2000L0076 — SL — 11.12.2008 — 001.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	DIREKTIVA 2000/76/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, 28.12.2000, p.91)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA (ES) št. 1137/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008	L 311	1	21.11.2008

---

▼B

DIREKTIVA 2000/76/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. decembra 2000

o sežiganju odpadkov

Člen 1

Cilji

Cilj te direktive je pri sežiganju in sosežiganju odpadkov preprečiti ali omejiti negativne učinke na okolje, zlasti onesnaževanje z emisijami v zrak, tla, površinsko vodo in podzemno vodo, kolikor je to izvedljivo, ter iz tega izvirajoče tveganje za zdravje ljudi.

Ta cilj se doseže s strogimi pogoji obratovanja in tehničnimi zahtevami, z določitvijo mejnih vrednosti emisij za sežigalnice in naprave za sosežig odpadkov v Skupnosti ter z izpolnjevanjem zahtev Direktive 75/442/EGS.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva vključuje sežigalnice in naprave za sosežig.

2.  Vseeno so iz področja uporabe te direktive izključene naslednje naprave:

Člen 3

Opredelitve

Za namene te direktive pomeni izraz:

Člen 4

Vloga in dovoljenje

1.  Brez poseganja v člen 11 Direktive 75/442/EGS ali člen 3 Direktive 91/689/EGS nobena sežigalnica ali naprava za sosežig ne sme obratovati brez dovoljenja za izvajanje teh dejavnosti.

2.  Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES vloga za dovoljenje za sežigalnico ali napravo za sosežig pristojnemu organu vključuje opis predvidenih ukrepov, ki zagotavljajo, da:

3.  Dovoljenje se izda le, če je iz vloge razvidno, da so predlagane metode merjenja emisij v zrak v skladu s Prilogo III in glede voda z odstavki 1 in 2 Priloge III.

4.  V dovoljenju za sežigalnico ali napravo za sosežig, ki ga izda pristojni organ, je treba poleg vseh ustreznih zahtev, določenih v direktivah 91/271/EGS, 96/61/ES, 96/62/ES, 76/464/EGS in 1999/31/ES:

5.  V dovoljenju, ki ga pristojni organ izda za sežigalnico ali napravo za sosežig, ki sežiga nevarne odpadke, je treba poleg zahtev iz odstavka 4:

6.  Države članice lahko brez poseganja v določbe Pogodbe določijo vrste odpadkov, ki se navedejo v dovoljenju in ki se lahko sosežigajo v določenih vrstah naprav za sosežig.

7.  Pristojni organ brez poseganja v Direktivo 96/61/ES v rednih časovnih presledkih ponovno preuči in posodobi pogoje v dovoljenju, kadar je potrebno.

8.  Kadar upravljavec sežigalnice ali naprave za sosežig nenevarnih odpadkov načrtuje spremembo v obratovanju, ki bi vključevala sežiganje ali sosežiganje nevarnih odpadkov, se to šteje za znatno spremembo v smislu člena 2(10)(b) Direktive 96/61/ES in uporablja člen 12(2) te direktive.

9.  Če sežigalnica ali naprava za sosežig ne izpolnjuje pogojev iz dovoljenja, zlasti glede mejnih vrednosti emisij v zrak in vodo, pristojni organ ukrepa, da tako zagotovi skladnost.

Člen 5

Dostava in sprejem odpadkov

1.  Upravljavec sežigalnice ali naprave za sosežig sprejme vse potrebne previdnostne ukrepe v zvezi z dostavo in sprejemom odpadkov, da prepreči ali omeji, kolikor je to izvedljivo, negativne učinke na okolje, zlasti onesnaževanje zraka, tal, površinske vode in podzemne vode, kakor tudi vonjave in hrup, ter neposredna tveganja za zdravje ljudi. Ti ukrepi izpolnjujejo vsaj zahteve iz odstavkov 3 in 4.

2.  Upravljavec določi maso vsake vrste odpadkov, če je mogoče skladno z EWC, preden sprejme odpadke v sežigalnico ali napravo za sosežig.

3.  Preden upravljavec sprejme nevarne odpadke v sežigalnico ali napravo za sosežig, mora imeti na voljo podatke o odpadkih, da lahko med drugim preveri skladnost z zahtevami v dovoljenju, določenimi v členu 4(5). Ti podatki zajemajonaslednje:

4.  Pred sprejemom nevarnih odpadkov v sežigalnico ali napravo za sosežig upravljavec izvede vsaj naslednje postopke za sprejem:

5.  Pristojni organi lahko odobrijo izjeme glede odstavkov 2, 3 in 4 za industrijske obrate in podjetja, ki sežigajo ali sosežigajo samo svoje odpadke na kraju nastanka odpadkov, pod pogojem da so izpolnjene zahteve te direktive.

Člen 6

Pogoji obratovanja

1.  Sežigalnice obratujejo tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika (TOC) v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo ustrezne metode predobdelave odpadkov.

Sežigalnice se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se po zadnjem dovodu zraka za sežig plin, ki nastane pri postopku, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za dve sekundi segreje na temperaturo 850 °C, merjeno blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ. Če se sežigajo nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1 % halogeniranih organskih snovi, izraženih kot klor, je treba temperaturo za vsaj dve sekundi dvigniti na 1 100 °C.

Vsaka linija sežigalnice mora biti opremljena z vsaj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se mora samodejno vklopiti, kadar po zadnjem dovodu zraka za sežig temperatura zgorevalnih plinov pade pod 850 °C oziroma 1 100 °C. Gorilnik se uporabi tudi ob zagonu in ustavitvi naprave, da se zagotovi, da se temperatura 850 °C oziroma 1 100 °C vzdržuje ves čas teh postopkov in dokler so nesežgani odpadki v sežigalni komori.

Med zagonom in ustavitvijo ali ko temperatura zgorevalnega plina pade pod 850 °C ali 1 100 °C, se pomožni gorilnik ne sme polniti z gorivi, ki lahko povzročijo višje emisije od tistih, nastalih pri sežigu plinskega olja, kot je opredeljeno v členu 1(1) Direktive Sveta 75/716/EGS, utekočinjenega plina ali zemeljskega plina.

2.  Naprave za sosežig se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se plin, ki nastane pri sosežiganju odpadkov, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za dve sekundi segreje na 850 °C. Če se sosežigajo nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1 % halogeniranih organskih snovi, izraženih kot klor, je treba temperaturo dvigniti na 1 100 °C.

3.  Sežigalnice in naprave za sosežig imajo in uporabljajo samodejni sistem za preprečevanje doziranja odpadkov:

4.  Pristojni organ lahko za nekatere vrste odpadkov ali za nekatere toplotne postopke odobri pogoje, ki se razlikujejo od pogojev iz odstavka 1 in glede temperature iz odstavka 3 in so določeni v dovoljenju, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve te direktive. Države članice lahko določijo pravila, ki urejajo te odobritve. Taka sprememba pogojev obratovanja ne sme povzročiti več ostankov ali ostankov z večjo vsebnostjo organskih onesnaževal, kot bi jih lahko pričakovali pri pogojih iz odstavka 1.

Pristojni organ lahko za nekatere vrste odpadkov ali za nekatere toplotne postopke odobri pogoje, ki se razlikujejo od pogojev iz odstavka 2 in glede temperature, iz odstavka 3 in so določeni v dovoljenju, če so izpolnjene zahteve te direktive. Države članice lahko določijo pravila, ki urejajo te odobritve. Za tako odobritev je treba izpolniti vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz Priloge V za skupni organski ogljik in CO.

Kadar obrati celulozne in papirne industrije sosežigajo svoje odpadke na kraju proizvodnje v obstoječih kotlih s kuriščem na lubje, je treba za tako odobritev izpolniti vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz Priloge V za skupni organski ogljik.

Države članice vse pogoje obratovanja, določene po tem odstavku, in rezultate opravljenih preverjanj sporočijo Komisiji kot del podatkov, zagotovljenih skladno z zahtevami za poročanje.

5.  Sežigalnice in naprave za sosežig se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se preprečijo emisije v zrak, ki povzročajo znatno povečanje onesnaženja prizemne plasti zraka; zlasti odpadni plini se morajo izpuščati nadzorovano in skladno z ustreznimi standardi Skupnosti za kakovost zraka skozi odvodnik z višino, ki se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

6.  Vsa toplota, pridobljena pri sežiganju ali sosežiganju, se uporabi, kolikor je le izvedljivo.

7.  Infektivni bolnišnični odpadki naj bi se naložili neposredno v peč, ne da bi se prej mešali z drugimi vrstami odpadkov in brez neposrednega rokovanja z njimi.

8.  Sežigalnico ali napravo za sosežig vodi fizična oseba, ki je za to usposobljena.

Člen 7

Mejne vrednosti emisij v zrak

1.  Sežigalnice se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da v odpadnem plinu niso presežene mejne vrednosti emisij iz Priloge V.

2.  Naprave za sosežig se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da v odpadnem plinu niso presežene mejne vrednosti emisij, določene skladno s Prilogo II ali v njej.

Če v napravi za sosežig več kot 40 % toplote nastane iz nevarnih odpadkov, se uporabljajo mejne vrednosti emisij iz Priloge V.

3.  Rezultati meritev, opravljenih za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, se standardizirajo glede na pogoje iz člena 11.

4.  Pri sosežiganju neobdelanih mešanih komunalnih odpadkov se bodo mejne vrednosti določale skladno s Prilogo V in se Priloga II ne bo uporabljala.

5.  Države članice lahko brez poseganja v določbe Pogodbe določijo mejne vrednosti emisij za policiklične aromatske ogljikovodike ali druga onesnaževala.

Člen 8

Odvajanje vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov

1.  Za odvajanje odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, iz sežigalnice ali naprave za sosežig je potrebno dovoljenje, ki ga izdajo pristojni organi.

2.  Odvajanje odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, v vodno okolje se omeji, kolikor je to izvedljivo, vsaj skladno z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge IV.

3.  Če je to posebej določeno v dovoljenju, se lahko odpadna voda, nastala pri čiščenju odpadnih plinov, odvaja v vodno okolje po ločenem čiščenju take vode, pod pogojem da:

4.  Mejne vrednosti emisij se uporabljajo na točki, kjer se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov in vsebujejo v Prilogi IV navedene snovi, ki onesnažujejo okolje, odvajajo iz sežigalnice ali naprave za sosežig.

Kadar se odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo na kraju samem skupaj z odpadno vodo iz drugih virov na kraju samem, upravljavec opravi meritve iz člena 11:

Upravljavec izračuna ustrezne masne bilance, da določi vrednosti emisij na končnem iztoku, ki se lahko pripišejo odpadni vodi, nastali pri čiščenju odpadnih plinov, zato da preveri skladnost z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge IV za iztok odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina.

Odpadne vode se nikakor ne smejo redčiti, zato da bi ustrezale mejnim vrednostim emisij iz Priloge IV.

5.  Kadar se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov in vsebujejo v Prilogi IV navedene snovi, ki onesnažujejo okolje, čistijo zunaj sežigalnice ali naprave za sosežig v čistilni napravi, namenjeni le čiščenju te vrste odpadne vode, je treba uporabljati mejne vrednosti emisij iz Priloge IV na točki, kjer se odpadne vode odvajajo iz čistilne naprave. Če ta zunanja čistilna naprava ni namenjena le čiščenju odpadne vode iz sežiganja, upravljavec izračuna ustrezne masne bilance, kot je predvideno v odstavkih 4(a), (b) in (c), da določi vrednosti emisij na končnem iztoku, ki se lahko pripišejo odpadni vodi, nastali pri čiščenju odpadnih plinov, zato da preveri skladnost z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge IV za iztok odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnih plinov.

Odpadne vode se nikakor ne smejo redčiti, zato da bi ustrezale mejnim vrednostim emisij iz Priloge IV.

6.  V dovoljenju se določi naslednje:

7.  Zemljišče za sežigalnice ali naprave za sosežig, skupaj s pripadajočo površino za skladiščenje odpadkov, se projektira tako, da se preprečita nedovoljeno in nenamerno izpuščanje katere koli snovi, ki onesnažuje okolje, v tla, površinsko vodo in podzemno vodo skladno z določbami iz ustrezne zakonodaje Skupnosti. Poleg tega se predvidi skladiščni prostor za onesnaženo padavinsko vodo, ki odteka z zemljišča sežigalnice ali naprave za sosežig, ali onesnažene vode zaradi razlitja ali gašenja požarov.

Skladiščni prostor mora biti primeren, da omogoča preskušanje in čiščenje take vode pred odvajanjem, kadar je to potrebno.

8.  Države članice lahko brez poseganja v določbe Pogodbe določijo mejne vrednosti emisij za policiklične aromatske ogljikovodike ali druga onesnaževala.

Člen 9

Ostanki

Količina in škodljivost ostankov, nastalih pri obratovanju sežigalnice ali naprave za sosežig, morata biti čim manjši. Če je to primerno, se ostanki reciklirajo neposredno v napravi ali zunaj nje skladno z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov v obliki prahu, kot so kotlovni prah in suhi ostanki iz čiščenja zgorevalnih plinov, se opravita tako, da se prepreči njihovo širjenje v okolje, npr. v zaprtih posodah.

Pred določanjem poti za odstranitev ali reciklažo ostankov iz sežigalnic in naprav za sosežig se opravijo ustrezni preskusi, da se ugotovijo fizikalne in kemijske lastnosti ter onesnaževalni potencial različnih ostankov sežiganja. Analizirata se celotna topna frakcija in topna frakcija težkih kovin.

Člen 10

Nadzor in spremljanje stanja

1.  Za spremljanje parametrov, pogojev in masnih koncentracij, pomembnih za sežiganje ali sosežiganje, se namesti merilna oprema in uporabijo ustrezne metode.

2.  Zahteve za meritve se določijo v dovoljenju ali pogojih, priloženih dovoljenju, ki ga izda pristojni organ.

3.  Ustrezno namestitev in delovanje opreme za avtomatizirano spremljanje stanja emisij v zrak in vodo je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzorni preskus. Umerjati je treba z vzporednimi meritvami po referenčnih metodah vsaj vsaka tri leta.

4.  Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta.

5.  Redne meritve emisij v zrak in vodo se opravijo v skladu s točkama 1 in 2 Priloge III.

Člen 11

Zahteve za meritve

1.  Države članice z določanjem pogojev v dovoljenju ali s splošnimi zavezujočimi pravili zagotovijo skladnost z odstavki 2 do 12 in 17 v zvezi z zrakom ter odstavki 9 in 14 do 17 v zvezi z vodo.

2.  V sežigalnici in napravi za sosežig se skladno s Prilogo III opravljajo naslednje meritve onesnaževal zraka:

3.  Zadrževalni čas ter najnižjo temperaturo odpadnih plinov in vsebnost kisika v odpadnih plinih je treba ustrezno preveriti vsaj enkrat ob začetku obratovanja sežigalnice ali naprave za sosežig in v najbolj neugodnih pogojih obratovanja, ki se lahko pričakujejo.

4.  Neprekinjene meritve HF se lahko opustijo, če je v obdelavo vključena faza odstranjevanja HCl, ki zagotavlja, da se mejna vrednost emisije HCl ne presega. V tem primeru je treba emisije HF meriti redno, kot je določeno v odstavku 2(c).

5.  Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov niso potrebne, če vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posušen.

6.  Namesto neprekinjenih meritev HCl, HF in SO2 lahko pristojni organ v dovoljenju odobri meritve v rednih časovnih presledkih v sežigalnici ali napravi za sosežig, kot so določene v odstavku 2(c), če upravljavec lahko dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

►M1  7.  Pristojni organ lahko v dovoljenju odobri, da se pogostnost meritev v rednih časovnih presledkih težkih kovin zmanjša z dvakrat na leto na enkrat letno in pogostnost meritev v rednih časovnih presledkih dioksinov in furanov z dvakrat letno na enkrat letno, pod pogojem da so emisije pri sosežiganju ali sežiganju manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij, določenih v skladu s Prilogo II ali Prilogo V, in da so na voljo merila za izpolnitev zahtev. Komisija določi ta merila najmanj na osnovi določb točk (a) in (d) drugega pododstavka. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(2). ◄

Do 1. januarja 2005 se zmanjšanje pogostnosti lahko odobri, tudi če ni na voljo takih meril, pod pogojem, da:

8.  Rezultati meritev, opravljenih za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, se standardizirajo pri naslednjih pogojih in za kisik po enačbi iz Priloge VI:

Kadar se v sežigalnici ali napravi za sosežig, ki sežiga nevarne odpadke, emisije onesnaževal zmanjšajo s čiščenjem odpadnih plinov, se standardizacija glede na vsebnost kisika, predvideno v prvem pododstavku, opravi le, če vsebnost kisika, izmerjena v istem obdobju kot za zadevno onesnaževalo, presega ustrezno standardno vsebnost kisika.

9.  Vsi rezultati meritev se zapišejo, obdelajo in predstavijo na primeren način, da se pristojnim organom omogoči preverjanje skladnosti z dovoljenimi pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v tej direktivi, skladno s postopki, ki jih določijo ti organi.

10.  Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak izpolnjene, če:

11.  Polurne in 10-minutne povprečne vrednosti se določijo v času dejanskega obratovanja (razen v obdobju zagona in ustavitve, če se odpadki ne sežigajo) na podlagi izmerjenih vrednosti, potem ko se odštejejo vrednosti intervala zaupanja iz točke 3 Priloge III. Dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi teh validiranih povprečnih vrednosti.

Za določitev veljavnih dnevnih povprečnih vrednosti se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev v nobenem dnevu ne zavrže več kot pet polurnih vrednosti. V letu se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev ne zavrže več kot deset dnevnih povprečnih vrednosti.

12.  Povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju in povprečne vrednosti pri meritvah v rednih časovnih presledkih HF, HCl in SO2 se določijo v skladu z zahtevami člena 10(2) in (4) in Priloge III.

▼M1

13.  Takoj ko so v Skupnosti na voljo ustrezne merilne metode, Komisija določi datum, od katerega se neprekinjene meritve mejnih vrednosti emisij v zrak za težke kovine, dioksine in furane opravljajo v skladu s Prilogo III. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(2).

▼B

14.  Naslednje meritve se opravljajo na mestu odvajanja odpadne vode:

15.  Spremljanje stanja mase onesnaževal v očiščeni odpadni vodi se izvaja skladno z zakonodajo Skupnosti in se določi v dovoljenju skupaj s pogostnostjo meritev.

16.  Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za vodo izpolnjene, če:

17.  Če opravljene meritve kažejo, da so bile mejne vrednosti emisij za zrak ali vodo iz te direktive presežene, je treba o tem nemudoma obvestiti pristojne organe.

Člen 12

Dostop do informacij in sodelovanje javnosti

1.  Brez poseganja v Direktivo Sveta 90/313/EGS ( 24 ) in Direktivo 96/61/ES se mora za vloge za nova dovoljenja za sežigalnice in naprave za sosežig primerno dolgo časovno obdobje omogočiti vpogled javnosti na enem ali več mestih, na primer na uradih lokalnih oblasti, tako da javnost lahko poda svoje mnenje, preden pristojni organ sprejme odločitev. Ta odločitev, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje posodobitve morajo biti prav tako dostopne javnosti.

2.  Pri sežigalnicah ali napravah za sosežig z nazivno zmogljivostjo dve toni ali več na uro in ne glede na člen 15(2) Direktive 96/61/ES je letno poročilo o delovanju in spremljanju naprave, ki ga upravljavec zagotovi pristojnemu organu, dostopno javnosti. V tem poročilu morajo biti vsaj opis poteka procesa ter emisije v zrak in vodo v primerjavi z emisijskimi standardi v tej direktivi. Pristojni organ sestavi seznam sežigalnic ali naprav za sosežig z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro in ga da na voljo javnosti.

Člen 13

Nenormalne razmere obratovanja

1.  Pristojni organ v dovoljenju določi najdaljši dovoljeni čas kakršnih koli tehnično neizogibnih ustavitev, motenj ali okvar čistilnih ali merilnih naprav, v katerem koncentracije nadzorovanih snovi v izpustih v zrak in očiščeni odpadni vodi lahko presežejo predpisane mejne vrednosti emisij.

2.  Pri veliki okvari upravljavec, takoj ko je mogoče, zmanjša ali ustavi obratovanje do takrat, ko se ponovno lahko začne normalno obratovanje.

3.  Brez poseganja v člen 6(3)(c) sežigalnica ali naprava za sosežig ali linija za sežiganje v nobenih okoliščinah ne sme nadaljevati s sežiganjem odpadkov več kot štiri ure neprekinjeno, kadar so mejne vrednosti emisij presežene; poleg tega skupen čas obratovanja v teh pogojih v enem letu ne sme biti daljši od 60 ur. Obdobje 60 ur velja za tiste linije celotne naprave, ki so povezane z eno samo napravo za čiščenje zgorevalnih plinov.

4.  Vsebnost celotnega prahu v emisijah v zrak iz sežigalnic ne sme v nobenih okoliščinah preseči 150 mg/m3, izraženo kot polurno povprečje; tudi mejne vrednosti emisij v zrak za CO in TOC ne smejo biti presežene. Vsi ostali pogoji iz člena 6 morajo biti izpolnjeni.

Člen 14

Klavzula o pregledu

Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES Komisija pred 31. decembrom 2008 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki temelji na izkušnjah pri uporabi te direktive, zlasti za nove naprave, na napredku, doseženem pri metodah nadzora nad emisijami, in na izkušnjah pri ravnanju z odpadki. Poročilo temelji tudi na razvoju tehnologije, izkušnjah pri upravljanju naprav in okoljskih zahtevah. V poročilo bo vključen poseben oddelek o uporabi Priloge II.1.1., zlasti pa mora biti navedeno, ali je ekonomsko in tehnično izvedljivo, da obstoječe cementne peči iz opombe v Prilogi II.1.1. upoštevajo mejno vrednost emisij NOx za nove cementne peči, ki je določena v Prilogi. Poročilu so, če je to primerno, priloženi predlogi za spremembo ustreznih določb te direktive. Vendar pa Komisija, če je to primerno, predlaga spremembo Priloge II.3. pred predložitvijo navedenega poročila, če so glavni tokovi odpadkov usmerjeni v vrste naprav za sosežig, ki niso obravnavane v Prilogah II.1. in II.2.

Člen 15

Poročanje

Poročila o izvajanju te direktive se pripravijo skladno s postopkom iz člena 5 Direktive Sveta 91/692/EGS. Prvo poročilo zajema vsaj prvo polno triletno obdobje po 28. decembru 2002 in je skladno z obdobji iz člena 17 Direktive 94/67/ES in člena 16(3) Direktive 96/61/ES. V ta namen Komisija pravočasno pripravi ustrezen vprašalnik.

▼M1

Člen 16

Prihodnje prilagoditve tehničnemu napredku ali novim spoznanjem

Komisija ukrepe, namenjene spreminjanju nebistvenih določb te direktive in prilagajanju členov 10, 11 in 13 ter prilog I in III tehničnemu napredku ali novim spoznanjem v zvezi s koristmi, ki jih ima zmanjšanje emisij za zdravje, sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(2).

Člen 17

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 18

Razveljavitev

Z 28. decembrom 2005 so razveljavljeni:

Člen 19

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice najpozneje do 28. decembra 2002 sporočijo Komisiji te predpise in ji takoj sporočijo kakršne koli njihove poznejše spremembe.

Člen 20

Prehodne določbe

1.  Brez poseganja v posebne prehodne določbe, predvidene v prilogah k tej direktivi, se od 28. decembra 2005 določbe te direktive uporabljajo za obstoječe naprave.

2.  Od 28. decembra 2002 se za nove naprave, to je naprave, ki niso vključene v opredelitev „obstoječih sežigalnic ali naprav za sosežig“ iz člena 3(6) ali v odstavek 3 tega člena, uporablja ta direktiva namesto direktiv iz člena 18.

3.  Nepremične ali premične naprave za proizvodnjo energije ali izdelkov, ki obratujejo in imajo dovoljenje skladno z obstoječo zakonodajo Skupnosti, kadar je to potrebno, in ki začnejo sosežigati odpadke najkasneje 28. decembra 2004, se štejejo za obstoječe naprave za sosežig.

Člen 21

Izvajanje

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 28. decembra 2002. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 23

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

PRILOGA I

---

PRILOGA II

DOLOČANJE MEJNIH VREDNOSTI EMISIJ V ZRAK ZA SOSEŽIGANJE ODPADKOV

Naslednja enačba (pravilo mešanja) se uporablja, kadar posebna mejna vrednost skupnih emisij „C“ ni določena v tabeli v tej prilogi.

Mejna vrednost za vsako pomembno onesnaževalo in ogljikov oksid v odpadnem plinu, nastalem pri sosežigu odpadkov, se izračuna, kot sledi:

Vodpadki

:

volumen odpadnega plina, nastalega le zaradi sežiga odpadkov, ki se določi na podlagi odpadkov z najnižjo kurilno vrednostjo ter je opredeljen v dovoljenju in standardiziran pri pogojih iz te direktive. Če je delež izpuščene toplote, nastale pri sežigu nevarnih odpadkov, manjši od 10 % skupne toplote, izpuščene iz naprave, je treba Vodpadki izračunati na podlagi (predvidene) količine odpadkov, ki bi ob sežigu ustrezali 10 % izpuščene toplote pri konstanti skupni izpuščeni toploti.

Codpadki

:

mejne vrednosti emisij, določene za sežigalnice v Prilogi V za pomembna onesnaževala in ogljikov oksid.

Vproces

:

volumen odpadnega plina, n: astalega med procesom v napravi, skupaj z zgorevanjem dovoljenih goriv, ki se običajno uporabljajo v napravi (razen odpadkov), določen na podlagi vsebnosti kisika, pri kateri je treba standardizirati emisije, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji. Če za to vrsto naprave ni predpisov, je treba uporabiti dejansko vsebnost kisika v odpadnega plinu, ki ni bil razredčen z dodatkom zraka, nepotrebnega za proces. Standardizacija pri drugih razmerah je navedena v tej direktivi.

Cproces

:

mejne vrednosti emisij, kot so določene v tabelah te priloge za nekatere industrijske sektorje ali, če take tabele ali vrednosti niso na voljo, mejne vrednosti emisij pomembnih onesnaževal in oksida v zgorevalnem plinu naprav, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo in drugimi predpisi za take naprave, ko uporabljajo običajno dovoljena goriva (razen odpadkov). Če taki ukrepi niso na voljo, se uporabljajo mejne vrednosti emisij, določene v dovoljenju. Če v dovoljenju teh vrednosti ni, se uporabijo dejanske masne koncentracije.

C

:

mejne vrednosti skupnih emisij in vsebnost kisika, kot so določene v tabelah te priloge za nekatere industrijske sektorje in nekatera onesnaževala, ali, če takih tabel ali vrednosti ni, mejne vrednosti skupnih emisij za CO in pomembna onesnaževala, ki nadomestijo mejne vrednosti emisij, kot so določene v posameznih prilogah k tej direktivi. Skupna vsebnost kisika, ki naj nadomesti vsebnost kisika za standardizacijo, se izračuna na podlagi prej omenjene vsebnosti ob upoštevanju delnih volumnov.

Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tej prilogi.

II.1   Posebne določbe za cementne peči, v katerih se sosežigajo odpadki

Dnevne povprečne vrednosti (za neprekinjene meritve). Vzorčevalna obdobja in druge zahteve za meritve, kot so določene v členu 7. Vse vrednosti v mg/m3 (dioksini in furani ng/m3). Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

Rezultati meritev, opravljenih za preverjanje in potrditev skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, se standardizirajo pri naslednjih razmerah: temperatura 273 K, tlak 101,3 kPa, 10 % kisika, suh plin.

II.1.1    H mejne vrednosti skupnih emisij

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organi dovolijo izjeme za NOx za cementne peči, ki uporabljajo mokri postopek, ali cementne peči, ki sežgejo manj kot tri tone odpadkov na uro, pod pogojem, da je v dovoljenju predvidena mejna vrednost skupne emisije NOx največ 1 200 mg/m3.

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organi dovolijo izjeme za prah za cementne peči, ki sežgejo manj kot tri tone odpadkov na uro, pod pogojem, da je v dovoljenju predvidena mejna vrednost skupne emisije največ 50 mg/m3.

II.1.2    C — mejne vrednosti skupnih emisij za SO 2 in TOC

Pristojni organ lahko dovoli izjeme, kadar TOC in SO2 ne nastaneta pri sežiganju odpadkov.

II.1.3   Mejna vrednost emisije za CO

Mejne vrednosti emisij za CO lahko določi pristojni organ.

II.2   Posebne določbe za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki

II.2.1   Dnevne povprečne vrednosti

▼M1

Če so za velike kurilne naprave po Direktivi 2001/80/ES določene strožje mejne vrednosti emisij ali bodo določene v skladu z drugo zakonodajo Skupnosti, te vrednosti pri zadevnih napravah in onesnaževalih nadomestijo mejne vrednosti emisij iz spodnjih tabel (Cproces). V tem primeru Komisija naslednje tabele nemudoma prilagodi strožjim mejnim vrednostim emisij. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se nemudoma sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(2).

▼B

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

Cproces:

Cproces za trdna goriva, izražen v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %):

Do 1. januarja 2007 in brez poseganja v ustrezno zakonodajo Skupnosti se mejna vrednost emisij za NOx ne uporablja za naprave, ki sosežigajo le nevarne odpadke.

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organi odobrijo izjeme za NOx in SO2 za obstoječe naprave za sosežig z zmogljivostjo med 100 in 300 MWth, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti in trdna goriva, pod pogojem da je v dovoljenju predvidena vrednost Cproces največ 350 mg/Nm3 za NOx in največ 850 do 400 mg/Nm3 (linearno zmanjšanje od 100 do 300 MWth) za SO2.

Cproces za biomaso, izražen v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %):

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organi odobrijo izjeme za NOx za obstoječe naprave za sosežig z zmogljivostjo med 100 in 300 MWth, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti in biomaso kot gorivo, pod pogojem da je v dovoljenju predvidena vrednost Cproces največ 350 mg/Nm3.

Cproces za tekoča goriva, izražen v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 3 %):

II.2.2    C — mejne vrednosti skupnih emisij

izražen v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %). Vse povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur:

C izražen v ng/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %). Vse povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur:

II.3   Posebne določbe za industrijske sektorje, ki niso vključeni v II. 1 ali II. 2 in sosežigajo odpadke

II.3.1    C — mejne vrednosti skupnih emisij

izražen v ng/Nm3. Vse povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur:

C izražen v mg/Nm3. Vse povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur:

---

PRILOGA III

Metode merjenja

---

PRILOGA IV

Mejne vrednosti emisij pri odvajanju odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organ odobri izjeme za skupne neraztopljene trdne snovi za obstoječe sežigalnice, pod pogojem da je v dovoljenju predvideno, da 80 % izmerjenih vrednosti ne presega 30 mg/l in nobena od izmerjenih vrednosti ne presega 45 mg/l.

---

PRILOGA V

MEJNE VREDNOSTI EMISIJ V ZRAK

(a)   Dnevne povprečne vrednosti

Pristojni organ lahko odobri izjeme za NOx za obstoječe sežigalnice:

Do 1. januarja 2008 pristojni organ lahko odobri izjeme za prah za obstoječe sežigalnice, pod pogojem da je v dovoljenju predvideno, da dnevne povprečne vrednosti ne presegajo 20 mg/m3.

(b)   Polurne povprečne vrednosti

Do 1. januarja 2010 pristojni organ lahko odobri izjeme za NOx za obstoječe sežigalnice z nazivno zmogljivostjo med 6 in 16 tonami na uro, pod pogojem da polurna povprečna vrednost ne presega 600 mg/m3 za stolpec A ali 400 mg/m3 za stolpec B.

(c)   Vse povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur

Te povprečne vrednosti vključujejo tudi emisije ustreznih težkih kovin ter njihovih spojin v plinastem stanju in hlapni obliki.

(d)   Povprečne vrednosti se merijo v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur. Mejna vrednost emisije se nanaša na skupno koncentracijo dioksinov in furanov, ki se izračuna na podlagi ekvivalence toksičnosti skladno s Prilogo I.

(e)   Naslednje mejne vrednosti emisij za koncentracije ogljikovega oksida (CO) v zgorevalnih plinih ne smejo biti presežene (razen med zagonom in ustavitvijo):

Pristojni organ lahko odobri izjeme za sežigalnice, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti, pod pogojem da je v dovoljenju predvidena mejna vrednost emisije za ogljikov oksid (CO) največ 100 mg/m3 kot urna povprečna vrednost.

(f)   Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tej prilogi.

---

PRILOGA VI

Formula za izračun koncentracije emisije pri standardnem odstotku koncentracije kisika

ES

=

izračunana koncentracija emisije pri standardnem odstotku koncentracije kisika

EM

=

izmerjena koncentracija emisije

OS

=

standardna koncentracija kisika

OM

=

izmerjena koncentracija kisika

---

( 1 ) UL C 13, 17.1.1998, str. 6 in

UL C 372, 2.12.1998, str. 11

( 2 ) UL C 116, 28.4.1999, str. 40.

( 3 ) UL C 198, 14.7.1999, str. 37.

( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 1999 (UL C 219, 30.7.1999, str. 249), Skupno stališče Sveta z dne 25. novembra 1999 (UL C 25, 28.1.2000, str. 17) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2000 (še neobjavljen v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. novembra 2000 in Sklep Sveta z dne 20. novembra 2000.

( 5 ) UL C 138, 17.5.1993, str. 1 in

UL L 275, 10.10.1998, str. 1

( 6 ) UL C 76, 11.3.1997, str. 1.

( 7 ) UL L 257, 10.10.1996, str. 26.

( 8 ) UL L 163, 14.6.1989, str. 32. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 9 ) UL L 203, 15.7.1989, str. 50. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 10 ) UL L 163, 29.6.1999, str. 41.

( 11 ) UL L 365, 31.12.1994, str. 34.

( 12 ) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 350/96/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).

( 13 ) Direktiva Sveta 90/667/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi veterinarskih pravil za odstranjevanje in predelavo živalskih odpadkov, njihovo trženje in preprečevanje patogenov v krmi živalskega ali ribjega izvora in o spremembi Direktive 90/425/EGS (UL L 363, 27.12.1990, str. 51). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 14 ) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/15/ES (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

( 15 ) Direktiva Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (UL L 296, 21.11.1996, str. 55).

( 16 ) Direktiva Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju določenih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L 129, 18.5.1976, str. 23). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 17 ) Direktiva 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

( 18 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 19 ) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES. (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

( 20 ) UL L 194, 25.7.1975, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 21 ) Direktiva Sveta 93/12/EGS z dne 23. marca 1993 o vsebnosti žvepla v nekaterih tekočih gorivih (UL L 74, 27.3.1993, str. 81). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/32/ES (UL L 121,11.5..1999, str. 13).

( 22 ) Odločba Komisije 94/3/ES z dne 20. decembra 1993 o določitvi seznama odpadkov v skladu s členom 1a Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih (UL L 5, 7.1.1994, str. 15).

( 23 ) UL L 30, 6.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2408/98 (UL L 298, 7.11.1998, str. 19).

( 24 ) Direktiva Sveta 90/313/EGS z dne 7. junija 1990 o prostem dostopu do informacij o okolju (UL L 158, 23.6.1990, str. 56). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.