de Murcia |
|
ZOP |
13 |
Queso de Murcia al vino |
|
ZOP |
13 |
Queso de Valdeón |
|
ZGO |
13 |
Queso Ibores |
|
ZOP |
13 |
Queso Majorero |
|
ZOP |
13 |
Queso Manchego |
|
ZOP |
13 |
Queso Nata de Cantabria |
|
ZOP |
13 |
Queso Palmero; Queso de la Palma |
|
ZOP |
13 |
Queso Tetilla |
|
ZOP |
13 |
Queso Zamorano |
|
ZOP |
13 |
Quesucos de Liébana |
|
ZOP |
13 |
Roncal |
|
ZOP |
13 |
Salchichón de Vic; Llonganissa de Vic |
|
ZGO |
12 |
San Simón da Costa |
|
ZOP |
13 |
Sidra de Asturias; Sidra d'Asturies |
|
ZOP |
18 |
Sierra de Cadiz |
|
ZOP |
15 |
Sierra de Cazorla |
|
ZOP |
15 |
Sierra de Segura |
|
ZOP |
15 |
Sierra Mágina |
|
ZOP |
15 |
Siurana |
|
ZOP |
15 |
Sobao Pasiego |
|
ZGO |
24 |
Sobrasada de Mallorca |
|
ZGO |
12 |
Tarta de Santiago |
|
ZGO |
24 |
Ternasco de Aragón |
|
ZGO |
11 |
Ternera Asturiana |
|
ZGO |
11 |
Ternera de Extremadura |
|
ZGO |
11 |
Ternera de Navarra; Nafarroako Aratxea |
|
ZGO |
11 |
Ternera Gallega |
|
ZGO |
11 |
Torta del Casar |
|
ZOP |
13 |
Turrón de Agramunt; Torró d'Agramunt |
|
ZGO |
24 |
Turrón de Alicante |
|
ZGO |
24 |
Uva de mesa embolsada „Vinalopó“ |
|
ZOP |
16 |
Vinagre de Jerez |
|
ZOP |
18 |
Vinagre del Condado de Huelva |
|
ZOP |
18 |
Kainuun rönttönen |
|
ZGO |
24 |
Lapin Poron kuivaliha |
|
ZOP |
12 |
Lapin Poron kylmäsavuliha |
|
ZOP |
12 |
Lapin Poron liha |
|
ZOP |
11 |
Lapin Puikula |
|
ZOP |
16 |
Abondance |
|
ZOP |
13 |
Agneau de l'Aveyron |
|
ZGO |
11 |
Agneau de Lozère |
|
ZGO |
11 |
Agneau de Pauillac |
|
ZGO |
11 |
Agneau du Périgord |
|
ZGO |
11 |
Agneau de Sisteron |
|
ZGO |
11 |
Agneau du Bourbonnais |
|
ZGO |
11 |
Agneau du Limousin |
|
ZGO |
11 |
Agneau du Poitou-Charentes |
|
ZGO |
11 |
Agneau du Quercy |
|
ZGO |
11 |
Ail blanc de Lomagne |
|
ZGO |
16 |
Ail de la Drôme |
|
ZGO |
16 |
Ail rose de Lautrec |
|
ZGO |
16 |
Anchois de Collioure |
|
ZGO |
17 |
Asperge des sables des Landes |
|
ZGO |
16 |
Banon |
|
ZOP |
13 |
Barèges-Gavarnie |
|
ZOP |
11 |
Beaufort |
– |
ZOP |
13 |
Bergamote(s) de Nancy |
|
ZGO |
24 |
Beurre Charentes-Poitou; Beurre des Charentes; Beurre des Deux-Sèvres |
|
ZOP |
15 |
Beurre d'Isigny |
|
ZOP |
15 |
Bleu d'Auvergne |
|
ZOP |
13 |
Bleu de Gex Haut-Jura; Bleu de Septmoncel |
|
ZOP |
13 |
Bleu des Causses |
|
ZOP |
13 |
Bleu du Vercors-Sassenage |
|
ZOP |
13 |
Bœuf charolais du Bourbonnais |
|
ZGO |
11 |
Bœuf de Bazas |
|
ZGO |
11 |
Bœuf de Chalosse |
|
ZGO |
11 |
Bœuf de Vendée |
|
ZGO |
11 |
Bœuf du Maine |
|
ZGO |
11 |
Boudin blanc de Rethel |
|
ZGO |
12 |
Brie de Meaux |
|
ZOP |
13 |
Brie de Melun |
|
ZOP |
13 |
Brioche vendéenne |
|
ZGO |
24 |
Brocciu Corse; Brocciu |
|
ZOP |
13 |
Camembert de Normandie |
|
ZOP |
13 |
Canard à foie gras du Sud-Ouest (Chalosse, Gascogne, Gers, Landes, Périgord, Quercy) |
|
ZGO |
12 |
Cantal; Fourme de Cantal; Cantalet |
|
ZOP |
13 |
Chabichou du Poitou |
|
ZOP |
13 |
Chaource |
|
ZOP |
13 |
Chasselas de Moissac |
|
ZOP |
16 |
Chevrotin |
|
ZOP |
13 |
Cidre de Bretagne; Cidre Breton |
|
ZGO |
18 |
Cidre de Normandie; Cidre Normand |
|
ZGO |
18 |
Clémentine de Corse |
|
ZGO |
16 |
Coco de Paimpol |
|
ZOP |
16 |
Comté |
|
ZOP |
13 |
Coquille Saint-Jacques des Côtes d'Armor |
|
ZGO |
17 |
Cornouaille |
|
ZOP |
18 |
Crème d'Isigny |
|
ZOP |
14 |
Crème fraîche fluide d'Alsace |
|
ZGO |
14 |
Crottin de Chavignol; Chavignol |
|
ZOP |
13 |
Dinde de Bresse |
|
ZOP |
11 |
Domfront |
|
ZOP |
18 |
Époisses |
|
ZOP |
13 |
Farine de blé noir de Bretagne/Farine de blé noir de Bretagne — Gwinizh du Breizh |
|
ZGO |
16 |
Farine de châtaigne corse/Farina castagnina corsa |
|
ZOP |
16 |
Farine de Petit Epeautre de Haute Provence |
|
ZGO |
16 |
Figue de Solliès |
|
ZOP |
16 |
Foin de Crau |
|
ZOP |
31 |
Fourme d'Ambert; Fourme de Montbrison |
|
ZOP |
13 |
Fraise du Périgord |
|
ZGO |
16 |
Génisse Fleur d'Aubrac |
|
ZGO |
11 |
Haricot tarbais |
|
ZGO |
16 |
Huile d'olive d'Aix-en-Provence |
|
ZOP |
15 |
Huile d'olive de Corse; Huile d'olive de Corse-Oliu di Corsica |
|
ZOP |
15 |
Huile d'olive de Haute-Provence |
|
ZOP |
15 |
Huile d'olive de la Vallée des Baux-de-Provence |
|
ZOP |
15 |
Huile d'olive de Nice |
|
ZOP |
15 |
Huile d'olive de Nîmes |
|
ZOP |
15 |
Huile d'olive de Nyons |
|
ZOP |
15 |
Huile essentielle de lavande de Haute-Provence |
|
ZOP |
15 |
Huîtres Marennes Oléron |
|
ZGO |
18 |
Jambon de Bayonne |
|
ZGO |
12 |
Jambon de l'Ardèche |
|
ZGO |
12 |
Jambon sec et noix de jambon sec des Ardennes |
|
ZGO |
12 |
Kiwi de l'Adour |
|
ZGO |
16 |
Laguiole |
|
ZOP |
13 |
Langres |
|
ZOP |
13 |
Lentille vert du Puy |
|
ZOP |
16 |
Lentilles vertes du Berry |
|
ZGO |
16 |
Lingot du Nord |
|
ZGO |
16 |
Livarot |
|
ZOP |
13 |
Mâche nantaise |
|
ZGO |
16 |
Mâconnais |
|
ZOP |
13 |
Maine – Anjou |
|
ZOP |
11 |
Maroilles; Marolles |
|
ZOP |
13 |
Melon du Haut-Poitou |
|
ZGO |
16 |
Melon du Quercy |
|
ZGO |
16 |
Miel d'Alsace |
|
ZGO |
14 |
Miel de Corse; Mele di Corsica |
|
ZOP |
14 |
Miel de Provence |
|
ZGO |
14 |
Miel de sapin des Vosges |
|
ZOP |
14 |
Mirabelles de Lorraine |
|
ZGO |
16 |
Mogette de Vendée |
|
ZGO |
16 |
Mont d'or; Vacherin du Haut-Doubs |
|
ZOP |
13 |
Morbier |
|
ZOP |
13 |
Moules de Bouchot de la Baie du Mont-Saint-Michel |
|
ZOP |
17 |
Moutarde de Bourgogne |
|
ZGO |
26 |
Munster; Munster-Géromé |
|
ZOP |
13 |
Muscat du Ventoux |
|
ZOP |
16 |
Neufchâtel |
|
ZOP |
13 |
Noix de Grenoble |
|
ZOP |
16 |
Noix du Périgord |
|
ZOP |
16 |
Œufs de Loué |
|
ZGO |
14 |
Oie d'Anjou |
|
ZGO |
11 |
Oignon doux des Cévennes |
|
ZOP |
16 |
Olive de Nice |
|
ZOP |
16 |
Olive de Nîmes |
|
ZOP |
16 |
Olives cassées de la Vallée des Baux-de-Provence |
|
ZOP |
16 |
Olives noires de la Vallée des Baux de Provence |
|
ZOP |
16 |
Olives noires de Nyons |
|
ZOP |
16 |
Ossau-Iraty |
|
ZOP |
13 |
Pâtes d'Alsace |
|
ZGO |
27 |
Pays d'Auge; Pays d'Auge-Cambremer |
|
ZOP |
18 |
Pélardon |
|
ZOP |
13 |
Petit Épeautre de Haute-Provence |
|
ZGO |
16 |
Picodon |
|
ZOP |
13 |
Piment d'Espelette; Piment d'Espelette – Ezpeletako Biperra |
|
ZOP |
18 |
Pintadeau de la Drôme |
|
ZGO |
11 |
Poireaux de Créances |
|
ZGO |
16 |
Pomme de terre de l'Île de Ré |
|
ZOP |
16 |
Pomme du Limousin |
|
ZOP |
16 |
Pommes des Alpes de Haute Durance |
|
ZGO |
16 |
Pommes de terre de Merville |
|
ZGO |
16 |
Pommes et poires de Savoie |
|
ZGO |
16 |
Pont-l'Évêque |
|
ZOP |
13 |
Porc d'Auvergne |
|
ZGO |
11 |
Porc de Franche-Comté |
|
ZGO |
11 |
Porc de la Sarthe |
|
ZGO |
11 |
Porc de Normandie |
|
ZGO |
11 |
Porc de Vendée |
|
ZGO |
11 |
Porc du Limousin |
|
ZGO |
11 |
Pouligny-Saint-Pierre |
|
ZOP |
13 |
Pruneaux d'Agen; Pruneaux d'Agen mi-cuits |
|
ZGO |
16 |
Raviole du Dauphiné |
|
ZGO |
27 |
Reblochon; Reblochon de Savoie |
|
ZOP |
13 |
Riz de Camargue |
|
ZGO |
16 |
Rocamadour |
|
ZOP |
13 |
Roquefort |
|
ZOP |
13 |
Sainte-Maure de Touraine |
|
ZOP |
13 |
Saint-Nectaire |
|
ZOP |
13 |
Salers |
|
ZOP |
13 |
Saucisse de Morteau/Jésus de Morteau |
|
ZGO |
12 |
Saucisson de l'Ardèche |
|
ZGO |
12 |
Selles-sur-Cher |
|
ZOP |
13 |
Taureau de Camargue |
|
ZOP |
11 |
Tome des Bauges |
|
ZOP |
13 |
Tomme de Savoie |
|
ZGO |
13 |
Tomme des Pyrénées |
|
ZGO |
13 |
Valençay |
|
ZOP |
13 |
Veau de l'Aveyron et du Ségala |
|
ZGO |
11 |
Veau du Limousin |
|
ZGO |
11 |
Volailles d'Alsace |
|
ZGO |
11 |
Volailles d'Ancenis |
|
ZGO |
11 |
Volailles d'Auvergne |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Bourgogne |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Bresse |
|
ZOP |
11 |
Volailles de Bretagne |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Challans |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Cholet |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Gascogne |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Houdan |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Janzé |
|
ZGO |
11 |
Volailles de la Champagne |
|
ZGO |
11 |
Volailles de la Drôme |
|
ZGO |
11 |
Volailles de l'Ain |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Licques |
|
ZGO |
11 |
Volailles de l'Orléanais |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Loué |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Normandie |
|
ZGO |
11 |
Volailles de Vendée |
|
ZGO |
11 |
Volailles des Landes |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Béarn |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Berry |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Charolais |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Forez |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Gatinais |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Gers |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Languedoc |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Lauragais |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Maine |
|
ZGO |
11 |
Volailles du plateau de Langres |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Val de Sèvres |
|
ZGO |
11 |
Volailles du Velay |
|
ZGO |
11 |
Budapesti szalámi/Budapesti téliszalámi |
|
ZGO |
12 |
Csabai kolbász/Csabai vastagkolbász |
|
ZGO |
12 |
Gönci kajszibarack |
|
ZGO |
16 |
Gyulai kolbász/Gyulai pároskolbász |
|
ZGO |
12 |
Hajdúsági torma |
|
ZOP |
16 |
Magyar szürkemarha hús |
|
ZGO |
11 |
Makói vöröshagyma; Makói hagyma |
|
ZOP |
16 |
Szegedi fűszerpaprika-őrlemény/Szegedi paprika |
|
ZOP |
18 |
Szegedi szalámi; Szegedi téliszalámi |
|
ZOP |
12 |
Clare Island Salmon |
|
ZGO |
17 |
Connemara Hill lamb; Uain Sléibhe Chonamara |
|
ZGO |
11 |
Imokilly Regato |
|
ZOP |
13 |
Timoleague Brown Pudding |
|
ZGO |
12 |
Abbacchio Romano |
|
ZGO |
11 |
Acciughe Sotto Sale del Mar Ligure |
|
ZGO |
17 |
Aceto balsamico di Modena |
|
ZGO |
18 |
Aceto balsamico tradizionale di Modena |
|
ZOP |
18 |
Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia |
|
ZOP |
18 |
Aglio Bianco Polesano |
|
ZOP |
16 |
Aglio di Voghiera |
|
ZOP |
16 |
Agnello di Sardegna |
|
ZGO |
11 |
Alto Crotonese |
|
ZOP |
15 |
Amarene Brusche di Modena |
|
ZGO |
16 |
Aprutino Pescarese |
|
ZOP |
15 |
Arancia del Gargano |
|
ZGO |
16 |
Arancia di Ribera |
|
ZOP |
16 |
Arancia Rossa di Sicilia |
|
ZGO |
16 |
Asiago |
|
ZOP |
13 |
Asparago Bianco di Bassano |
|
ZOP |
16 |
Asparago bianco di Cimadolmo |
|
ZGO |
16 |
Asparago di Badoere |
|
ZGO |
16 |
Asparago verde di Altedo |
|
ZGO |
16 |
Basilico Genovese |
|
ZOP |
16 |
Bergamotto di Reggio Calabria – Olio essenziale |
|
ZOP |
32 |
Bitto |
|
ZOP |
13 |
Bra |
|
ZOP |
13 |
Bresaola della Valtellina |
|
ZGO |
12 |
Brisighella |
|
ZOP |
15 |
Brovada |
|
ZOP |
16 |
Bruzio |
|
ZOP |
15 |
Caciocavallo Silano |
|
ZOP |
13 |
Canestrato di Moliterno |
|
ZGO |
13 |
Canestrato Pugliese |
|
ZOP |
13 |
Canino |
|
ZOP |
15 |
Capocollo di Calabria |
|
ZOP |
12 |
Cappero di Pantelleria |
|
ZGO |
16 |
Carciofo Brindisino |
|
ZGO |
16 |
Carciofo di Paestum |
|
ZGO |
16 |
Carciofo Romanesco del Lazio |
|
ZGO |
16 |
Carciofo Spinoso di Sardegna |
|
ZOP |
16 |
Carota dell'Altopiano del Fucino |
– |
ZGO |
16 |
Carota Novella di Ispica |
|
ZGO |
16 |
Cartoceto |
|
ZOP |
15 |
Casatella Trevigiana |
|
ZOP |
13 |
Casciotta d'Urbino |
|
ZOP |
13 |
Castagna Cuneo |
– |
ZGO |
16 |
Castagna del Monte Amiata |
|
ZGO |
16 |
Castagna di Montella |
|
ZGO |
16 |
Castagna di Vallerano |
|
ZOP |
16 |
Castelmagno |
|
ZOP |
13 |
Chianti Classico |
|
ZOP |
15 |
Ciauscolo |
|
ZGO |
12 |
Cilento |
|
ZOP |
15 |
Ciliegia dell'Etna |
|
ZOP |
16 |
Ciliegia di Marostica |
|
ZGO |
16 |
Cipolla Rossa di Tropea Calabria |
|
ZGO |
16 |
Cipollotto Nocerino |
|
ZOP |
16 |
Clementine del Golfo di Taranto |
|
ZGO |
16 |
Clementine di Calabria |
|
ZGO |
16 |
Collina di Brindisi |
|
ZOP |
15 |
Colline di Romagna |
|
ZOP |
15 |
Colline Pontine |
|
ZOP |
15 |
Colline Salernitane |
– |
ZOP |
15 |
Colline Teatine |
|
ZOP |
15 |
Coppa di Parma |
|
ZGO |
12 |
Coppa Piacentina |
|
ZOP |
12 |
Coppia Ferrarese |
|
ZGO |
24 |
Cotechino Modena |
|
ZGO |
12 |
Crudo di Cuneo |
|
ZOP |
12 |
Culatello di Zibello |
|
ZOP |
12 |
Dauno |
|
ZOP |
15 |
Fagioli Bianchi di Rotonda |
|
ZOP |
16 |
Fagiolo Cannellino di Atina |
|
ZOP |
16 |
Fagiolo Cuneo |
|
ZGO |
16 |
Fagiolo di Lamon della Vallata Bellunese |
|
ZGO |
16 |
Fagiolo di Sarconi |
|
ZGO |
16 |
Fagiolo di Sorana |
|
ZGO |
16 |
Farina di castagne della Lunigiana |
|
ZOP |
16 |
Farina di Neccio della Garfagnana |
|
ZOP |
16 |
Farro di Monteleone di Spoleto |
|
ZOP |
16 |
Farro della Garfagnana |
|
ZGO |
16 |
Fichi di Cosenza |
|
ZOP |
16 |
Fico Bianco del Cilento |
|
ZOP |
16 |
Ficodindia dell'Etna |
|
ZOP |
16 |
Fiore Sardo |
|
ZOP |
13 |
Fontina |
|
ZOP |
13 |
Formaggella del Luinese |
|
ZOP |
13 |
Formaggio di Fossa di Sogliano |
|
ZOP |
13 |
Formai de Mut dell'Alta Valle Brembana |
|
ZOP |
13 |
Fungo di Borgotaro |
|
ZGO |
16 |
Garda |
|
ZOP |
15 |
Gorgonzola |
|
ZOP |
13 |
Grana Padano |
|
ZOP |
13 |
Irpinia – Colline dell'Ufita |
|
ZOP |
15 |
Kiwi Latina |
|
ZGO |
16 |
La Bella della Daunia |
– |
ZOP |
16 |
Laghi Lombardi |
– |
ZOP |
15 |
Lametia |
|
ZOP |
15 |
Lardo di Colonnata |
|
ZGO |
12 |
Lenticchia di Castelluccio di Norcia |
|
ZGO |
16 |
Limone Costa d'Amalfi |
|
ZGO |
16 |
Limone di Siracusa |
|
ZGO |
16 |
Limone di Sorrento |
|
ZGO |
16 |
Limone Femminello del Gargano |
|
ZGO |
16 |
Limone Interdonato Messina |
|
ZGO |
16 |
Liquirizia di Calabria |
|
ZOP |
18 |
Lucca |
|
ZOP |
15 |
Marrone della Valle di Susa |
|
ZGO |
16 |
Marrone del Mugello |
|
ZGO |
16 |
Marrone di Caprese Michelangelo |
|
ZOP |
16 |
Marrone di Castel del Rio |
|
ZGO |
16 |
Marrone di Combai |
|
ZGO |
16 |
Marrone di Roccadaspide |
|
ZGO |
16 |
Marrone di San Zeno |
|
ZOP |
16 |
Marroni del Monfenera |
|
ZGO |
16 |
Mela Alto Adige; Südtiroler Apfel |
|
ZGO |
16 |
Mela di Valtellina |
|
ZGO |
16 |
Mela Val di Non |
|
ZOP |
16 |
Melannurca Campana |
|
ZGO |
16 |
Melanzana Rossa di Rotonda |
|
ZOP |
16 |
Miele della Lunigiana |
|
ZOP |
14 |
Miele delle Dolomiti Bellunesi |
|
ZOP |
14 |
Molise |
|
ZOP |
15 |
Montasio |
|
ZOP |
13 |
Monte Etna |
|
ZOP |
15 |
Monte Veronese |
|
ZOP |
13 |
Monti Iblei |
|
ZOP |
15 |
Mortadella Bologna |
|
ZGO |
11 |
Mozzarella di Bufala Campana |
|
ZOP |
13 |
Murazzano |
|
ZOP |
13 |
Nocciola del Piemonte; Nocciola Piemonte |
|
ZGO |
16 |
Nocciola di Giffoni |
|
ZGO |
16 |
Nocciola Romana |
|
ZOP |
16 |
Nocellara del Belice |
|
ZOP |
16 |
Oliva Ascolana del Piceno |
|
ZOP |
16 |
Pagnotta del Dittaino |
|
ZOP |
16 |
Pancetta di Calabria |
|
ZOP |
12 |
Pancetta Piacentina |
|
ZOP |
12 |
Pane casareccio di Genzano |
– |
ZGO |
24 |
Pane di Altamura |
– |
ZOP |
24 |
Pane di Matera |
|
ZGO |
24 |
Parmigiano Reggiano |
– |
ZOP |
13 |
Patata della Sila |
|
ZGO |
16 |
Patata di Bologna |
|
ZOP |
16 |
Pecorino di Filiano |
|
ZOP |
13 |
Pecorino Romano |
|
ZOP |
13 |
Pecorino Sardo |
|
ZOP |
13 |
Pecorino Siciliano |
|
ZOP |
13 |
Pecorino Toscano |
|
ZOP |
13 |
Penisola Sorrentina |
|
ZOP |
15 |
Peperone di Pontecorvo |
|
ZOP |
16 |
Peperone di Senise |
|
ZGO |
16 |
Pera dell'Emilia Romagna |
|
ZGO |
16 |
Pera mantovana |
|
ZGO |
16 |
PESCA di Leonforte |
|
ZGO |
16 |
PESCA di Verona |
|
ZGO |
16 |
PESCA e nettarina di Romagna |
|
ZGO |
16 |
Piacentinu Ennese |
|
ZOP |
13 |
Piave |
|
ZOP |
13 |
Pistacchio verde di Bronte |
|
ZOP |
16 |
Pomodorino del Piennolo del Vesuvio |
|
ZOP |
16 |
Pomodoro di Pachino |
|
ZGO |
16 |
Pomodoro S. Marzano dell'Agro Sarnese-Nocerino |
|
ZOP |
16 |
Porchetta di Ariccia |
|
ZGO |
12 |
Pretuziano delle Colline Teramane |
|
ZOP |
15 |
Prosciutto Amatriciano |
|
ZGO |
12 |
Prosciutto di Carpegna |
|
ZOP |
12 |
Prosciutto di Modena |
|
ZOP |
12 |
Prosciutto di Norcia |
|
ZGO |
12 |
Prosciutto di Parma |
|
ZOP |
12 |
Prosciutto di Sauris |
|
ZGO |
12 |
Prosciutto di S. Daniele |
|
ZOP |
11 |
Prosciutto Toscano |
|
ZOP |
12 |
Prosciutto Veneto Berico-Euganeo |
|
ZOP |
12 |
Provolone del Monaco |
|
ZOP |
13 |
Provolone Valpadana |
|
ZOP |
13 |
Quartirolo Lombardo |
|
ZOP |
13 |
Radicchio di Chioggia |
|
ZGO |
16 |
Radicchio di Verona |
|
ZGO |
16 |
Radicchio Rosso di Treviso |
|
ZGO |
16 |
Radicchio Variegato di Castelfranco |
|
ZGO |
16 |
Ragusano |
|
ZOP |
13 |
Raschera |
|
ZOP |
13 |
Ricciarelli di Siena |
|
ZGO |
24 |
Ricotta di Bufala Campana |
|
ZOP |
14 |
Ricotta Romana |
|
ZOP |
13 |
Riso del Delta del Po |
|
ZGO |
16 |
Riso di Baraggia Biellese e Vercellese |
|
ZOP |
16 |
Riso Nano Vialone Veronese |
|
ZGO |
16 |
Riviera Ligure |
|
ZOP |
15 |
Robiola di Roccaverano |
|
ZOP |
13 |
Sabina |
|
ZOP |
15 |
Salame Brianza |
|
ZOP |
12 |
Salame Cremona |
|
ZGO |
12 |
Salame di Varzi |
|
ZGO |
12 |
Salame d'oca di Mortara |
|
ZGO |
12 |
Salame Piacentino |
|
ZOP |
12 |
Salame S. Angelo |
|
ZGO |
12 |
Salamini italiani alla cacciatora |
|
ZOP |
12 |
Salsiccia di Calabria |
|
ZOP |
12 |
Salva Cremasco |
|
ZOP |
13 |
Sardegna |
|
ZOP |
15 |
Scalogno di Romagna |
|
ZGO |
16 |
Sedano Bianco di Sperlonga |
|
ZGO |
16 |
Seggiano |
|
ZOP |
15 |
Soppressata di Calabria |
|
ZOP |
12 |
Soprèssa Vicentina |
|
ZOP |
12 |
Speck dell'Alto Adige; Südtiroler Markenspeck; Südtiroler Speck |
|
ZGO |
12 |
Spressa delle Giudicarie |
|
ZOP |
13 |
Stelvio; Stilfser |
|
ZOP |
13 |
Taleggio |
|
ZOP |
13 |
Tergeste |
|
ZOP |
15 |
Terra di Bari |
|
ZOP |
15 |
Terra d'Otranto |
|
ZOP |
15 |
Terre Aurunche |
|
ZOP |
15 |
Terre di Siena |
|
ZOP |
15 |
Terre Tarentine |
|
ZOP |
15 |
Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino |
|
ZOP |
17 |
Toma Piemontese |
|
ZOP |
13 |
Toscano |
|
ZGO |
15 |
Tuscia |
|
ZOP |
15 |
Umbria |
|
ZOP |
15 |
Uva da tavola di Canicattì |
|
ZGO |
16 |
Uva da tavola di Mazzarrone |
|
ZGO |
16 |
Val di Mazara |
|
ZOP |
15 |
Valdemone |
|
ZOP |
15 |
Valle d'Aosta Fromadzo |
|
ZOP |
13 |
Valle d'Aosta Jambon de Bosses |
|
ZOP |
12 |
Valle d'Aosta Lard d'Arnad |
|
ZOP |
12 |
Valle del Belice |
|
ZOP |
15 |
Valli Trapanesi |
|
ZOP |
15 |
Valtellina Casera |
|
ZOP |
13 |
Vastedda della valle del Belìce |
|
ZOP |
13 |
Veneto Valpolicella, Veneto Euganei e Berici, Veneto del Grappa |
|
ZOP |
15 |
Vitellone bianco dell'Appennino Centrale |
|
ZGO |
11 |
Zafferano dell'Aquila |
|
ZOP |
18 |
Zafferano di San Gimignano |
|
ZOP |
18 |
Zafferano di sardegna |
|
ZOP |
17 |
Zampone Modena |
|
ZGO |
12 |
Beurre rose — Marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg |
|
ZOP |
15 |
Miel — Marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg |
|
ZOP |
14 |
Salaisons fumées, marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg |
|
ZGO |
12 |
Viande de porc, marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg |
|
ZGO |
11 |
Boeren-Leidse met sleutels |
|
ZOP |
13 |
Edam Holland |
|
ZGO |
13 |
Gouda Holland |
|
ZGO |
13 |
Kanterkaas; Kanternagelkaas; Kanterkomijnekaas |
|
ZOP |
13 |
Noord-Hollandse Edammer |
|
ZOP |
13 |
Noord-Hollandse Gouda |
|
ZOP |
13 |
Opperdoezer Ronde |
|
ZOP |
16 |
Westlandse druif |
|
ZGO |
16 |
Andruty Kaliskie |
|
ZGO |
24 |
Bryndza Podhalańska |
|
ZOP |
13 |
Chleb prądnicki |
|
ZGO |
24 |
Fasola korczyńska |
|
ZGO |
16 |
Fasola Piękny Jaś z Doliny Dunajca/Fasola z Doliny Dunajca |
|
ZOP |
16 |
Jabłka grójeckie |
|
ZGO |
16 |
Jabłka łąckie |
|
ZGO |
16 |
Karp zatorski |
|
ZOP |
17 |
Kiełbasa lisiecka |
|
ZGO |
12 |
Kołocz śląski/kołacz śląski |
|
ZGO |
24 |
Miód drahimski |
|
ZGO |
14 |
Miód kurpiowski |
|
ZGO |
14 |
Miód wrzosowy z Borów Dolnośląskich |
|
ZGO |
14 |
Obwarzanek krakowski |
|
ZGO |
24 |
Oscypek |
|
ZOP |
13 |
Podkarpacki miód spadziowy |
|
ZOP |
14 |
Redykołka |
|
ZOP |
13 |
Rogal świętomarciński |
|
ZGO |
24 |
Śliwka szydłowska |
|
ZGO |
16 |
Suska sechlońska |
|
ZGO |
16 |
Truskawka kaszubska lub Kaszëbskô malëna |
|
ZGO |
16 |
Wielkopolski ser smażony |
|
ZGO |
13 |
Wiśnia nadwiślanka |
|
ZOP |
16 |
Alheira de Barroso-Montalegre |
|
ZGO |
12 |
Alheira de Vinhais |
|
ZGO |
12 |
Ameixa d'Elvas |
|
ZOP |
16 |
Amêndoa Douro |
|
ZOP |
16 |
Ananás dos Açores/São Miguel |
|
ZOP |
16 |
Anona da Madeira |
|
ZOP |
16 |
Arroz Carolino Lezírias Ribatejanas |
|
ZGO |
16 |
Azeite de Moura |
|
ZOP |
15 |
Azeite de Trás-os-Montes |
|
ZOP |
15 |
Azeite do Alentejo Interior |
|
ZOP |
14 |
Azeites da Beira Interior (Azeite da Beira Alta, Azeite da Beira Baixa) |
|
ZOP |
15 |
Azeites do Norte Alentejano |
|
ZOP |
15 |
Azeites do Ribatejo |
|
ZOP |
15 |
Azeitona de conserva Negrinha de Freixo |
|
ZOP |
16 |
Azeitonas de Conserva de Elvas e Campo Maior |
|
ZOP |
16 |
Batata de Trás-os-montes |
|
ZGO |
16 |
Batata doce de Aljezur |
|
ZGO |
16 |
Borrego da Beira |
|
ZGO |
11 |
Borrego de Montemor-o-Novo |
|
ZGO |
11 |
Borrego do Baixo Alentejo |
|
ZGO |
11 |
Borrego do Nordeste Alentejano |
|
ZGO |
11 |
Borrego Serra da Estrela |
|
ZOP |
11 |
Borrego Terrincho |
|
ZOP |
11 |
Butelo de Vinhais; Bucho de Vinhais; Chouriço de Ossos de Vinhais |
|
ZGO |
12 |
Cabrito da Beira |
|
ZGO |
11 |
Cabrito da Gralheira |
|
ZGO |
11 |
Cabrito das Terras Altas do Minho |
|
ZGO |
11 |
Cabrito de Barroso |
|
ZGO |
11 |
Cabrito Transmontano |
|
ZOP |
11 |
Cacholeira Branca de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Carnalentejana |
|
ZOP |
11 |
Carne Arouquesa |
|
ZOP |
11 |
Carne Barrosã |
|
ZOP |
11 |
Carne Cachena da Peneda |
|
ZOP |
11 |
Carne da Charneca |
|
ZOP |
11 |
Carne de Bísaro Transmonano; Carne de Porco Transmontano |
|
ZOP |
11 |
Carne de Bovino Cruzado dos Lameiros do Barroso |
|
ZGO |
11 |
Carne de Porco Alentejano |
|
ZOP |
11 |
Carne dos Açores |
|
ZGO |
11 |
Carne Marinhoa |
|
ZOP |
11 |
Carne Maronesa |
|
ZOP |
11 |
Carne Mertolenga |
|
ZOP |
11 |
Carne Mirandesa |
|
ZOP |
11 |
Castanha da Terra Fria |
|
ZOP |
16 |
Castanha de Padrela |
|
ZOP |
16 |
Castanha dos Soutos da Lapa |
|
ZOP |
16 |
Castanha Marvão-Portalegre |
|
ZOP |
16 |
Cereja da Cova da Beira |
|
ZGO |
16 |
Cereja de São Julião-Portalegre |
|
ZOP |
16 |
Chouriça de carne de Barroso-Montalegre |
|
ZGO |
12 |
Chouriça de Carne de Vinhais; Linguiça de Vinhais |
|
ZGO |
12 |
Chouriça doce de Vinhais |
|
ZGO |
12 |
Chouriço azedo de Vinhais; Azedo de Vinhais; Chouriço de Pão de Vinhais |
|
ZGO |
12 |
Chouriço de Abóbora de Barroso-Montalegre |
|
ZGO |
12 |
Chouriço de Carne de Estremoz e Borba |
|
ZGO |
12 |
Chouriço de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Chouriço grosso de Estremoz e Borba |
|
ZGO |
12 |
Chouriço Mouro de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Citrinos do Algarve |
|
ZGO |
16 |
Cordeiro Bragançano |
|
ZOP |
11 |
Cordeiro de Barroso; Anho de Barroso; Cordeiro de leite de Barroso |
|
ZGO |
11 |
Farinheira de Estremoz e Borba |
|
ZGO |
12 |
Farinheira de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Linguiça de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Linguiça do Baixo Alentejo; Chouriço de carne do Baixo Alentejo |
|
ZGO |
12 |
Lombo Branco de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Lombo Enguitado de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Maçã Bravo de Esmolfe |
|
ZOP |
16 |
Maçã da Beira Alta |
|
ZGO |
16 |
Maçã da Cova da Beira |
|
ZGO |
16 |
Maçã de Alcobaça |
|
ZGO |
16 |
Maçã de Portalegre |
|
ZGO |
16 |
Maracujá dos Açores/S. Miguel |
|
ZOP |
16 |
Mel da Serra da Lousã |
|
ZOP |
14 |
Mel da Serra de Monchique |
|
ZOP |
14 |
Mel da Terra Quente |
|
ZOP |
14 |
Mel das Terras Altas do Minho |
|
ZOP |
14 |
Mel de Barroso |
|
ZOP |
14 |
Mel do Alentejo |
|
ZOP |
14 |
Mel do Parque de Montezinho |
|
ZOP |
14 |
Mel do Ribatejo Norte (Serra d'Aire, Albufeira de Castelo de Bode, Bairro, Alto Nabão |
|
ZOP |
14 |
Mel dos Açores |
|
ZOP |
14 |
Morcela de Assar de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Morcela de Cozer de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Morcela de Estremoz e Borba |
|
ZGO |
12 |
Ovos moles de Aveiro |
|
ZGO |
24 |
Paio de Estremoz e Borba |
|
ZGO |
12 |
Paia de Lombo de Estremoz e Borba |
|
ZGO |
12 |
Paia de Toucinho de Estremoz e Borba |
|
ZGO |
12 |
Painho de Portalegre |
|
ZGO |
12 |
Paio de Beja |
|
ZGO |
12 |
Pêra Rocha do Oeste |
|
ZOP |
16 |
Pêssego da Cova da Beira |
|
ZGO |
16 |
Presunto de Barrancos |
|
ZOP |
12 |
Presunto de Barroso |
|
ZGO |
12 |
Presunto de Camp Maior e Elvas; Paleta de Campo Maior e Elvas |
|
ZGO |
12 |
Presunto de Santana da Serra; Paleta de Santana da Serra |
|
ZGO |
12 |
Presunto de Vinhais/Presunto Bísaro de Vinhais |
|
ZGO |
12 |
Presunto do Alentejo; Paleta do Alentejo |
|
ZOP |
12 |
Queijo de Azeitão |
|
ZOP |
13 |
Queijo de cabra Transmontano |
|
ZOP |
13 |
Queijo de Évora |
|
ZOP |
15 |
Queijo de Nisa |
|
ZOP |
13 |
Queijo do Pico |
|
ZOP |
13 |
Queijo mestiço de Tolosa |
|
ZGO |
13 |
Queijo Rabaçal |
|
ZOP |
13 |
Queijo São Jorge |
|
ZOP |
13 |
Queijo Serpa |
|
ZOP |
13 |
Queijo Serra da Estrela |
|
ZOP |
13 |
Queijo Terrincho |
|
ZOP |
13 |
Queijos da Beira Baixa (Queijo de Castelo Branco, Queijo Amarelo da Beira Baixa, Queijo Picante da Beira Baixa) |
|
ZOP |
13 |
Requeijão Serra da Estrela |
|
ZOP |
14 |
Salpicão de Barroso-Montalegre |
|
ZGO |
12 |
Salpicão de Vinhais |
|
ZGO |
12 |
Sangueira de Barroso-Montalegre |
|
ZGO |
12 |
Vitela de Lafões |
|
ZGO |
11 |
Magiun de prune Topoloveni |
|
ZGO |
16 |
Bruna bönor från Öland |
|
ZGO |
16 |
Kalix Löjrom |
|
ZOP |
17 |
Skånsk spettkaka |
|
ZGO |
24 |
Svecia |
|
ZGO |
13 |
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre |
|
ZOP |
15 |
Kočevski gozdni med |
|
ZOP |
14 |
Nanoški sir |
|
ZOP |
13 |
Prleška tünka |
|
ZGO |
12 |
Ptujski lük |
|
ZGO |
16 |
Šebreljski želodec |
|
ZGO |
12 |
Zgornjesavinjski želodec |
|
ZGO |
12 |
Oravský korbáčik |
|
ZGO |
13 |
Skalický trdelnik |
|
ZGO |
24 |
Slovenská bryndza |
|
ZGO |
13 |
Slovenská parenica |
|
ZGO |
13 |
Slovenský oštiepok |
|
ZGO |
13 |
Tekovský salámový syr |
|
ZGO |
13 |
Zázrivský korbáčik |
|
ZGO |
13 |
Arbroath Smokies |
|
ZGO |
17 |
Beacon Fell traditional Lancashire cheese |
|
ZOP |
13 |
Bonchester cheese |
|
ZOP |
13 |
Buxton blue |
|
ZOP |
13 |
Cornish Clotted Cream |
|
ZOP |
14 |
Cornish Pasty |
|
ZGO |
24 |
Cornish Sardines |
|
ZGO |
17 |
Dorset Blue Cheese |
|
ZGO |
13 |
Dovedale cheese |
|
ZOP |
13 |
Exmoor Blue Cheese |
|
ZGO |
13 |
Gloucestershire cider/perry |
|
ZGO |
18 |
Herefordshire cider/perry |
|
ZGO |
18 |
Isle of Man Manx Loaghtan Lamb |
– |
ZOP |
11 |
Jersey Royal potatoes |
– |
ZOP |
16 |
Kentish ale and Kentish strong ale |
– |
ZGO |
21 |
Lough Neagh Eel |
|
ZGO |
17 |
Melton Mowbray Pork Pie |
|
ZGO |
12 |
Native Shetland Wool |
|
ZOP |
36 |
Orkney beef |
– |
ZOP |
11 |
Orkney lamb |
– |
ZOP |
11 |
Rutland Bitter |
– |
ZGO |
21 |
Scotch Beef |
– |
ZGO |
11 |
Scotch Lamb |
– |
ZGO |
11 |
Scottish Farmed Salmon |
– |
ZGO |
17 |
Shetland Lamb |
– |
ZOP |
11 |
Single Gloucester |
– |
ZOP |
13 |
Staffordshire Cheese |
– |
ZOP |
13 |
Swaledale cheese; Swaledale ewes' cheese |
– |
ZOP |
13 |
Teviotdale Cheese |
|
ZGO |
13 |
Traditional Cumberland Sausage |
|
ZGO |
12 |
Traditional Grimsby Smoked Fish |
|
ZGO |
17 |
Welsh Beef |
|
ZGO |
11 |
Welsh lamb |
|
ZGO |
11 |
West Country farmhouse Cheddar cheese |
|
ZOP |
13 |
White Stilton cheese; Blue Stilton cheese |
|
ZOP |
13 |
Whitstable oysters |
|
ZGO |
17 |
Worcestershire cider/perry |
|
ZGO |
18 |
Yorkshire Forced Rhubarb |
|
ZOP |
16 |
(1) V skladu z veljavno zakonodajo Unije iz Dodatka 2. |
Dodatek 2
ZAKONODAJA POGODBENIC
Zakonodaja Evropske unije
Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
Uredba Komisije (ES) št. 1898/2006 z dne 14. decembra 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 628/2008 z dne 2. julija 2008 (UL L 173, 3.7.2008, str. 3).
Zakonodaja Švicarske konfederacije
Odločba z dne 28. maja 1997 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in predelane kmetijske proizvode, kakor je bila nazadnje spremenjena 1. januarja 2013 (RS 910.12, RO 2012 3631).
SKLEPNI AKT
Pooblaščenci
EVROPSKE UNIJE
in
ŠVICARSKE KONFEDERACIJE,
so na srečanju dne 17. maja 2011 v Bruslju z namenom podpisa Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila ter o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi sprejeli naslednjo skupno izjavo, ki je priložena k temu sklepnemu aktu;
— Skupna izjava o enakozvočnih imenih.
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
За Конфедерация Швейцария
Por la Confederación Suiza
Za Švýcarskou konfederaci
For Det Schweiziske Forbund
Für die Schweizerische Eidgenossenschaft
Šveitsi Konföderatsiooni nimel
Για την Ελβετική Συνομοσπονδία
For the Swiss Confederation
Pour la Confédération suisse
Per la Confederazione svizzera
Šveices Konfederācijas vārdā –
Šveicarijos Konfederacijos vardu
A Svájci Államszövetség részéről
Għall-Konfederazzjoni Żvizzera
Voor de Zwitserse Bondsstaat
W imieniu Konfederacji Szwajcarskiej
Pela Confederação Suíça
Pentru Confederația Elvețiană
Za Švajčiarsku konfederáciu
Za Švicarsko konfederacijo
Sveitsin valaliiton puolesta
För Schweiziska edsförbundet
SKUPNA IZJAVA O ENAKOZVOČNIH IMENIH
Pogodbenici priznavata, da se lahko postopki glede zahtevkov za registracijo geografskih označb, vloženih pred podpisom Izjave o nameri z dne 11. decembra 2009 v skladu z njunima zakonodajama, nadaljujejo ne glede na določbe tega sporazuma in zlasti člena 7 Priloge 12.
V primeru registracij takšnih geografskih označb, se pogodbenici sporazumeta, da se uporabljajo določbe o enakozvočnih imenih iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 510/2006 in člena 4a odločbe o ZOP in ZGO (RS 910.12). O tem se pogodbenici predhodno obvestita.
Po potrebi in v skladu s postopki iz člena 16 Priloge 12 lahko odbor predvidi spremembo člena 8, da določi posebne določbe glede enakozvočnih imen.
SKLEPNI AKT
Pooblaščenci
EVROPSKE SKUPNOSTI
in
ŠVICARSKE KONFEDERACIJE
so na srečanju dne enaindvajsetega junija leta tisoč devetsto devetindevetdeset v Luxembourgu z namenom podpisa sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi sprejeli naslednje skupne izjave, priložene k sklepnemu aktu:
— Skupno izjavo o dvostranskih sporazumih med državami članicami Evropske unije in Švico,
— Skupno izjavo o tarifni uvrstitvi mlete zelenjave in mletega sadja,
— Skupno izjavo o sektorju mesa,
— Skupno izjavo o švicarski metodi upravljanja tarifnih kvot za meso,
— Skupno izjavo o izvajanju priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin,
— Skupno izjavo o rezanju proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Skupnosti, ki se tržijo na ozemlju Švice,
— Skupno izjavo o zakonodaji o žganih pijačah in aromatiziranih pijač na osnovi vina,
— Skupno izjavo o zaščiti geografskih označb in označb porekla kmetijskih proizvodov in živil,
— Skupno izjavo o Prilogi 11 o ukrepih zdravstvenega varstva živali in zootehničnih ukrepih, ki se uporabljajo pri trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi,
— Skupno izjavo o nadaljnjih pogajanjih.
— Seznanili so se tudi z naslednjimi izjavami, priloženimi k temu sklepnemu aktu:
Izjavo Evropske skupnosti o sirovih fonduejih,
— Izjavo Švice o grappi,
— Izjavo Švice o imenih perutnine v zvezi z vrsto kmetovanja,
— Izjavo o udeležbi Švice v odborih.
Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve.
Udfærdiget i Luxembourg den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems.
Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig.
Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα.
Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine.
Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf.
Fatto a Lussembourgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove.
Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig.
Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove.
Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän.
Som skedde i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio.
Por la Comunidad Europea
For Det Europæiske Fællesskab
Für die Europäische Gemeinschaft
Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα
For the European Community
Pour la Communauté européenne
Per la Comunità europea
Voor de Europese Gemeenschap
Pela Comunidade Europeia
Euroopan yhteisön puolesta
På Europeiska gemenskapens vägnar
Por la Confederación Suiza
For Det Schweiziske Edsforbund
Für die Schweizerische Eidgenossenschaft
Για την Ελβετική Συνομοσπονδία
For the Swiss Confederation
Pour la Confédération suisse
Per la Confederazione svizzera
Voor de Zwitserse Bondsstaat
Pela Confederação Suíça
Sveitsin valaliiton puolesta
På Schweiziska edsförbundets vägnar
SKUPNA IZJAVA
o dvostranskih sporazumih med državami članicami Evropske unije in Švico
Evropska skupnost in Švica priznavata, da se dvostranski sporazumi med državami članicami Evropske unije in Švico uporabljajo brez poseganja in skladno z obveznostmi, ki zavezujejo države podpisnice teh sporazumov zaradi članstva v Evropski uniji ali Svetovni trgovinski organizaciji.
Priznavata tudi, da določbe teh sporazumov veljajo samo, če so skladne z zakonodajo Skupnosti, vključno z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost.
SKUPNA IZJAVA
o tarifni uvrstitvi mlete zelenjave in mletega sadja
Z namenom zagotavljanja dodeljevanja in vzdrževanja vrednosti koncesij, ki jih Švici namenja Skupnost za določene vrste mlete zelenjave in mletega sadja, zajete v Prilogi 2 k Sporazumu o trgovini s kmetijskimi proizvodi, se carinski organi podpisnic strinjajo, da bodo obravnavali posodobitev tarifne uvrstitve mlete zelenjave in mletega sadja glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi tarifnih koncesij.
SKUPNA IZJAVA
o sektorju mesa
Od 1. julija 1999 se zaradi krize BSE in ukrepov, sprejetih pri izvažanju proizvodov določenih držav članic v Švico, ter z izjemo odprejo letne avtonomne kvote Skupnosti za 700 ton neto sušene govedine, skladno z dajatvijo ad valorem in oproščeno posebne dajatve, ki veljajo za obdobje enega leta od začetka veljavnosti Sporazuma. Položaj se ponovno preuči, če uvozne omejitve, ki jih Švici naložijo določene države članice, do tega dne niso ukinjene.
V zameno Švica v istem obdobju in pod enakimi pogoji, ki veljajo v omenjenem primeru, ohranja svoje obstoječe koncesije (480 ton neto šunke Parma in San Daniele, 50 ton neto šunke Serrano in 170 ton neto Bresaola).
Uporabljajo se pravila o poreklu blaga iz nepreferencialnih dogovorov.
SKUPNA IZJAVA
o švicarski metodi upravljanja tarifnih kvot za meso
Evropska skupnost in Švica skupno in zlasti z vidika določb WTO izjavljata namen ponovnega preučevanja švicarske metode upravljanja tarifnih kvot za meso, z namenom uvedbe metode upravljanja, ki manj ovira trgovanje.
SKUPNA IZJAVA
o izvajanju Priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin
Švica in Skupnost, v nadaljnjem besedilu „podpisnici“, se zavezujeta k čimprejšnjemu izvajanju Priloge 4 o zdravstvenem varstvu rastlin. Priloga 4 se izvede, če in ko bo švicarska zakonodaja o rastlinah, rastlinskih proizvodih in drugih predmetih, navedenih v Dodatku A, izenačena z zakonodajo Skupnosti, navedeni v Dodatku B, skladno s postopkom, ki naj zajame rastline, rastlinske proizvode in druge predmete v prilogah 1 do 4, ter zakonodajo obeh podpisnic v Dodatku 2. Ta postopek se uporabi tudi za dopolnitev dodatkov 3 in 4 k tej prilogi skladno z dodatkoma C in D za Skupnost, in na podlagi ustreznih določb za Švico.
Člena 9 in 10 Priloge 4 se izvedeta ob začetku veljavnosti omenjene priloge z namenom čimprejšnje uvedbe instrumentov za evidentiranje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Dodatku 1 k Prilogi 4, evidentiranje zakonskih določb obeh podpisnic, ki imajo enake rezultate glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom v Dodatku 2 k Prilogi 4, evidentiranje organov, zadolženih za izdajanje potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin v Dodatku 3 k Prilogi 4, in po potrebi določanje območij in posebnih zahtev, ki se nanje nanašajo, v Dodatku 4 k Prilogi 4.
Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin iz člena 10 Priloge 4 čimprej obravnava spremembe švicarske zakonodaje z namenom ugotavljanja, ali vsebujejo rezultate, ki ustrezajo določbam Skupnosti glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom. Zagotavlja postopno uresničevanje Priloge 4, tako da se kar najhitreje začne uporabljati za kar največje število rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, navedenih v Dodatku A.
Podpisnici se zavežeta k strokovnemu posvetovanju z namenom spodbujanja uvedbe zakonodaje, ki bo dala ustrezne rezultate glede zaščite pred vnosom in razmnoževanjem organizmov, ki škodujejo rastlinam in rastlinskim proizvodom.
Dodatek A
RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, ZA KATERE SI BOSTA OBE PODPISNICI PRIZADEVALI NAJTI REŠITEV SKLADNO S PRILOGO 4
A. RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI S POREKLOM Z OZEMLJA KATEREKOLI OD PODPISNIC
1. Rastline in rastlinski proizvodi, kadar so v prometu
1.1 Rastline za sajenje, razen semen
Beta vulgaris L.
Humulus lupulus L.
Prunus L. ( 68 )
1.2 Deli rastlin brez sadežev ali semen, a z živim cvetnim prahom za oprašitev
Chaemomeles Lindl.
Cotoneaster Ehrh.
Crataegus L.
Cydonia Mill.
Eriobotrya Lindl.
Malus Mill.
Mespilus L.
Pyracantha Roem.
Pyrusl.
Sorbus L., razen S. intermedia (Ehrh.) Pers.
Stranvaesia Lindl.
1.3 Rastline stolonifernih in gomoljastih vrst za sajenje
Solanum L. in njegovi križanci
1.4 Rastline, razen sadežev ali semen
Vitis L.
2. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih izdelajo proizvajalci, pooblaščeni za proizvodnjo in prodajo osebam, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo rastlin, razen rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, pripravljenih in na voljo za prodajo končnemu uporabniku, in za katere obstaja jamstvo (pristojnih organov) podpisnic, da je njihova proizvodnja jasno ločena od proizvodnje drugih izdelkov
2.1 Rastline, razen semen
Abies spp.
Apium graveolens L.
Argyranthemum spp.
Aster spp.
Brassica spp.
Costanea Mill.
Cucumis spp.
Dendranthema (DC) Des Moul.
Dianthus L. in njegovi križanci
Exacum spp.
Fragaria L.
Gerbera Cass.
Gypsophila L .
Impatiens L.: vse vrste križancev z Nove Gvineje
Lactuca spp.
Larix Mill.
Leucanthemum L.
Lupinus L.
Pelargonium L'Hérit. ex Ait.
Picea A. Dietr.
Pinus L.
Populus L.
Pseudotsuga Carr.
Quercus L.
Rubus L.
Spinacia L.
Tanacetum L.
Tsuga Carr.
Verbena L.
2.2 Rastline za sajenje, razen semen
Solanaceae, razen tistih, navedenih v točki 1.3
2.3 Posajene rastline ali rastline s pritrjenim ali pridruženim rastnim substratom
Araceae
Marantaceae
Musaceae
Persea Mill.
Strelitziaceae
2.4 Semena in čebulice
Allium ascalonicum L.
Allium cepa L.
Allium schoenoprasum L.
2.5 Rastline za sajenje
Allium porrum L.
2.6 Čebulice in korenike za sajenje
Camassia Lindl.
Chionodoxa Boiss.
Crocus flavus Weston cv. Golden Yellow
Galanthus L.
Galtonia candicans (Baker) Decne
Gladiolus Tourn. ex L: pomanjšane sorte in njihovi križanci, na primer G. callianthus Marais, G. colvillei Sweet, G. nanus hort., G. ramosus hort. in G. tubergenii hort.
Hyadnthus L.
Iris I.
Ismene Herbert (= Hymenocallis Salisb.)
Muscari Mill.
Narcissus L.
Ornithogalum L.
Puschkinia Adams
Scilla L.
Tigridia Juss.
Tulipa L.
B. RASTLINE IN RASTLINSKI PROIZVODI PO POREKLU Z OZEMELJ RAZEN OZEMELJ IZ TOČKE A
3. Vse rastline za sajenje
razen:
— semen, razen semen iz točke 4,
— naslednjih rastlin:
—
Citrus L.
Clausena Burm. f.
Fortunella Swingle
Murraya Koenig ex L.
Palmae
Poncirus Raf.
4. Semena
4.1 Semena po poreklu iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije ali Urugvaja
Cruciferae
Gramineae
Trifolium spp.
4.2 Semena po poreklu izven ozemlja katere od podpisnic
Allium cepa L.
Allium porrum L.
Allium schoenoprasum L.
Capsicum spp.
Helianthus annuus L.
Lycopersicon lycopersicum (L.) Karst. ex Farw.
Medicago sativa L.
Phaseolus L.
Primus L.
Rubus L.
Zea mays L.
4.3 Semena naslednjih rodov po poreklu iz Afganistana, Indije, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Združenih držav Amerike
Triticum
Secale
X Triticosecale
5. Rastline, razen plodov in semen
Vitis L.
6. Deli rastlin, razen sadežev in semen
Coniferales
Dendranthema (DC) Des Moul.
Dianthus L.
Pelargonium L'Herit. ex Ait.
Populus L.
Prunus L. (po poreklu iz neevropskih držav)
Quercus L.
7. Sadeži (iz neevropskih držav)
Annona L.
Cydonia Mill.
Diospyros L.
Malus Mill.
Mangifera L.
Passiflora L.
Prunus L.
Psidium L.
Pyrus L
Ribes L.
Syzygium Gaertn.
Vacdnium L.
8. Gomolji, razen za sajenje
Solatium tuberosum L.
9. Les, ki je v celoti ali delno obdržal naravno okroglo površino z lubjem ali brez njega, ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov
(a) kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz spodaj opisanih rastlin:
— Castanea Mill.
— Castanea Mill., Quercus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz držav Severne Amerike)
— Coniferales, razen Pinus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz neevropskih držav)
— Pinus L. (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine)
— Populus L. (po poreklu iz ameriških držav)
— Acer saccharum Marsh, (vključno z lesom, ki ni obdržal naravne okrogle površine, po poreklu iz držav Severne Amerike), ter
(b)
Oznaka KN |
Opis |
4401 10 |
Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah ali butarah ali v podobnih oblikah |
ex 4401 21 |
Les v obliki iverja ali podobnih drobcev: - Coniferales po poreklu iz neevropskih držav |
4401 22 |
Les v obliki iverja ali podobnih drobcev: - - razen iz lesa Coniferales |
4401 30 |
Lesni odpadki in ostanki, strnjeni v okroglicah, briketih, peletih ali podobnih oblikah |
ex 4403 20 |
Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan: - razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi, iz lesa Coniferales, po poreklu iz neevropskih držav |
4403 91 |
Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan: - razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi - - iz vrste Quercus L. |
4403 99 |
Grobo obdelan les, olubljen ali ne, ali grobo pravokotno razkosan: - razen, kadar je barvno obdelan, obarvan, obdelan s kreozotom ali drugimi konzervansi - - razen vrste Coniferales, Quercus L. ali Fagus L. |
ex 4404 10 |
Klani količi: planke, letve in stebri za lesene ograje iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini: - Coniferales po poreklu iz neevropskih držav |
ex 4404 20 |
Klani količi: planke, letve in stebri za lesene ograje iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini: - razen vrste Coniferales |
4406 10 |
Železniški ali tramvajski tramovi (tirne veznice) iz lesa - neimpregnirani |
ex 4407 10 |
Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, ne skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve: - Coniferales po poreklu iz neevropskih držav |
ex 4407 91 |
Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, ne skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve: - vrste Quercus L. |
ex 4407 99 |
Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali neskobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm; zlasti tramovi, plohi, krajniki, deske, letve: - razen vrste Coniferales, tropskega lesa, Quercus L ali Fagus L |
ex 4415 10 |
Zaboji za pakiranje, gajbe in bobni iz lesa po poreklu iz neevropskih držav |
ex 4415 20 |
Palete, škatlaste palete in druge deske za nalaganje iz lesa po poreklu iz neevropskih držav |
ex 4416 00 |
Leseni sodi, vključno z dogami, iz lesa vrste Quercus L. |
Palete in škatlaste palete (oznaka KN ex 4415 20 ) so izvzete tudi, kadar ustrezajo standardom, ki se uporabljajo pri paletah „UIC“ in nosijo oznako, ki potrjuje takšno ustreznost.
10. Zemlja in rastni substrat
(a) Zemlja in rastni substrat, v celoti ali delno sestavljen iz zemlje ali trdnih organskih snovi, na primer delov rastlin, humusa vključno s šoto ali lubjem, razen substrata, v celoti sestavljenega iz šote.
(b) Zemlja ali rastni substrat, pritrjen na rastline ali povezan z njimi, v celoti ali delno sestavljen iz snovi, določenih v točki (a), ali v celoti ali delno sestavljen iz šote ali katerekoli druge trdne anorganske snovi, namenjen za ohranjanje vitalnosti rastlin.
Dodatek B
ZAKONODAJA
Določbe Evropske skupnosti:
— Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka
— Direktiva Sveta 69/465/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju rumene krompirjeve ogorčice
— Direktiva Sveta 69/466/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju ameriškega kaparja
— Direktiva Sveta 74/647/EGS z dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev
— Direktiva Sveta 77/93/EGS z dne 21. decembra 1976 zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 98/2/ES
— Odločba Komisije 91/261/EGS z dne 2. maja 1991 o priznanju Avstralije kot neokužene z bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.
— Direktiva Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti
— Direktiva Komisije 92/76/EGS z dne 6. oktobra 1992 o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/17/ES
— Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo
— Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo
— Odločba Komisije 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike
— Odločba Komisije 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Kanade
— Odločba Komisije 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno obdelanem lesu iglavcevs poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les
— Odločba Komisije 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev, sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh
— Odločba Komisije 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh
— Direktiva Komisije 93/50/EGS z dne 24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru
— Direktiva Komisije 93/51/EGS z dne 24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega
— Odločba Komisije 93/452/EGS z dne 15. julija 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L s poreklom iz Japonske, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/711/ES
— Odločba Komisije 93/467/EGS z dne 19. julija 1993 o pooblastilih državam članicam, da določijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS v zvezi s hrastovimi (Quercus L.) hlodi z lubjem, s poreklom iz Kanade ali Združenih držav, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/724/ES
— Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe
— Direktiva Komisije 95/44/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz Prilog I do V Direktive Sveta 77/93/EGS, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/46/ES
— Odločba Komisije 95/506/ES z dne 24. novembra 1995o začasni pooblastitvi držav članic za sprejetje dodatnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Kraljevine Nizozemske, kot je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/649/ES
— Odločba Komisije 96/301/ES z dne 3. maja 1996 o začasni pooblastitvi držav članic za sprejetje dodatnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Egipta
— Odločba Komisije 96/618/EGS z dne 16. oktobra 1996 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede krompirja, razen krompirja, ki je namenjen sajenju s poreklom iz Republike Senegal
— Odločba Komisije 97/5/ES z dne 12. decembra 1996 o priznanju Madžarske kot neokužene z bakterijo Clavibacter michiganensis (Smith) Daviset al spp. Sepedonicus (Spieckerman et Kotthoff) Davis et al.
— Odločba Komisije 97/353/EGS z dne 20. maja 1997 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede rastlin jagod (Fragaria L.) za saditev, razen semena s poreklom iz Argentine
— Direktiva Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije
Dodatek C
ORGANI, ODGOVORNI ZA IZDAJO POTNIH LISTOV ZA RASTLINE
Skupnost
Ministère des Classes moyennes et de l'Agriculture
Service de la Qualité et de la Protection des végétaux
WTC 3 — 6ème étage
Boulevard Simon Bolivar 30
B-1210 Brussels
Tel. (32-2) 208 37 04
Faks (32-2) 208 37 05
Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskerei
Plantedirektoratet
Skovbrynet 20
DK-2800 Lyngby
Tel. (45) 45 96 66 00
Faks (45) 45 96 66 10
Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Forsten
Rochusstraße 1
D-53123 Bonn 1
Tel. (49-228) 529 35 90
Fax (49-228) 529 42 62
Ministry of Agriculture
Directorate of Plant Produce
Plant Protection Service
3-5, Ippokratous Str.
GR-10164 Athens
Tel. (30-1) 360 54 80
Faks (30-1) 361 71 03
Ministério de Agricultura, Pesca y Alimentación
Dirección General de Sanidad de la Producción Agraria
Subdirección general de Sanidad Vegetal
MAPA, c/Velazquez, 147 1a Planta
E-28002 Madrid
Tel. (34-1) 347 82 54
Faks (34-1) 347 82 63
Ministry of Agriculture and Forestry
Plant Production Inspection Centre
Plant Protection Service
Vilhonvuorenkatu 11 C,PO box 42
FIN-00501 Helsinki
Tel. (358-0) 13 42 11
Faks (358-0) 13 42 14 99
Ministère de l'Agriculture, de la Pêche et de l'Alimentation
Direction générale de l'Alimentation
Sous-direction de la Protection des végétaux
175 rue du Chevaleret
F-75013 Paris
Tel. (33-1) 49 55 49 55
Faks (33-1) 49 55 59 49
Ministero delle Risorse Agricole, Alimentari e Forestali
DGPAAN — Servizio Fitosanitario Centrale
Via XX Settembre, 20
I-00195 Rome
Tel. (39-6) 488 42 93 — 46 65 50 70
Faks (39-6) 481 46 28
Ministerie van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij
Plantenziektenkundige Dienst (PD)
Geertjesweg 15—Postbus 9102 6700 HC Wageningen
The Netherlands
Tel. (31-317) 49 69 11
Faks (31-317) 42 17 01
Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft
Stubenring 1
Abteilung Pflanzenschutzdienst
A-1012 Vienna
Tel. (43-1) 711 00 68 06
Faks (43-1) 711 00 65 07
Direcção-geral de Protecção das culturas
Quinta do Marquês
P-2780 Oeiras
Tel. (351-1) 443 50 58/443 07 72/3
Faks (351-1) 442 06 16/443 05 27
Swedish Board of Agriculture
Plant Protection Service
S-551 82 Jönkoping
Tel. (46-36) 15 59 13
Faks (46-36) 12 25 22
Ministère de l'Agriculture
ASTA
16, route d'Esch
BP 1904
L-1019 Luxembourg
Tel. (352) 45 71 72 218
Faks (352) 45 71 72 340
Department of Agriculture, Food and Forestry
Plant Protection Service Agriculture House (7 West)
Kildare street
Dublin 2
Ireland
Tel. (353-1) 607 20 03
Faks (353-1) 661 62 63
Ministry of Agriculture, Fisheries and Food
Plant Health Devision
Foss House, Kings Pool
1-2 Peasholme Green
York YO1 2PX
United Kingdom
Tel. (44-1904) 45 51 61
Faks (44-1904) 45 51 63
Dodatek D
OBMOČJA IZ ČLENA 4 IN POSEBNE ZAHTEVE V ZVEZI Z NJIMI
Območja iz člena 4 in posebne zahteve v zvezi z njimi so opredeljena v odgovarjajočih zakonodajnih in upravnih določbah obeh pogodbenic, določenih spodaj.
Določbe Evropske skupnosti:
— Direktiva Komisije 92/76/EGS z dne 6. oktobra 1992 o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti
— Direktiva Komisije 92/103/EGS z dne 1. decembra 1992 o spremembah prilog I do IV k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
— Direktiva Komisije 93/106/EGS z dne 29. novembra 1993 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti
— Direktiva Komisije 93/110/ES z dne 9. decembra 1993 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
— Direktiva Komisije 94/61/ES z dne 15. decembra 1994 o podaljšanju roka začasnega priznavanja nekaterih zaščitenih območij, določenih v členu 1 Direktive 92/76/EGS
— Direktiva Komisije 95/4/ES z dne 21. februarja 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
— Direktiva Komisije 95/40/ES z dne 19. julija 1995 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti
— Direktiva Komisije 95/65/ES z dne 14. decembra 1995 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti
— Direktiva Komisije 95/66/ES z dne 14. decembra 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
— Direktiva Komisije 96/14/Euratom, ESPJ, ES z dne 12. marca 1996 o spremembah nekaterih Prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
— Direktiva Komisije 96/15/ES z dne 14. marca 1996 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti
— Direktiva Komisije 96/76/ES z dne 29. novembra 1996 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti
— Direktiva Komisije 95/41/ES z dne 19. julija 1995 o spremembah nekaterih prilog k Direktivi Sveta 77/93/EGS o zaščitnih ukrepih proti uvedbi organizmov v Skupnost, ki so škodljivi za rastline ali za rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
— Direktiva Komisije 98/17/ES z dne 11. marca 1998 o spremembah Direktive 92/76/EGS o priznavanju zaščitenih območij, izpostavljenih posebnim nevarnostim za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti
SKUPNA IZJAVA
o rezanju proizvodov vinarskega sektorja s poreklom iz Skupnosti in danih v promet na švicarsko ozemlje
Člen 4(1) Priloge 7 v povezavi s točko A Dodatka 1 omogoča na švicarskem ozemlju rezanje proizvodov vinarskega sektorja s poreklom iz Skupnosti z drugimi proizvodi vinarskega sektorja iz Skupnosti ali s proizvodi drugih porekel samo pod pogoji, ki so določeni v ustreznih določbah Skupnosti, ali kjer ni takih določb, v določbah držav članic, navedenih v Dodatku 1. Posledično se člen 371 švicarske Ordonnance z dne 1. marca 1995 o živilih ne uporablja za take proizvode.
SKUPNA IZJAVA
o zakonodaji v zvezi z žganimi pijačami in aromatiziranih pijač na osnovi vina
V želji, da bi uvedli ugodne pogoje za omogočanje in pospeševanje medsebojne trgovine v žganih pijačah in aromatiziranih pijačah na osnovi vina in v ta namen odstranili tehnične ovire za trgovino takih pijač, sta se pogodbenici dogovorili:
Švica se obvezuje, da bo svojo predmetno zakonodajo naredila enakovredno zakonodaji Skupnosti in da bo zdaj začela ustrezne postopke z namenom prilagoditi v roku treh let po začetku veljavnosti Sporazuma svojo zakonodajo opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina.
Potem ko Švica uvede zakonodajo, ki jo obe pogodbenici štejeta za enakovredno zakonodaji Skupnosti, začneta Evropska skupnost in Švica postopke za vključitev priloge o medsebojnem priznavanju njune zakonodaje o žganih pijačah in aromatiziranih pijačah na osnovi vina v Sporazum o trgovini kmetijskih proizvodov .
SKUPNA IZJAVA
o varstvu geografskih označb in geografskih porekel za kmetijske proizvode in živila
Evropska skupnost in Švica (v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“) se strinjata, da je medsebojno varstvo geografskih porekel (VGP) in geografskih označb (VGO) bistveno za liberalizacijo trgovine kmetijskih proizvodov in živil med pogodbenicama. Vključitev določb v zvezi s tem v dvostranskem sporazumu o trgovini kmetijskih proizvodov je potreben dodatek k Prilogi 7 k Sporazumu o trgovini s proizvodi vinarskega sektorja in predvsem Naslovu II Sporazuma, ki določa medsebojno zaščito imen takih proizvodov, in k Prilogi 8 k Sporazumu o medsebojnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina.
Pogodbenici določita določbe o medsebojni zaščiti VGP in VGO, ki se vključijo v Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi na podlagi enakovredne zakonodaje tako glede pogojev, ki urejajo registracijo VGP in VGO kot dogovorov o nadzoru. Vključitev teh določb bi se morala izvesti na dan, ki je sprejemljiv za obe pogodbenici, in ne pred polno uporabo člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 v zvezi s Skupnostjo, kakršna je trenutno. Medtem se bosta Pogodbenici obveščali o svojem delu na tem področju ob upoštevanju pravnih omejitev.
SKUPNA IZJAVA
o Prilogi 11 o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi
V povezavi z zadevnimi državami članicami Komisija Evropskih skupnosti tesno spremlja razvoj BSE in ukrepov za boj proti bolezni, ki jih sprejme Švica s namenom najti ustrezno rešitev. V teh razmerah se Švica obveže, da ne bo začela nobenih postopkov proti Skupnosti ali njenimi državami članicami znotraj Svetovne trgovinske organizacije.
SKUPNA IZJAVA
o nadaljnjih pogajanjih
Evropska skupnost in Švicarska konfederacija izjavljata, da imata namen začeti pogajanja za sklenitev sporazumov na področjih, ki so v njunem skupnem interesu, kot so posodobitev Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972 in švicarsko sodelovanje v določenih programih Skupnosti s področja usposabljanja, mladine, medijev, statistike in okolja. Po zaključku sedanjih dvostranskih pogajanj je treba hitro začeti s pripravljalnim delom za ta pogajanja.
IZJAVE EVROPSKE SKUPNOSTI
o sirovih fonduejih
Evropska skupnost izjavlja, da je pripravljena preučiti seznam sirov, ki se uporabljajo v sirovih fonduejih v zvezi s prilagoditvijo Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972.
IZJAVA ŠVICE
o grappi
Švica izjavlja, da bo spoštovala opredelitev, določeno v Skupnosti za ime „grappa“ („destilat grozdnih tropin“ ali „grozdne tropine“) iz člena 1(4)(f) Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89.
IZJAVA ŠVICE
o imenih za perutnino, ki se nanaša na vrsto reje
Švica izjavlja, da trenutno nima zakonodaje, ki se nanaša posebej na vrsto reje in imena perutnine.
Vendar pa izjavlja svoj namen, da zdaj začne z ustreznimi postopki z namenom, da bi v treh letih po začetku veljavnosti Sporazuma sprejela zakonodajo, ki se posebej nanaša na vrsto reje in imen za perutnino, enakovredno predmetni zakonodaji Skupnosti.
Švica izjavlja, da ima ustrezno zakonodajo predvsem v zvezi z varstvom potrošnikov pred zavajajočo prakso, v zvezi z zaščito živali in zaščito znamk ter bojem proti nelojalni konkurenci.
Izjavlja, da se obstoječa zakonodaja uporablja na tak način, da zagotavlja potrošniku ustrezne, objektivne informacije z namenom jamčiti pošteno konkurenco med perutnino švicarskega porekla in perutnino s poreklom iz Skupnosti. Posebno pozornost namenja preprečevanju uporabe netočnih ali zavajajočih podatkov, ki bi lahko zavajali potrošnika glede narave proizvodov, vrste reje in imen perutnine, ki je dana v promet v Švici.
IZJAVA
o švicarski udeležbi v odborih
Svet se strinja, da se lahko švicarski predstavniki, če jih zadevajo obravnavane vsebine, kot opazovalci udeležujejo zasedanj naslednjih odborov in strokovnih delovnih skupin:
— Odborov raziskovalnih programov, tudi Znanstvenega in tehničnega raziskovalnega odbora (CREST),
— Upravne komisije za socialno varnost delavcev migrantov,
— Usklajevalne skupine za medsebojno priznavanje diplom višjega izobraževanja,
— Svetovalnega odbora za zračne poti in uporabljanje konkurenčnih pravil na področju zračnega prevoza.
Švicarski predstavniki niso prisotni pri glasovanju v teh odborih.
V primeru drugih odborov, ki se ukvarjajo s področji, obravnavanimi v teh sporazumih, na katerih je Švica sprejela pravni red Skupnosti ali temu enakovredne ukrepe, se Komisija posvetuje s švicarskimi strokovnjaki po postopku iz člena 100 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
( 1 ) Osnovni prispevki se izračunajo po skupnem dogovoru pogodbenic na podlagi razlike v institucionalnih cenah za mleko, ki bodo po vsej verjetnosti v veljavi ob uveljavitvi Sporazuma, vključno z dodatnim prispevkom za mleko, predelano v sir, in se določijo na podlagi količine mleka, ki je potrebno za pridelavo zadevnega sira, pri čemer se prispevek, za katerega Skupnost zniža carinsko stopnjo, odbije (razen v primeru sirov, za katere veljajo kvote). Subvencije se lahko dodeljujejo izključno za sire, proizvedene iz mleka, pridobljenega v celoti na ozemlju Švice.
( 2 ) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
( 3 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. aprilom 2010.
( 4 ) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
( 5 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. aprilom 2010.
( 6 ) Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.
( 7 ) Ne obsegajo lokalnih sort, ki se lahko tržijo v Švici.
( 8 ) Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.
( 9 ) Kjer je to ustrezno, z izjemo semen žit ali semenskega krompirja.
( 10 ) Kjer je to ustrezno, samo za sorte semen žit ali za semenski krompir.
( 11 ) Kjer je to ustrezno, samo za semena žit ali za semenski krompir.
( 12 ) Priznavanje temelji na Odločbi Sveta 95/514/ES (UL L 296, 9.12.1995, str. 34), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/162/ES (UL L 53, 24.2.1998, str. 21) za terenske inšpekcije posevkov za pridobivanje semen in pridobljenih semen, in na Odločbi Sveta 97/788/ES (UL L 322, 25.11.1998, str. 39) za preverjanje delovnih praks za ohranjanje sort. Za Norveško velja Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru.
( 13 ) UL L 193, 24.7.2009, str. 60.
( 14 ) V skladu s točko B(9) Dodatka 1 Priloge 7 k Sporazumu, sklenjenim 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi.
( 15 ) Vinorodna cona, na katero se ta dokument nanaša, je ozemlje Švicarske konfederacije.
( 16 ) Ti izrazi so zaščiteni samo za kantone, ki uporabljajo natančno opredelitev, tj. Vaud, Valais in Genève.
( 17 ) Ti izrazi so zaščiteni brez poseganja v uporabo nemškega tradicionalnega izraza „Federweisser“ za delno prevreti grozdni mošt, namenjen za prehrano ljudi, kot je določeno v členu 3(c) nemškega zakona o vinu ter členu 40 Uredbe (ES) št. 607/2009.
( 18 ) Ta izraz je zaščiten brez poseganja v člen 40 Uredbe (ES) št. 607/2009.
( 19 ) Za izvoz v Unijo je skupni volumenski delež alkohola (dejanski in potencialni) 16 % vol.
( 20 ) Za izvoz v Unijo mora biti naravna vsebnost sladkorja najmanj 1 % nad letnim povprečjem za ostala vina.
( 21 ) Za izvoz v Unijo pomeni ta izraz likersko vino s strožjimi značilnostmi glede donosa in vsebine sladkorja (začetna naravna vsebnost sladkorja je 252 g/l).
( 22 ) Ob upoštevanju zaščitene geografske označbe Geničvre v Evropski uniji in namena Švice, da zaščiti ime Geničvre kot geografsko označbo na svojem ozemlju, sta se Evropska unija in Švica dogovorili o vključitvi imena Geničvre v dodatkih 1 in 2 Priloge 8.
Pogodbenici se obvezujeta, da bosta leta 2015 to ime ponovno preučili ob upoštevanju stanja zaščite imena Geničvre kot geografske označbe v Švici.
( 23 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
( 24 ) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
( 25 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 26 ) Odločba Komisije 2002/106/ES z dne 1. februarja 2002 o odobritvi Diagnostičnega priročnika, ki določa diagnostične postopke, metode vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih preiskav za potrjevanje klasične prašičje kuge (UL L 39, 9.2.2002, str. 71).
( 27 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 28 ) Odločba Komisije 2003/422/ES z dne 26. maja 2003 o odobritvi Diagnostičnega priročnika za afriško prašičjo kugo (UL L 143, 11.6.2003, str. 35).
( 29 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.
( 30 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 31 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.
( 32 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 33 ) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).
( 34 ) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).
( 35 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 36 ) Odločba Komisije 2004/558/ES z dne 15. julija 2004 o izvajanju Direktive Sveta 64/432/EGS v zvezi z dodatnimi jamstvi za trgovino z govedom med državami članicami Skupnosti v povezavi z infekcioznim bovinim rinotraheitisom in v zvezi s potrditvijo programov za izkoreninjenje, predloženih s strani nekaterih držav članic (UL L 249, 23.7.2004, str. 20).
( 37 ) Odločba Komisije 2008/185/ES z dne 21. februarja 2008 o dodatnih jamstvih za trgovino s prašiči v Skupnosti glede bolezni Aujeszkega in o merilih za zagotavljanje podatkov o tej bolezni (UL L 59, 4.3.2008, str. 19).
( 38 ) Sklep Komisije 2010/434/EU z dne 6. avgusta 2010 o spremembi prilog I in II k Odločbi 2008/185/ES glede vključitve Slovenije na seznam držav članic, prostih bolezni Aujeszkega, ter Poljske in regij v Španiji na seznam držav članic, v katerih se izvaja odobreni nacionalni program nadzora za navedeno bolezen (UL L 208, 7.8.2010, str. 5).
( 39 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 40 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 41 ) Uredba Komisije (ES) št. 617/2008 z dne 27. junija 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede standardov trženja valilnih jajc in piščancev domače perutnine (UL L 168, 28.6.2008, str. 5).
( 42 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 43 ) Uredba Komisije (ES) št. 1251/2008 z dne 12. decembra 2008 o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede pogojev in zahtev v zvezi z izdajanjem spričeval za dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg in za njihov uvoz v Skupnost ter o določitvi seznama vektorskih vrst (UL L 337, 16.12.2008, str. 41).
( 44 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 45 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 46 ) Odločba Komisije 2003/803/ES z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti (UL L 312, 27.11.2003, str. 1).
( 47 ) Odločba Komisije 2005/91/ES z dne 2. februarja 2005 o določitvi obdobja, po preteku katerega je cepljenje proti steklini veljavno (UL L 31, 4.2.2005, str. 61).
( 48 ) Sklep Komisije 2010/470/EU z dne 26. avgusta 2010 o vzorcih veterinarskih spričeval za trgovino znotraj Unije s semenom, jajčnimi celicami in zarodki enoprstih kopitarjev, ovc in koz ter jajčnimi celicami in zarodki prašičev (UL L 228, 31.8.2010, str. 15).
( 49 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 50 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 51 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 52 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.
( 53 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 54 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.
( 55 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 56 ) Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (UL L 296, 12.11.2009, str. 1).
( 57 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.
( 58 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 59 ) Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34).
( 60 ) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).
( 61 ) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
( 62 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 63 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 64 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil nazadnje spremenjen.
( 65 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.
( 66 ) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.
( 67 ) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2012.
( 68 ) Ob upoštevanju posebnih določb, predvidenih za virus plum pox.