EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02000A1215(01)-20170101
Partnership agreement between the members of the African, Caribbean and Pacific Group of States of the one part, and the European Community and its Member States, of the other part, signed in Cotonou on 23 June 2000
Consolidated text: Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000
Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000
ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2003/159/2017-01-01
02000A1215(01) — SL — 01.01.2017 — 003.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
SPORAZUM O PARTNERSTVU (UL L 317 15.12.2000, str. 3) |
spremenjena z:
popravljena z:
|
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
SPORAZUM O PARTNERSTVU
med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000
|
KAZALO VSEBINE |
|
|
PREAMBULA |
|
|
DEL 1: |
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
Naslov I — |
Cilji, načela in nosilci |
|
Poglavje 1: |
Cilji in načela |
|
Poglavje 2: |
Nosilci partnerstva |
|
Naslov II — |
Politična razsežnost |
|
DEL 2: |
INSTITUCIONALNE DOLOČBE |
|
DEL 3: |
STRATEGIJE SODELOVANJA |
|
Naslov I — |
Razvojne strategije |
|
Poglavje 1: |
Splošni okvir |
|
Poglavje 2: |
Področja podpore |
|
Oddelek 1: |
Gospodarski razvoj |
|
Oddelek 2: |
Družbeni in človekov razvoj |
|
Oddelek 3: |
Regionalno sodelovanje in povezovanje |
|
Oddelek 4: |
Tematska in presečna vprašanja |
|
Naslov II — |
Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje |
|
Poglavje 1: |
Cilji in načela |
|
Poglavje 2: |
Novi trgovinski dogovori |
|
Poglavje 3: |
Sodelovanje na mednarodnih forumih |
|
Poglavje 4: |
Trgovanje s storitvami |
|
Poglavje 5: |
Področja v zvezi s trgovino |
|
Poglavje 6: |
Sodelovanje na drugih področjih |
|
DEL 4: |
SODELOVANJE PRI FINANCIRANJU RAZVOJA |
|
Naslov I — |
Splošne določbe |
|
Poglavje 1: |
Cilji, načela, smernice in upravičenost |
|
Poglavje 2: |
Obseg in vrsta financiranja |
|
Naslov II — |
Finančno sodelovanje |
|
Poglavje 1: |
Finančni viri |
|
Poglavje 2: |
Dolg in podpora strukturnemu prilagajanju |
|
Poglavje 3: |
Podpora v primeru zunanjih pretresov |
|
Poglavje 4: |
Podpora sektorskim politikam |
|
Poglavje 5: |
Mikroprojekti in decentralizirano sodelovanje |
|
Poglavje 6: |
Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer |
|
Poglavje 7: |
Investiranje in podpora razvoju zasebnega sektorja |
|
Naslov III — |
Tehnično sodelovanje |
|
Naslov IV — |
Postopki in sistemi upravljanja |
|
DEL 5: |
SPLOŠNE DOLOČBE ZA NAJMANJ RAZVITE, KOPENSKE IN OTOŠKE DRŽAVE AKP |
|
Poglavje 1: |
Splošne določbe |
|
Poglavje 2: |
Najmanj razvite države AKP |
|
Poglavje 3: |
Kopenske države AKP |
|
Poglavje 4: |
Otoške države AKP |
|
DEL 6: |
KONČNE DOLOČBE |
PREAMBULA
OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti na eni strani in Georgetownskega sporazuma o ustanovitvi skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na drugi;
OB POTRJEVANJU svoje zavezanosti skupnemu delovanju v smeri doseganja ciljev izkoreninjenja revščine, trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo;
OB UVELJAVLJANJU svoje namere, da s svojim sodelovanjem znatno prispevajo h gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju držav AKP ter k večji blaginji njihovih prebivalcev, tako da jim pomagajo pri soočanju z izzivi globalizacije, ter krepijo partnerstvo med državami AKP in EU v prizadevanju, da bi v proces globalizacije vnesli močnejšo socialno razsežnost;
OB PONOVNEM POTRJEVANJU pripravljenosti oživljanja svojega posebnega odnosa ter uveljavljanja vsestranskega in celovitega pristopa h krepitvi partnerstva na podlagi političnega dialoga, razvojnega sodelovanja ter gospodarskih in trgovinskih odnosov;
OB PRIZNAVANJU, da so politično okolje, ki zagotavlja mir, varnost in stabilnost, spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države ter odgovorno vodenje, bistveni del dolgoročnega razvoja; ob priznavanju, da so za vzpostavitev takega okolja odgovorne predvsem zadevne države;
OB PRIZNAVANJU, da so zdrave in trajnostne gospodarske politike predpogoj za razvoj;
OB SKLICEVANJU na načela Ustanovne listine Združenih narodov in Splošno deklaracijo človekovih pravic, sklepe Dunajske konference o človekovih pravicah iz leta 1993, Pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo o pravicah otroka, Konvencijo o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodno konvencijo o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije, Ženevsko konvencijo iz leta 1949 in druge instrumente mednarodnega humanitarnega prava, Konvencijo iz leta 1954 v zvezi s statusom oseb brez državljanstva, Ženevsko konvencijo iz leta 1951 v zvezi s statusom beguncev in Newyorški protokol iz leta 1967 v zvezi s statusom beguncev;
OB UPOŠTEVANJU Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov ter Ameriške konvencije o človekovih pravicah kot pozitivnih regionalnih prispevkov k spoštovanju človekovih pravic v Evropski uniji in državah AKP;
OB PONOVNI POTRDITVI, da najhujši zločini, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani, in da se mora njihov učinkovit pregon zagotoviti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, in z izboljševanjem sodelovanja na svetovni ravni;
OB UPOŠTEVANJU, da ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča predstavljata pomemben razvoj za mir in mednarodno pravico;
OB SKLICEVANJU na deklaracije zaporednih vrhov voditeljev držav in vlad držav AKP;
OB UPOŠTEVANJU, da razvojni cilji novega tisočletja, ki izhajajo iz Milenijske deklaracije, sprejete na Generalni skupščini Združenih narodov leta 2000, zlasti izkoreninjene skrajne revščine in lakote, skupaj z razvojnimi cilji in načeli, dogovorjenimi na konferencah Združenih narodov leta 2000, zlasti izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, skupaj z razvojnimi cilji in načeli, dogovorjenimi na konferencah Združenih narodov, predstavljajo jasno vizijo in morajo predstavljati podlago za sodelovanje med AKP in EU v okviru tega sporazuma. Ob priznavanju, da si morajo države EU in AKP skupaj prizadevati za pospeševanje napredka pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja;
S SPREJEMOM agende o učinkovitosti pomoči, ki se je začela v Rimu, nadaljevala v Parizu in nadalje oblikovala v agendi za ukrepanje iz Akre;
OB POSVEČANJU posebne pozornosti zaobljubam in dogovorjenim ciljem na glavnih konferencah ZN in drugih mednarodnih konferencah ter ob priznavanju potrebe po sprejetju nadaljnjih ukrepov za doseganje ciljev in izvajanje delovnih programov, sestavljenih na teh forumih;
OB ZAVEDANJU resnega svetovnega okoljskega izziva, ki ga predstavljajo podnebne spremembe, in ob globoki zaskrbljenosti, da najbolj ranljive skupine prebivalstva živijo v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah in majhnih otoških državah AKP, kjer s podnebjem povezani pojavi, kot so dvig morske gladine, obalna erozija, poplave, suše in širjenje puščav, ogrožajo preživljanje in trajnostni razvoj;
OB PRIZADEVANJU za spoštovanje temeljnih delovnopravnih pravic ob upoštevanju načel iz zadevnih konvencij Mednarodne organizacije dela;
OB SKLICEVANJU na zaveze v okviru Svetovne trgovinske organizacije,
SO SKLENILE NASLEDNJI SPORAZUM:
DEL 1
SPLOŠNE DOLOČBE
NASLOV I
CILJI, NAČELA IN NOSILCI
POGLAVJE 1
Cilji in načela
Člen 1
Cilji partnerstva
Skupnost in njene države članice na eni strani ter države AKP na drugi, v nadaljnjem besedilu „pogodbenice“, sklepajo ta sporazum zaradi spodbujanja in pospeševanja gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja držav AKP, z vidika prispevanja k miru in varnosti ter spodbujanja stabilnega in demokratičnega političnega okolja.
Partnerstvo je usmerjeno k cilju, da se v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo, zmanjša in sčasoma izkorenini revščina.
Ti cilji in mednarodne zaveze pogodbenic, vključno z razvojnimi cilji novega tisočletja, se upoštevajo v vseh razvojnih strategijah in se uresničujejo s celovitim pristopom ob sočasnem upoštevanju političnih, gospodarskih, družbenih, kulturnih in okoljskih vidikov razvoja. Partnerstvo zagotavlja enoten okvir podpore za razvojne strategije, ki jih sprejme posamezna država AKP.
V ta okvir sodijo trajnostna gospodarska rast, razvoj zasebnega sektorja, povečanje zaposlenosti in izboljšanje dostop do proizvodnih virov. Podpirajo se spoštovanje pravic posameznika in zadovoljevanje osnovnih potreb, pospeševanje socialnega razvoja in pogojev za pravično porazdelitev sadov rasti. Spodbujajo in podpirajo se procesi regionalnega in podregionalnega povezovanja, ki pospešujejo vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo v zvezi s trgovinskimi in zasebnimi investicijami. Pristop vključuje usposabljanje nosilcev razvoja in izboljševanje institucionalnega okvira, potrebnega za socialno kohezijo, za delovanje demokratične družbe in tržne ekonomije ter za nastanek aktivne in organizirane civilne družbe. Sistematično se upoštevajo položaj žensk in vprašanja spolov na vseh področjih – političnem, gospodarskem in socialnem. Načela trajnostnega upravljanja z naravnimi bogastvi in okoljem, vključno s podnebnimi spremembami, se uporabljajo in so sestavni del partnerstva na vseh ravneh.
Člen 2
Temeljna načela
Sodelovanje držav AKP in ES, podprto s pravno zavezujočim sistemom in obstojem skupnih institucij, temelji na mednarodno dogovorjeni agendi o učinkovitosti pomoči v zvezi z lastništvom, prilagajanjem, usklajevanjem, k rezultatom usmerjenim upravljanjem pomoči in vzajemno odgovornostjo, se izvaja na podlagi naslednjih temeljnih načel:
— enakost med partnerji in lastništvo nad razvojnimi strategijami: zaradi izpolnjevanja ciljev partnerstva države AKP opredelijo razvojne strategije svojih gospodarstev in družb popolnoma suvereno in ob upoštevanju bistvenih ter temeljnih elementov iz člena 9; partnerstvo spodbuja lastništvo zadevnih držav in prebivalcev nad razvojnimi strategijami; razvojni partnerji EU svoje programe prilagodijo tem strategijam,
— udeležba: poleg centralne vlade kot glavnega partnerja je partnerstvo odprto tudi za parlamente držav AKP in lokalne organe v državah AKP ter različne vrste drugih nosilcev, da bi spodbudili vključevanje vseh delov družbe, vključno z zasebnim sektorjem in organizacijami civilne družbe, v glavni tok političnega, gospodarskega in družbenega življenja,
— osrednja vloga dialoga in izpolnjevanje medsebojnih obveznosti ter odgovornost: obveznosti, ki jih pogodbenice prevzamejo v okviru njihovega dialoga, imajo pri njihovem partnerstvu in sodelovanju osrednji pomen; pogodbenice pri določanju in izvajanju potrebnih postopkov prilagajanja in usklajevanja vlagateljev tesno sodelujejo, da se zagotovi ključna vloga držav AKP v teh postopkih,
— diferenciacija in regionalizacija: ureditve in prednostne naloge sodelovanja se razlikujejo glede na razvojno stopnjo partnerja, njegove potrebe, uspešnost in dolgoročno razvojno strategijo. Najmanj razvite države so deležne posebne obravnave. Upošteva se ranljivost neobalnih in otoških držav. Posebna pozornost se nameni regionalnemu povezovanju, tudi na ravni celine.
Člen 3
Doseganje ciljev tega sporazuma
Pogodbenice sprejmejo, vsaka na zadevnih področjih v okviru tega sporazuma, vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, in za lažje doseganje ciljev sporazuma. Vzdržijo se kakršnih koli ukrepov, ki bi lahko ogrozili te cilje.
POGLAVJE 2
Nosilci partnerstva
Člen 4
Splošni pristop
Države AKP določijo razvojna načela, strategije ter modele svojih gospodarstev in družb popolnoma suvereno. S Skupnostjo vzpostavijo programe sodelovanja, predvidene v tem sporazumu. Vendar pogodbenice priznavajo dopolnilno vlogo in možnost prispevanja nedržavnih nosilcev, nacionalnih parlamentov držav AKP in lokalnih decentraliziranih organov k razvojnemu procesu, zlasti na nacionalnih in regionalnih ravneh. V ta namen so nedržavni nosilci, nacionalni parlamenti držav AKP in lokalni decentralizirani organi pod pogoji iz tega sporazuma po potrebi:
— obveščeni in vključeni v posvetovanje o politikah in strategijah sodelovanja, prednostnih nalogah sodelovanja zlasti na področjih, ki jih zadevajo ali nanje neposredno vplivajo, ter političnem dialogu,
— oskrbljeni s podporo pri usposabljanju na kritičnih področjih, da bi povečali usposobljenost teh nosilcev, zlasti v zvezi z organizacijo in zastopanjem, ter vzpostavitev posvetovalnih mehanizmov, vključno s potmi komunikacije in dialoga, ter pospešili strateško povezovanje.
Nedržavni nosilci in lokalni decentralizirani organi so po potrebi:
— oskrbljeni s finančnimi viri pod pogoji iz tega sporazuma, da bi podprli lokalne razvojne procese,
— vključeni v izvajanje projekta in programov sodelovanja na področjih, ki jih zadevajo ali na katerih imajo ti nosilci komparativno prednost.
Člen 5
Informacije
Sodelovanje bo podpiralo ukrepe za boljšo razširjanje informacij in oblikovanje večje zavesti o temeljnih elementih partnerstva med državami AKP in EU. Sodelovanje bo tudi:
— spodbujalo partnerstvo ter vzpostavilo vezi med nosilci iz držav AKP in EU,
— krepilo prepletenost ter izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj med nosilci.
Člen 6
Opredelitve pojmov
1. Nosilci sodelovanja bodo vključevali:
(a) državne nosilce (lokalne, regionalne in nacionalne), vključno z nacionalnimi parlamenti držav AKP;
(b) regionalne organizacije držav AKP in Afriško unijo. V tem sporazumu pojem regionalnih organizacij ali ravni vključuje tudi podregionalne organizacije ali ravni;
(c) nedržavne nosilce:
— zasebni sektor,
— gospodarske in socialne partnerje, vključno s sindikati,
— civilno družbo v vseh svojih oblikah glede na nacionalne značilnosti.
2. Priznavanje ►M10 nedržavnih nosilcev ◄ s strani pogodbenic je odvisno od tega, v kolikšni meri se ukvarjajo s potrebami prebivalstva, od njihovih posebnih sposobnosti in od tega, ali so organizirani in vodeni demokratično in pregledno.
Člen 7
Usposabljanje
Prispevek civilne družbe k razvoju se lahko poveča s krepitvijo organizacij posamezne skupnosti in neprofitnih nevladnih organizacij na vseh področjih sodelovanja. To bo zahtevalo:
— spodbujanje in podpiranje ustanavljanja in razvoja takih organizacij,
— vzpostavljanje ureditev za vključevanje takih organizacij v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje razvojnih strategij in programov.
NASLOV II
POLITIČNA RAZSEŽNOST
Člen 8
Politični dialog
1. Pogodbenice redno sodelujejo v celovitem, uravnoteženem in temeljitem političnem dialogu, ki vodi k obveznostim na obeh straneh.
2. Cilj tega dialoga je izmenjava informacij, pospeševanje medsebojnega razumevanja in lajšanje vzpostavitve dogovorjenih prednostnih nalog in skupnih načrtov, zlasti s priznavanjem obstoječih vezi med različnimi vidiki odnosov med pogodbenicami in raznimi področji sodelovanja iz tega sporazuma. Dialog lajša posvetovanja in krepi sodelovanje med pogodbenicami v okviru mednarodnih forumov ter pospešuje in ohranja sistem učinkovitega večstranskega sodelovanja. Cilji dialoga vključujejo tudi preprečevanje položajev, v katerih bi ena pogodbenica imela za potrebno sklicevati sena klavzulo o neizvajanju.
3. Dialog obsega vse namene in cilje iz tega sporazuma ter vsa vprašanja skupnega, splošnega ali regionalnega interesa, vključno z vprašanji, ki zadevajo regionalno in celinsko povezovanje. Prek dialoga pogodbenice prispevajo k miru, varnosti in stabilnosti ter uveljavljajo stabilno in demokratično politično okolje. Dialog zajema strategije sodelovanja, vključno z načrti o učinkovitosti pomoči, pa tudi globalne in sektorske politike, vključno z okoljem, podnebnimi spremembami, spolom, migracijo in vprašanji, povezanimi s kulturno dediščino. Prav tako obravnava globalne in sektorske politike obeh pogodbenic, ki bi lahko vplivale na uresničevanje ciljev razvojnega sodelovanja.
4. Dialog se med drugim osredotoči na določena politična vprašanja, ki so v obojestranskem interesu ali splošnega pomena za doseganje ciljev tega sporazuma, kot so trgovanje z orožjem, preveliki izdatki za vojsko, droge, organiziran kriminal ali delo otrok, ali kakršna koli diskriminacija, na primer na podlagi rase, barve kože, spola, jezika, vere, političnega ali drugega mnenja, nacionalnega ali družbenega porekla, premoženja, rojstva ali drugega statusa. Dialog zajema tudi redno ocenjevanje razvoja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, demokratičnih načel, pravne države in odgovornega vodenja.
5. Pomembno vlogo v tem dialogu imajo široko zasnovane politike spodbujanja miru ter preprečevanja, obvladovanja in reševanja konfliktov, v katerih je prisotno nasilje, pri opredelitvi prednostnih področij sodelovanja pa tudi potreba po celovitem upoštevanju cilja miru in demokratične stabilnosti. V dialogu v tem smislu po potrebi v celoti sodelujejo zadevne regionalne organizacije držav AKP in Afriška unija.
6. Dialog se izvaja na prožen način. Dialog je glede na potrebe formalen ali neformalen ter se izvaja znotraj in izven institucionalnega okvira, vključno s Skupino AKP, Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU, v ustrezni obliki in na ustrezni ravni, vključujoč nacionalno, regionalno, celinsko ravnjo ali vso AKP raven.
7. Regionalne organizacije in predstavniki organizacij civilne družbe ter po potrebi nacionalni parlamenti držav AKP so vključeni v ta dialog.
8. Kjer je primerno in da se prepreči nastanek položajev, v katerih bi ena pogodbenica smatrala za potrebno, da se sklicuje na posvetovalni postopek, ki je predviden v členu 96, je dialog o bistvenih elementih sistematičen in formaliziran v skladu s pravili iz Priloge VII.
Člen 9
Bistveni elementi v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo ter temeljni element v zvezi z dobrim upravljanjem
1. Sodelovanje je usmerjeno v trajnostni razvoj, osredotočen na človeka, ki je glavni protagonist in koristnik razvoja; to zahteva spoštovanje in spodbujanje vseh človekovih pravic.
Spoštovanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s spoštovanjem temeljnih socialnih pravic, demokracije, ki temelji na pravni državi ter preglednem in odgovornem vodenju, je sestavni del trajnostnega razvoja.
2. Pogodbenice se sklicujejo na svoje mednarodne obveznosti in zaveze glede spoštovanja človekovih pravic. Vztrajno poudarjajo svojo globoko predanost človeškemu dostojanstvu in človekovim pravicam, za katere si posamezniki in narodi zakonito prizadevajo. Človekove pravice so univerzalne, nedeljive in medsebojno povezane. Pogodbenice se zavežejo spodbujati in varovati vse temeljne svoboščine in človekove pravice, in sicer civilne in politične ali ekonomske, socialne in kulturne. V tem smislu pogodbenice ponovno potrjujejo enakost moških in žensk.
Pogodbenice ponovno potrjujejo, da so demokratizacija, razvoj ter varovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic medsebojno povezani in se medsebojno krepijo. Demokratična načela so splošno priznana načela, ki podpirajo organizacijo države za zagotavljanje legitimnosti njene oblasti, zakonitosti njenih dejanj, ki se izražajo v ustavnem, zakonodajnem in upravnem sistemu, ter obstoj mehanizmov participacije. Na podlagi splošno priznanih načel vsaka država razvije svojo demokratično kulturo.
Struktura države in pristojnosti različnih oblasti temeljijo na pravni državi, kar zlasti pomeni učinkovita in dostopna pravna sredstva, neodvisnost sodstva, ki zagotavlja enakost pred zakonom, in izvršilno oblast, ki je popolnoma vezana na zakon.
Spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, na katerem temelji partnerstvo med državami AKP in EU, podpira domače in mednarodne politike pogodbenic ter predstavlja bistvene elemente tega sporazuma.
3. V kontekstu političnega in institucionalnega okolja, ki podpira človekove pravice, demokratična načela in pravno državo, je odgovorno vodenje pregledno in odgovorno upravljanje s človeškimi, naravnimi, gospodarskimi in finančnimi viri za namene pravičnega in trajnostnega razvoja. To zahteva jasne postopke odločanja za javne organe, pregledne in odgovorne institucije, primat prava v upravljanju in razdelitvi virov ter usposabljanje za pripravo in izvajanje ukrepov, katerih namen je zlasti preprečevanje korupcije in boj proti njej.
Odgovorno vodenje, na katerem temelji partnerstvo med državami AKP in EU, podpira domače in mednarodne politike pogodbenic ter predstavlja temeljni element tega sporazuma. Pogodbenice soglašajo, da samo hudi primeri korupcije, vključno s podkupovanjem, ki vodi k taki korupciji, kot je navedeno v členu 97, predstavljajo kršitev tega elementa.
4. Partnerstvo aktivno podpira spodbujanje človekovih pravic, procese demokratizacije, utrditev pravne države in odgovorno vodenje.
Ta področja bodo pomemben predmet političnega dialoga. V okviru tega dialoga pogodbenice dajejo poseben pomen tekočim spremembam in kontinuiteti doseženega napredka. To redno ocenjevanje upošteva gospodarski, socialni, kulturni in zgodovinski kontekst vsake države.
Tem področjem je dan poudarek tudi pri podpori razvojnim strategijam. Skupnost podpira politične, institucionalne in pravne reforme ter usposabljanje javnih in zasebnih nosilcev in civilne družbe v okviru strategij, dogovorjenih med zadevno državo in Skupnostjo.
Načela, ki so podlaga bistvenih in temeljnih elementov, kakor so opredeljeni v tem členu, veljajo enako za države AKP na eni strani ter za Evropsko unijo in njene države članice na drugi strani.
Člen 10
Drugi elementi političnega okolja
1. Pogodbenice menijo, da k vzdrževanju in utrditvi stabilnega in demokratičnega političnega okolja prispevajo naslednji elementi:
— trajnostni in uravnoteženi razvoj, ki med drugim vključuje dostop do proizvodnih virov, bistvenih storitev in sodstva,
— večje vključevanje nacionalnih parlamentov AKP, lokalnih decentraliziranih organov, kadar je to ustrezno, ter dejavne in organizirane civilne družbe in zasebnega sektorja.
2. Pogodbenice priznavajo, da načela ►M10 socialnega tržnega gospodarstva ◄ , podprta s preglednimi pravili o konkurenci ter zdravimi gospodarskimi in socialnimi politikami, prispevajo k doseganju ciljev partnerstva.
Člen 11
Politike vzpostavljanja miru, preprečevanje in reševanje konfliktov, odziv na občutljive razmere
1. Pogodbenice priznavajo, da brez razvoja in zmanjšanja revščine ne bo trajnega miru in varnosti, brez miru in varnosti pa ni mogoč trajnostni razvoj. Pogodbenice izvajajo v okviru partnerstva aktivno, celovito in enotno politiko vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov, varnosti ljudi in obravnavajo občutljive razmere. Ta politika temelji na načelu lastništva in se osredotoči zlasti na nacionalno, regionalno in celinsko usposabljanje ter na zgodnje preprečevanje konfliktov, v katerih je prisotno nasilje, z namenskim odpravljanjem njihovih vzrokov, vključno z revščino, in ustrezno kombinacijo vseh razpoložljivih instrumentov.
Pogodbenice priznavajo, da je treba odpraviti nove ali vse bolj razširjene varnostne grožnje, kot so organizirani kriminal, piratstvo ter trgovina zlasti z ljudmi, prepovedanimi drogami in orožjem. Prav tako je treba upoštevati vplive globalnih izzivov, kot so pretresi na mednarodnih finančnih trgih, podnebne spremembe in pandemije.
Pogodbenice poudarjajo pomembno vlogo regionalnih organizacij pri vzpostavljanju miru in preprečevanju in reševanju konfliktov ter pri odpravljanju novih ali vse bolj razširjenih varnostnih groženj v Afriki, kar je ključna odgovornost Afriške unije.
2. Na podlagi medsebojne odvisnosti varnosti in razvoja se oblikujejo ukrepi na področju vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov, ki združujejo kratkoročne in dolgoročne pristope, ki obsegajo in presegajo krizno upravljanje. Ukrepi odpravljanja novih ali vse bolj razširjenih varnostnih groženj med drugim zagotavljajo kazenski pregon, vključno s sodelovanjem na področju kontrole na mejah, krepitvijo varnosti mednarodne dobavne verige ter izboljšanjem zaščitnih ukrepov zračnega, morskega in cestnega prevoza.
Ukrepi na področju vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov zajemajo zlasti podporo uravnoteženju političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih priložnosti med vsemi deli družbe, krepitvi demokratične legitimnosti in učinkovitosti vodenja, vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za mirno spravo med interesnimi skupinami, aktivnemu vključevanju žensk, premostitvi ločnic med različnimi deli družbe, pa tudi podporo dejavni in organizirani civilni družbi. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja in mehanizmov vzpostavljanja miru, ki bi prispevali k preprečevanju konfliktov.
3. Zadevni ukrepi med drugim vključujejo tudi podporo posredovanju, pogajanjem in prizadevanjem za pomiritev, učinkovitemu regionalnemu upravljanju s skupnimi, nezadostnimi naravnimi viri, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju bivših udeležencev vojne v družbo, reševanju problemov otrok vojakov ter nasilja nad ženskami in otroki. Sprejmejo se ustrezni ukrepi za odgovorno omejitev izdatkov za vojsko in trgovino z orožjem, vključno s podporo spodbujanju in uporabi dogovorjenih standardov in pravil o obnašanju, ter tudi za boj proti dejavnostim, ki zaostrujejo konflikte.
3a. Poudarek je zlasti na boju zoper protipehotne mine in eksplozivne ostanke vojne ter preprečevanju nedovoljene proizvodnje, prenosa, kroženja in zbiranja majhnega in lahkega orožja ter streliva zanj, vključno z neustrezno zavarovanimi in slabo upravljanimi zalogami in rezervami ter nenadzorovanim širjenjem.
Pogodbenice se dogovorijo, da bodo usklajevale, upoštevale in v celoti izvajale svoje obveznosti v okviru vseh ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov, in se v ta namen zavezujejo k sodelovanju na nacionalni, regionalni in celinski ravni.
3b. Pogodbenice se tudi zavezujejo, da bodo sodelovale pri preprečevanju aktivnosti plačancev v skladu s svojimi obveznostmi v okviru vseh ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov ter lastnih zakonov in drugih predpisov.
4. Za strateško in učinkovito obravnavanje občutljivih razmer si pogodbenice izmenjujejo informacije in omogočajo preprečevalne odzive, ki skladno združujejo orodja diplomacije, varnosti in razvojnega sodelovanja. Pogodbenice se dogovorijo o najboljšem načinu okrepitve zmogljivosti držav pri izpolnjevanju njihovih glavnih nalog in spodbujanja politične volje za reforme ob upoštevanju načela lastništva. V občutljivih razmerah je zlasti pomemben politični dialog, ki se še naprej razvija in krepi.
5. V primeru konflikta, v katerem je prisotno nasilje, pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečitev stopnjevanja nasilja, za omejitev njegovega ozemeljskega širjenja in za lajšanje mirnega reševanja obstoječih sporov. Posebna pozornost se posveča zagotavljanju, da se finančna sredstva za sodelovanje uporabijo v skladu z načeli in cilji partnerstva, in preprečevanju preusmeritve sredstev za namene vojskovanja.
6. Po rešitvi konflikta pogodbenice sprejmejo vse primerne ukrepe za stabilizacijo razmer v prehodnem obdobju za lajšanje ponovne vzpostavitve nenasilnih, stabilnih in demokratičnih razmer. Pogodbenice poskrbijo za vzpostavitev potrebnih povezav med izrednimi ukrepi, rehabilitacijo in razvojnim sodelovanjem.
7. Pri spodbujanju krepitve miru in mednarodne pravice pogodbenice ponovno potrjujejo svojo odločenost za:
— medsebojno izmenjavo izkušenj v zvezi s sprejemanjem pravnih prilagoditev, ki so potrebne za ratifikacijo in izvajanje Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, in
— boj proti mednarodnemu kriminalu v skladu z mednarodnim pravom z upoštevanjem Rimskega statuta.
Pogodbenice si prizadevajo za ratifikacijo in izvajanje Rimskega statuta ter povezanih instrumentov.
Člen 11a
Boj proti terorizmu
Pogodbenice ponovno poudarjajo obsojanje vseh terorističnih dejanj in se zavezujejo, da se bodo proti terorizmu borile z mednarodnim sodelovanjem v skladu z Listino Združenih narodov in z mednarodnim pravom, ustreznimi konvencijami in instrumenti ter zlasti s polnim izvajanjem resolucij 1373 (2001) in 1456 (2003) Varnostnega sveta ZN in z drugimi resolucijami ZN. Pogodbenice soglašajo, da bodo v ta namen izmenjavale:
— informacije o terorističnih skupinah in njihovih podpornih omrežjih, ter
— stališča o sredstvih in metodah preprečevanja terorističnih dejanj, vključno na tehničnem področju in na področju usposabljanja, in o izkušnjah v zvezi z bojem proti terorizmu.
Člen 11b
Sodelovanje pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje
1. Pogodbenice menijo, da širjenje orožja za množično uničevanje in načini njihove dobave tako državnim kakor nedržavnim subjektom predstavljajo eno od najresnejših groženj za mednarodno stabilnost in varnost.
Pogodbenice zato soglašajo, da bodo med sabo sodelovale in prispevale k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in načinov njegove dobave, ob polnem upoštevanju in izvajanju svojih obstoječih obveznosti v okviru mednarodnih pogodb in sporazumov o razorožitvi in neširjenju orožja na nacionalni ravni ter drugih ustreznih mednarodnih obveznosti.
Pogodbenice soglašajo, da ta določba predstavlja bistveni element tega sporazuma.
2. Pogodbenice nadalje soglašajo, da bodo med seboj sodelovale in prispevale k neširjenju orožja s:
— sprejetjem ukrepov za podpis, ratifikacijo ali pristop, kar je ustrezno, in za popolno izvajanje vseh ustreznih mednarodnih instrumentov,
— vzpostavitvijo učinkovitega sistema nacionalne kontrole izvoza z nadzorovanjem izvoza in tranzita blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno uporabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, ki mora vključevati učinkovite sankcije za kršitve kontrole izvoza.
Finančna in tehnična pomoč na področju sodelovanja pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje se financira s posebnimi instrumenti, ki ne spadajo med instrumente za financiranje sodelovanja AKP-ES.
3. Pogodbenice soglašajo, da bodo vzpostavile redni politični dialog, ki bo spremljal in utrjeval njihovo sodelovanje na tem področju.
4. Če po okrepljenem političnem dialogu ena od pogodbenic zlasti na podlagi poročil Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) in drugih ustreznih multilateralnih organizacij meni, da druga pogodbenica ni izpolnila ene izmed obveznosti iz odstavka 1 tega člena, drugim pogodbenicam ter Svetu ministrov EU in Svetu ministrov AKP, razen v izredno nujnih primerih, posreduje informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja z namenom poiskati rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenice. V ta namen povabi drugo pogodbenico na posvetovanje o ukrepih, ki jih je zadevna pogodbena stranka sprejela ali naj bi jih sprejela za ureditev položaja.
5. Posvetovanje poteka na ravni in v obliki, ki sta kar najbolj primerni za iskanje rešitve za nastali položaj.
Posvetovanje se začne najkasneje 30 dni po vabilu in se nadaljuje v obdobju, ki se določi v medsebojnem soglasju, odvisno od narave in resnosti kršitve. Dialog v okviru posvetovalnega postopka nikakor ne traja več kot 120 dni.
6. Če posvetovanje ne prinese sprejemljive rešitve za obe pogodbenici, če se posvetovanje zavrne ali v izredno nujnih primerih, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi. Ti ukrepi prenehajo veljati takoj, ko prenehajo razlogi zanje.
Člen 12
Skladnost politik Skupnosti in njihov vpliv na izvajanje tega sporazuma
Pogodbenice se zavezujejo k obravnavanju usklajenosti politik za razvoj, ki je ciljno, strateško in k partnerstvu usmerjeno, vključno s krepitvijo dialoga o vprašanjih usklajenosti politik za razvoj. Unija priznava, da lahko politike Unije, razen razvojne politike, podpirajo prednostne naloge razvoja držav AKP v skladu s cilji iz tega sporazuma. Na podlagi tega bo Unija okrepila usklajenost navedenih politik z namenom uresničevanja ciljev iz tega sporazuma.
Če Skupnost namerava v okviru uresničevanja svojih pooblastil sprejeti ukrep, ki bi lahko vplival na interese držav AKP v smislu ciljev tega sporazuma, mora brez poseganja v člen 96 o svoji nameri pravočasno obvestiti skupino AKP. V ta namen Komisija redno obvešča Sekretariat skupine AKP o načrtovanih predlogih in istočasno predloži svoj predlog takih ukrepov. Po potrebi lahko pobudo za predlog po informiranju dajo tudi države AKP.
Da bi se lahko upoštevali njihovi pomisleki glede vpliva teh ukrepov, se na njihov predlog nemudoma opravijo posvetovanja pred sprejetjem končne odločitve.
Poleg tega lahko države AKP in skupina AKP po takih posvetovanjih Skupnosti čim prej pisno sporočijo svoje pomisleke in predložijo predloge za spremembe, v katerih nakažejo način upoštevanja njihovih pomislekov.
Če se Skupnost ne strinja s predlogi držav AKP, jih o tem čim prej obvesti, pri čemer navede svoje razloge.
Skupini AKP se sporočijo tudi ustrezne informacije o začetku veljavnosti takih odločitev, po možnosti vnaprej.
Člen 13
Migracija
1. Vprašanje migracije je predmet poglobljenega dialoga v okviru partnerstva med državami AKP in EU.
Za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic in odpravo vseh oblik diskriminacije zlasti na podlagi izvora, spola, rase, jezika in vere, pogodbenice ponovno potrjujejo svoje obstoječe obveznosti in zavezanosti v mednarodnem pravu.
2. Pogodbenice soglašajo, da partnerstvo v povezavi z migracijo pomeni pravično obravnavanje državljanov tretjih držav, ki zakonito bivajo na njihovih ozemljih, integracijsko politiko s ciljem podeljevanja pravic in dolžnosti, ki so primerljive s pravicami in dolžnostmi njihovih državljanov, večanje nediskriminacije na področju gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja ter razvijanje ukrepov zoper rasizem in ksenofobijo.
3. Vsaka država članica mora delavce iz držav AKP, ki so zakonito zaposleni na njenem ozemlju, obravnavati brez kakršne koli diskriminacije na podlagi državljanstva glede na lastne državljane, kar zadeva pogoje dela, plačilo in odpuščanje. Nadalje vsaka država AKP obravnava delavce, ki so državljani države članice, primerljivo nediskriminatorno.
4. Pogodbenice menijo, da strategije s ciljem zmanjševanja revščina, izboljšanja pogojev za življenje in delo, ustvarjanja delovnih mest ter razvijanja usposabljanja dolgoročno prispevajo k normalizaciji migracijskih tokov.
Pogodbenice bodo v okviru razvojnih strategij ter nacionalnih in regionalnih programov upoštevale strukturne pritiske, povezane z migracijskimi tokovi, z namenom podpiranja gospodarskega in družbenega razvoja regij, iz katerih izvirajo migranti, in zmanjševanja revščine.
Skupnost prek nacionalnih in regionalnih programov sodelovanja podpira usposabljanje državljanov AKP v njihovi matični državi, drugi državi AKP ali državi članici Evropske unije. Pri usposabljanju v državi članici pogodbenice zagotovijo, da je tak ukrep usmerjen k poklicnemu vključevanju državljanov AKP v njihovih matičnih državah.
Da bi študentom iz držav AKP olajšali dostop do izobraževanja, pogodbenice razvijajo programe sodelovanja, zlasti z uporabo novih komunikacijskih tehnologij.
5.
(a) Svet ministrov v okviru političnega dialoga preuči vprašanja, ki izhajajo iz nezakonitega priseljevanja, zaradi morebitne določitve sredstev politike preprečevanja.
(b) V tem okviru pogodbenice zlasti soglašajo, da bodo zagotavljale spoštovanje pravic in dostojanstva posameznikov v katerem koli postopku, začetem za vrnitev nezakonitih priseljencev v njihove matične države. V ta namen jim zadevni organi zagotovijo upravne zmogljivosti, potrebne za njihovo vrnitev.
(c) Pogodbenice nadalje soglašajo, da:
(i)
vsaka država članica Evropske unije sprejme vrnitev in ponovni sprejem katerega koli svojega državljana, ki se nezakonito zadržuje na ozemlju države AKP, na predlog omenjene države in brez nadaljnjih formalnosti;
vsaka od držav AKP sprejme vrnitev in ponovni sprejem katerega koli svojega državljana, ki se nezakonito zadržuje na ozemlju države članice Evropske unije, na predlog omenjene države članice in brez nadaljnjih formalnosti.
Države članice in države AKP bodo v take namene svoje državljane oskrbele z ustreznimi identifikacijskimi dokumenti.
Za države članice Evropske unije obveznosti iz tega odstavka veljajo samo za tiste osebe, ki jih je v skladu z Deklaracijo št. 2 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti treba za namene Skupnosti šteti kot njihove državljane. Za države AKP obveznosti iz tega odstavka veljajo samo za tiste osebe, ki jih je v skladu z njihovim posameznim pravnim sistemom treba šteti kot njihove državljane.
(ii) na predlog pogodbenice se z državami AKP začnejo pogajanja s ciljem v dobri veri in ob upoštevanju ustreznih pravil mednarodnega prava skleniti dvostranske sporazume o posebnih obveznostih glede ponovnega sprejemanja in vračanja njihovih državljanov. Če ima katera od pogodbenic za potrebno, sporazumi zajemajo tudi dogovore o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva. Taki sporazumi bodo določali podrobnosti o kategorijah oseb, ki jih urejajo ti dogovori, pa tudi o načinih njihovega ponovnega sprejema in vračanja.
Za izvajanje teh sporazumov se državam AKP zagotovi primerno pomoč.
(iii) v točki (c) se izraz „pogodbenice“ nanaša na Skupnost, katero koli od njenih držav članic ali katero koli državo AKP.
DEL 2
INSTITUCIONALNE DOLOČBE
Člen 14
Skupne institucije
1. Skupne institucije tega sporazuma so Svet ministrov, Odbor veleposlanikov in Skupna parlamentarna skupščina.
2. Skupne institucije in institucije, ki so ustanovljene v skladu s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, si brez poseganja v zadevne določbe veljavnih ali prihodnjih sporazumov o gospodarskem partnerstvu prizadevajo za zagotavljanje usklajevanja, skladnosti in dopolnjevanja ter tudi za učinkovit in vzajemen pretok informacij.
Člen 14a
Srečanja voditeljev držav ali vlad
Pogodbenice se v ustrezni obliki sestajajo na ravni voditeljev držav ali vlad na podlagi skupnega dogovora v ustrezni obliki.
Člen 15
Svet ministrov
1. Svet ministrov je na eni strani sestavljen iz članov Sveta Evropske unije in Komisije Evropskih skupnosti ter na drugi strani iz enega člana vlade vsake države AKP.
Funkcijo predsednika Sveta ministrov izmenično opravljajo člani Sveta Evropske unije in člani vlad držav AKP.
Svet ministrov se praviloma sestane enkrat letno na predsednikovo pobudo in kadar koli se zdi potrebno, v obliki in geografski sestavi, ki sta primerni za zadevna vprašanja. Na takšnih srečanjih potekajo posvetovanja na visoki ravni o vprašanjih, ki posebej zadevajo pogodbenice, s čimer se dopolnjuje delo, ki se izvaja v Skupnem trgovinskem odboru ministrov, kot je določeno v členu 38, in v Odboru držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, kot je določeno v členu 83, kar prispeva k rednim letnim srečanjem Sveta ministrov.
2. Funkcije Sveta ministrov so:
(a) vodenje političnega dialoga;
(b) sprejetje smernic politike in odločitev, potrebnih za izvajanje določb tega sporazuma, zlasti glede razvojnih strategij na posebnih področjih, predvidenih v tem sporazumu, ali na katerem koli drugem področju, ki bi se izkazalo za pomembno, in glede postopkov;
(c) preučitev in rešitev vseh vprašanj, ki bi lahko ovirala učinkovito in uspešno izvajanje tega sporazuma ali predstavljala oviro za doseganje njegovih ciljev;
(d) zagotovitev tekočega delovanja posvetovalnih mehanizmov.
3. Svet ministrov sprejeme svoje odločitve s skupnim soglasjem pogodbenic. Svet ministrov je sklepčen samo, če je prisotna polovica članov Sveta Evropske unije, en član Komisije in dve tretjini članov, ki predstavljajo vlade držav AKP. Katerega koli člana Sveta ministrov, ki ne more prisostvovati, lahko zastopa druga oseba. Zastopnik uresničuje vse pravice tega člana.
Med rednimi letnimi srečanji ali s pisnim postopkom lahko sprejema odločitve, ki so zavezujoče za pogodbenice in oblikuje resolucije, priporočila in mnenja. Svet ministrov letno poroča Skupni parlamentarni skupščini o izvajanju sporazuma. Preučuje in presoja resolucije in priporočila, ki jih sprejme Skupna parlamentarna skupščina.
Svet ministrov vodi neprekinjeni dialog s predstavniki socialnih in gospodarskih partnerjev ter drugih nosilcev civilne družbe v AKP in EU. V ta namen lahko ob svojih sestankih opravlja posvetovanja.
4. Svet ministrov lahko prenese pooblastila na Odbor veleposlanikov.
5. Svet ministrov sprejme svoj poslovnik v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma.
Člen 16
Odbor veleposlanikov
1. Odbor veleposlanikov je na eni strani sestavljen iz enega stalnega predstavnika vsake države članice Evropske unije in predstavnika Komisije ter na drugi strani iz vodij misij vseh držav AKP v Evropski uniji.
Funkcijo predsednika Odbora veleposlanikov izmenično opravljajo stalni predstavniki držav članic, ki jih imenuje Skupnost, in vodje misij, ki predstavljajo države AKP in jih imenujejo države AKP.
2. Odbor pomaga Svetu ministrov pri izpolnjevanju njegovih nalog in izvaja mandat, ki mu ga podeli Svet. V tem okviru spremlja izvajanje tega sporazuma in napredek pri doseganju njegovih ciljev.
Odbor veleposlanikov se sestaja redno, zlasti z namenom priprave sestankov Sveta, in kadar koli je potrebno.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma.
Člen 17
Skupna parlamentarna skupščina
1. Skupna parlamentarna skupščina je sestavljena iz enakega števila predstavnikov EU in držav AKP. Člani Skupne parlamentarne skupščine so na eni strani člani Evropskega parlamenta in na drugi strani člani parlamentov vseh držav AKP, ali sicer predstavniki, ki jih imenujejo parlamenti vsake države AKP. Če parlamenta ni, mora prisotnost predstavnika iz posamezne države AKP predhodno odobriti Skupna parlamentarna skupščina.
2. Vloga Skupne parlamentarne skupščine kot posvetovalnega organa je:
— uveljavitev demokratičnih procesov prek dialoga in posvetovanja,
— olajšati boljše razumevanje med narodi Evropske unije in narodi držav AKP ter osvestiti javnost o razvojnih vprašanjih,
— razpravljati o vprašanjih v zvezi z razvojem in partnerstvom med AKP in EU, vključno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, drugimi trgovinskimi dogovori, Evropskim razvojnim skladom ter državnimi in regionalnimi strateškimi dokumenti. V ta namen Komisija predloži takšne strateške dokumente v vednost Skupni parlamentarni skupščini,
— razpravljati o letnem poročilu Sveta ministrov o izvajanju tega sporazuma ter sprejemati resolucije in dajati priporočila Svetu ministrov zaradi doseganja ciljev tega sporazuma,
— prizadevati si za institucionalni razvoj in usposabljanje nacionalnih parlamentov v skladu s členom 33(1) tega sporazuma.
3. Skupna parlamentarna skupščina se sestane dvakrat letno na plenarnem zasedanju, izmenično v Evropski uniji in eni od držav AKP. Zaradi krepitve regionalnega povezovanja in podpore sodelovanju med nacionalnimi parlamenti se srečanja med člani parlamentov EU in AKP organizirajo na regionalni ravni.
Takšna srečanja na regionalni ravni se bodo organizirala v skladu s cilji iz člena 14(2) tega sporazuma.
4. Skupna parlamentarna skupščina sprejme svoj poslovnik v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma.
DEL 3
STRATEGIJE SODELOVANJA
Člen 18
Strategije sodelovanja temeljijo na razvojnih strategijah ter gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, ki so medsebojno povezani in se dopolnjujejo. Pogodbenice zagotovijo, da se prizadevanja na obeh zgoraj navedenih področjih medsebojno krepijo.
NASLOV I
RAZVOJNE STRATEGIJE
POGLAVJE 1
Splošni okvir
Člen 19
Načela in cilji
1. Osrednji cilj sodelovanja držav AKP in ES je zmanjšanje revščine in nazadnje njeno izkoreninjene; trajnostni razvoj; in postopno vključevanje AKP držav v svetovno gospodarstvo. V ta namen se okvir in usmeritve sodelovanja prilagodijo posameznim razmeram vsake države AKP, in pospešujejo lokalno lastništvo nad gospodarskimi in socialnimi reformami ter vključevanje zasebnega sektorja in nosilcev civilne družbe v razvojni proces.
2. Sodelovanje se nanaša na sklepe konferenc Združenih narodov ter na cilje in delovne programe, dogovorjene na mednarodni ravni, in na spremljanje njihovega izvajanja kot na temelj razvojnih načel. Sodelovanje se nanaša tudi na mednarodne cilje razvojnega sodelovanja ter posveča posebno pozornost uvedbi kakovostnih in količinskih pokazateljev napredka. Pogodbenice si bodo skupaj prizadevale za pospeševanje napredka pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.
3. Vlade in nedržavni nosilci v vsaki državi AKP dajejo pobude za posvetovanje o strategijah razvoja svoje države in podpori prebivalstva.
Člen 20
Pristop
1. Cilji razvojnega sodelovanja AKP-ES se zasledujejo prek celovitih strategij, ki obsegajo gospodarske, socialne, kulturne, okoljske in institucionalne elemente, glede katerih mora biti zagotovljeno lokalno lastništvo. Sodelovanje tako ustvarja enotni okvir omogočanja podpore lastnim razvojnim strategijam AKP, ki zagotavlja dopolnjevanje in medsebojno vplivanje med raznimi elementi, zlasti na nacionalnih in regionalnih ravneh ter med njimi. V tem smislu in v okviru razvojnih politik in reform v državah AKP je namen strategij sodelovanja AKP in ES na nacionalni in, kadar je to ustrezno, na regionalnih ravneh:
(a) doseganje hitre in trajnostne gospodarske rasti, ki ustvarja delovna mesta, razvijanje zasebnega sektorja, povečevanje zaposlovanja ter izboljšanje dostopa do proizvodnih gospodarskih dejavnosti in virov;
(aa) pospeševanje regionalnega sodelovanja in povezovanja;
(b) pospeševanje človekovega in družbenega razvoja, ki pomaga zagotoviti, da se sadovi rasti porazdelijo široko in pravično, ter pospeševanje enakosti med spoloma;
(c) spodbujanje kulturnih vrednot posameznih skupnosti ter posebnih medsebojnih vplivov z gospodarskimi, političnimi in družbenimi elementi;
(d) pospeševanje institucionalnih reform in razvoja, krepitev institucij, potrebnih za utrjevanje demokracije, odgovorno vodenje ter uspešna in konkurenčna tržna gospodarstva; in usposabljanje za razvoj in partnerstvo; in
(e) spodbujanje okoljske trajnosti, regeneracije in najboljših praks ter ohranjanje baze naravnih virov.
2. Pri vključevanju v vsa področja sodelovanja se sistematično upoštevajo naslednja tematska ali horizontalna vprašanja: človekove pravice, vprašanja spola, demokracija, odgovorno vodenje, okoljska trajnost, podnebne spremembe, nalezljive in nenalezljive bolezni ter institucionalni razvoj in usposabljanje. Ta področja so tudi upravičena do podpore Skupnosti.
3. Podrobna besedila glede ciljev in strategij razvojnega sodelovanja, zlasti sektorskih politik in sektorskih strategij, se vključijo v izpisek, ki vsebuje praktične smernice na določenih področjih ali sektorjih sodelovanja. Ta besedila lahko Svet ministrov pri financiranju razvoja revidira, preveri in/ali spremeni na podlagi priporočila Odbora držav AKP-ES za sodelovanje.
POGLAVJE 2
Področja podpore
ODDELEK 1
Gospodarski razvoj
Člen 21
Investiranje in razvoj zasebnega sektorja
1. Sodelovanje podpira potrebne gospodarske in institucionalne reforme in politike na nacionalni in/ali regionalni ravni s ciljem oblikovanja ugodnega okolja za ►M10 investiranje ◄ ter razvoj dinamičnega, funkcionalnega in konkurenčnega zasebnega sektorja. Sodelovanje nadalje podpira:
(a) pospeševanje dialoga in sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem;
(b) razvoj podjetniških sposobnosti in poslovne kulture;
(c) privatizacijo in reformo podjetij; in
(d) razvoj in modernizacijo postopkov posredovanja in arbitraže.
2. Sodelovanje podpira tudi izboljšanje kakovosti, razpoložljivosti in dostopnosti finančnih in nefinančnih storitev za zasebna podjetja, formalnih in neformalnih:
(a) z mobilizacijo tokov zasebnega varčevanja, domačega in tujega, za financiranje zasebnih podjetij s podpiranjem politik za razvoj sodobnega finančnega sektorja, vključno s trgom kapitala, finančnimi institucijami in trajnostnimi mikrofinancami;
(b) z razvijanjem in krepitvijo poslovnih institucij in posredniških organizacij, združenj, gospodarskih zbornic in lokalnih dobaviteljev iz zasebnega sektorja, ki podpirajo in opravljajo nefinančne storitve za podjetja, kot so storitve na poklicnem, tehničnem, upravnem, izobraževalnem in komercialnem področju; in
(c) s podpiranjem institucij, programov, dejavnosti in pobud, ki prispevajo k razvoju in prenosu tehnologij in znanja ter najboljših praks na vseh področjih poslovodenja.
3. Sodelovanje pospešuje poslovni razvoj prek zagotavljanja financiranja, možnosti garancij in tehnične podpore s ciljem spodbuditi in podpreti oblikovanje, ustanavljanje, rast, diverzifikacijo, sanacijo, preoblikovanje, posodabljanje ali privatizacijo dinamičnih, funkcionalnih in konkurenčnih podjetij v vseh gospodarskih sektorjih, pa tudi prek zagotavljanja finančnih posrednikov, kot so ustanove za financiranje razvoja in rizični kapital ter družbe, ki se ukvarjajo z leasingom,:
(a) z oblikovanjem in/ali krepitvijo finančnih instrumentov v obliki investicijskega kapitala;
(b) z izboljšanjem dostopa do bistvenih proizvodnih dejavnikov, kot so poslovne informacije ter storitve svetovanja, posvetovanja ali tehnične pomoči;
(c) s povečevanjem izvoznih dejavnosti, zlasti prek usposabljanja na vseh področjih, povezanih s trgovino; in
(d) s spodbujanjem povezav, mrež in sodelovanja med podjetji, vključno s takimi, ki so vključena v prenos tehnologije in znanja na nacionalni ravni, regionalni ravni in ravni držav AKP in EU, ter partnerstev z zasebnimi tujimi investitorji, ki so združljiva s cilji in smernicami razvojnega sodelovanja držav AKP in ES.
4. Sodelovanje podpira razvoj malih podjetij prek boljšega dostopa do finančnih in nefinančnih storitev; ustrezno politiko in regulativni okvir za njihov razvoj; ter zagotavlja storitve usposabljanja in obveščanja o najboljših praksah v mikrofinancah.
5. Podpora investiranju in razvoju zasebnega sektorja povezuje ukrepe in pobude na makro-, mezo- in mikro gospodarski ravni ter spodbuja iskanje inovativnih finančnih mehanizmov, vključno z mešanjem zasebnih in javnih virov financiranja razvojne pomoči ter vplivanjem nanje.
6. Sodelovanje podpira investicije javnega sektorja v temeljno infrastrukturo, katerih cilj je razvoj zasebnega sektorja, gospodarska rast in izkoreninjenje revščine.
Člen 22
Makroekonomske in strukturne reforme in politike
1. Sodelovanje podpira prizadevanja držav AKP za doseganje:
(a) makroekonomske rasti in stabilizacije prek disciplinirane fiskalne in monetarne politike, ki vodi do zmanjšanja inflacije ter izboljšanja zunanjega in fiskalnega ravnovesja s krepitvijo fiskalne discipline, povečevanjem proračunske preglednosti in učinkovitosti, izboljšanjem kakovosti, pravičnosti in sestave fiskalne politike; in
(b) strukturnih politik, oblikovanih za krepitev vloge različnih nosilcev, zlasti zasebnega sektorja, in izboljšanja okolja za povečano sprostitev domačih virov ter rast poslovanja, investiranja in zaposlovanja, pa tudi:
(i) liberalizacijo trgovinskih in deviznih režimov ter konvertibilnost tekočega računa ob upoštevanju posebnih okoliščin vsake države;
(ii) krepitev reform trga delovne sile in blaga;
(iii) spodbujanje reform finančnih sistemov, kar prispeva k razvoju funkcionalnih bančnih in nebančnih sistemov, trgov kapitala in finančnih storitev, vključno z mikrofinancami;
(iv) izboljšanje kakovosti zasebnih in javnih storitev; in
(v) spodbujanje regionalnega sodelovanja in postopnega povezovanja makroekonomskih in monetarnih politik.
2. Oblikovanje makroekonomskih politik in programov strukturnega prilagajanja odraža družbenopolitično ozadje in institucionalno zmogljivost zadevnih držav, zagotavlja pozitiven vpliv na zmanjšanje revščine in dostop do socialnih služb ter temelji na naslednjih načelih:
(a) za analizo problemov, ki jih je treba rešiti, za oblikovanje in izvajanje reform so v prvi vrsti odgovorne države AKP;
(b) podporni programi se prilagodijo različnim položajem v vsaki državi AKP in upoštevajo socialne pogoje, kulturo in okolje teh držav;
(c) priznava in spoštuje se pravica držav AKP, da določijo usmeritev in zaporedje svojih razvojnih strategij in prednostnih nalog;
(d) hitrost reform je realna ter združljiva z zmogljivostmi in viri vsake države AKP; in
(e) krepi se obveščanje prebivalcev o gospodarskih in socialnih reformah in politikah ter komunikacija o teh temah.
Člen 23
Razvoj gospodarskega sektorja
Sodelovanje podpira trajnostno politiko in institucionalne reforme ter investicije, potrebne za pravičen dostop do gospodarskih dejavnosti in proizvodnih virov, zlasti:
(a) razvoj sistemov usposabljanja, ki prispevajo k večji produktivnosti v formalnem in neformalnem sektorju;
(b) kapital, posojila, zemljišča, zlasti lastninske pravice in pravice uporabe;
(c) razvoj podeželskih strategij s ciljem vzpostavitve okvira za decentralizirano načrtovanje, dodeljevanje virov in upravljanje po načelu soudeležbe;
(d) razvoj strategij z namenom okrepitve kmetijske proizvodnje in produktivnosti v državah AKP z zagotavljanjem zlasti nujnega financiranja za kmetijske raziskave, kmetijske dejavnike in storitve, podporne podeželske infrastrukture ter zmanjšanja in upravljanja tveganja. Podpora vključuje javne in zasebne investicije v kmetijstvo, spodbujanje razvoja kmetijskih politik in strategij, krepitev organizacij kmetov in organizacij v zasebnem sektorju, upravljanje naravnih virov ter razvoj in delovanje kmetijskih trgov. Strategije kmetijske proizvodnje krepijo nacionalne in regionalne politike zanesljivosti oskrbe s hrano ter regionalno povezovanje; V zvezi s tem sodelovanje podpira prizadevanja AKP za okrepitev konkurenčnosti njihovega izvoza blaga in prilagoditev njihovih strategij v zvezi z izvozom blaga glede na spreminjajoče se pogoje trgovanja;
(e) trajnostni razvoj vodnih virov, ki temelji na načelih integriranega upravljanja vodnih virov, z zagotavljanjem pravične in trajnostne porazdelitve skupnih vodnih virov glede na različno uporabo;
(f) trajnostni razvoj ribogojstva in ribolova, ki vključuje ribolov v celinskih vodah in morske vire v izključnih ekonomskih conah držav AKP;
(g) gospodarsko in tehnološko infrastrukturo in storitve, vključno s prevozom, telekomunikacijskimi sistemi, komunikacijskimi storitvami in razvojem informacijske družbe;
(h) razvoj konkurenčnih industrijskih, rudarskih in energetskih sektorjev ob spodbujanju vključevanja in razvijanja zasebnega sektorja;
(i) razvoj trgovine, vključno s spodbujanjem poštenega trgovanja;
(j) razvoj podjetništva, finančnega in bančnega sektorja; ter drugih storitvenih sektorjev;
(k) razvoj turizma;
(l) razvoj znanstvene, tehnološke in raziskovalne infrastrukture in storitev; vključno s izboljšanjem, prenosom in prevzemom novih tehnologij;
(m) krepitev zmogljivosti na proizvodnih področjih, zlasti v javnem in zasebnem sektorju;
(n) spodbujanje tradicionalnih znanj; in
(o) razvoj in izvajanje posebnih strategij prilagajanja za obravnavo vpliva odpravljanja preferencialov, po možnosti z vključitvijo dejavnosti, navedenih v točkah (a) do (n) zgoraj.
Člen 23a
Ribištvo
Ker se priznava ključna vloga ribolova in ribogojstva v državah AKP zaradi njunega pozitivnega prispevka k ustvarjanju delovnih mest, ustvarjanju prihodka, zanesljivosti oskrbe s hrano ter preživljanju podeželskih in obalnih skupnosti ter s tem k zmanjšanju revščine, je cilj sodelovanja nadaljnji razvoj sektorjev ribogojstva in ribolova v državah AKP, da se trajnostno povečajo s tem povezane socialne in gospodarske koristi.
Programi in dejavnosti sodelovanja med drugim podpirajo razvoj in izvajanje strategij trajnostnega razvoja ribogojstva in ribolova ter načrtov upravljanja v državah in regijah AKP; vključevanje ribogojstva in ribolova v nacionalne in regionalne razvojne strategije; razvoj infrastrukture ter tehničnega znanja in izkušenj, ki so potrebni, da se državam AKP omogoči ustvarjanje največje trajne vrednosti ribolova in ribogojstva; usposabljanje držav AKP za premagovanje zunanjih izzivov, zaradi česar ne morejo v celoti izkoristiti svojih ribolovnih virov; ter spodbujanje in razvoj skupnega vlaganja v sektorje ribolova in ribogojstva držav AKP. Vsak sporazum o ribolovu, o katerem lahko potekajo pogajanja med Skupnostjo in državami AKP, ustrezno upošteva skladnost z razvojnimi strategijami na tem območju.
Na podlagi skupnega dogovora se lahko opravijo posvetovanja na visoki ravni, tudi na ministrski ravni, z namenom razvoja, izboljšanja in/ali krepitve razvojnega sodelovanja AKP-EU na področju trajnostnega ribogojstva in ribolova.
Člen 24
Turizem
Cilj sodelovanja bo trajnostni razvoj turistične industrije v državah AKP in podregijah ob priznavanju njenega naraščajočega pomena za rast storitvenega sektorja v državah AKP in za širitev njihovega svetovnega trgovanja, njene zmožnosti spodbujanja drugih sektorjev gospodarske dejavnosti in vloge, ki jo ima lahko pri izkoreninjenju revščine.
Programi in projekti sodelovanja bodo podpirali prizadevanja držav AKP za vzpostavitev in izboljšanje njihovih pravnih in institucionalnih okvirov in virov za razvoj in izvajanje trajnostnih politik in programov za razvoj turizma, med drugim pa tudi izboljšanje konkurenčnega položaja sektorja, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP), podpiranje in spodbujanje investiranja, razvoj proizvodov, vključno z razvojem avtohtonih kultur v državah AKP, ter krepitev povezav med turizmom in drugimi sektorji gospodarske dejavnosti.
ODDELEK 2
Družbeni in človekov razvoj
Člen 25
Razvoj socialnega sektorja
1. Sodelovanje podpira prizadevanja držav AKP za razvoj splošnih in sektorskih politik in reform, ki izboljšujejo vključenost v osnovno socialno infrastrukturo in storitve ter njihovo kakovost in dostopnost ter upoštevajo lokalne potrebe in posebne potrebe najbolj ranljivih in prikrajšanih, s čimer zmanjšujejo neenakosti pri dostopu do teh storitev. Posebna pozornost se posveča zagotavljanju primerne ravni javne porabe v socialnem sektorju. V tem okviru je cilj sodelovanja:
(a) izboljšanje izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh s prizadevanjem za priznavanje kvalifikacij visokošolskega izobraževanja, vzpostavitev sistemov zagotavljanja kakovosti izobraževanja, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem prek interneta ali na druge neobičajne načine, ter vzpostavitev tehničnih zmogljivosti in sposobnosti;
(b) izboljšanje zdravstvenih sistemov, zlasti pravičnega dostopa do celovitih in kakovostnih zdravstvenih storitev, in prehrane, odpravljanje lakote in nedohranjenosti, zagotavljanje primerne in zanesljive oskrbe s hrano, vključno s podporo varnostnim mrežam;
(c) vključevanje vprašanj prebivalstva v razvojne strategije, da bi izboljšali reproduktivno zdravje, osnovno zdravstveno oskrbo, načrtovanje družin; in preprečevanje pohabljanja ženskih splovil;
(d) spodbujanje boja proti:
— HIV/AIDS ob zagotavljanju zaščite spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic žensk,
— drugim z revščino povezanim boleznim, zlasti malariji in tuberkulozi;
(e) povečevanje zanesljivosti oskrbe z vodo v gospodinjstvih ter izboljšanje dostopa do varne vode in primernih sanitarno-zdravstvenih ukrepov;
(f) izboljšanje razpoložljivosti dostopnega in primernega zavetja za vse preko podpore programov za poceni in socialna stanovanja ter izboljšanje razvoja naselij; in
(g) spodbujanje uveljavljanja metod udeležbe v socialnem dialogu, pa tudi spoštovanje osnovnih socialnih pravic.
2. Sodelovanje podpira tudi usposabljanje na socialnih področjih, kot so programi za usposabljanje o oblikovanju socialnih politik in sodobnih metodah vodenja socialnih projektov in programov; politike, ki usmerjajo tehnološke inovacije in raziskave; vzpostavljanje lokalnega strokovnega znanja in pospeševanje partnerstva; in okrogle mize na nacionalni in/ali regionalni ravni.
3. Sodelovanje pospešuje in podpira razvoj in izvajanje politik in sistemov socialne zaščite in varnosti, da bi povečali socialno kohezijo ter spodbudili samopomoč in solidarnost skupnosti. Poudarek podpore je med drugim na razvijanju pobud na podlagi gospodarske solidarnosti, zlasti z ustanavljanjem skladov za socialni razvoj, ki so prilagojeni lokalnim potrebam in nosilcem.
Člen 26
Vprašanja mladine
Sodelovanje podpira tudi vzpostavitev skladne in celovite politike za uresničevanje potenciala mladih, tako da bili bolje vključeni v družbo zaradi polne uresničitve njihovega potenciala. V ta namen sodelovanje podpira politike, ukrepe in dejavnosti s ciljem:
(a) varovanja pravic otrok in mladoletnikov, zlasti deklic;
(b) spodbujanja znanja, energije, inovacij in potenciala mladih, da bi povečali njihove gospodarske, socialne in kulturne priložnosti ter razširili njihove možnosti zaposlitve v proizvodnem sektorju;
(c) pomagati ustanovam lokalnih skupnosti, da dajo otrokom priložnost za razvoj njihovega fizičnega, psihološkega, družbenega in gospodarskega potenciala;
(d) ponovne vključitve otrok v družbo v razmerah po končanju konfliktov s programi rehabilitacije; ter
(e) spodbujati dejavno udeležbo mladih državljanov v javnem življenju in podpirati izmenjavo študentov ter sodelovanje mladinskih organizacij AKP in EU.
Člen 27
Kultura in razvoj
Cilj sodelovanja na področju kulture je:
(a) vključevanje kulturne razsežnosti na vseh ravneh razvojnega sodelovanja;
(b) priznavanje, ohranjanje in spodbujanje kulturnih vrednot in identitet, da bi omogočili medkulturni dialog;
(c) priznavanje, ohranjanje in spodbujanje vrednosti kulturne dediščine; podpiranje razvoja zmogljivosti v tem sektorju;
(d) razvoj kulturnih dejavnosti ter povečanje dostopa do trga kulturnih dobrin in storitev;
(e) priznavanje in podpiranje vloge kulturnih nosilcev in kulturnih omrežij ter njihovega prispevka k trajnostnemu razvoju; in
(f) spodbujanje kulturne razsežnosti v izobraževanju in sodelovanje mladine v kulturnih dejavnostih.
ODDELEK 3
Regionalno sodelovanje in povezovanje
Člen 28
Splošni pristop
1. Sodelovanje med AKP in EU učinkovito pomaga pri doseganju ciljev in prednostnih nalog, ki so si jih države AKP zastavile v okviru regionalnega sodelovanja in povezovanja.
2. V skladu s splošnimi cilji iz členov 1 in 20 je cilj sodelovanja med AKP in EU:
(a) spodbujanje miru in stabilnosti ter preprečevanje in reševanje konfliktov;
(b) povečanje gospodarskega razvoja in gospodarskega sodelovanja z oblikovanjem večjih trgov, prostega pretoka oseb, blaga, storitev, kapitala, delovne sile in tehnologije med državami AKP, pospeševanje diverzifikacije gospodarstev držav AKP, pospeševanje in širjenje trgovine med državami AKP in tretjimi državami ter postopno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo;
(c) spodbujanje upravljanja izzivov trajnostnega razvoja z nadnacionalno razsežnostjo, med drugim s koordinacijo in usklajevanjem politik regionalnega sodelovanja.
3. Pod pogoji iz člena 58 sodelovanje podpira tudi medregionalno sodelovanje in sodelovanje znotraj AKP, ki vključuje:
(a) eno ali več regionalnih organizacij AKP, tudi na celinski ravni;
(b) evropske čezmorske države in ozemlja (ČDO) ter najbolj oddaljene regije;
(c) države v razvoju, ki niso države AKP.
Člen 29
Sodelovanje med AKP in EU v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju
1. Na področju stabilnosti, miru in preprečevanja konfliktov, sodelovanje podpira:
(a) spodbujanje in razvoj regionalnega političnega dialoga na področjih preprečevanja in reševanja konfliktov; človekovih pravic in demokratizacije; izmenjave, vzpostavljanja omrežij in spodbujanja mobilnosti med različnimi nosilci razvoja, zlasti v civilni družbi;
(b) spodbujanje regionalnih pobud in politik o vprašanjih, povezanih z varnostjo, vključno z nadzorom nad oborožitvijo ter bojem proti drogam, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, podkupovanju in korupciji.
2. Na področju regionalnega gospodarskega povezovanja sodelovanje podpira:
(a) sodelovanje najmanj razvitih držav AKP pri vzpostavljanju regionalnih trgov in uporabi njihovega deleža;
(b) izvajanje sektorskih gospodarskih reformnih politik na regionalni ravni;
(c) liberalizacijo trgovine in plačil;
(d) spodbujanje čezmejnih tujih in domačih investicij ter drugih pobud v zvezi regionalnim gospodarskim povezovanjem;
(e) ublažitev učinkov neto prehodnih stroškov regionalnega povezovanja na proračunski prihodek in plačilno bilanco; in
(f) infrastrukturo, zlasti prevoz in komunikacije ter njihovo varnost in storitve, vključno z razvojem regionalnih možnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
3. Na področju regionalnih politik za trajnostni razvoj sodelovanje podpira prednostne naloge razvoja regij AKP, zlasti:
(a) okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z vodnimi viri in energijo, ter obravnavanje podnebnih sprememb;
(b) zanesljivost oskrbe s hrano in kmetijstvo;
(c) zdravje, izobraževanje in usposabljanje;
(d) raziskovalni in tehnološki razvoj; in
(e) regionalne pobude za pripravljenost na naravne nesreče in zmanjševanje njihove škode ter tudi obnovo po nesrečah.
Člen 30
Usposabljanje v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju AKP
Z namenom uresničevanja uspešnosti in učinkovitosti regionalnih politik se s sodelovanjem razvijajo in krepijo zmogljivosti:
(a) institucij in organizacij regionalnega povezovanja, ki jih ustanovijo države AKP, ter institucij in organizacij, v katerih države AKP sodelujejo in ki spodbujajo regionalno sodelovanje in povezovanje;
(b) nacionalnih vlad in parlamentov na področju regionalnega povezovanja; in
(c) nedržavnih nosilcev, vključno z zasebnim sektorjem.
ODDELEK 4
Tematska in presečna vprašanja
Člen 31
Vprašanja enakosti spolov
Sodelovanje pomaga krepiti politike in programe, ki izboljšujejo, zagotavljajo in širijo enako udeležbo moških in žensk na vseh področjih političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja. Sodelovanje pomaga izboljšati dostop žensk do vseh virov, ki jih potrebujejo za uresničevanje svojih temeljnih pravic. Natančneje, sodelovanje ustvarja ustrezen okvir za:
(a) vključitev pristopa, ki upošteva različnost spolov, in konceptov razvojnega sodelovanja na vseh ravneh, vključno z makroekonomskimi politikami, strategijami in ukrepi; in
(b) spodbujanje sprejetja posebnih pozitivnih ukrepov v korist žensk, kot so:
(i) udeležba v političnem življenju na nacionalni in lokalnih ravni;
(ii) podpora ženskim organizacijam;
(iii) dostop do osnovnih socialnih storitev, zlasti do izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva in načrtovanja družine;
(iv) dostop do proizvodnih virov, zlasti do zemljišč in posojil ter do trga delovne sile; in
(v) posebno upoštevanje žensk pri ukrepih nujne pomoči in rehabilitacije.
Člen 31a
HIV/AIDS
V okviru sodelovanja se podpirajo prizadevanja držav AKP za razvoj in krepitev vseh področnih politik ter programov za obravnavanje pandemije HIV/AIDS in preprečevanje, da bi ta ovirala razvoj. Prav tako se podpirajo države AKP pri izboljševanju in ohranjanju splošnega dostopa do preprečevanja, zdravljenja, nege in podpore pri HIV/AIDS, pri čemer je cilj sodelovanja zlasti:
(a) podpora razvoju in izvajanju celostnih večsektorskih strategij in načrtov za HIV/AIDS kot prednostna naloga v nacionalnih in regionalnih razvojnih načrtih;
(b) vključevanje vseh ustreznih sektorjev razvoja v nacionalne odzive na HIV/AIDS in zagotavljanje široke mobilizacije interesnih skupin na vseh ravneh;
(c) krepitev nacionalnih zdravstvenih sistemov in obravnavanje pomanjkanja človeških virov na področju zdravstva kot podlage za zagotavljanje splošnega dostopa do in učinkovitega povezovanja preprečevanja, zdravljenja in nege pri HIV/AIDS ter drugih zdravstvenih storitev;
(d) obravnavanje neenakosti spolov, spolnega nasilja in zlorab kot dejavnikov za pandemijo HIV/AIDS ter krepitev prizadevanj za zaščito pravic žensk in deklic, razvoj učinkovitih programov HIV/AIDS, ki upoštevajo razliko med spoloma, ter storitev za ženske in deklice, vključno s storitvami, povezanimi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter podporo polnemu vključevanju žensk v načrtovanje in odločanje o strategijah in programih, povezanih s HIV/AIDS;
(e) razvoj podpornih pravnih in političnih okvirov ter odpravljanje kaznovalnih zakonov, politik, praks, stigme in diskriminacije, ki ogrožajo človekove pravice, povečujejo ranljivost za HIV/AIDS in ovirajo dostop do učinkovitega preprečevanja, zdravljenja, nege in podpore pri HIV/AIDS, vključno z zdravili, izdelki in storitvami za ljudi, ki živijo s HIV/AIDS, in najbolj ogrožene prebivalce;
(f) izboljšan dostop do z dokazi podprtega celovitega preprečevanja HIV/AIDS, ki obravnava lokalne dejavnike epidemije ter posebne potrebe žensk, mladine in najbolj ogroženih prebivalcev; in
(g) zagotavljanje splošnega in zanesljivega dostopa do varnih, visokokakovostnih in cenovno dostopnih zdravil ter do zdravstvenih izdelkov, vključno z izdelki na področju spolnega in reproduktivnega zdravja.
Člen 32
Okolje in naravni viri
1. Cilj sodelovanja v zvezi z varstvom okolja ter trajnostnim izkoriščanjem in upravljanjem naravnih virov je:
(a) vključevanje okoljske trajnosti v vse vidike razvojnega sodelovanja ter podporne programe in projekte, ki jih izvajajo različni nosilci;
(b) vzpostavljanje in/ali krepitev znanstvenih in tehničnih človeških in institucionalnih zmogljivosti vseh interesnih skupin na področju okolja za okoljsko upravljanje;
(c) podpora posebnih ukrepov in programov, katerih cilj je obravnavanje kritičnih vprašanj trajnostnega upravljanja ter ki so povezani z obstoječimi in bodočimi regionalnimi in mednarodnimi zavezami glede rudnih in naravnih virov, kot so:
(i) tropski gozdovi, vodni viri, obalni, morski in ribolovni viri, prosto živeče živali, zemlja, biotska raznovrstnost;
(ii) varstvo občutljivih ekosistemov (npr. koralni grebeni);
(iii) obnovljivi energetski viri, zlasti sončna energija, in energetska učinkovitost;
(iv) trajnostni razvoj podeželja in naselij;
(v) nastajanje puščav, suše in krčenje gozdov;
(vi) razvoj inovativnih rešitev okoljske problemov naselij; in
(vii) spodbujanje trajnostnega turizma;
(d) upoštevanje vprašanj v zvezi s prevozom in odlaganjem nevarnih odpadkov.
2. Pri sodelovanju se upoštevajo tudi:
(a) ranljivost majhnih otoških držav AKP, zlasti nevarnosti podnebnih sprememb;
(b) vse hujši problemi zaradi suše in nastajanja puščav, zlasti v najmanj razvitih in kopenskih državah; in
(c) institucionalni razvoj in usposabljanje.
Člen 32a
Podnebne spremembe
Pogodbenice priznavajo, da so podnebne spremembe resen svetovni okoljski izziv in ogrožajo doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja, zaradi česar je potrebna ustrezna, predvidljiva in pravočasna finančna podpora. Sodelovanje iz teh razlogov ter v skladu z določbami člena 32 in zlasti točke (a) odstavka 2 navedenega člena:
(a) priznava ranljivost držav AKP ter zlasti majhnih otokov in nizkoležečih držav AKP zaradi pojavov, povezanih s podnebjem, kot so obalna erozija, cikloni, poplave in razseljenost zaradi okoljskih dejavnikov, ter zlasti ranljivost najmanj razvitih in kopenskih držav AKP zaradi vse pogostejših poplav, suše, krčenja gozdov in širjenja puščav;
(b) krepi in podpira politike in programe za prilagoditev posledicam in grožnji zaradi podnebnih sprememb ter za njihovo ublažitev, tudi prek institucionalnega razvoja in usposabljanja;
(c) povečuje zmogljivost držav AKP na področju razvoja svetovnega trga ogljika in udeležbe na njem; ter
(d) se osredotoča na naslednje dejavnosti:
(i) vključevanje podnebnih sprememb v razvojne strategije in prizadevanja za zmanjšanje revščine;
(ii) dviga političnega pomena podnebnih sprememb na področju razvojnega sodelovanja, vključno preko ustreznega političnega dialoga;
(iii) pomoč državam AKP pri prilagajanju podnebnim spremembam v ustreznih sektorjih, kot so kmetijstvo, gospodarjenje z vodami in infrastruktura, vključno s prenosom in sprejetjem ustreznih ter okolju prijaznih tehnologij;
(iv) spodbujanje zmanjševanja tveganja nesreč, kar odraža, da je vedno večji delež nesreč povezanih s podnebnimi spremembami;
(v) zagotavljanje finančne in tehnične podpore za ukrepe ublažitve držav AKP v skladu z njihovimi cilji v zvezi z zmanjšanjem revščine in trajnostnim razvojem, vključno z zmanjšanjem emisij, ki nastajajo zaradi krčenja in degradacije gozdov, in zmanjšanjem emisij v kmetijskem sektorju;
(vi) izboljšanje obveščanja in napovedovanja o vremenu in podnebju ter sistemov zgodnjega opozarjanja; in
(vii) spodbujanje obnovljivih virov energije in tehnologij z nižjimi emisijami ogljika, ki krepijo trajnostni razvoj.
Člen 33
Institucionalni razvoj in usposabljanje
1. Sodelovanje posveča sistematično pozornost institucionalnim vidikom in v tem okviru podpira prizadevanja držav AKP za razvoj in krepitev struktur, institucij in postopkov, ki pomagajo:
(a) spodbujati in podpirati demokracijo, človeško dostojanstvo, socialno pravičnost in pluralizem ob popolnem spoštovanju raznolikosti znotraj družb in med njimi;
(b) spodbujati in podpirati splošno in neomejeno spoštovanje, uresničevanje in varovanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
(c) razvijati in krepiti pravno državo; ter izboljšati dostopa do sodstva ob zagotavljanju strokovnega in neodvisnega sodnega sistema; in
(d) zagotavljati pregledno in odgovorno vodenje in upravljanje v vseh javnih ustanovah.
2. Pogodbenice sodelujejo v boju zoper podkupovanje in korupcijo v vseh njihovih družbah.
3. Sodelovanje podpira prizadevanja držav AKP za razvoj njihovih javnih ustanov v pozitivni dejavnik rasti in razvoja ter za dosego znatnih izboljšanj v učinkovitosti vladnih služb, kar vpliva na življenje ljudi. V tem okviru sodelovanje pomaga pri reformi, racionalizaciji in posodabljanju javnega sektorja. Podpora sodelovanja je zlasti osredotočena na:
(a) reformo in posodobitev državnih služb;
(b) pravne in sodne reforme ter posodobitev pravosodnih sistemov;
(c) izboljšanje in krepitev upravljanja javnih financ in fiskalnega upravljanja, da se v državah AKP razvijejo gospodarske dejavnosti in povečajo njihovi davčni prihodki, pri čemer se v celoti spoštuje suverenost držav AKP na tem področju.
Ukrepi lahko vključujejo:
(i) krepitev zmogljivosti za upravljanje z domačimi prihodki, vključno z oblikovanjem učinkovitih, uspešnih in trajnostnih davčnih sistemov;
(ii) spodbujanje sodelovanja v mednarodnih strukturah in postopkih davčnega sodelovanja, da se olajšata nadaljnji razvoj mednarodnih standardov in učinkovito usklajevanje z njimi;
(iii) podporo izvajanju mednarodnih najboljših praks v davčnih zadevah, vključno z načelom preglednosti in izmenjavo informacij, v državah AKP, ki so se tem praksam zavezale;
(d) pospeševanje reform bančnega in finančnega sektorja;
(e) izboljšanje upravljanja z javnimi sredstvi in reformo postopkov javnih naročil; in
(f) politično, upravno, gospodarsko in finančno decentralizacijo.
4. Sodelovanje pomaga tudi ponovno vzpostaviti in/ali povečati zmogljivosti odločilnih javnih sektorjev in podpirati ustanove, ki so potrebne za utrjevanje tržnega gospodarstva, ter zlasti podpirati:
(a) razvoj pravnih in regulativnih zmogljivosti, potrebnih za obvladovanje tržnega gospodarstva, vključno s konkurenčno in potrošniško politiko;
(b) izboljšanje zmogljivosti analiziranja, načrtovanja, oblikovanja in izvajanja politik, zlasti na področjih gospodarstva, sociale, okolja, raziskovanja, znanosti in tehnologije ter inovacij;
(c) posodabljanje, krepitev in reformiranje finančnih in monetarnih institucij ter izboljšanje postopkov;
(d) vzpostavitev zmogljivosti na lokalni in občinski ravni, potrebnih za izvajanje politike decentralizacije in povečanje udeležbe prebivalstva v razvojnem procesu; in
(e) razvoj zmogljivosti na drugih odločilnih področjih, kot so:
(i) mednarodna pogajanja; ter
(ii) upravljanje in koordinacija zunanje pomoči.
5. Sodelovanje obsega vsa področja in sektorje sodelovanja, da bi podprli nastajanje nedržavnih nosilcev in razvoj njihovih zmogljivosti; ter da bi okrepili strukture obveščanja, dialoga in posvetovanja med njimi in nacionalnimi organi, tudi na regionalni ravni.
NASLOV II
GOSPODARSKO IN TRGOVINSKO SODELOVANJE
POGLAVJE 1
Cilji in načela
Člen 34
Cilji
1. Cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja je pospeševanje usklajenega in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo ob upoštevanju političnih odločitev in razvojnih prednostnih nalog, kar spodbuja njihov trajnostni razvoj in prispeva k izkoreninjenju revščine v državah AKP.
2. Končni cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja je državam AKP omogočiti, da so lahko v celoti udeležene v mednarodni trgovini. V tem okviru je posebna pozornost namenjena potrebi držav AKP, da dejavno sodelujejo v večstranskih trgovinskih pogajanjih. Glede na trenutno raven razvoja držav AKP je gospodarsko in trgovinsko sodelovanje usmerjeno k temu, da se državam AKP omogoči obvladovanje izzivov globalizacije in njihova postopna prilagoditev novim pogojem mednarodne trgovine, s čimer se olajša njihov prehod v liberalizirano svetovno gospodarstvo. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti ranljivosti številnih držav AKP zaradi njihove odvisnosti od blaga ali nekaterih ključnih proizvodov, vključno s proizvodi živilskopredelovalne industrije z dodano vrednostjo, in tveganja odpravljanja preferencialov.
3. V ta namen je cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja s pomočjo nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kot so opredeljene v naslovu I, povečati proizvodne, dobavne in trgovinske zmogljivosti držav AKP, pa tudi njihovo sposobnost privabljanja investicij. Nadaljnji cilj je tudi oblikovati nove trgovinske dinamike med pogodbenicami, krepiti trgovinske in investicijske politike držav AKP, zmanjšati njihovo odvisnost od blaga, spodbujati večjo raznolikost gospodarstev ter izboljšati sposobnost držav AKP, da obvladujejo vsa vprašanja v zvezi s trgovino.
4. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje se, ob upoštevanju medsebojnih interesov in posameznih razvojnih stopenj pogodbenic, izvaja v popolni skladnosti z določbami Svetovne trgovinske organizacije (STO), vključno s posebnim in različnim obravnavanjem. Prav tako obravnava učinke odpravljanja preferencialov v popolni skladnosti z večstranskimi zavezami.
Člen 35
Načela
1. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje temelji na pristnem, okrepljenem in strateškem partnerstvu. Nadalje temelji na celovitem pristopu, zgrajenem na vztrajnosti in dosežkih prejšnjih sporazumov med AKP in ES.
2. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje se gradi na pobudah držav AKP za regionalno vključevanje. Sodelovanje v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju, kot je opredeljeno v naslovu I, ter gospodarsko in trgovinsko sodelovanje se medsebojno krepijo. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje obravnava zlasti omejitve na strani ponudbe in povpraševanja, predvsem medsebojno povezanost infrastrukture, gospodarsko raznolikost in ukrepe trgovinskega razvoja kot načina za povečevanje konkurenčnosti držav AKP. Tako se v razvojnih strategijah držav in regij AKP zadosten pomen pripiše ustreznim ukrepom, ki jih Skupnost podpira, zlasti preko zagotavljanja pomoči za trgovino.
3. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje upošteva različne potrebe in ravni razvoja držav AKP in regij. V tem okviru pogodbenice ponovno potrjujejo svojo zavezanost, da vsem državam AKP zagotavljajo posebno in drugačno obravnavanje ter ohranjajo posebno obravnavanje najmanj razvitih držav AKP in da upoštevajo ranljivost majhnih, kopenskih in otoških držav.
POGLAVJE 2
Novi trgovinski dogovori
Člen 36
Načini
1. Glede na zgornje cilje in načela se pogodbenice dogovorijo o sprejetju vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev sklenitve novih sporazumov o gospodarskem partnerstvu, združljivih s STO, ki postopoma odstranjujejo ovire za njihovo medsebojno trgovino in povečujejo sodelovanje na vseh področjih, pomembnih za trgovino.
2. Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu kot razvojnih instrumentov je spodbujati nemoteno in postopno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo, zlasti s polnim izkoriščanjem potenciala regionalnega povezovanja in trgovanja med državami na jugu.
3. Pogodbenice soglašajo, da se ti novi trgovinski dogovori uvedejo postopoma.
Člen 37
Postopki
1. Med pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu se v skladu z določbami naslova I in člena 35 zagotovi usposabljanje v javnih in zasebnih sektorjih držav AKP, vključno z ukrepi za povečanje konkurenčnosti, za krepitev regionalnih organizacij in podporo pobudam za regionalno trgovinsko povezovanje, po potrebi s pomočjo za proračunsko prilagajanje in fiskalno reformo, pa tudi za nadgrajevanje in razvoj infrastrukture ter spodbujanje investiranja.
2. Pogodbenice bodo redno pregledovale napredek pogajanj, kot je predvideno v členu 38.
3. Pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu se bodo izvajala z državami AKP, ki menijo, da to lahko storijo, in sicer na ravni, ki se jim zdi primerna, in po postopkih, dogovorjenih v skupini AKP ter z namenom da bi se podprli regionalni procesi povezovanja znotraj AKP.
4. Cilj pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu je zlasti vzpostavitev časovnega načrta za postopno odstranjevanje ovir za trgovanje med pogodbenicami v skladu z ustreznimi pravili STO. Na strani Skupnosti liberalizacija trgovine temelji na pravnem redu in ima za cilj izboljšanje trenutnega dostopa držav AKP do trga, med drugim s pregledom pravil o poreklu. Pri pogajanjih se upoštevajo stopnja razvoja in družbeno-gospodarski vpliv trgovinskih ukrepov na države AKP ter njihova zmožnost prilagajanja svojega gospodarstva procesu liberalizacije. Pogajanja bodo zato glede določanja dolžine zadostnega prehodnega obdobja, končnega seznama proizvodov ob upoštevanju občutljivih sektorjev in stopnje asimetrije v časovnem načrtu odpravljanja tarif čim bolj prožna, pri čemer ostajajo v okviru veljavnih pravil STO.
5. Z namenom obrazložitve in utemeljitve doseženih dogovorov pogodbenice v STO tesno sodelujejo, zlasti glede razpoložljive stopnje fleksibilnosti.
6. Pogodbenice nadalje razpravljajo o tem, kako poenostaviti in preučiti pravila o poreklu, vključno z določbami o kumulaciji, ki veljajo za njihov izvoz.
7. Ko države AKP sklenejo sporazum o gospodarskem partnerstvu, lahko države AKP, ki niso pogodbenice takšnega sporazuma, kadar koli zaprosijo za pristop.
8. V okviru sodelovanja med AKP in EU v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju AKP, kot je določeno v naslovu I, ter v skladu s členom 35 pogodbenice namenijo posebno pozornost potrebam, ki izhajajo iz izvajanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Uporabljajo se načela iz člena 1 Priloge IV k temu sporazumu. V ta namen se pogodbenice dogovorijo o uporabi obstoječih ali novih mehanizmov regionalnega financiranja, prek katerih bi se lahko usmerjala sredstva iz večletnega finančnega okvira sodelovanja in druga dodatna sredstva.
Člen 37a
Drugi trgovinski dogovori
1. Glede na sedanje trende trgovinske politike, katerih cilj je večja liberalizacija trgovine, lahko EU in države AKP sodelujejo v pogajanjih in izvajanju sporazumov, ki prispevajo k nadaljnji večstranski in dvostranski liberalizaciji trgovine. Takšna liberalizacija lahko povzroči odpravljanje preferencialov, dodeljenih državam AKP, in vpliva na njihov konkurenčni položaj na trgu EU ter na njihova prizadevanja za razvoj, ki jih EU podpira.
2. V skladu s cilji gospodarskega in trgovinskega sodelovanja si EU prizadeva za izvajanje ukrepov za premostitev morebitnih negativnih učinkov liberalizacije, z namenom da se v večstranskem trgovinskem sistemu čim dlje ohrani znaten prednostni dostop za države AKP in se zagotovi čim daljše postopno uvajanje kakršnega koli neizogibnega zmanjšanja preferenciala.
Člen 38
Skupni trgovinski odbor ministrov
1. Ustanovi se Skupni trgovinski odbor ministrov držav AKP in ES.
2. Skupni trgovinski odbor ministrov razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih s trgovino, ki zadevajo vse države AKP, ter zlasti redno spremlja pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu in njihovo izvajanje. Posebno pozornost nameni tekočim večstranskim trgovinskim pogajanjem ter preučuje vpliv pobud za širšo liberalizacijo na trgovanje med AKP in ES ter razvoj gospodarstev AKP. Z namenom povečanja ugodnosti trgovinskih dogovorov med AKP in ES poroča in daje ustrezna priporočila Svetu ministrov, vključno s priporočili o kakršnih koli podpornih ukrepih.
3. Trgovinski odbor ministrov se sestane vsaj enkrat letno. Njegov poslovnik določi Svet ministrov. Sestavljen je iz predstavnikov držav AKP in Skupnosti.
Člen 38a
Posvetovanja
1. Kadar lahko novi ukrepi ali ukrepi, določeni v programih, ki jih je sprejela Skupnost za približevanje zakonov in drugih predpisov za olajšanje trgovanja, vplivajo na interese ene ali več držav AKP, Skupnost pred sprejetjem takšnih ukrepov obvesti Sekretariat skupine držav AKP in zadevne države AKP.
2. Da se Skupnosti omogoči upoštevanje interesov skupine AKP, se v skladu z določbami člena 12 tega sporazuma na prošnjo skupine držav AKP opravijo posvetovanja, z namenom da se najde zadovoljiva rešitev.
3. Kadar veljavna pravila ali predpisi Skupnosti, sprejeti za olajšanje trgovanja, vplivajo na interese ene ali več držav AKP ali če na te interese vpliva razlaga, uporaba ali izvajanje takšnih pravil ali predpisov, se v skladu z določbami člena 12 na prošnjo skupine držav AKP opravijo posvetovanja, da se najde zadovoljiva rešitev.
4. Z namenom da bi se našla zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenice v Skupnem trgovinskem odboru ministrov opozorijo tudi na kakršne koli druge težave, povezane s trgovino, ki bi lahko bile posledica ukrepov, ki jih sprejmejo ali predvidijo države članice.
5. Zaradi zagotavljanja učinkovitih posvetovanj se pogodbenice obveščajo o takšnih ukrepih.
6. Pogodbenice se dogovorijo, da se posvetovanja in obveščanje, ki potekajo prek institucij sporazumov o gospodarskem partnerstvu, o zadevah s področja uporabe teh sporazumov, štejejo, da izpolnjujejo tudi določbe tega člena in člena 12 tega sporazuma, pod pogojem, da so vse države AKP, ki bi lahko bile prizadete, podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu, v okviru katerega so potekala posvetovanja ali obveščanje.
POGLAVJE 3
Sodelovanje na mednarodnih forumih
Člen 39
Splošne določbe
1. Pogodbenice poudarjajo pomen svoje aktivne udeležbe v STO in drugih ustreznih mednarodnih organizacijah tako, da postanejo članice teh organizacij in strogo sledijo njihovim dnevnim redom in dejavnostim.
2. Soglašajo, da bodo tesno sodelovale pri ugotavljanju in podpiranju svojih skupnih interesov v mednarodnem gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, zlasti v STO, vključno s sestavljanjem in vodenjem dnevnih redov v bodočih večstranskih trgovinskih pogajanjih. V tem okviru se posebna pozornost posveča izboljšanju dostopa do trga Skupnosti in drugih trgov za izdelke in storitve s poreklom iz držav AKP.
3. Da bi upoštevali stopnjo razvoja držav AKP in težave pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, soglašajo tudi o pomenu fleksibilnosti znotraj pravil STO. Nadalje soglašajo o potrebi po tehnični pomoči, da bi državam AKP omogočili izpolnjevanje njihovih zavez.
4. Skupnost soglaša, da bo v skladu z določbami tega sporazuma državam AKP pomagala pri njihovih prizadevanjih postati aktivne članice teh organizacij, z razvijanjem potrebnih pogajalskih sposobnosti, sposobnosti za učinkovito udeležbo, za spremljanje in izvajanje teh sporazumov.
Člen 40
Blago
1. Pogodbenice priznavajo potrebo po zagotovitvi boljšega delovanja mednarodnih blagovnih borz in povečanju preglednosti trga.
2. Potrjujejo svojo pripravljenost okrepiti medsebojno posvetovanje v okviru mednarodnih forumov in v mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z blagom.
3. V ta namen se na pobudo ene izmed pogodbenic izmenjajo mnenja:
— o delovanju obstoječih mednarodnih sporazumov ali specializiranih medvladnih delovnih skupin, da bi jih izboljšali v skladu s tržnimi trendi in povečali njihovo učinkovitost,
— kadar se predlaga sklenitev ali obnovitev mednarodnega sporazuma ali ustanovitev specializirane medvladne delovne skupine.
Cilj take izmenjave mnenj je upoštevanje posameznih interesov vsake pogodbenice. Po potrebi lahko poteka v okviru Trgovinskega odbora ministrov.
POGLAVJE 4
Trgovanje s storitvami
Člen 41
Splošne določbe
1. Pogodbenice poudarjajo naraščajoči pomen storitev v mednarodni trgovini in njihov velik prispevek h gospodarskemu in družbenemu razvoju.
2. Ponovno poudarjajo vsaka svojo zavezanost na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) ter poudarjajo potrebo po posebnem in drugačnem obravnavanju dobaviteljev storitev iz držav AKP.
3. V okviru pogajanj o postopni liberalizaciji trgovanja s storitvami, kakor določa člen XIX GATS, se Skupnost zaveže, da bo z naklonjenostjo obravnavala prednostne naloge držav AKP za izboljšanje na seznamu ES, da bi ugodila njihovim posebnim interesom.
4. Pogodbenice nadalje soglašajo o cilju, da bi svoje partnerstvo v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu razširili na liberalizacijo storitev v skladu z določbami GATS, zlasti tistimi o udeležbi držav v razvoju v sporazumih o liberalizaciji, ko dobijo nekaj izkušenj pri uporabi klavzule največjih ugodnosti po GATS.
5. Skupnost z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, podpira prizadevanja držav AKP, da bi okrepile svoje zmogljivosti pri dobavi storitev. Posebna pozornost je posvečena storitvam v zvezi z delovno silo, poslovanjem, distribucijo, financami, turizmom, kulturo in gradbeništvom ter povezanimi inženirskimi storitvami z vidika povečanja njihove konkurenčnost in s tem zvišanja vrednosti in obsega njihovega trgovanja z blagom in storitvami.
Člen 42
Pomorski prevoz
1. Pogodbenice priznavajo pomen gospodarnih in učinkovitih storitev v pomorskem prometu v varnem in čistem morskem okolju kot najpomembnejšem načinu prevoza, ki pospešuje mednarodno trgovino in tako predstavlja eno izmed pogonskih sil gospodarskega in trgovinskega razvoja.
2. Zavezujejo se, da bodo spodbujale liberalizacijo pomorskega prevoza in v ta namen učinkovito uporabile načelo neomejenega dostopa do trga mednarodnega pomorskega prevoza na nediskriminatorni in tržni podlagi.
3. Vsaka pogodbenica med drugim zagotavlja, da bo plovila, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice, in plovila, ki so registrirana na ozemlju ene od pogodbenic, obravnavala na način, ki ni manj ugoden od tistega, na katerega obravnava svoja lastna plovila, glede dostopa do pristanišč, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev teh pristanišč, pa tudi ustreznih pristojbin in dajatev, carinskih zmogljivosti ter dodeljevanja privezov in objektov za natovarjanje in raztovarjanje.
4. Skupnost z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, podpira prizadevanja držav AKP za razvoj in spodbujanje gospodarnih in učinkovitih pomorskih prevoznih storitev v državah AKP z namenom povečanja udeležbe operaterjev AKP v mednarodnih pomorskih storitvah.
Člen 43
Informacijska in komunikacijska tehnologija ter informacijska družba
1. Pogodbenice priznavajo pomembno vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije, pa tudi aktivne udeležbe v informacijski družbi, kot predpogoju za uspešno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo.
2. Tako ponovno potrjujejo vsaka svojo zavezanost v skladu z obstoječimi večstranskimi sporazumi, zlasti s protokolom o osnovnih telekomunikacijah, priloženim h GATS, in pozivajo tiste države AKP, ki še niso pogodbenice tega sporazuma, naj k njemu pristopijo.
3. Poleg tega soglašajo, da bodo v celoti in aktivno sodelovale pri kakršnih koli prihodnjih mednarodnih pogajanjih, ki bi lahko potekala na tem področju.
4. Pogodbenice bodo zato sprejele ukrepe, ki bodo prebivalcem držav AKP omogočili lahek dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z naslednjimi ukrepi:
— razvoj in spodbujanje uporabe dostopnih obnovljivih energetskih virov,
— razvoj in priprava širših cenovno ugodnih brezžičnih omrežij,
— razvoj in spodbujanje uporabe lokalnih vsebin za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.
5. Pogodbenice tudi soglašajo, da bodo okrepile medsebojno sodelovanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter informacijske družbe. To sodelovanje bo, prek nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, usmerjeno zlasti k večji združljivosti in usklajenosti komunikacijskih sistemov na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni ter k njihovi prilagoditvi novim tehnologijam.
POGLAVJE 5
Področja v zvezi s trgovino
Člen 44
Splošne določbe
1. Pogodbenice priznavajo naraščajoč pomen novih področij v zvezi s trgovino pri lajšanju postopne vključitve držav AKP v svetovno gospodarstvo. Zato soglašajo, da bodo okrepile svoje sodelovanje na teh področjih z vzpostavitvijo polne in usklajene udeležbe v okviru ustreznih mednarodnih forumov in sporazumov.
2. Skupnost z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, podpira prizadevanja držav AKP za krepitev njihovih zmogljivosti obvladovanja vseh področij povezanih s trgovino, po potrebi vključno z izboljšanjem in podpiranjem institucionalnega okvira.
Člen 45
Politika konkurence
1. Pogodbenice soglašajo, da je uvajanje in izvajanje učinkovitih in trdnih politik konkurence in pravil o konkurenci odločilnega pomena za izboljšanje in zagotovitev ugodnega okolja za investiranje, procesa trajnostne industrializacije in preglednosti glede dostopa do trgov.
2. Za zagotovitev odprave izkrivljanja lojalne konkurence ter ob upoštevanju različnih stopenj razvoja in gospodarskih potreb vsake države AKP, se zavezujejo izvajati nacionalna ali regionalna pravila in politike, vključno z nadzorom in pod nekaterimi pogoji prepovedjo sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj med podjetji, katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence. Pogodbenice nadalje soglašajo o prepovedi zlorabe prevladujočega položaja enega podjetja ali več na skupnem trgu Skupnosti ali na ozemlju držav AKP.
3. Pogodbenice tudi soglašajo, da bodo na tem področju okrepile sodelovanje z namenom oblikovanja in podpore učinkoviti konkurenčni politiki pri ustreznih nacionalnih agencijah, zadolženih za vprašanja konkurence, ki v vedno večjem obsegu zagotavljajo učinkovito uveljavljanje pravil o konkurenci s strani zasebnih in državnih podjetij. Sodelovanje na tem področju, preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35 zajema zlasti pomoč pri oblikovanju ustreznega pravnega okvira in njegovo upravno uveljavitev, pri čemer je posebna pozornost namenjena posebnemu položaju najmanj razvitih držav.
Člen 46
Varovanje pravic intelektualne lastnine
1. Brez poseganja v njun položaj pri večstranskih pogajanjih si pogodbenici priznavata potrebo po zagotovitvi primerne in učinkovite stopnje varovanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ter drugih pravic, zajetih v Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), vključno z zaščito geografskih oznak, v skladu z mednarodnimi standardi z namenom zmanjšati izkrivljanje in ovire v dvostranski trgovini.
2. V tem okviru poudarjata pomen spoštovanja Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS) k Sporazumu o STO in Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD).
3. Strinjata se tudi o potrebi po pristopu k vsem ustreznim mednarodnim konvencijam intelektualne, industrijske in poslovne lastnine iz dela I Sporazuma TRIPS v skladu z razvojno stopnjo posamezne države.
4. Skupnost, njene države članice in države AKP lahko razmislijo o sklenitvi sporazumov, usmerjenih k varovanju blagovnih znamk in geografskih oznak za proizvode, ki so posebnega pomena za katero izmed pogodbenic.
5. Za namene tega sporazuma intelektualna lastnina zajema zlasti avtorske pravice, vključno z avtorskimi pravicami nad računalniškimi programi, in navezne pravice, vključno z umetniškimi modeli, ter industrijsko lastnino, ki zajema uporabne modele, patente, vključno s patenti biotehnoloških izumov in rastlinskih sort ali drugimi učinkovitimi unikatnimi sistemi, industrijske modele, geografske oznake, vključno z označbami porekla blaga, blagovne znamke blaga ali storitev, topografije integriranih vezij ter pravno varstvo podatkovnih baz in varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in neobjavljenih zaupnih podatkov o znanju in izkušnjah.
6. Pogodbenice se med drugim strinjajo, da bodo okrepile medsebojno sodelovanje na tem področju. Na pobudo, pod skupno dogovorjenimi pogoji, ter preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, se sodelovanje med drugim razširi na naslednja področja: priprava zakonov in drugih predpisov o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, preprečevanju zlorabe teh pravic s strani upravičencev in kršitve teh pravic s strani konkurence, o ustanovitvi in okrepitvi domačih in regionalnih uradov in drugih agencij, vključno s podporo regionalnim organizacijam intelektualne lastnine, zadolženim za uveljavljanje in varovanje, vključno z usposabljanjem kadrov.
Člen 47
Standardizacija in certificiranje
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta tesneje sodelovali na področju standardizacije, certificiranja in zagotavljanja kakovosti, z namenom odstranitve nepotrebnih tehničnih ovir in, z namenom, da bi na teh področjih zmanjšali medsebojne razlike ter s tem olajšali trgovanje.
V tem okviru ponovno potrjujeta svojo zavezanost glede na določbe Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, priložen Sporazumu o STO (Sporazum o TBT).
2. Sodelovanje pri standardizaciji in certificiranju je preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35 usmerjeno k spodbujanju združljivih sistemov med pogodbenicami in zajema zlasti:
— ukrepe v skladu s Sporazumom o TBT za spodbujanje večje uporabe mednarodnih tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti, vključno z ukrepi, prilagojenimi različnim področjem, v skladu s stopnjo gospodarske razvitosti držav AKP,
— sodelovanje na področju vodenja kakovosti in zagotavljanja kakovosti na izbranih področjih pomembnih za države AKP,
— podporo pobudam v državah AKP za vzpostavitev institucij in kadrov na področju ugotavljanja skladnosti, meroslovja in standardizacije,
— razvijanje funkcionalnih povezav med državami AKP in evropskimi institucijami standardizacije, ugotavljanja skladnosti in certificiranja.
3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta pravočasno razmislili o sklenitvi sporazumov o medsebojnem priznavanju na področjih vzajemnega gospodarskega interesa.
Člen 48
Sanitarni in fitosanitarni ukrepi
1. Pogodbenici si medsebojno priznavata pravico sprejemanja ali uveljavljanja sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, potrebnih za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, pod pogojem, da ti ukrepi ne predstavljajo sredstev samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja splošnega trgovanja. S tem namenom ponovno potrjujeta svojo zavezanost v skladu z določbami Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, priloženega Sporazumu o STO (Sporazum o SPS), ob upoštevanju različnih stopenj razvoja.
2. Prav tako se zavezujeta, da bosta okrepili usklajevanje, posvetovanje in informiranje v zvezi z obveščanjem o predlaganih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih in njihovi rabi v skladu s Sporazumom o SPS, kadar koli bi ti ukrepi lahko vplivali na interese ene izmed pogodbenic. Strinjata se tudi o predhodnem posvetovanju in usklajevanju v okviru Codex Alimentarius-a, Mednarodnega urada za kužne bolezni živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin zaradi uresničevanja svojih skupnih interesov.
3. Pogodbenice soglašajo, da se sodelovanje okrepi preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, z namenom povečanja zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja držav AKP na tem področju.
Člen 49
Trgovina in okolje
1. Pogodbenice ponovno potrjujejo svojo zavezanost k pospeševanju razvoja mednarodne trgovine na način, s katerim je zagotovljeno trajnostno in zdravo upravljanje okolja, v skladu z mednarodnimi konvencijami in zavezami na tem področju ter ob skrbnem upoštevanju ustrezne ravni razvoja zavez. Strinjata se, da je treba pri oblikovanju in izvajanju okoljskih ukrepov upoštevati posebne potrebe in zahteve držav AKP, tudi v zvezi z določbami člena 32a.
2. Ob spoštovanju načel, sprejetih v Riu, in s ciljem okrepitve vzajemne podpore trgovine in okolja, se stranki strinjata, da bosta povečali svoje sodelovanje na tem področju. Sodelovanje se usmeri predvsem k vzpostavitvi skladnih nacionalnih, regionalnih in mednarodnih politik, krepitvi kontrole kakovosti blaga in storitev glede na okolje in izboljšanju okolju prijaznih proizvodnih metod v ustreznih sektorjih.
3. Pogodbenice se strinjajo, da se okoljski ukrepi ne bi smeli uporabljati za namene protekcionizma.
Člen 50
Trgovinski standardi in standardi dela
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost izvajanju mednarodno priznanih osnovnih standardov dela v skladu z opredelitvami iz ustreznih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), in zlasti svobode združevanja in pravice do pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb, ukinitve prisilnega dela, odprave najhujših oblik dela otrok in nediskriminacije glede zaposlovanja.
2. Soglašata, da bosta okrepili sodelovanje na tem področju, zlasti v zvezi z:
— izmenjavo informacij o delovni zakonodaji in predpisih,
— oblikovanjem nacionalne delovne zakonodaje in utrjevanjem obstoječe zakonodaje,
— programi izobraževanja in ozaveščanja,
— uveljavljanjem spoštovanja nacionalne delovne zakonodaje in predpisov.
3. Pogodbenice se strinjajo, da se standardov dela ne bi smelo uporabljati za namene protekcionizma.
Člen 51
Potrošniška politika in varovanje zdravja potrošnikov
1. Pogodbenici se strinjata, da bosta z namenom izognitve trgovinskih ovir, okrepili sodelovanje na področju potrošniške politike in varovanja zdravja potrošnikov ob skrbnem upoštevanju nacionalne zakonodaje.
2. Sodelovanje je preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, predvsem usmerjeno k izboljšanju institucionalne in tehnične zmogljivosti na tem področju, vzpostavljanju sistemov hitrega alarmiranja in vzajemnega informiranja o nevarnih proizvodih, izmenjavi informacij in izkušenj o vzpostavitvi in delovanju nadzora nad proizvodi na trgu in varnostjo proizvodov, izboljšanju informiranja potrošnikov o cenah in lastnostih ponujenega blaga in storitev, spodbujanju razvoja neodvisnih združenj potrošnikov in stikov med predstavniki interesov potrošnikov, izboljšanju združljivosti potrošniških politik in sistemov, obveščanju o uveljavljanju zakonodaje ter spodbujanju sodelovanja pri raziskovanju škodljivega ali nelojalnega poslovanja in uveljavljanja izvoznih prepovedi v trgovanju med strankama za blago in storitve, katerih trženje je v državi njihovi proizvodnje prepovedano.
Člen 52
Posebne določbe o davkih
1. Brez poseganja v določbe člena 31 Priloge IV se obravnavanje države po načelu največjih ugodnosti, opredeljeno v skladu z določbami tega sporazuma ali dogovora, sklenjenega na podlagi tega sporazuma, ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih dajeta pogodbenici ali jih lahko dajeta v prihodnosti na podlagi sporazumov o preprečevanju dvojnega obdavčevanja ali drugih dogovorov s področja davkov ali nacionalne davčne zakonodaje.
2. Ničesar v tem sporazumu ali v dogovorih, sklenjenih na podlagi tega sporazuma, ni moč razlagati kot oviro za sprejetje ali uveljavitev ukrepov, namenjenih preprečevanju izogiba ali utaje davkov v skladu z določbami o davkih iz sporazumov o izogibu dvojnega obdavčevanja ali drugih dogovorov s področja davkov ali nacionalne davčne zakonodaje.
3. Ničesar v tem sporazumu ali v dogovorih, sklenjenih na podlagi tega sporazuma, ni moč razlagati kot oviro za pogodbenici, da bi pri uporabi ustreznih določb nacionalne davčne zakonodaje razlikovali med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na njihov kraj stalnega bivališča ali glede na kraj, kjer je vložen njihov kapital.
POGLAVJE 6
Sodelovanje na drugih področjih
Člen 53
Sporazumi o ribištvu
1. Pogodbenici razglašata svojo pripravljenost za sklenitev sporazumov o ribištvu, usmerjenih k zagotavljanju trajnostnih in vzajemno zadovoljivih razmer za dejavnosti ribištva v državah AKP.
2. Pri sklepanju ali izvajanju teh sporazumov, brez poseganja v posebne dogovore med državami v razvoju na istem geografskem področju, vključno z vzajemnimi dogovori o ribištvu, države AKP ne diskriminirajo Skupnosti in ne delajo razlik med njenimi državami članicami. ï Skupnost ne diskriminira držav AKP.
Člen 54
Varnost preskrbe s hrano
1. Glede na razpoložljive kmetijske proizvode se Skupnost zavezuje zagotoviti izvozna nadomestila lahko vnaprej za dalj časa za vse države AKP glede na paleto proizvodov, sestavljeno v zvezi zahtevami po hrani, ki jih te države podajo.
2. Vnaprejšnja določitev preskrbe s hrano je mogoča za eno leto vnaprej in se uporablja vsako leto skozi ves čas veljavnosti tega sporazuma, pri tem pa se raven nadomestila določi v skladu z metodami, ki jih običajno uporablja Komisija.
3. Če tako zahtevajo okvirji politik držav AKP o varni preskrbi s hrano, se z državami AKP lahko sklenejo posebni sporazumi.
4. Posebni sporazumi iz odstavka 3 ne smejo ogrožati proizvodnih in trgovinskih tokov v regijah AKP.
DEL 4
SODELOVANJE PRI FINANCIRANJU RAZVOJA
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Cilji, načela, smernice in upravičenost
Člen 55
Cilji
Cilji sodelovanja pri financiranju razvoja so, prek oskrbe s primernimi finančnimi viri in ustrezno tehnično pomočjo, podpreti in spodbujati prizadevanja držav AKP, da bi na osnovi vzajemnega interesa in v duhu medsebojne odvisnosti dosegle cilje iz tega sporazuma.
Člen 56
Načela
1. Sodelovanje pri financiranju razvoja se izvaja na osnovi razvojnih ciljev, strategij in prednostnih nalog, ki jih opredelijo države AKP, ter je v skladu z njimi, na nacionalni in regionalni ravni ter na ravneh znotraj AKP. Upoštevajo se njihove različne geografske, socialne in kulturne značilnosti ter njihov poseben potencial. Ob upoštevanju mednarodno dogovorjene agende o učinkovitosti pomoči temelji sodelovanje na lastništvu, prilagajanju, usklajevanju vlagateljev, upravljanju za razvojne rezultate in vzajemni odgovornosti. Sodelovanje zlasti:
(a) spodbuja lokalno lastništvo na vseh stopnjah razvojnega procesa;
(b) izraža partnerstvo, ki temelji na vzajemnih pravicah in obveznostih;
(c) poudarja pomen predvidljivosti in varnosti pretoka virov, odobrenih pod zelo ugodnimi pogoji in neprekinjeno;
(d) je fleksibilno in ustreza okoliščinam v posamezni AKP državi ter je prilagojeno posebni vrsti zadevnega projekta ali programa; in
(e) zagotavlja učinkovitost, usklajenost in doslednost.
2. Sodelovanje zagotavlja posebno obravnavo najmanj razvitih držav AKP in ustrezno upošteva poseben položaj kopenskih in otoških držav AKP. Poleg tega se upoštevajo tudi posebne potrebe postkonfliktnih držav.
Člen 57
Smernice
1. Države AKP in Skupnost izvajajo financiranje, v okviru tega sporazuma, v tesnem sodelovanju ter ob spoštovanju koncepta enakosti med partnerji.
2. Države AKP so odgovorne za:
(a) opredelitev ciljev in prednostnih nalog, na katerih temeljijo indikativni programi;
(b) izbiro projektov in programov;
(c) pripravo in predložitev dosjejev projektov in programov;
(d) pripravo pogodb, pogajanja o njih in njihovo sklepanje;
(e) izvajanje in upravljanje projektov in programov; in
(f) vzdrževanje projektov in programov.
3. Brez poseganja v zgornje določbe so lahko za predlaganje in izvajanje programov in projektov, na področjih s katerimi se ukvarjajo, odgovorni tudi upravičeni nedržavni nosilci.
4. Države AKP in Skupnost so skupaj odgovorne za:
(a) vzpostavitev smernic za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru skupnih ustanov;
(b) sprejemanje indikativnih programov;
(c) ocenjevanje projektov in programov;
(d) zagotavljanje enakih pogojev za sodelovanje pri razpisih in pogodbah;
(e) spremljanje in vrednotenje učinkov in rezultatov projektov in programov; in
(f) zagotavljanje pravilnega, hitrega in učinkovitega uresničevanja projektov in programov.
5. Skupnost je odgovorna za sprejemanje finančnih odločitev o projektih in programih.
6. V kolikor s tem sporazumom ni drugače določeno, se vse odločitve, za katere je potrebno soglasje ene od strank, odobri ali se štejejo za odobrene v 60 dneh po prejemu uradnega obvestila druge stranke.
Člen 58
Upravičenost do financiranja
1. Do finančne podpore so v skladu s tem sporazumom upravičene naslednje osebe ali organi:
(a) države AKP;
(b) regionalni ali meddržavni organi, katerim pripada ena ali več držav AKP, vključno z Afriško unijo ali drugimi organi s člani, ki niso države AKP, ki imajo pooblastila teh držav AKP; in
(c) skupni organi, ki so jih ustanovile države AKP in Skupnost za doseganje nekaterih posebnih ciljev.
2. S pridržkom soglasja zadevne države ali zadevnih držav AKP so do finančne podpore upravičeni tudi naslednji subjekti:
(a) državne in/ali regionalne javne ali poljavne agencije in oddelki držav AKP, vključno s parlamenti, ter zlasti njihove finančne ustanove in razvojne banke;
(b) družbe, podjetja in druge zasebne organizacije in zasebni nosilci dejavnosti držav AKP;
(c) podjetja države članice Skupnosti, da bi jim, poleg lastnega prispevka, omogočili uvajanje produktivnih projektov na ozemlju ene od držav AKP;
(d) finančni posredniki iz AKP ali Skupnosti, ki zagotavljajo, spodbujajo in financirajo zasebne ali javne investicije v državah AKP;
(e) lokalni decentralizirani organi oblasti iz držav AKP in iz Skupnosti; ter
(f) države v razvoju, ki niso del skupine AKP, kadar sodelujejo v skupni pobudi ali v regionalni organizaciji z državami AKP v skladu s členom 6 Priloge IV k temu sporazumu.
3. Nedržavni subjekti lokalnega značaja iz držav AKP in Skupnosti so upravičeni do finančne podpore v skladu s Sporazumom pod pogoji, dogovorjenimi v nacionalnih in regionalnih indikativnih programih.
POGLAVJE 2
Obseg in vrsta financiranja
Člen 59
V okviru prednostnih nalog, opredeljenih s strani posamezne države AKP ali držav na nacionalni in regionalni ravni, se lahko podpre projekte, programe in druge oblike delovanj, ki prispevajo k ciljem tega sporazuma.
Člen 60
Obseg financiranja
Obseg financiranja lahko med drugim, glede na potrebe in vrste delovanj, ki veljajo za najbolj primerne, zajema podporo:
(a) ukrepom, ki prispevajo k olajšanju bremen dolgov in težav v zvezi s plačilno bilanco držav AKP;
(b) makroekonomskim in strukturnim reformam in politikam;
(c) blažitvi neugodnih kratkoročnih učinkov zunanjih pretresov, vključno z nestabilnostjo prihodka od izvoza, na socialne in ekonomske reforme in politike;
(d) področnim politikam in reformam;
(e) institucionalnemu razvoj in usposabljanju;
(f) programom tehničnega sodelovanja; in
(g) humanitarni in nujni pomoči, vključno s pomočjo beguncem in razseljenim osebam, posredovanji, ki povezujejo kratkoročno pomoč in rehabilitacijo z dolgoročnim razvojem v kriznih razmerah ali razmerah po krizi, in pripravljenostjo na elementarne nesreče.
Člen 61
Vrsta financiranja
1. Vrste financiranja med drugim vključujejo:
(a) projekte in programe;
(b) kreditne linije, jamstvene sisteme in kapitalsko udeležbo;
(c) proračunsko podporo, bodisi neposredno državam AKP, katerih denarne valute so konvertibilne in prosto prenosljive, bodisi posredno iz dopolnilnih sredstev, ki jih ustvarjajo različni instrumenti Skupnosti;
(d) človeške in materialne vire, potrebne za učinkovito upravljanje in nadzor nad projekti in programi;
(e) področne in splošne programe za podporo uvozu, ki imajo lahko obliko:
(i) področnih uvoznih programov preko neposredne preskrbe, vključno s financiranjem vložkov v proizvodni postopek in dobave, da bi izboljšali socialne storitve;
(ii) področnih uvoznih programov v obliki deviz, sproščenih v obrokih, za financiranje področnega uvoza; in
(iii) splošnih uvoznih programov v obliki deviz, sproščenih v obrokih, za financiranje splošnega uvoza, ki zajema široko paleto proizvodov.
2. Neposredna proračunska pomoč v podporo makroekonomskim ali sektorskim reformam se odobri:
(a) kadar obstajajo ali se izvajajo jasno določene nacionalne ali sektorske razvojne strategije, s poudarkom na revščini;
(b) kadar obstaja ali se izvaja natančno določena in v stabilnost usmerjena makroekonomska politika, ki jo vzpostavi država sama in ki jo pozitivno ocenijo najpomembnejši vlagatelji, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, kjer je to ustrezno; in
(c) kadar je upravljanje z javnimi financami dovolj pregledno, odgovorno in smotrno;
Skupnost se prilagodi sistemom in postopkom, specifičnim za posamezno državo AKP, spremlja proračunsko podporo s partnersko državo in podpira prizadevanja partnerskih držav za okrepitev odgovornosti držav, parlamentarnega nadzora, revizij in dostopa javnosti do informacij.
3. Podobna neposredna proračunska pomoč se namesto posameznim projektom postopoma odobri področnim politikam.
4. Zgoraj opredeljeni instrumenti uvoznih programov ali proračunske pomoči se lahko uporabijo tudi za podporo upravičenim državam AKP, ki izvajajo reforme, usmerjene k medregionalni liberalizaciji na področju trgovine, zaradi katerih nastajajo neto prehodni stroški.
5. V okviru Sporazuma se za financiranje projektov, programov in drugih oblik delovanj, ki prispevajo k doseganju ciljev tega sporazuma, uporabljajo sredstva, določena v večletnem finančnem okviru sodelovanja po tem sporazumu, lastni viri Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: Banka) in, kjer je ustrezno, drugi viri, črpani iz proračuna Evropske skupnosti.
6. Sredstva, pridobljena v skladu s tem sporazumom, se lahko uporabijo za kritje skupnih stroškov domačih in tujih izdatkov za projekte in programe, vključno s financiranjem tekočega poslovanja.
NASLOV II
FINANČNO SODELOVANJE
POGLAVJE 1
Finančni viri
Člen 62
Celotni znesek
1. Za namene tega sporazuma so celotni znesek finančne pomoči Skupnosti in podrobni pogoji financiranja navedeni v prilogah tega sporazuma.
2. Če država AKP ne ratificira tega sporazuma ali ga odpove, stranki prilagodita zneske virov, navedene v Finančnem protokolu v Prilogi I. Finančni viri se prilagodijo tudi ob:
(a) pristopu novih držav AKP, ki niso sodelovale pri pogajanjih o Sporazumu, k Sporazumu; in
(b) širitvi Skupnosti.
Člen 63
Načini financiranja
Načine financiranja posameznega projekta ali programa skupaj določijo zadevna država AKP ali države AKP in Skupnost s sklicevanjem na:
(a) stopnjo razvoja, geografski položaj ter gospodarske in finančne razmere teh držav;
(b) vrsto projekta ali programa, njegovo gospodarsko in finančno donosnost ter njegov socialni in kulturni vpliv; in
(c) dejavnike, ki v primeru posojil zagotavljajo njihovo servisiranje.
Člen 64
Posredno kreditiranje
1. Finančna pomoč se lahko daje zadevnim državam AKP ali preko njih ali, ob spoštovanju določb tega sporazuma, prek upravičenih finančnih ustanov ali neposredno drugemu upravičencu. Če je finančna pomoč odobrena končnemu prejemniku prek posrednika ali neposredno končnemu upravičencu iz zasebnega sektorja:
(a) se pogoje, pod katerimi se pomoč lahko da na voljo končnemu prejemniku prek posrednika ali neposredno upravičencu iz zasebnega sektorja, navede v finančnem sporazumu ali posojilni pogodbi; in
(b) se morebitna finančna korist, ki pripada posredniku iz naslova posredovanja kredita, ali ki izhaja iz neposrednega kreditiranja končnega upravičenca iz zasebnega sektorja, uporabi za razvojne namene pod pogoji finančnega sporazuma ali posojilne pogodbe ob upoštevanju stroškov poslovanja, tečajnega in finančnega tveganja ter stroškov tehnične pomoči prejemniku.
2. Če financiranje poteka prek kreditnega posrednika, ki ima sedež in/ali posluje v državah AKP, je ta posrednik odgovoren za izbiro in ocenitev posameznih projektov ter za upravljanje s sredstvi, ki jih dobi na razpolago, pod pogoji iz tega sporazuma in z vzajemnim dogovorom med strankama.
Člen 65
Sofinanciranje
1. Finančni viri iz tega sporazuma se lahko na predlog držav AKP uporabijo za sofinanciranje predvsem s strani razvojnih agencij in ustanov, držav članic Skupnosti, držav AKP, tretjih držav ali mednarodnih ali zasebnih finančnih ustanov, podjetij ali agencij za izvozne kredite.
2. Posebna pozornost se nameni možnosti sofinanciranja v primerih, ko bo udeležba Skupnosti spodbudila udeležbo drugih finančnih virov in kjer lahko tako financiranje vodi do ugodnega finančnega paketa za posamezno državo AKP.
3. Sofinanciranje je lahko skupno ali vzporedno. V vsakem od primerov se da prednost rešitvi bolj primerni z vidika stroškovne učinkovitosti. Poleg tega se sprejmejo ukrepi za koordinacijo in uskladitev dejavnosti Skupnosti in drugih sofinancerjev z namenom zmanjšanja števila postopkov, ki jih morajo opraviti države AKP, in da bi ti postali bolj fleksibilni.
4. Kjer je to možno je treba okrepiti in razviti proces posvetovanja in usklajevanja z drugimi vlagatelji in sofinancerji, prek vzpostavitve splošnih sporazumov o sofinanciranju, politike in postopke sofinanciranja pa je treba revidirati za zagotovitev učinkovitosti in najboljših možnih pogojev.
POGLAVJE 2
Dolg in podpora strukturnemu prilagajanju
Člen 66
Podpora odpisu dolga
1. Da bi državam AKP olajšali bremena dolgov in njihove težave s plačilnimi bilancami, se pogodbenice strinjajo glede uporabe virov iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu za podporo iniciativam v zvezi z odpisom dolgov, odobrenim na mednarodni ravni v korist držav AKP. Skupnost se nadalje obvezuje, da bo preučila, kako je dolgoročno mogoče mobilizirati tudi druge vire Skupnosti v podporo mednarodno sprejetim iniciativam za odpis dolgov.
2. Na zaprosilo držav AKP lahko Skupnost odobri:
(a) pomoč pri proučevanju in iskanju praktičnih rešitev zadolženosti, vključno z domačim dolgom, težavami z odpravljanjem dolga in problemi v zvezi s plačilno bilanco;
(b) usposabljanje v urejanju dolžniških razmerij in mednarodnem finančnem pogajanju ter podporo delavnicam, tečajem in seminarjem na teh področjih; in
(c) pomoč pri razvoju fleksibilnih tehnik in instrumentov urejanja dolžniških razmerij.
3. Da bi prispevale k odpravljanju dolga iz posojil iz lastnih virov Bank, posebnih posojil in rizičnega kapitala, lahko države AKP v skladu z dogovori, sklenjenimi s Komisijo za vsak posamezen primer, uporabijo devize iz tega sporazuma, ki so na voljo za tako odpravljanje, ko dolg zapade v plačilo do višine, ki je potrebna za plačilo v nacionalni valuti.
4. Glede na resnost problema mednarodnega dolga in njegov vpliv na gospodarsko rast, pogodbene stranke izjavljajo, da so si v okviru mednarodne razprave pripravljeni izmenjavati mnenja o splošni problematiki dolga, brez poseganja v specifične razprave, ki potekajo v okviru ustreznih forumov.
Člen 67
Podpora strukturnemu prilagajanju
1. Večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu zagotavlja podporo makroekonomskim in sektorskim reformam, ki jih izvajajo države AKP. V tem okviru pogodbenice zagotovijo, da je prilagajanje gospodarno izvedljivo ter družbeno in politično sprejemljivo. Podpora se da glede na skupno oceno Skupnosti in zadevne države AKP o sprejetih ali nameravanih reformnih ukrepih na makroekonomski ali sektorski ravni in omogoča splošno ovrednotenje reformnih prizadevanj. Skupna ocena je čim bolj prilagojena ureditvam posamezne države in podpori, ki se spremlja na podlagi doseženih rezultatov. Hitro izplačevanje je pomembna značilnost podpornih programov.
2. Države AKP in Skupnost si medsebojno priznavajo potrebo po spodbujanju reformnih programov na regionalni ravni, ki zagotavljajo, da se med pripravljanjem in izvajanjem nacionalnih programov ustrezna pozornost nameni regionalnim dejavnostim, ki vplivajo na nacionalni razvoj. S tem namenom poskuša podpora strukturnemu prilagajanju tudi:
(a) od ugotovitve vzroka dalje vključevati ukrepe za spodbujanje regionalnega povezovanja in upoštevati posledice čezmejnega prilagajanja;
(b) podpirati usklajevanje in koordinacijo makroekonomskih in področnih politik, vključno z davčnim in carinskim področjem, da bi izpolnili dvojni cilj regionalnega povezovanja in strukturne reforme na nacionalni ravni; in
(c) upoštevati učinke neto prehodnih stroškov regionalnega povezovanja na proračunski prihodek in plačilno bilanco prek splošnih uvoznih programov ali proračunske podpore.
3. Države AKP, ki uvajajo reformo ali razmišljajo o reformi na makroekonomski ali področni ravni, so upravičene do pomoči strukturnemu prilagajanju ob upoštevanju regionalnega okvirja, smotrnosti in verjetnega vpliva na gospodarske, socialne in politične razsežnosti razvoja ter na obstoječe gospodarske in socialne stiske.
4. Države AKP, ki uvajajo reformne programe, priznane in podprte vsaj s strani glavnih večstranskih dajalcev podpore ali dogovorjenih z njimi, vendar ne nujno finančno podprte z njihove strani, se obravnava kot da so avtomatično izpolnile vse pogoje za pomoč pri prilagajanju.
5. Podpora strukturnemu prilagajanju se izvaja na fleksibilen način in v obliki področnih in splošnih uvoznih programov ali proračunske podpore.
6. Priprava in presoja programov strukturnega prilagajanja ter odločanje o financiranju teh programov se izvajajo v skladu z določbami o izvedbenih postopkih tega sporazuma ob ustreznem upoštevanju lastnosti hitrega izplačevanja teh programov strukturnega prilagajanja. Za vsak primer posebej je lahko dovoljeno retroaktivno financiranje omejenega dela uvoza s poreklom iz držav AKP oziroma ES.
7. Pri izvajanju vsakega od programov podpore se zagotovi, da je upravičenost gospodarskih nosilcev iz držav AKP do dostopa do virov programa čim širša in preglednejša in da so postopki preskrbe v skladu z upravno in trgovsko prakso v zadevni državi, ob zagotavljanju najboljšega možnega razmerja med ceno in kakovostjo uvoženega blaga in potrebne doslednosti z mednarodnim napredkom za uskladitev postopkov podpore strukturnemu prilagajanju.
POGLAVJE 3
Podpora v primeru zunanjih pretresov
Člen 68
1. Pogodbenice priznavajo, da lahko makroekonomska nestabilnost, ki jo povzročijo zunanji pretresi, neugodno vpliva na razvoj držav AKP in ogrozi uresničevanje njihovih razvojnih zahtev. Z namenom ublažitve kratkoročnih neugodnih učinkov, ki jih povzročijo zunanji pretresi, vključno z učinki na prihodke od izvoza, je v okviru večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu vzpostavljen sistem dodatne podpore.
2. Namen te podpore je zaščititi socialne in gospodarske reforme in politike, na katere bi lahko neugodno vplival padec prihodka, in odpraviti kratkoročne neugodne učinke takih pretresov.
3. Velika odvisnost gospodarstev držav AKP od izvoza, zlasti na področju kmetijstva in rudarstva, se upošteva pri razporejanju virov. V tem okviru se najmanj razvite, kopenske in otoške države AKP ter države AKP v obdobju po konfliktih in naravnih nesrečah obravnavajo ugodneje.
4. V skladu s posebnimi načini v okviru podpornega mehanizma se, kot je določeno v Prilogi II o pogojih financiranja, zagotovijo dodatni viri.
5. Skupnost zagotavlja podporo tudi shemam zavarovanja na tržni osnovi, namenjenim državam AKP, ki bi se rade zavarovale pred kratkoročnimi učinki zunanjih pretresov.
POGLAVJE 4
Podpora področnim politikam
Člen 69
1. Sodelovanje prek različnih instrumentov in načinov, predvidenih s Sporazumom, podpira:
(a) socialne in gospodarske področne politike in reforme;
(b) ukrepe za povečanje dejavnosti področja proizvodnje in izvozne konkurenčnosti;
(c) ukrepe za razširitev storitev področja sociale; in
(d) tematska in presečna vprašanja.
2. Ta podpora se zagotavlja ustrezno prek:
(a) področnih programov;
(b) proračunske podpore;
(c) investicij;
(d) rehabilitacije;
(e) usposabljanja;
(f) tehnične pomoči; in
(g) institucionalne podpore.
POGLAVJE 5
Mikroprojekti in decentralizirano sodelovanje
Člen 70
Da bi se odzvali na potrebe lokalnih skupnosti glede razvoja in da bi spodbudili vse nosilce decentraliziranega sodelovanja, ki so v stanju prispevati k avtonomnemu razvoju držav AKP, k predložitvi in izvajanju pobud, sodelovanje podpira take razvojne operacije v okviru pravil in nacionalnih predpisov držav AKP in določb kazalnega programa. V tem okviru sodelovanje podpira:
(a) mikroprojekte na lokalni ravni, ki imajo gospodarski in socialni učinek na življenje ljudi, ki zadovoljujejo izražene in ugotovljene prednostne potrebe in ki se uvajajo na pobudo in z aktivnim sodelovanjem lokalne skupnosti, ki ima korist od njih; in
(b) decentralizirano sodelovanje, zlasti tam, kjer taka delovanja združujejo prizadevanja in vire decentraliziranih nosilcev iz držav AKP in iz Skupnosti. Ta oblika sodelovanja omogoča mobilizacijo zmogljivosti, inovativnih operativnih metod in virov decentraliziranih nosilcev za razvoj držav AKP.
Člen 71
1. Mikroprojekti in operacije decentraliziranega sodelovanja se lahko podpirajo s finančnimi viri iz Sporazuma. Projekti ali programi v okviru te oblike sodelovanja se lahko ali ne navezujejo na programe na področjih, na katera so osredotočeni kazalni programi, vendar lahko predstavljajo način izpolnjevanja določenih ciljev kazalnega programa ali rezultatov pobud lokalnih skupnosti ali decentraliziranih nosilcev.
2. Sklad prispeva k financiranju mikroprojektov in decentraliziranega sodelovanja, pri tem pa ta prispevek praviloma ne presega treh četrtin skupnih stroškov posameznega projekta in ne sme presegati najvišje vrednosti, določene s kazalnim programom. Preostanek zagotovijo:
(a) posamezna lokalna skupnost v primeru mikroprojekta (v naravi ali v obliki storitev ali denarja in v skladu s svojo zmožnostjo prispevanja);
(b) nosilci decentraliziranega sodelovanja, pod pogojem, da finančni, tehnični, materialni in drugi viri, ki jih prispevajo taki nosilci, praviloma niso manjši od 25 % predvidenih stroškov projekta oziroma programa; in
(c) izjemoma posamezne države AKP v obliki finančnega prispevka, preko uporabe javne opreme ali v obliki storitev.
3. Za projekte in programe, financirane v okviru mikroprojektov ali decentraliziranega sodelovanja, se uporablja postopke iz Sporazuma, zlasti tiste iz večletnih programov.
POGLAVJE 6
Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer
Člen 72
Splošno načelo
1. Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer se zagotavlja v kriznih razmerah. Humanitarna pomoč in pomoč v izrednih razmerah sta usmerjeni v varovanje človeških življenj ter preprečevanje in lajšanje trpljenja ljudi, kjer koli je to potrebno. Pomoč po prenehanju izrednih razmer je usmerjena v rehabilitacijo in povezovanje kratkoročne pomoči z dolgoročnimi razvojnimi programi.
2. Krizne razmere, vključno z dolgoročno strukturno nestabilnostjo ali šibkostjo, so razmere, ki ogrožajo javni red in mir ali varnost posameznikov, ter lahko vodijo v oborožene spopade ali državo destabilizirajo. Krizne razmere so lahko tudi posledica naravnih nesreč, kriz, ki jih povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, ali izrednih okoliščin s primerljivimi posledicami, povezanih med drugim s podnebnimi spremembami, degradacijo okolja, dostopom do virov energije in naravnih virov ali skrajno revščino.
3. Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer se daje, dokler je nujno potrebna za zadovoljevanje potreb žrtev, ki izhajajo iz takih razmer, ter tako povezuje pomoč, rehabilitacijo in razvoj.
4. Humanitarna pomoč se daje izključno glede na potrebe in interese žrtev kriznih razmer in v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava ter ob spoštovanju človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Predvsem se ne razlikuje med žrtvami glede na raso, narodnost, vero, spol, starost, državljanstvo ali politično pripadnost in se zagotavlja prost dostop do žrtev in njihovo varstvo ter varnost humanitarnega osebja in opreme.
5. Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer se financira iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, kadar je ni mogoče financirati iz proračuna Unije. Izvajanje humanitarne pomoči, pomoči v izrednih razmerah in pomoči po prenehanju izrednih razmer se dopolnjuje in usklajuje s prizadevanji držav članic ter najboljšimi praksami za učinkovitost pomoči.
Člen 72a
Cilj
1. Humanitarna pomoč in pomoč v izrednih razmerah sta usmerjeni:
(a) k varovanju človeških življenj v krizi in v razmerah, ki nastopijo neposredno po krizi;
(b) k prispevanju k financiranju in dostavi humanitarne pomoči in k neposrednem dostopu vseh predvidenih upravičencev do nje s pomočjo vseh logističnih sredstev, ki so na voljo;
(c) k izvajanju kratkoročne rehabilitacije in obnove, da bi žrtvam omogočili koriščenje minimalne ravni socialne in gospodarske integracije in čim prej ustvarili pogoje za nadaljevanje razvoja na temelju dolgoročnih ciljev, ki jih določijo zadevne države in regije AKP;
(d) k reševanju potreb, ki izhajajo iz razseljenosti ljudi (begunci, razseljene osebe in povratniki) zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, da bi za tako dolgo, kot je potrebno, zadovoljili vse potrebe beguncev in razseljenih oseb (ne glede na to, kje se nahajajo) in olajšali ukrepe za njihovo prostovoljno vrnitev in reintegracijo v njihovi matični državi; in
(e) k pomoči državi ali regiji AKP pri vzpostavljanju kratkoročnih mehanizmov za preprečevanje elementarnih nesreč in pripravljenost nanje, vključno s sistemi napovedovanja in zgodnjega opozarjanja, s ciljem zmanjšati posledice nesreč.
2. Pomoč se lahko odobri državam ali regijam AKP, ki sprejmejo begunce ali povratnike, da bi zadostili nujnim potrebam, ki jih pomoč v izrednih razmerah ne zajema.
3. Ukrepanje po prenehanju izrednega stanja je usmerjeno k fizični in socialni rehabilitaciji, ki je potrebna zaradi posledic zadevne krize, in se lahko uvede zaradi povezave kratkoročne pomoči in rehabilitacije z ustreznimi dolgoročnimi razvojnimi programi, financiranimi iz nacionalnih in regionalnih indikativnih programov ali programa znotraj AKP. Taki ukrepi morajo biti nujni za prehod iz faze izrednih razmer v razvojno fazo, spodbujanje socialne in gospodarske reintegracije delov prizadetega prebivalstva, čim večjo odstranitev vzrokov krize ter okrepitev vloge institucij in lastništva lokalnih in nacionalnih nosilcev pri oblikovanju politike trajnostnega razvoja za zadevno državo AKP.
4. Kratkoročni mehanizmi za preprečevanje elementarnih nesreč in pripravljenost nanje iz odstavka 1(e) se po potrebi uskladijo z drugimi obstoječimi mehanizmi za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje.
Razvoj in krepitev nacionalnih in regionalnih mehanizmov ter mehanizmov na ravni celotne AKP za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč državam AKP pomaga pri izboljšanju svoje prilagodljivosti na vplive elementarnih nesreč. Vse s tem povezane dejavnosti se lahko izvajajo v sodelovanju z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami in programi, ki imajo dokazane dosežke pri zmanjševanju tveganja nesreč.
Člen 73
Izvajanje
1. Operacije pomoči se začnejo na zaprosilo države ali regije AKP, ki jo prizadenejo krizne razmere, ali na pobudo Komisije, ali po nasvetu mednarodnih organizacij ali lokalnih ali mednarodnih nedržavnih organizacij.
2. Skupnost sprejme ustrezne ukrepe za omogočanje hitrega ukrepanja, ki je potrebno za uresničevanje nujnih potreb, zaradi katerih je potrebna pomoč. Pomoč se odobri in izvaja po postopkih, ki omogočajo hitre, prožne in učinkovite operacije.
3. S poudarkom na razvojni naravi pomoči, dodeljene na podlagi tega poglavja, se na zahtevo zadevne države ali regije pomoč lahko izjemoma uporabi skupaj z indikativnim programom.
POGLAVJE 7
Investiranje in podpora razvoju zasebnega sektorja
Člen 74
Sodelovanje prek finančne in tehnične pomoči podpira politike in strategije določene s tem sporazumom za investiranje in razvoj zasebnega sektorja.
Člen 75
Spodbujanje naložb
Države AKP, Skupnost in njene države članice v okviru svojih pristojnosti, glede na pomen zasebnih naložb za spodbujanje njihovega razvojnega sodelovanja ter ob priznavanju potreb po ukrepih za spodbujanje takih naložb:
(a) izvajajo ukrepe za spodbujanje udeležbe v njihovih razvojnih prizadevanjih zasebnih investitorjev, ki spoštujejo cilje in prednostne naloge razvojnega sodelovanja držav AKP in ES in ustrezne zakone in predpise svojih držav;
(b) sprejemajo ukrepe, ki pripomorejo k vzpostavitvi in vzdrževanju predvidljivega in varnega naložbenega okolja, ter začnejo pogajanja o sporazumih za izboljšanje le-tega;
(c) spodbujajo zasebni sektor EU k investiranju in zagotavljanju posebne pomoči svojim sogovornikom v državah AKP v okviru vzajemnega poslovnega sodelovanja in partnerstva;
(d) pospešujejo partnerstvo in skupno vlaganje s spodbujanjem sofinanciranja;
(e) sponzorirajo sektorske forume o naložbah za pospeševanje partnerstva in zunanjega investiranja;
(f) podpirajo prizadevanja držav AKP za pridobivanje financiranja, s posebnim poudarkom na zasebnem financiranju, infrastrukturnih naložb in prihodkov, s katerimi se financira infrastruktura, ki je odločilnega pomena za zasebni sektor;
(g) podpirajo vzpostavitev institucij in kadrov domačih agencij in ustanov za spodbujanje naložb, ki pospešujejo tuje naložbe;
(h) širijo informacije o investicijskih priložnostih in pogojih poslovanja v državah AKP; in
(i) spodbujajo poslovni dialog, sodelovanje in partnerstvo v zasebnem sektorju na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni držav AKP in EU, zlasti prek poslovnega foruma zasebnega sektorja na ravni držav AKP in EU. Operacije poslovnega foruma zasebnega sektorja na ravni držav AKP in EU se podpirajo ob prizadevanju za naslednje cilje:
(i) olajšati dialog v zasebnem sektorju držav AKP in EU ter med njim in organi, ustanovljenimi v skladu s Sporazumom;
(ii) analizirati in ustreznim organom redno posredovati informacije o vseh vprašanjih v zvezi z odnosi med zasebnima sektorjema držav AKP in EU v okviru Sporazuma ali, na splošno, z gospodarskimi odnosi med Skupnostjo in državami AKP; in
(iii) analizirati in ustreznim organom posredovati informacije o posebnih problemih sektorske narave, med drugim v zvezi s proizvodnimi panogami ali vrstami proizvodov na regionalni ali podregionalni ravni.
Člen 76
Financiranje in pospeševanje naložb
1. Za pomoč pri pospeševanju rasti zasebnega sektorja in pri mobiliziranju domačega in tujega kapitala za ta namen, zagotavlja sodelovanje dolgoročne finančne vire, vključno z rizičnim kapitalom. S tem ciljem sodelovanje zagotavlja predvsem:
(a) subvencioniranje finančne in tehnične pomoči za podporo reformam politik, kadrovskemu razvoju, institucionalnemu usposabljanju ali drugim oblikam institucionalne podpore v zvezi z določeno naložbo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti podjetij in za krepitev zmogljivosti zasebnih finančnih in nefinančnih posrednikov, omogočanje in pospeševanje naložb ter dejavnosti za povečevanje konkurenčnosti;
(b) svetovanje in posvetovanje za pomoč pri vzpostavitvi dovzetnega naložbenega ozračja in podatkovne baze za usmerjanje in spodbujanje pretoka kapitala;
(c) rizični kapital za naložbe v lastni kapital ali navidezen lastni kapital, jamstva za podporo domačih in tujih zasebnih naložb ter posojila ali kreditne linije pod pogoji iz Priloge II „Pogoji financiranja“ k temu sporazumu; in
(d) posojila iz lastnih virov Banke in Sklada za spodbujanje naložb, katerega pogoji so določeni v Prilogi II k temu sporazumu. Takšna posojila se lahko uporabijo tudi za financiranje javnih naložb v osnovno infrastrukturo.
2. Posojila iz lastnih virov Bank se odobrijo v skladu z njenim statutom in s pogoji iz Priloge II k temu sporazumu.
Člen 77
Naložbena jamstva
1. Naložbena jamstva so vse bolj pomembno orodje pri financiranju razvoja, saj prispevajo k zmanjševanju projektnega tveganja in vključevanju tokov zasebnega kapitala. Sodelovanje torej zagotavlja večjo razpoložljivost in uporabo zavarovanja tveganj kot mehanizma za ublažitev tveganja, s katerim bi povečali zaupanje investitorjev v države AKP.
2. Sodelovanje garantira in z jamstvenimi skladi pomaga pokrivati tveganja v zvezi z naložbami, ki izpolnjujejo pogoje. In sicer sodelovanje zagotavlja podporo:
(a) za sisteme pozavarovanja za kritje neposrednih tujih naložb s strani upravičenih investitorjev; za primere pravne negotovosti in največjim tveganjem razlastitve, omejevanju prenosa valute, vojni in državljanskim nemirom ter kršitvi pogodbe. Investitorji lahko zavarujejo projekte za kakršno koli kombinacijo naslednjih štirih vrst kritja;
(b) programom jamstev za kritje tveganja v obliki delnih garancij za financiranje posojil. Na voljo sta delna garancija za tveganje in delna garancija za kredit; in
(c) nacionalnim in regionalnim jamstvenim skladom, zlasti tistim, ki vključujejo domače finančne ustanove ali investitorje za spodbujanje razvoja finančnega sektorja.
3. Sodelovanje zagotavlja podporo tudi vzpostavljanju institucij in kadrov, institucionalni podpori in udeležbi pri osnovnem financiranju nacionalnih in/ali regionalnih pobud za zmanjševanje poslovnega tveganja investitorjev (med drugim jamstveni skladi, nadzorne službe, arbitražni mehanizmi in sodni sistemi za večjo zaščito naložb, ki izboljšujejo sisteme izvoznega kreditiranja).
4. Sodelovanje zagotavlja tako podporo na osnovi dopolnilne in dodane vrednosti glede na zasebne in/ali javne pobude in, če je le možno, v partnerskem sodelovanju z zasebnimi in drugimi javnimi organizacijami. V okviru Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja se bodo države AKP in ES lotile skupne študije predloga o ustanovitvi Jamstvene agencije držav AKP in ES, ki bo zagotavljala in upravljala programe garancij za naložbe.
Člen 78
Zaščita naložb
1. AKP države ter Skupnost in njene države članice v okviru svojih pristojnosti potrjujejo potrebo po spodbujanju in zaščiti naložb obeh strank na njunih ozemljih in v tem kontekstu potrjujejo pomen sklepanja sporazumov o spodbujanju in zaščiti investicij, ki so v njihovem vzajemnem interesu in ki so lahko tudi osnova za zavarovalne in jamstvene sisteme.
2. Da bi spodbudili evropske naložbe v razvojne projekte, ki so posebnega pomena za AKP države in ki jih te države pospešujejo, lahko Skupnost in njene države članice na eni strani in AKP države na drugi strani sklepajo tudi sporazume v zvezi s posebnimi projekti vzajemnega interesa, kjer Skupnost in evropska podjetja prispevajo k njihovem financiranju.
3. Stranki se strinjata tudi, da bosta v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu in ob spoštovanju ustreznih pristojnosti Skupnosti in držav članic uvedli splošna načela o zaščiti in spodbujanju naložb, ki potrjujejo najboljše rezultate, dogovorjene na pristojnih mednarodnih forumih ali dvostransko.
NASLOV III
TEHNIČNO SODELOVANJE
Člen 79
1. Tehnično sodelovanje pomaga državam AKP pri razvoju nacionalnih in regionalnih kadrovskih virov, trajnostnemu razvoju ustanov, ki so odločilnega pomena za razvojni uspeh, med drugim vključno s krepitvijo svetovalnih podjetij in organizacij držav AKP in z dogovori o izmenjavi svetovalcev iz teh podjetij med državami AKP in EU.
2. Poleg tega mora biti tehnično sodelovanje gospodarno in ustrezno glede na potrebe, katerim je namenjeno, in spodbuja prenos strokovnega znanja in izkušenj ter povečuje nacionalne in regionalne zmogljivosti. Tehnično sodelovanje prispeva k doseganju projektnih in programskih ciljev, vključno s prizadevanji za krepitev upravljavskih sposobnosti nacionalnih in regionalnih odredbodajalcev. Tehnično sodelovanje:
(a) je odvisno od povpraševanja in je lahko na voljo samo na zaprosilo posamezne države AKP ali držav AKP ter se prilagodi potrebam prejemnika;
(b) dopolnjuje in podpira prizadevanja držav AKP za ugotavljanje lastnih potreb;
(c) se spremlja, da bi zagotovili njegovo učinkovitost;
(d) spodbuja udeležbo strokovnjakov, svetovalnih podjetij ter izobraževalnih in raziskovalnih ustanov iz držav AKP pri pogodbah, ki jih financira Sklad, in prepoznava načine zaposlovanja usposobljenih nacionalnih in regionalnih kadrov pri projektih Sklada;
(e) spodbuja začasno napotitev nacionalnega osebja iz držav AKP kot svetovalcev v ustanove v njihovi lastni ali sosednji državi ali v regionalne organizacije;
(f) je usmerjeno k razvoju znanja o nacionalnih in regionalnih kadrovskih omejitvah in potencialih ter vzpostavlja register strokovnjakov, svetovalcev in svetovalnih podjetij iz AKP, primernih za zaposlitev pri projektih in programih, ki jih financira Sklad;
(g) podpira tehnično pomoč med državami AKP, da bi spodbudili izmenjavo tehnične pomoči ter upravljavskega in strokovnega znanja med le-temi;
(h) razvija delovne programe za dolgoročno institucionalno izgradnjo in kadrovski razvoj kot sestavni del projektnega in programskega načrtovanja, ob upoštevanju finančnih potreb;
(i) podpira ureditve za povečanje zmogljivosti držav AKP za izgradnjo svojega lastnega strokovnega znanja; in
(j) posveča posebno pozornost razvoju sposobnosti držav AKP glede načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja projektov ter upravljanja proračuna.
3. Tehnična pomoč se lahko nudi na vseh področjih sodelovanja in v obsegu uporabe tega sporazuma. Zajete dejavnosti naj bi bile raznolike po obsegu in vrsti ter prilagojene potrebam držav AKP.
4. Tehnično sodelovanje je lahko posebno ali splošno. Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja določi usmeritve za izvajanje tehničnega sodelovanja.
Člen 80
Z namenom preusmeritve bega možganov iz držav AKP, Skupnost pomaga tistim državam AKP, ki zaprosijo, olajšati vrnitev usposobljenih državljanov držav AKP, ki prebivajo v razvitih državah, prek ustreznih spodbud za vrnitev v domovino.
NASLOV IV
POSTOPKI IN SISTEMI UPRAVLJANJA
Člen 81
Postopki
Postopki upravljanja morajo biti pregledni, enostavni za uporabo ter morajo omogočati decentralizacijo nalog in odgovornosti. Izvajanje razvojnega sodelovanja držav AKP in EU mora biti odprto za nedržavne nosilce na področjih, ki se nanašajo na njih. Podrobne postopkovne določbe glede programiranja, priprav, izvajanja in upravljanja finančnega in tehničnega sodelovanja so navedene v Prilogi IV o izvedbenih in upravljavskih postopkih. Svet ministrov lahko te določbe pregleda, revidira in spremeni na podlagi priporočila Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja.
Člen 82
Izvršilni nosilci
Za izvajanje finančnega in tehničnega sodelovanja v okviru tega sporazuma so določeni izvršilni nosilci. Podrobne določbe o odgovornostih izvršilnih nosilcev so navedene v Prilogi IV o izvedbenih in upravljavskih postopkih.
Člen 83
Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja
1. Svet ministrov vsaj enkrat letno preuči ali so cilji sodelovanja pri financiranju razvoja doseženi ter kakšni so splošni in posebni problemi pri uresničevanju sodelovanja. S tem namenom se v okviru Sveta ministrov ustanovi Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, v nadaljevanju „Odbor držav AKP in ES“.
2. Odbor držav AKP in ES med drugim:
(a) zagotavlja splošno doseganje ciljev in spoštovanje načel sodelovanja pri financiranju razvoja ter določa splošne usmeritve za njihovo učinkovito in pravočasno izvajanje;
(b) proučuje probleme pri izvajanju dejavnosti razvojnega sodelovanja in predlaga ustrezne ukrepe;
(c) pregleduje priloge k Sporazumu za zagotavljanje njihove stalne ustreznosti in Svetu ministrov priporoča odobritev ustreznih sprememb; in
(d) proučuje operacije, pripravljene v okviru Sporazuma, za izpolnjevanje ciljev spodbujanja razvoja in investiranja zasebnega sektorja ter operacije v zvezi z naložbenim fondom.
3. Odbor držav AKP in ES, ki se sestane vsako četrtletje, je po načelu paritete sestavljen iz predstavnikov držav AKP in Skupnosti ali njihovih pooblaščenih zastopnikov. Sestaja se na ministrski ravni, kadar to predlaga ena od pogodbenic, in vsaj enkrat letno.
4. Svet ministrov določi poslovnik Odbora držav AKP in ES, zlasti pogoje zastopanja in število članov Odbora, podrobno ureditev njihovega posvetovanja in pogoje predsedovanja.
5. Da bi proučili vzroke morebitnih težav in ozkih grl, ki bi lahko ovirali učinkovit potek razvojnega sodelovanja, lahko Odbor držav AKP in ES sklicuje sestanke strokovnjakov. Ti strokovnjaki dajejo Odboru priporočila o možnih načinih odprave takih težav in ozkih grl.
DEL 5
SPLOŠNE DOLOČBE ZA NAJMANJ RAZVITE, KOPENSKE IN OTOŠKE AKP DRŽAVE
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 84
1. Da bi najmanj razvite, kopenske in otoške države AKP lahko v celoti izkoristile priložnosti, ki jim jih ponuja Sporazum za pospešitev njihovega razvoja, zagotavlja sodelovanje posebno obravnavanje najmanj razvitih držav AKP in ustrezno upošteva neugoden položaj kopenskih in otoških držav AKP. Upošteva tudi njihove potrebe v postkonfliktnih razmerah.
2. Neodvisno od posebnih ukrepov in določb za najmanj razvite, kopenske in otoške države v različnih poglavjih Sporazuma, se posebna pozornost v zvezi s temi skupinami ter državami v postkonfliktnih razmerah posveča:
(a) krepitvi regionalnega sodelovanja;
(b) transportni in komunikacijski infrastrukturi;
(c) učinkovitemu izkoriščanju morskih virov in trženju tovrstnih proizvodov ter, v primeru kopenskih držav, notranjemu ribolovu;
(d) strukturnemu prilagajanju, kjer se upošteva stopnjo razvoja teh držav ter, v fazi izvedbe, prav tako socialni razsežnosti prilagajanja; in
(e) izvajanju strategij preskrbe s hrano in dopolnilnih razvojnih programov.
POGLAVJE 2
Najmanj razvite države AKP
Člen 85
1. Da bi najmanj razvitim državam AKP omogočili rešitev resnih gospodarskih in socialnih težav, ki jih ovirajo pri razvoju, in da bi lahko pospešile svoj razvoj, so te države deležne posebne obravnave.
2. Seznam najmanj razvitih držav je naveden v Prilogi VI. Svet ministrov ga lahko spremeni z odločbo:
(a) če k temu sporazumu pristopi tretja država, ki je v podobnem položaju; ali
(b) če se gospodarski položaj države AKP znatno in trajno spremeni v taki meri, da je to državo treba vključiti v kategorijo najmanj razvitih držav, ali če uvrstitev v to kategorijo ni več upravičena.
Člen 86
Določbe v zvezi z najmanj razvitimi državami AKP so zajete v členih: 2, 29, 32, 35, 37, 56, 68, 84, 85.
POGLAVJE 3
Kopenske države AKP
Člen 87
1. Da bi kopenskim državam AKP pri njihovih prizadevanjih za premostitev geografskih težav in drugih preprek, ki ovirajo njihov razvoj omogočili pospešen razvoj, se za njihovo podporo sprejmejo posebne določbe in ukrepi.
2. Seznam kopenskih držav AKP je naveden v Prilogi VI. Svet ministrov ga lahko spremeni z odločbo, če k Sporazumu pristopi tretja država, ki je v podobnem položaju.
Člen 88
Določbe v zvezi s kopenskimi državami AKP so zajete v členih: 2, 32, 35, 56, 68, 84, 87.
POGLAVJE 4
Otoške države AKP
Člen 89
1. Posebni ukrepi se izvajajo v podporo otoškim državam v njihovih prizadevanjih za zaustavitev in zmanjšanje njihove ranljivosti, ki jo povzročajo novi in resni ekonomski, socialni okoljski izzivi. Ti ukrepi poskušajo izboljšati izvajanje prednostnih nalog na področju trajnostnega razvoja malih otoških držav v razvoju ob istočasnem spodbujanju usklajenega pristopa v zvezi z njihovo ekonomsko rastjo in družbenim razvojem.
2. Seznam otoških držav AKP je naveden v Prilogi VI. Svet ministrov ga lahko spremeni z odločbo, če k Sporazumu pristopi tretja država, ki je v podobnem položaju.
Člen 90
Določbe, sprejete v zvezi z otoškimi državami AKP, so zajete v členih: 2, 32, 35, 56, 68, 84, 89.
DEL 6
KONČNE DOLOČBE
Člen 91
Kolizija med Sporazumom in drugimi pogodbami
Nobena pogodba, konvencija, sporazum ali dogovor, ne glede na to kakšne vrste je, med eno ali več državami članicami Skupnosti in eno ali več državami AKP ne vpliva na izvajanje določb tega sporazuma.
Člen 92
Področje ozemeljske uporabe
Ob upoštevanju posebnih določb glede odnosov med državami AKP navedenimi v tem sporazumu in francoskimi čezmorskimi departmaji se Sporazum na eni strani uporablja za ozemlja, za katera se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji iz te Pogodbe, ter na drugi strani za ozemlja držav AKP.
Člen 93
Postopek ratifikacije in začetek veljavnosti Sporazuma
1. Ta sporazum ratificirajo ali odobrijo države podpisnice v skladu s svojimi ustavnimi pravili in postopki.
2. Listine o ratifikaciji ali odobritvi tega sporazuma se za države AKP shranijo pri Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije in za Skupnost in njene države članice pri Generalnemu sekretariatu držav AKP. Sekretariata takoj obvestita države podpisnice in Skupnost.
3. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu deponiranja listin o ratifikaciji s strani držav članic Skupnosti in vsaj dveh tretjin držav AKP ter listine o odobritvi tega sporazuma s strani Skupnosti.
4. Država podpisnica AKP, ki do dne, ko ta sporazum začne veljati v skladu z odstavkom 3, ne zaključi postopkov iz odstavkov 1 in 2, lahko to stori samo v času naslednjih 12 mesecev po tem dnevu brez poseganja v določbe odstavka 6.
Za te države ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zaključku teh postopkov. Te države priznavajo veljavnost kakršnega koli ukrepa za izvajanje tega sporazuma, sprejetega po dnevu njegove uveljavitve.
5. V poslovnikih ustanov, predvidenih s tem sporazumom, se določijo pogoji, pod katerimi so lahko predstavniki držav pogodbenic iz odstavka 4 navzoči v teh ustanovah kot opazovalci.
6. Svet ministrov se lahko odloči za posebno podporo državam pogodbenicam AKP iz prejšnjih Konvencij držav AKP in ES, ki v odsotnosti normalno vzpostavljenih vladnih institucij niso mogle podpisati ali ratificirati tega sporazuma. Ta podpora se lahko nanaša na institucionalno izgradnjo ter dejavnosti gospodarskega in družbenega razvoja, ob posebnem upoštevanju posebnih potreb najbolj ranljivih slojev prebivalstva. V tem okviru lahko te države črpajo sredstva, predvidena v delu 4 tega sporazuma o finančnem in tehničnem sodelovanju.
Z odstopanjem od odstavka 4 lahko tiste države, ki so podpisnice Sporazuma, zaključijo postopke ratifikacije v roku dvanajstih mesecev po ponovni vzpostavitvi vladnih institucij.
Države, ki Sporazuma ne podpišejo in ne ratificirajo, lahko k njemu pristopijo v skladu s postopkom o pristopu iz člena 94.
Člen 94
Postopek o pristopu
1. Vsako zaprosilo neodvisne države, katere strukturne značilnosti ter gospodarski in socialni položaj so primerljivi s strukturnimi značilnostmi in gospodarskim in socialnim položajem držav AKP za pristop k temu sporazumu, se predloži Svetu ministrov.
Če Svet ministrov zaprosilo odobri, takšna država pristopi k temu sporazumu tako, da pri Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije deponira akt o pristopu, ta pa pošlje njegov overjen izvod Sekretariatu držav AKP in uradno obvesti države članice. Svet ministrov lahko določi spremembe, ki so potrebne.
Država, ki pristopi k Sporazumu ima enake pravice in obveznosti kot države AKP. Njen pristop ne sme posegati v pravice držav AKP, ki so podpisnice tega sporazuma v skladu z določbami o financiranju razvojnega sodelovanja. Svet ministrov lahko določi pogoje in posebne dogovore za pristop posamezne izmed držav v posebnem protokolu, ki je sestavni del Sporazuma.
2. Svet ministrov je treba uradno obvestiti o vseh morebitnih upravičenih zaprosilih tretjih držav, ki bi rade postale članice gospodarske skupine držav AKP.
3. Svet ministrov se uradno obvesti o vseh morebitnih zaprosilih tretjih držav, ki bi rade postale članice Evropske unije. V času pogajanj med Unijo in državo prosilko Skupnost daje državam AKP vse ustrezne informacije, države AKP pa Skupnost informirajo o svojih interesih, tako da jih Skupnost lahko v celoti upošteva. Skupnost obvesti Sekretariat držav AKP o vsakem morebitnem pristopu k Evropski uniji.
Vsaka nova država članica Evropske unije postane pogodbena stranka tega sporazuma z dnem pristopa s pomočjo klavzule o pristopu v aktu o pristopu. Če akt o pristopu k Uniji ne določa takšnega avtomatičnega pristopa države članice k temu sporazumu, nova država članica pristopi tako, da pri Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije deponira akt o pristopu, ta pa pošlje overjen izvod Sekretariatu držav AKP in uradno obvesti države članice.
Pogodbeni stranki preverita učinke pristopa novih držav članic k temu sporazumu. Svet ministrov se lahko odloči o morebitnih prehodnih določbah ali spremembah, ki so potrebne.
Člen 95
Čas veljavnosti Sporazuma in klavzula o reviziji
1. Ta sporazum se sklene za čas dvajsetih let in začne veljati 1. marca 2000.
2. Finančni protokoli se določijo za posamezno petletno obdobje.
3. Skupnost in države članice na eni strani in države AKP na drugi se medsebojno uradno obvestijo najpozneje 12 mesecev pred iztekom posameznega petletnega obdobja o kakršni koli reviziji določb, ki jih želijo opraviti z namenom morebitnih sprememb Sporazuma. Ne glede na časovno omejitev ima na zahtevo ene pogodbenice po reviziji kakršnih koli določb Sporazuma druga pogodbenica dva meseca časa, da razširi revizijo na druge določbe v zvezi s tistimi, glede katerih je bila revizija najprej zahtevana.
Deset mesecev pred iztekom tega petletnega obdobja stranki začneta medsebojna pogajanja s ciljem preučitve vseh možnih sprememb določb, na katere je bilo opozorjeno.
Člen 93 se uporablja tudi za spremembe v Sporazumu.
Dokler ne začnejo veljati spremenjene določbe sprejme Svet ministrov morebitne prehodne ukrepe, ki so potrebni v zvezi z njimi.
4. Osemnajst mesecev pred iztekom veljavnosti Sporazuma v celoti pogodbeni stranki začneta pogajanja, za preučitev, katere določbe Sporazuma naj veljajo za njune nadaljnje medsebojne odnose.
Dokler ne začne veljati nov sporazum sprejme Svet ministrov morebitne prehodne ukrepe, ki so potrebni v zvezi z njim.
Člen 96
Bistveni elementi: posvetovalni postopek in ustrezni ukrepi v zvezi s človekovimi pravicami, načeli demokratičnosti in vladavino prava.
1. V smislu tega člena se izraz „pogodbena stranka“ nanaša na Skupnost in države članice Evropske unije na eni strani in na posamezno državo AKP na drugi.
1a. Pogodbenici soglašata, da bosta izčrpali vse razpoložljive možnosti za dialog v skladu s členom 8, razen v izredno nujnih primerih, pred začetkom posvetovanja iz odstavka 3(a) tega člena.
2.
►M4
(a) Če kljub političnemu dialogu o bistvenih elementih iz člena 8 in odstavka 1a tega člena, ena izmed pogodbenic meni, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države iz člena 9(2), pogodbenica predloži, razen v izredno nujnih primerih, drugi pogodbenici in Svetu ministrov informacije, potrebne za temeljito preučitev nastalih razmer z namenom najti rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenice. V ta namen pogodbenica povabi drugo pogodbenico k posvetovanjem o ukrepih, ki jih je ali jih bo sprejela zadevna pogodbenica za ureditev položaja v skladu s Prilogo VII.
Posvetovanje poteka na ravni in v obliki, ki sta kar najbolj primerni za iskanje rešitve za nastali položaj.
Posvetovanje se začne najkasneje 30 dni po vabilu in se nadaljuje v obdobju, ki se določi v medsebojnem soglasju, odvisno od narave in resnosti kršitve. Dialog v okviru posvetovalnega postopka nikakor ne traja več kot 120 dni.
Če posvetovanje ne prinese sprejemljive rešitve za obe pogodbenici, če se posvetovanje zavrne ali v izredno nujnih primerih, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi. Ti ukrepi prenehajo veljati takoj, ko prenehajo razlogi zanje.
◄(b) Izraz „posebno nujni primeri“ se nanaša na izjemne primere izredno hude in grobe kršitve katerega od bistvenih elementov Sporazuma iz odstavka 2 člena 9, ki pogojuje takojšen odziv.
Pogodbena stranka, ki uporabi postopek posebno nujnih primerov, o tem uradno obvesti drugo pogodbeno stranko in Svet ministrov in vsakega posebej, razen če za to nima časa.
(c) Izraz „ustrezni ukrepi“ iz tega člena pomeni ukrepe, sprejete v skladu z mednarodnim pravom in sorazmerno s kršitvijo. Pri izbiri teh ukrepov se daje prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo uporabo tega sporazuma. Razume se, da se prekinitev Sporazuma uporabi kot zadnja možnost.
Če se ukrepe sprejme v posebno nujnih primerih, se o tem takoj uradno obvesti drugo pogodbeno stranko in Svet ministrov. Na zaprosilo pogodbene stranke se lahko skliče posvetovanje, z namenom temeljite preučitve nastalih razmer in, če je to možno, z namenom skupne rešitve. Posvetovanje se izvaja v skladu z ureditvami iz drugega in tretjega pododstavka odstavka (a).
Člen 97
Postopek posvetovanja in ustrezni ukrepi v zvezi s korupcijo
1. Pogodbeni stranki sta mnenja, da mora, zaradi posebno hudih primerov korupcije, priti do medsebojnega posvetovanja v kolikor je Skupnost pomemben partner pri finančni podpori gospodarskim in področnim politikam in programom.
2. V teh primerih lahko vsaka od pogodbenic povabi drugo pogodbenico k posvetovanju. Tako posvetovanje se začne najpozneje 30 dni po vabilu, dialog v okviru posvetovalnega postopka pa traja največ 120 dni.
3. Če posvetovanje ne privede do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe pogodbeni stranki, ali če je posvetovanje zavrnjeno, pogodbeni stranki sprejmeta temu ustrezne ukrepe. V vsakem primeru je dolžnost pogodbene stranke, pri kateri je prišlo do posebno hudih primerov korupcije, da sprejme ustrezne ukrepe, potrebne za takojšnjo ureditev nastalih razmer. Ukrepi vsake izmed pogodbenih strank morajo biti sorazmerni z resnostjo nastalega položaja. Pri izbiri teh ukrepov se daje prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo uporabo tega sporazuma. Razume se, da se prekinitev Sporazuma uporabi kot zadnjo možnost.
4. V smislu tega člena se izraz „pogodbena stranka“ nanaša na Skupnost in države članice Evropske unije na eni strani in na posamezno državo AKP na drugi.
Člen 98
Reševanje sporov
1. Kakršen koli spor, ki nastane zaradi razlage ali uporabe tega sporazuma med eno ali več državami članicami ali Skupnostjo na eni strani in eno ali več državami AKP na drugi se predloži v presojo Svetu ministrov.
Med sestanki Sveta ministrov se take spore predloži Odboru veleposlanikov.
2.
(a) Če Svet ministrov ne uspe rešiti spora, lahko vsaka od pogodbenih strank predlaga rešitev spora z arbitražo. S tem namenom vsaka pogodbena stranka v tridesetih dneh od predloga za arbitražo imenuje arbitra. V primeru, da katera od pogodbenih strank tega ne stori, lahko vsaka od njih zaprosi Generalnega sekretarja Stalnega arbitražnega sodišča, da imenuje drugega arbitra.
(b) Tretjega arbitra v tridesetih dneh imenujeta že imenovana arbitra. V primeru, da tega ne storita, lahko vsaka od pogodbenih strank zaprosi Generalnega sekretarja Stalnega arbitražnega sodišča, da imenuje tretjega arbitra.
(c) Če se arbitri odločijo drugače, se uporabi postopek, določen v izbirnih arbitražnih predpisih Stalnega arbitražnega sodišča za mednarodne organizacije in države. Arbitri sprejmejo odločitve na podlagi večinskega glasovanja v roku treh mesecev.
(d) Vsaka pogodbena stranka v sporu mora sprejeti ustrezne ukrepe za izvršitev odločitve arbitrov.
(e) V primeru uporabe postopka arbitraže so Skupnost in države članice ena stranka v sporu.
Člen 99
Klavzula o odpovedi
Ta sporazum lahko odpovejo Skupnost in njene države članice v razmerju do posamezne države AKP ter posamezna država AKP v razmerju do Skupnosti in njene države članice s šestmesečnim odpovednim rokom.
Člen 100
Status besedil
Protokoli in priloge, priloženi temu sporazumu, so njegov sestavni del. Priloge Ia, II, III, IV in VI lahko revidira, ponovno prouči in/ali spremeni Svet ministrov na podlagi priporočila Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja.
Ta sporazum, ki je sestavljen v dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivih Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in Sekretariata držav AKP, ki pošljeta overjene kopije vsaki od držav podpisnic.
Hecho en Cotonú, el veintitrés de junio del año dos mil.
Udfærdiget i Cotonou den treogtyvende juni to tusind.
Geschehen zu Cotonou am dreiundzwanzigsten Juni zweitausend.
Έγινε στην Κοτονού, στις είκοσι τρεις Ιουνίου δύο χιλιάδες.
Done at Cotonou on the twenty-third day of June in the year two thousand.
Fait à Cotonou, le vingt-trois juin deux mille.
Fatto a Cotonou, addì ventitré giugno duemila.
Gedaan te Cotonou, de drieëntwintigste juni tweeduizend.
Feito em Cotonu, em vinte e três de Junho de dois mil.
Tehty Cotonoussa kahdentenakymmenentenäkolmantena päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhatta.
Som skedde i Cotonou den tjugotredje juni tjugohundra.
Pour Sa Majesté le Roi des Belges
Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen
Für Seine Majestät den König der Belgier
Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.
Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.
Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.
For Hendes Majestæt Danmarks Dronning
Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland
Για τον Πρόεδρο της Ελληνικής Δημοκρατίας
Por Su Majestad el Rey de España
Pour le Président de la République française
Thar ceann Uachtarán na hÉireann
For the President of Ireland
Per il Presidente della Repubblica italiana
Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg
Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden
Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich
Pelo Presidente da República Portuguesa
Suomen Tasavallan Presidentin puolesta
För Republiken Finlands President
På svenska regeringens vägnar
For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland
Por la Comunidad Europea
For Det Europæiske Fællesskab
Für die Europäische Gemeinschaft
Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα
For the European Community
Pour la Communauté européenne
Per la Comunità europea
Voor de Europese Gemeenschap
Pela Comunidade Europeia
Euroopan yhteisön puolesta
På Europeiska gemenskapens vägnar
Pour le Président de la République d'Angola
For Her Majesty the Queen of Antigua and Barbuda
For the Head of State of the Commonwealth of the Bahamas
For the Head of State of Barbados
For the Government of Belize
Pour le Président de la République du Bénin
For the President of the Republic of Botswana
Pour le Président du Burkina Faso
Pour le Président de la République du Burundi
Pour le Président de la République du Cameroun
Pour le Président de la République du Cap-Vert
Pour le Président de la République Centrafricaine
Pour le Président de la République Fédérale Islamique des Comores
Pour le Président de la République démocratique du Congo
Pour le Président de la République du Congo
For the Government of the Cook Islands
Pour le Président de la République de Côte d'Ivoire
Pour le Président de la République de Djibouti
For the Government of the Commonwealth of Dominica
For the President of the Dominican Republic
For the President of the State of Eritrea
For the President of the Federal Republic of Ethiopia
For the President of the Sovereign Democratic Republic of Fiji
Pour le Président de la République gabonaise
For the President and Head of State of the Republic of The Gambia
For the President of the Republic of Ghana
For Her Majesty the Queen of Grenada
Pour le Président de la République de Guinée
Pour le Président de la République de Guinée-Bissau
Pour le Président de la République de Guinée équatoriale
For the President of the Republic of Guyana
Pour le Président de la République d'Haïti
For the Head of State of Jamaica
For the President of the Republic of Kenya
For the President of the Republic of Kiribati
For His Majesty the King of the Kingdom of Lesotho
For the President of the Republic of Liberia
Pour le Président de la République de Madagascar
For the President of the Republic of Malawi
Pour le Président de la République du Mali
For the Government of the Republic of the Marshall Islands
Pour le Président de la République Islamique de Mauritanie
For the President of the Republic of Mauritius
For the Government of the Federated States of Micronesia
Pour le Président de la République du Mozambique
For the President of the Republic of Namibia
For the Government of the Republic of Nauru
Pour le Président de la République du Niger
For the President of the Federal Republic of Nigeria
For the Government of Niue
For the Government of the Republic of Palau
For Her Majesty the Queen of the Independent State of Papua New Guinea
Pour le Président de la République Rwandaise
For Her Majesty the Queen of Saint Kitts and Nevis
For Her Majesty the Queen of Saint Lucia
For Her Majesty the Queen of Saint Vincent and the Grenadines
For the Head of State of the Independent State of Samoa
Pour le Président de la République démocratique de São Tomé et Príncipe
Pour le Président de la République du Sénégal
Pour le Président de la République des Seychelles
For the President of the Republic of Sierra Leone
For Her Majesty the Queen of the Solomon Islands
For the President of the Republic of South Africa
For the President of the Republic of the Sudan
For the President of the Republic of Suriname
For His Majesty the King of the Kingdom of Swaziland
For the President of the United Republic of Tanzania
Pour le Président de la République du Tchad
Pour le Président de la République togolaise
For His Majesty King Taufa'ahau Tupou IV of Tonga
For the President of the Republic of Trinidad and Tobago
For Her Majesty the Queen of Tuvalu
For the President of the Republic of Uganda
For the Government of the Republic of Vanuatu
For the President of the Republic of Zambia
For the Government of the Republic of Zimbabwe
PRILOGE K SPORAZUMU
|
KAZALO VSEBINE |
|
|
PRILOGA I: FINANČNI PROTOKOL |
|
|
PRILOGA Ia: VEČLETNI FINANČNI OKVIR SODELOVANJA PO TEM SPORAZUMU |
|
|
PRILOGA Ib: VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2008–2013 |
|
|
PRILOGA Ic: VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2014–2020 |
|
|
PRILOGA II: POGOJI FINANCIRANJA |
|
|
Poglavje 1: Financiranje naložb |
|
|
Poglavje 2: Posebne dejavnosti |
|
|
Poglavje 3: Financiranje v primeru kratkoročnih nihanj prihodka od izvoza |
|
|
Poglavje 4: Druge določbe |
|
|
Poglavje 5: Sporazumi o zaščiti naložb |
|
|
PRILOGA III: INSTITUCIONALNA PODPORA |
|
|
PRILOGA IV: IZVEDBENI IN UPRAVLJALSKI POSTOPKI |
|
|
Poglavje 1: Nacionalno načrtovanje |
|
|
Poglavje 2: Regionalno načrtovanje in priprava |
|
|
Poglavje 3: Presoja in financiranje |
|
|
Poglavje 4: Izvajanje |
|
|
Poglavje 5: Spremljanje in vrednotenje |
|
|
Poglavje 6: Nosilci upravljanja in izvrševanja sredstev sklada |
|
|
PRILOGA VI: SEZNAM NAJMANJ RAZVITIH, KOPENSKIH IN OTOŠKIH DRŽAV AKP |
|
|
PRILOGA VII: POLITIČNI DIALOG V ZVEZI S ČLOVEKOVIMI PRAVICAMI, DEMOKRATIČNIMI NAČELI IN PRAVNO DRŽAVO |
|
|
PROTOKOLI |
|
|
PROTOKOL 1 O STROŠKIH POSLOVANJA SKUPNIH INSTITUCIJ |
|
|
PROTOKOL 2 O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH |
|
|
Poglavje 1: Osebe, udeležene pri delu v zvezi s Sporazumom |
|
|
Poglavje 2: Premoženje in sredstva Sveta Ministrov AKP |
|
|
Poglavje 3: Uradne komunikacije |
|
|
Poglavje 4: Osebje Sekretariata držav AKP |
|
|
Poglavje 5: Delegacije Komisije v državah AKP |
|
|
Poglavje 6: Splošne določbe |
|
|
PROTOKOL 3 O JUŽNI AFRIKI |
|
PRILOGA I
FINANČNI PROTOKOL
1. Za namene tega sporazuma in za čas petih let, ki začne teči 1. marca 2000, znaša celotni znesek finančne pomoči Skupnosti državam AKP 15 200 milijonov evrov.
2. Finančna pomoč Skupnosti zajema znesek do 13 500 milijonov evrov iz 9. Evropskega razvojnega sklada (ERS).
3. 9. ERS se razporedi med instrumente sodelovanja:
(a) 10 000 milijonov evrov v obliki subvencij se rezervira pod naslov podpore dolgoročnemu razvoju. Iz tega naslova se financira nacionalne kazalne programe v skladu s členi 1 do 5 Priloge IV „Izvedbeni in upravljavski postopki“ k temu sporazumu. Iz naslova podpore dolgoročnega razvoja:
(i) se rezervira 90 milijonov evrov za financiranje proračuna Centra za razvoj podjetništva (CRP);
(ii) se rezervira 70 milijonov evrov za financiranje proračuna Centra za razvoj kmetijstva (CRK); in
(iii) se rezervira znesek, ki ne presega 4 milijone evrov, za namene iz člena 17 tega sporazuma (Mešana parlamentarna skupščina).
(b) 1 300 milijonov evrov v obliki subvencij se rezervira za financiranje podpore regionalnemu sodelovanju in povezovanju držav AKP v skladu s členi 6 do 14 Priloge IV „Izvedbeni in upravljavski postopki“ k temu sporazumu.
(c) 2 200 milijonov evrov se dodeli financiranju investicijskega fonda glede na pogoje iz Priloge II „Pogoji financiranja“ k temu sporazumu, brez poseganja v financiranje subvencioniranja obrestnih mer iz členov 2 in 4 Priloge II k temu sporazumu, ki se financira iz virov iz odstavka 3(a) te priloge.
4. Evropska investicijska banka zagotovi znesek do 1 700 milijonov evrov v obliki posojil iz lastnih virov. Ta sredstva odobri za namene iz Priloge II „Pogoji financiranja“ k temu sporazumu v skladu s pogoji iz svojega statuta in ustreznih določb o pogojih financiranja investicij iz prej omenjene Priloge. Banka lahko iz virov, ki jih upravlja, prispeva k financiranju regionalnih projektov in programov.
5. Morebitna sredstva iz prejšnjih ERS, ki ob začetku veljavnosti tega finančnega protokola ostanejo neporabljena, in morebitne zneske, dezangažirane kasneje iz tekočih projektov v okviru teh skladov, se prenesejo na 9. ERS in uporabijo pod pogoji tega sporazuma. Morebitna sredstva na tak način prenesena na 9. ERS, ki so bila prej dodeljena kazalnemu programu države AKP ali regije, ostanejo dodeljena tej državi ali regiji. Celotni znesek tega finančnega protokola, skupaj s prenesenimi sredstvi iz prejšnjih ERS, krije obdobje od 2000 do 2007.
6. Banka upravlja posojila iz svojih lastnih virov in dejavnosti, financirane v okviru naložbenega fonda. Vse druge finančne vire iz tega sporazuma upravlja Komisija.
7. Pred iztekom veljavnosti tega finančnega protokola stranki ocenita stopnjo realizacije prevzetih obveznosti in izplačil. Ta ocena je osnova za ponovno ovrednotenje celotnega zneska virov ter za ovrednotenje potrebe po novih virih za podporo finančnemu sodelovanju v okviru tega sporazuma.
8. Če so sredstva, ki jih zagotavlja kateri koli instrument Sporazuma, izčrpana pred iztekom veljavnosti tega finančnega protokola, skupni Svet ministrov držav AKP in ES ustrezno ukrepa.
9. Z odstopanjem od člena 58 tega sporazuma se znesek 90 milijonov EUR prenese v sredstva, ki so v okviru 9. ERS namenjena programom v skupini AKP. Ta znesek se lahko dodeli za financiranje decentralizacije v obdobju 2006 — 2007 in z njim neposredno upravlja Komisija.
PRILOGA Ia
Večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu
1. Za namene tega sporazuma in za obdobje od 1. marca 2005 večletni finančni okvir sodelovanja zajema prevzemanje obveznosti od 1. januarja 2008 za obdobje petih ali šestih let.
2. V tem novem obdobju Evropska unija obdrži pomoč državam AKP vsaj v takem obsegu, kot v okviru 9. ERS, pri čemer niso všteta neporabljena sredstva; temu se dodajo na podlagi ocen Skupnosti ugotovljeni učinki inflacije, rasti v Evropski uniji in širitve na 10 novih držav članic leta 2004.
3. Z odstopanjem od člena 95 tega sporazuma o potrebnih spremembah večletnega finančnega okvira ali posameznih delov Sporazuma odloča Svet ministrov.
PRILOGA Ib
Večletni finančni okvir za obdobje 2008–2013
1. Za namene tega sporazuma in za obdobje od 1. januarja 2008 dalje znaša skupni znesek finančne pomoči skupini držav AKP v okviru tega večletnega finančnega okvira 23 966 milijonov EUR, kakor je določeno v točkah 2 in 3.
2. Znesek 21 966 milijonov EUR v okviru desetega Evropskega razvojnega sklada (ERS) bo na voljo ob začetku veljavnosti večletnega finančnega okvira. Razdeljen bo med instrumente sodelovanja na naslednji način:
(a) 17 766 milijonov EUR bo namenjenih za financiranje nacionalnih in regionalnih okvirnih programov. Ta proračun se bo uporabil za financiranje:
(i) nacionalnih okvirnih programov skupine držav AKP v skladu s členi 1 do 5 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih izvajanja in upravljanja;
(ii) regionalnih okvirnih programov podpore regionalnemu in medregionalnemu sodelovanju ter povezovanju skupine držav AKP v skladu s členi 6 do 11, 13(1) in 14 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih izvajanja in upravljanja;
(b) 2 700 milijonov EUR bo namenjenih za financiranje sodelovanja znotraj držav AKP in medregionalnega sodelovanja med več ali vsemi državami AKP, v skladu s členi 12, 13(2) in 14 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih za izvajanje in upravljanje. Ta sklop vključuje strukturno podporo skupnim institucijam: Centru za razvoj podjetništva (CRP) in Tehničnemu središču za kmetijsko in podeželsko sodelovanje (SKP) iz Priloge III k temu sporazumu, ki sta nadzorovani v skladu s pravili in postopki iz omenjene priloge, ter Skupni parlamentarni skupščini iz člena 17 tega sporazuma. Ta sklop zajema tudi pomoč, namenjeno odhodkom za delovanje sekretariata AKP iz točk 1 in 2 Protokola 1 k temu sporazumu;
(c) 1 500 milijonov EUR bo namenjenih za financiranje Sklada za spodbujanje naložb v skladu z načini in pogoji, ki so navedeni v Prilogi II („Načini in pogoji financiranja“) k temu sporazumu, ki vsebuje dodatni prispevek 1 100 milijonov EUR za sredstva Sklada za spodbujanje naložb, ki se upravlja kot obnovljivi sklad, in 400 milijonov EUR v obliki subvencij za financiranje subvencioniranih obrestnih mer iz členov 2 in 4 navedene priloge v obdobju desetega ERS.
3. Finančne dejavnosti v okviru Sklada za spodbujanje naložb, vključno s pripadajočimi subvencijami obrestnih mer, upravlja Evropska investicijska banka (EIB). Znesek do višine 2 000 milijonov EUR poleg desetega ERS dodeli EIB v obliki posojil iz lastnih sredstev. Ta sredstva se dodelijo za namene iz Priloge II k temu sporazumu v skladu s pogoji, določenimi v statutih EIB, in ustreznimi določbami o načinih in pogojih financiranja naložb, kot so določeni v navedeni prilogi. Z vsemi drugimi finančnimi sredstvi po tem večletnem finančnem okviru upravlja Komisija.
4. Neporabljena sredstva iz devetega ERS ali prejšnjih ERS in po tem datumu zapadli zneski za projekte iz teh skladov se po 31. decembru 2007 ali datumu začetka veljavnosti tega večletnega finančnega okvira, če je poznejšega datuma, ne smejo več dodeliti, razen če Svet Evropske unije soglasno odloči drugače; izjema so neporabljena sredstva in po tem datumu zapadla sredstva za sistem uravnavanja prihodkov od izvoza osnovnih kmetijskih proizvodov (STABEX) v okviru ERS pred devetim ERS, in neporabljena sredstva zneskov in povračila, namenjena za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, razen pripadajočih subvencij obrestnih mer. Morebitna sredstva, dodeljena po 31. decembru 2007 in pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, kot je navedeno zgoraj, bodo porabljena izključno za zagotovitev delovanja uprave EU in kritja tekočih stroškov, da bi ohranili že začete projekte, dokler ne začne veljati deseti ERS.
5. Skupni znesek tega večletnega finančnega okvira zajema obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013. Po 31. decembru 2013 sredstev iz desetega ERS, razen zneskov, namenjenih za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, z izjemo pripadajočih subvencij obrestnih mer, ne bo več mogoče dodeljevati, razen če Svet Evropske unije na predlog Komisije soglasno odloči drugače.
6. Odbor veleposlanikov AKP–ES lahko v imenu Sveta ministrov AKP–ES sprejme ustrezne ukrepe v okviru skupnega zneska večletnega finančnega okvira, da bi se odzval na potrebe načrtovanja programov v okviru enega od proračunskih sklopov, opisanih v točki 2, vključno s prerazporeditvijo sredstev med temi sklopi.
7. Pogodbenici pregledata rezultate, pri čemer ocenita stopnjo uresničitve obveznosti in izplačil ter rezultate in učinek zagotovljene pomoči. Pregled se opravi na podlagi predloga, ki ga leta 2010 pripravi Komisija. Tvori podlago za odločitev o znesku finančnega sodelovanja po letu 2013.
8. Vsaka država članica lahko Komisiji ali EIB prostovoljno zagotovi tudi prispevke za podporo ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP–ES. Države članice lahko tudi sofinancirajo projekte ali programe, na primer v okviru posebnih pobud, ki bi jih upravljala Komisija ali EIB. Zagotoviti je treba lastništvo AKP takih pobud na nacionalni ravni.
PRILOGA Ic
Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020
1. Za namene tega sporazuma in za obdobje od 1. januarja 2014 dalje znaša skupni znesek finančne pomoči za države AKP v okviru tega večletnega finančnega okvira 31 589 milijonov EUR, kot je določeno v točkah 2 in 3.
2. Znesek 29 089 milijonov EUR v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada (ERS) bo na voljo od datuma začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira. Med instrumente sodelovanja se razdeli na naslednji način:
(a) 24 365 milijonov EUR za financiranje nacionalnih in regionalnih okvirnih programov. Ta dodeljena sredstva se bodo uporabila za financiranje:
(i) nacionalnih okvirnih programov posameznih držav AKP v skladu s členi 1 do 5 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih izvajanja in upravljanja;
(ii) regionalnih okvirnih programov podpore regionalnemu in medregionalnemu sodelovanju ter regionalnemu povezovanju držav AKP v skladu s členi 6 do 11 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih izvajanja in upravljanja;
(b) 3 590 milijonov EUR za financiranje sodelovanja med državami AKP in medregionalnega sodelovanja z več ali vsemi državami AKP v skladu s členi 12 do 14 Priloge IV k temu sporazumu o postopkih izvajanja in upravljanja. Ta sklop vključuje podporo skupnim institucijam in organom, ustanovljenim s tem sporazumom. Vključuje tudi pomoč za izdatke za delovanje sekretariata AKP iz točk 1 in 2 Protokola št. 1 o stroških poslovanja skupnih institucij;
(c) 1 134 milijonov EUR za financiranje Sklada za spodbujanje naložb v skladu s pogoji iz Priloge II (Načini in pogoji financiranja) k temu sporazumu, ki vključuje dodatni prispevek 500 milijonov EUR v vire Sklada za spodbujanje naložb, ki se upravlja kot obnovljivi sklad, in 634 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev za financiranje subvencioniranih obrestnih mer in tehnične pomoči, povezane s projekti, predvidenih v členih 1, 2 in 4 navedene priloge v obdobju 11. ERS.
3. Dejavnosti, financirane v okviru Sklada za spodbujanje naložb, vključno s pripadajočimi subvencijami za obrestne mere, upravlja Evropska investicijska banka (EIB). Znesek do višine 2 500 milijonov EUR poleg sredstev, ki so na voljo iz 11. ERS, dodeli EIB v obliki posojil iz lastnih sredstev. Ta sredstva se dodelijo za namene iz Priloge II k temu sporazumu v skladu s pogoji, določenimi v statutih EIB, ter ustreznimi določbami o načinih in pogojih financiranja naložb, kot so določeni v navedeni prilogi. Z vsemi drugimi finančnimi sredstvi v okviru tega večletnega finančnega okvira upravlja Komisija.
4. Po 31. decembru 2013 oziroma po datumu začetka veljavnosti tega večletnega finančnega okvira, če ta datum nastopi kasneje, sredstev iz 10. ERS ali iz prejšnjih ERS in po tem datumu zapadlih zneskov za projekte iz teh skladov, ne bo več mogoče dodeljevati, razen če Svet Evropske unije soglasno odloči drugače; izjema so preostali zneski in povračila sredstev, ki so bila dodeljena za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, razen pripadajočih subvencij za obrestne mere in neporabljenih sredstev zneskov sistema za zagotavljanje stabilizacije prihodkov od izvoza primarnih kmetijskih proizvodov (STABEX) v okviru evropskih razvojnih skladov pred 9. ERS.
5. Skupni znesek sredstev tega večletnega finančnega okvira zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sredstev iz 11. ERS in, v primeru Sklada za spodbujanje naložb, sredstev iz vrnjenih dodelitev ne bo več mogoče dodeljevati po 31. decembru 2020, razen če Svet Evropske unije soglasno na predlog Komisije ne odloči drugače. Vendar bodo sredstva, ki so jih prejele države članice v okviru 9., 10. in 11. ERS za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, na voljo za izplačilo po 31. decembru 2020.
6. Odbor veleposlanikov lahko v imenu Sveta ministrov AKP-EU sprejme ustrezne ukrepe v okviru skupnega zneska večletnega finančnega okvira, da bi se odzval na potrebe načrtovanja programov v okviru enega od proračunskih sklopov, opisanih v točki 2, vključno s prerazporeditvijo sredstev med temi sklopi.
7. Pogodbenici se lahko na zahtevo ene od strani odločita za izvedbo pregleda uspešnosti na za obe strani sprejemljiv datum, pri čemer ocenita stopnjo uresničitve obveznosti in izplačil ter rezultate in učinek zagotovljene pomoči. Pregled se izvede na podlagi predloga, ki ga pripravi Komisija. Prispeva lahko k pogajanjem iz člena 95(4) tega sporazuma.
8. Vsaka država članica lahko Komisiji ali EIB prostovoljno zagotovi tudi prispevke za podporo ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Države članice lahko tudi sofinancirajo projekte ali programe, na primer v okviru posebnih pobud, ki bi jih upravljala Komisija ali EIB. Zagotoviti je treba, da države AKP na nacionalni ravni prevzamejo odgovornost za take pobude.
PRILOGA II
POGOJI FINANCIRANJA
POGLAVJE 1
FINANCIRANJE NALOŽB
Člen 1
1. Pogoji financiranja v zvezi z operacijami Sklada za spodbujanje naložb (Sklad), posojila iz lastnih virov Evropske investicijske banke (Banka) in posebne dejavnosti so taki, kot so določeni v tem poglavju. Ta sredstva se lahko usmerijo upravičenim podjetjem, bodisi neposredno ali posredno, preko upravičenih investicijskih skladov in/ali finančnih posrednikov.
2. Sredstva za subvencioniranje obrestnih mer iz te priloge bodo na voljo v obliki dodelitev subvencij za obresti iz odstavka 2(c) Priloge 1b k temu sporazumu.
3. Subvencije obresti se lahko kapitalizirajo ali uporabijo v obliki nepovratnih sredstev. Znesek subvencije obrestne mere, izračunan glede na njegovo vrednost ob odplačilu posojila, se obračuna glede na dodelitev subvencije obresti, določene v odstavku 2(c) Priloge Ib, in se izplača neposredno Banki. Za podporo tehnični pomoči v zvezi s projekti v državah AKP se lahko uporabi tudi do 15 % dodeljenih sredstev, namenjenih subvencioniranju obrestne mere.
4. Ti pogoji ne posegajo v pogoje, ki se lahko uvedejo v državah AKP zaradi omejevalnih pogojev izposojanja, ki veljajo za močno zadolžene revne države, ali v skladu z drugimi mednarodno dogovorjenimi okviri za trajnost dolga. Če ti okviri zato zahtevajo zmanjšanje obrestne mere posojila za več kot 3 %, kot dovoljujeta člena 2 in 4 tega poglavja, si Banka prizadeva zmanjšati povprečne stroške sredstev z ustreznim sofinanciranjem drugih vlagateljev. Če to ni mogoče, se lahko obrestno mero posojila Banke zmanjša za toliko, kot je potrebno za uskladitev z ravnjo, določeno na podlagi pobude za močno zadolžene revne države ali katerega koli mednarodno sprejetega okvira za trajnost dolga.
Člen 2
Viri naložbenega fonda
1. Viri naložbenega fonda se lahko med drugim uporabijo za:
(a) zagotovitev rizičnega kapitala v obliki:
(i) kapitalske udeležbe v podjetjih iz držav AKP, vključno s finančnimi institucijami;
(ii) pomoči v obliki navideznega lastnega kapitala podjetjem iz držav AKP, vključno s finančnimi institucijami; in
(iii) garancij in drugih sredstev za povečanje bonusa, ki se lahko uporabijo za kritje političnih in drugih tveganj v zvezi z naložbami za tuje in domače naložbenike ali posojilodajalce.
(b) zagotavljanje navadnih posojil.
2. Pri kapitalski udeležbi gre praviloma za neobvladujoče manjšinske deleže, ki se plačajo na osnovi uspešnosti posameznega projekta.
3. Pomoč v obliki navideznega lastnega kapitala lahko zajema predujem delničarjev, zamenljive obveznice, pogojna, podrejena in konzorcijska posojila ali katero koli drugo podobno obliko pomoči. Taka pomoč lahko vključuje:
(a) pogojna posojila, katerih servisiranje in/ali trajanje je vezano na izpolnjevanje nekaterih pogojev v zvezi z uspešnostjo projekta; v posebnem primeru pogojnih posojil za prednaložbene raziskave ali drugo tehnično pomoč v zvezi s projektom se servisiranje lahko odpiše, če naložba ni realizirana;
(b) konzorcijska posojila, katerih servisiranje in/ali trajanje je vezano na finančni donos projekta; in
(c) podrejena posojila, ki se odplačajo šele, ko so druge terjatve poravnane.
4. Plačilo za posamezno dejavnost se določi ob odobritvi posojila. Vendar:
(a) v primeru pogojnega ali konzorcijskega posojila je plačilo praviloma sestavljeno iz fiksne obrestne mere, ki ni višja od 3 %, in variabilnega dela, odvisnega od uspešnosti projekta; in
(b) v primeru podrejenega posojila je obrestna mera odvisna od trga.
5. Cene garancij se določijo tako, da izražajo zavarovano tveganje in posebne lastnosti dejavnosti.
6. Obrestna mera za navadno posojilo je sestavljena iz priporočljive mere, ki jo Banka uporablja za primerljiva posojila, za katera veljajo enaki pogoji glede moratorija in roka za odplačilo, in iz pribitka, ki ga določi Banka.
7. Navadno posojilo se v državah, za katere ne veljajo omejevalni pogoji izposojanja, ki veljajo za močno zadolžene revne države, ali v skladu z drugimi mednarodno dogovorjenimi okviri za trajnost dolga, lahko odobri pod ugodnimi pogoji v naslednjih primerih:
(a) za infrastrukturne projekte, ki so predpogoj za razvoj zasebnega sektorja v najmanj razvitih državah, postkonfliktnih državah in državah po naravni nesreči. V takem primeru se obrestna mera za posojilo zmanjša za do 3 %;
(b) za projekte, pri katerih gre za dejavnosti prestrukturiranja v okviru privatizacije, ali za projekte, katerih socialne in okoljske koristi so pomembne in očitne. V takem primeru se lahko odobri posojilo s subvencionirano obrestno mero, pri čemer se višina in oblika subvencije določita glede na posebne značilnosti projekta. Vendar subvencioniranje obrestne mere ne sme preseči 3 %.
Končna obrestna mera za posojila iz točke (a) ali (b) v nobenem primeru ne sme biti nižja od 50 % priporočljive stopnje.
8. Sredstva za namene teh ugodnosti bodo na voljo iz dodeljenih subvencij obresti iz odstavka 2(c) Priloge Ib k temu sporazumu.
9. Subvencije obresti se lahko kapitalizirajo ali uporabijo v obliki nepovratnih sredstev. Za podporo tehnični pomoči v zvezi s projekti v državah AKP se lahko uporabi do 15 % proračunskih sredstev, namenjenih subvencioniranju obrestne mere.
Člen 3
Operacije sklada za spodbujanje naložb
1. Sklad za spodbujanje naložb deluje na vseh področjih gospodarstva in podpira naložbe subjektov zasebnega sektorja in komercialno vodenih javnih subjektov, vključno z gospodarsko in tehnološko infrastrukturo, ki ustvarja prihodek in je odločilnega pomena za zasebni sektor. Sklad za spodbujanje naložb:
(a) se upravlja kot nenehno obnavljajoči se sklad, ob prizadevanju za njegovo finančno samovzdrževanje. Deluje pod tržnimi pogoji in se izogiba povzročanju izkrivljanja na lokalnih trgih ter izpodrivanju zasebnih virov financiranja;
(b) podpira finančni sektor AKP in ima katalizatorski učinek s spodbujanjem mobilizacije dolgoročnih lokalnih virov in pridobivanjem tujih zasebnih investitorjev in posojilodajalcev za projekte v državah AKP;
(c) prevzema del tveganja projektov, ki jih financira, pri čemer svojo finančno samovzdrževanje zagotavlja s celotnim portfeljem in ne s posameznimi naložbami; in
(d) si prizadeva usmerjati sredstva prek nacionalnih in regionalnih ustanov in programov AKP, ki spodbujajo razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP).
1a. Banka za stroške z upravljanjem Sklada za spodbujanje naložb prejme plačilo. Prvi dve leti po začetku veljavnosti drugega finančnega protokola znaša plačilo letno do 2 % celotnega začetnega ustanovitvenega kapitala Sklada za spodbujanje naložb. Pozneje plačilo Banki obsega letno nespremenljivi znesek 0,5 % začetnega ustanovitvenega kapitala in letno spremenljivi znesek v višini do 1,5 % portfelja Sklada za spodbujanje naložb, ki je vložen v projekte držav AKP. Plačilo se financira iz Sklada za spodbujanje naložb.
2. Ob izteku veljavnosti finančnega protokola in v primeru, in v primeru da Svet ministrov ni odločil drugače, se kumulativna neto vračila sklada za spodbujanje naložb prenesejo na naslednji protokol.
Člen 4
Posojila iz lastnih virov Banke
1. Banka:
(a) prek virov, ki jih upravlja, prispeva k gospodarskemu in industrijskemu razvoju držav AKP na nacionalni in regionalni osnovi; ter s tem namenom prednostno financira proizvodne projekte in programe ali druge naložbe, usmerjene k spodbujanju zasebnega sektorja na vseh področjih gospodarstva;
(b) vzpostavlja tesno sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi bankami in z bančnimi in finančnimi institucijami držav AKP in EU; in
(c) v posvetovanju s posamezno državo AKP po potrebi prilagaja ureditve in postopke za izvajanje sodelovanja pri financiranju razvoja, kot je določeno v tem sporazumu, da bi upoštevali naravo projektov in programov in delovali v skladu s cilji tega sporazuma, v okviru postopkov iz njenega statuta.
2. Posojila iz lastnih virov Banke se dodelijo pod naslednjimi pogoji:
(a) priporočljiva obrestna mera je mera, ki jo Banka uporabi za posojilo pod enakimi pogoji glede valute in odplačilnega roka na dan podpisa pogodbe ali na dan izplačila;
(b) vendar za države, za katere ne veljajo omejevalni pogoji izposojanja, ki veljajo za močno zadolžene revne države, ali v skladu z drugimi mednarodno dogovorjenimi okviri za trajnost dolga velja naslednje:
(i) načeloma so projekti javnega sektorja upravičeni do subvencije obrestne mere v višini do 3 %;
(ii) projekti javnega sektorja, ki sodijo v kategorije iz člena 2(7)(b), so upravičeni do subvencije obrestne mere pod pogoji iz navedene določbe.
Končna obrestna mera v nobenem primeru ne sme biti manjša od 50 % priporočljive stopnje;
(c) rok za odplačilo posojil iz lastnih virov Banke se določi na podlagi gospodarskih in finančnih lastnosti projekta. Za ta posojila običajno velja moratorij, določen glede na obdobje izvedbe projekta.
3. Za investicije v podjetja javnega sektorja, ki jih Banka financira iz lastnih sredstev, se lahko od posamezne države AKP predlagajo posebne garancije ali jamstva v zvezi s projektom.
Člen 5
Pogoji za tečajno tveganje
Z namenom zmanjšati učinke tečajnega nihanja, se probleme tečajnega tveganja rešuje na naslednji način:
(a) v primeru kapitalske udeležbe, ki naj bi okrepila lastna sredstva podjetja, tečajno tveganje praviloma prevzame sklad za spodbujanje naložb;
(b) pri financiranju malih in srednje velikih podjetij (MSP) z navadnimi posojili in rizičnim kapitalom si tečajno tveganje praviloma delijo Skupnost na eni strani in druge zadevne pogodbenice na drugi. V povprečju se tečajno tveganje enakomerno porazdeli; in
(c) kjer je izvedljivo in ustrezno, zlasti v državah, kjer obstaja makroekonomska in finančna stabilnost, si sklad za spodbujanje naložb prizadeva za odobritev posojil v lokalnih valutah držav AKP ter tako dejansko prevzema tečajno tveganje.
Člen 6
Pogoji za devizno nakazilo
Zadevne države AKP z ozirom na dejavnost iz tega sporazuma glede katerih so dale pisno soglasje v okviru tega sporazuma:
(a) odobrijo oprostitve vseh nacionalnih ali lokalnih dajatev, davčnih obremenitev obresti, provizije in amortizacije posojil, ki so dolgovane v skladu z nacionalno zakonodajo posamezne države AKP ali držav AKP;
(b) dajo upravičencem na razpolago plačilna sredstva, potrebna za plačilo obresti, provizijo in amortizacijo posojil, dolgovanih glede na pogodbe o financiranju, sklenjene za namen izvajanja projektov in programov na njihovih ozemljih; in
(c) dajo Banki na razpolago devize, potrebne za nakazilo vseh zneskov, ki jih prejme v nacionalni valuti po menjalnem tečaju, ki na dan nakazila velja med evrom ali drugimi valutami nakazila in nacionalno valuto. To zadeva vse oblike prejemkov, kot so med drugim obresti, dividende, provizije in honorarji ter amortizacija posojil in prihodek od prodaje delnic, dolgovanih glede na pogodbe o financiranju, sklenjene za namen izvajanja projektov in programov na njihovih ozemljih.
Člen 6a
Letno poročanje o Skladu za spodbujanje naložb
Predstavniki držav članic EU, ki so pristojni za Sklad za spodbujanje naložb, predstavniki držav AKP ter Evropska investicijska banka, Evropska komisija, sekretariat Sveta EU in sekretariat AKP se sestajajo enkrat letno in obravnavajo poslovanje, uspešnost in politiko Sklada za spodbujanje naložb.
Člen 6b
Pregled uspešnosti Sklada za spodbujanje naložb
Splošna uspešnost Sklada za spodbujanje naložb je predmet skupnega pregleda na sredi in ob koncu obdobja veljavnosti finančnega protokola. Takšen pregled lahko vključuje priporočila glede izboljšanja delovanja Sklada.
POGLAVJE 2
POSEBNE DEJAVNOSTI
Člen 7
1. V okviru sodelovanja se dodeljujejo subvencije za:
(a) gradnjo stanovanj za prebivalce z nizkimi dohodki za spodbudo dolgoročnega razvoja na področju stanovanjske gradnje, vključno z možnostjo druge hipoteke;
(b) mikrofinančništvo za spodbujanje MSP in mikropodjetij; in
(c) vzpostavitev institucij in kadrov za krepitev in olajšanje učinkovitega sodelovanja zasebnega sektorja pri socialnem in gospodarskem razvoju.
2. Po podpisu tega sporazuma in na predlog Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja se Svet ministrov držav AKP in ES odloči o načinih in višini virov, dodeljenih iz naslova dolgoročnega razvoja za doseganje teh ciljev.
POGLAVJE 3
FINANCIRANJE V PRIMERU KRATKOROČNIH NIHANJ V PRIHODKU OD IZVOZA
Člen 8
1. Stranki se zavedata, da lahko izgube prihodka od izvoza zaradi kratkoročnih nihanj ogrozijo financiranje razvoja in izvajanje makroekonomskih in področnih politik.Merilo za dodelitev sredstev za dolgoročni razvoj je zato stopnja odvisnosti gospodarstva države AKP od izvoza blaga, in zlasti od kmetijskih in rudarskih proizvodov.
2. Za zmanjšanje neugodnih učinkov nestabilnosti prihodka od izvoza in zaščito razvojnega programa, ki ga ogroža padec prihodka, se lahko mobilizira dodatna finančna podpora iz programabilnih virov za dolgoročni razvoj države na podlagi členov 9 in 10.
Člen 9
Merila upravičenosti
1. Upravičenost do dodatnih sredstev se določi na podlagi:
— 10 % (2 % v primeru najmanj razvitih, celinskih, otoških in postkonfliktnih držav ali držav, ki so utrpele naravne nesreče) izgube prihodkov od izvoza blaga v primerjavi z aritmetičnim povprečjem prihodkov štirih let pred letom uporabe brez najvišje in najnižje vrednosti, ali
— 10 % (2 % v primeru najmanj razvitih, celinskih, otoških in postkonfliktnih držav ali držav, ki so utrpele naravne nesreče) izgube prihodkov od izvoza vseh kmetijskih ali rudarskih proizvodov v primerjavi z aritmetičnim povprečjem prihodkov štirih let pred letom uporabe, brez najvišje in najnižje vrednosti za države, v katerih prihodki od izvoza kmetijskih ali rudarskih proizvodov pomenijo več kot 40 % skupnih prihodkov od izvoza blaga, ali
— 10 % (2 % v primeru najmanj razvitih, celinskih, otoških in postkonfliktnih držav ali držav, ki so utrpele naravne nesreče) izgube prihodkov od izvoza vseh kmetijskih ali rudarskih proizvodov v primerjavi z aritmetičnim povprečjem prihodkov štirih let pred letom uporabe, brez najvišje in najnižje vrednosti za države, v katerih prihodki od izvoza kmetijskih ali rudarskih proizvodov predstavljajo med 20 % in 40 % skupnih prihodkov od izvoza blaga, pod pogojem da se takšni skupni prihodki ne povečajo za več, kot je sorazmerno z učinkom izgube prihodkov od izvoza kmetijskih ali rudarskih proizvodov v okviru skupnega izvoza.
2. Izguba prihodkov od izvoza iz odstavka 1 mora biti višja ali enaka 0,5 % BDP, da velja upravičenost do dodatne podpore. Upravičenost do dodatne podpore je omejena na tri zaporedna leta.
3. Dodatni viri se morajo izražati v javnih računih zadevne države. Uporabijo se v skladu s programskimi pravili in metodami programiranja, vključno s posebnimi določbami iz Priloge IV v zvezi z izvedbenimi in upravljalnimi postopki, na podlagi vnaprej sestavljenih sporazumov med Skupnostjo in posamezno državo AKP v letu, ki sledi letu uporabe. Ob soglasju obeh pogodbenic se viri lahko uporabijo za financiranje programov, vključenih v državni proračun. Vendar se lahko del dodatnih virov nameni tudi za posebna področja, zlasti za razvoj sistemov zavarovanja na tržni osnovi, ki predvidevajo zaščito pred nevarnostjo nihanj prihodkov od izvoza.
Člen 9a
1. Znesek dodatne finančne podpore je enak izgubi prihodkov od izvoza, pomnoženi z aritmetičnim povprečjem razmerja „med prihodki vlade in bruto domačim proizvodom“ štirih let pred letom uporabe brez najvišje in najmanjše vrednosti in z omejitvijo tega razmerja na 25 %.
2. Komisija bo analizirala podatke držav AKP v lokalni denarni valuti, korigirani s stopnjo inflacije, da določi upravičenost in dodatno finančno podporo, kot je določeno v členu 9. Komisija bo nato potencialni znesek finančne podpore pretvorila v eure v skladu z ustreznimi postopki.
3. Komisija bo v okviru finančnih sredstev, dodeljenih financiranju nacionalnih indikativnih programov, vsako leto določila sredstva za vse države AKP za zagotovitev podpore v primeru kratkoročnih nihanj prihodkov od izvoza. Če vsota finančne podpore, izračunana na podlagi meril iz člena 9, preseže znesek teh sredstev, bo porazdelitev dodeljenih sredstev po državah določena sorazmerno s potencialnim zneskom dodatne finančne podpore vsake države AKP, izražene v eurih.
Člen 10
Predujmi
Sistem dodelitve dodatnih virov določa predujme za ublažitev težav zaradi zamud pri pridobivanju konsolidirane trgovinske statistike in zagotovitev, da se zadevni viri lahko vključijo v proračun v drugem letu, ki sledi letu uporabe. Pridobitev predujma je namenjena samo državam, kjer se finančna podpora FLEX dodeli kot splošna proračunska podpora. Predujmi se sprostijo na podlagi začasne izvozne statistike, ki jo pripravi vlada in se predloži Komisiji. Najvišji predujem znaša 100 % zneska dodatne finančne podpore za leto uporabe. Zneski, ki se sprostijo na ta način, se prilagodijo glede na dokončno konsolidirano izvozno statistiko. To statistiko je treba predložiti najpozneje 31. decembra v drugem letu po letu uporabe.
Člen 11
Določbe tega poglavja se revidirajo najkasneje po dveh letih delovanja in nato na predlog ene od pogodbenih strank.
POGLAVJE 4
DRUGE DOLOČBE
Člen 12
Tekoča plačila in pretok kapitala
1. Brez poseganja v odstavek 3 se pogodbeni stranki v nadaljevanju obvezujeta, da ne bosta postavljali omejitev za plačila, v prosto zamenljivi valuti, na tekoči račun plačilne bilance med prebivalci Skupnosti in držav AKP.
2. Glede na kapitalske transakcije v plačilni bilanci se stranki obvezujeta, da ne bosta omejevali prostega pretoka kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v podjetjih, oblikovanih v skladu z nacionalno zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu s tem sporazumom ter likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in morebitnim dobičkom od njih.
3. Če je ena ali več držav AKP ali ena ali več držav članic Skupnosti v resnih težavah v zvezi s plačilno bilanco ali ji/jim take težave grozijo, lahko država AKP, država članica ali Skupnost, v skladu s pogoji iz GATT, GATS in členov VIII in XIV Statuta Mednarodnega denarnega sklada, uvede omejitve za tekoče transakcije, ki imajo omejeno trajanje in ne smejo biti strožje kot je potrebno za ureditev razmer v plačilni bilanci. Pogodbena stranka, ki sprejme ukrepe, nemudoma obvesti druge pogodbene stranke in jim čim prej predloži časovni razpored za odpravo teh ukrepov.
Člen 13
Usposabljanje in obravnavanje poslovnih subjektov
Glede ureditev, ki se lahko uporabijo v zvezi z vzpostavljanjem in zagotavljanjem storitev, države AKP na eni strani in države članice na drugi strani obravnavajo državljane in gospodarske družbe ali podjetja držav AKP oziroma državljane in gospodarske družbe ali podjetja držav članic nediskriminatorno. V kolikor za neko dejavnost država AKP ali država članica ni sposobna zagotoviti nediskriminatornega obravnavanja, ustrezna država AKP ali država članica, odvisno od primera, ni obvezana na tak način obravnavati državljanov in gospodarskih družb ali podjetij te države v zvezi s to dejavnostjo.
Člen 14
Opredelitev „gospodarskih družb in podjetij“
1. Za namene tega sporazuma „gospodarske družbe ali podjetja države članice ali države AKP“ pomenijo gospodarske družbe ali podjetja, ustanovljene v skladu s pravili civilnega prava ali prava gospodarskih družb, vključno z javnimi ali drugimi gospodarskimi družbami, zadrugami in drugimi pravnimi osebami in osebnimi družbami, ki jih ureja javno ali zasebno pravo, razen neprofitnih gospodarskih družb, ki so ustanovljene v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ali države AKP, katerih sedež, uprava ali sedež poslovanja je v državi članici ali v državi AKP.
2. Gospodarska družba ali podjetje, ki ima sedež samo v državi članici ali državi AKP, se mora ukvarjati z dejavnostjo, ki je dejansko in stalno povezana z gospodarstvom te države članice ali države AKP.
POGLAVJE 5
SPORAZUMI O ZAŠČITI NALOŽB
Člen 15
1. Pri izvajanju določb člena 78 tega sporazuma stranki upoštevata naslednja načela:
(a) država pogodbenica lahko tam kjer je to ustrezno, predlaga pogajanja z drugo državo pogodbenico o sporazumu o spodbujanju in zaščiti naložb;
(b) države pogodbene stranke takih sporazumov ne razlikujejo med državami pogodbenicami strankami tega sporazuma ali med seboj glede na tretje države pri pogajanjih o sklepanju, uporabi in razlagi dvostranskih in večstranskih sporazumov o spodbujanju in zaščiti naložb;
(c) države pogodbenice imajo pravico, da predlagajo spremembo ali prilagoditev zgoraj omenjenega nediskriminatornega obravnavanja, če tako narekujejo mednarodne zaveze ali bistveno spremenjene okoliščine;
(d) uporaba zgoraj omenjenih načel ne sme imeti namena in ne sme v praksi kršiti suverenosti katere koli države pogodbenice stranke tega sporazuma; in
(e) odnos med dnem začetka veljavnosti dogovorjenega sporazuma, določbami o reševanju sporov in datumom zadevnih naložb se določi v omenjenem sporazumu ob upoštevanju zgoraj omenjenih določb. Pogodbenice potrjujejo, da določbe na splošno ne veljajo za nazaj, razen če se države pogodbenice ne dogovorijo drugače.
2. Z namenom lajšanja pogajanj glede dvostranskih sporazumov o spodbujanju in zaščiti naložb se države pogodbenice strinjajo, da bodo proučile glavne določbe vzorčnega sporazuma o zaščiti. Pri proučevanju, ki se opira na določbe obstoječih dvostranskih sporazumov med državami pogodbenimi strankami, se posebna pozornost posveča naslednjim zadevam:
(a) pravnemu jamstvu za zagotovitev pravičnega in nepristranskega obravnavanja tujih naložbenikov;
(b) določbi o naložbeniku z največjimi ugodnostmi;
(c) varstvu v primeru razlastitve in nacionalizacije;
(d) prenosu kapitala in dobička; in
(e) mednarodni arbitraži v primeru spora med naložbenikom in državo gostiteljico.
3. Stranki se strinjata, da proučita sposobnost jamstvenih sistemov, da pozitivno odgovorijo na posebne potrebe malih in srednje velikih podjetij po zavarovanju svojih naložb v državah AKP. Zgoraj omenjeno proučevanje se začne čim prej po podpisu Sporazuma. Ob zaključku se rezultati tega proučevanja predložijo Odboru držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, ki jih pretehta in ustrezno ukrepa.
PRILOGA III
INSTITUCIONALNA PODPORA
Člen 1
S sodelovanjem se podpira institucionalni mehanizem za spodbujanje kmetijstva in razvoja podeželja. V tej zvezi sodelovanje pomaga krepiti in utrjevati vlogo Tehničnega središča za sodelovanje v kmetijstvu in na podeželju pri razvoju institucionalnih zmogljivosti držav AKP, zlasti pri upravljanju informacij, da bi olajšali dostop do tehnologij za izboljšanje kmetijske produktivnosti, komercializacije, prehranske varnosti in razvoja podeželja.
▼M14 —————
Člen ►M14 2 ◄
CTA
1. Namen CTA je krepitev politik in razvoj institucionalnih zmogljivosti ter zmogljivosti upravljanja z informacijami in komunikacijami organizacij AKP za razvoj kmetijstva in podeželja. Takim organizacijam pomaga pri oblikovanju in izvajanju politik in programov za zmanjšanje revščine, spodbujanje trajnostne varnosti preskrbe s hrano in ohranitev naravnih virov ter tako prispeva k vzpostavitvi samozaupanja pri razvoju podeželja in kmetijstva v AKP.
2. CTA:
(a) razvija in ponuja informacijske storitve ter zagotavlja boljši dostop do raziskovanja, usposabljanja in inovacij na področju razvoja in širjenja kmetijstva in podeželja, z namenom spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja; in
(b) razvija in krepi zmogljivosti AKP z namenom:
(i) izboljšanja oblikovanja in upravljanja politik in strategij razvoja kmetijstva in podeželja na nacionalni in regionalni ravni, vključno z izboljšanjem zmogljivosti zbiranja podatkov ter raziskovanja, analize in oblikovanja politike;
(ii) izboljšanja upravljanja z informacijami in komunikacijami, zlasti znotraj nacionalne kmetijske strategije;
(iii) spodbujanja učinkovitega upravljanja informacij in komunikacij znotraj institucij za spremljanje realizacije ter konzorcije regionalnih in mednarodnih partnerjev;
(iv) spodbujanja decentraliziranega upravljanja informacij in komunikacij na lokalni in nacionalni ravni;
(v) krepitve pobud preko regionalnega sodelovanja; in
(vi) razvijanja pristopov k ocenjevanju vpliva politik na razvoj kmetijstva in podeželja.
3. Center podpira regionalne pobude in omrežja ter si postopoma deli programe za razvoj zmogljivosti z ustreznimi organizacijami AKP. S tem namenom Center podpira decentralizirana regionalna informacijska omrežja. Taka omrežja se gradijo postopoma in učinkovito.
4. Izvaja se redno vrednotenje dejavnosti CTA.
5. Odbor veleposlanikov je nadzorni organ Centra. Po podpisu tega sporazuma ta odbor:
(a) določi statut Centra;
(b) imenuje člane izvršilnega odbora;
(c) na predlog izvršilnega odbora imenuje vodstvo Centra; in
(d) spremlja splošno strategijo Centra in nadzoruje delo izvršilnega odbora.
6. Izvršilni odbor v skladu s statutom Centra:
(a) določi finančne in kadrovske predpise ter pravila delovanja;
(b) nadzoruje delo Centra;
(c) sprejme program in proračun Centra;
(d) nadzornemu organu redno pošilja poročila in ocene; in
(e) opravlja kakršne koli druge naloge, ki mu jih dodeljuje statut Centra.
7. Proračun Centra se financira v skladu s pravili, določenimi v tem sporazumu v zvezi s sodelovanjem pri financiranju razvoja.
PRILOGA IV
IZVEDBENI IN UPRAVLJALSKI POSTOPKI
POGLAVJE 1
NACIONALNO NAČRTOVANJE
Člen 1
Dejavnosti, ki se financirajo v obliki subvencij iz tega sporazuma, se načrtujejo na začetku obdobja, za katero velja večletni finančni okvir sodelovanja.
Načrtovanje bo temeljilo na načelih lastništva, prilagajanja, usklajevanja vlagateljev, upravljanja za razvojne rezultate in vzajemne odgovornosti.
Načrtovanje v ta namen pomeni:
(a) pripravo in razvoj državnih ali regionalnih strateških dokumentov ali strateških dokumentov znotraj AKP (strateški dokumenti), ki temeljijo na njihovih srednjeročnih razvojnih ciljih in strategijah, ob upoštevanju načel skupnega načrtovanja in delitve dela med vlagatelji, ki bo v čim večji možni meri predstavljal proces pod vodstvom partnerske države ali regije;
(b) da Skupnost jasno navede indikativna programljiva dodeljena finančna sredstva, ki jih lahko država, regija ali sodelovanje znotraj AKP koristi v obdobju, ki ga zajema večletni finančni okvir sodelovanja iz tega sporazuma, ter kakršne koli druge ustrezne informacije, vključno z morebitno rezervo za nepredvidene potrebe;
(c) pripravo in sprejetje indikativnega programa za izvajanje strateških dokumentov ob upoštevanju zavez drugih vlagateljev, ter zlasti držav članic EU; in
(d) postopek revizije, ki zajema strateške dokumente, indikativni program in višino njemu dodeljenih sredstev.
Člen 2
Državni strateški dokument
Državni strateški dokument (CSP) pripravita posamezna država AKP in EU. CSP se opira na predhodno posvetovanje z različnimi nosilci, vključno z nedržavnimi nosilci, lokalnimi organi in po potrebi parlamenti AKP, ter na izkušnje in najboljšo prakso. Vsak CSP je prilagojen potrebam in odgovarja posebnim okoliščinam posamezne države AKP. CSP je instrument za določanje prioritetnih dejavnosti in za vzpostavitev lokalnega lastništva nad programi sodelovanja. Zabeležijo se vse razlike med analizo Skupnosti in analizo zadevne države. CSP vključuje naslednje standardne elemente:
(a) analizo političnega, gospodarskega, socialnega in okoljskega konteksta države, omejitve, zmogljivosti in pričakovanja, vključno z oceno osnovnih potreb, kot so dohodek na prebivalca, velikost prebivalstva in socialni kazalci ter ranljivost;
(b) podroben oris srednjeročne razvojne strategije države, jasno opredeljene prioritete in pričakovane finančne potrebe;
(c) oris ustreznih načrtov in aktivnosti drugih vlagateljev, ki so navzoči v državi, zlasti tistih iz držav članic EU kot dvostranskih vlagateljev;
(d) strategije odziva, ki podrobno opredeljujejo poseben prispevek, ki ga lahko zagotovi EU. Te strategije se v največji možni meri dopolnjujejo z operacijami, ki jih financira sama država AKP in drugi vlagatelji, navzoči v državi; in
(e) navedbo najbolj primernih podpornih mehanizmov in mehanizmov izvajanja, ki se jih uporabi pri izvajanju zgornjih strategij.
Člen 3
Dodeljevanje sredstev
1. Indikativno dodeljevanje sredstev med države AKP temelji na standardnih, objektivnih in preglednih potrebah in merilih uspešnosti. V tem okviru:
(a) se potrebe ocenijo na osnovi meril v zvezi z dohodkom na prebivalca, velikostjo prebivalstva, socialnimi kazalci in stopnjo zadolženosti ter ranljivostjo zaradi zunanjih pretresov. Posebne obravnave so deležne najmanj razvite države AKP, upošteva pa se tudi ranljivost otoških in kopenskih držav. Poleg tega se upoštevajo tudi posebne težave držav, ki odpravljajo posledice konfliktov ali naravne nesreče; in
(b) se uspešnost oceni na podlagi meril, ki se nanašajo na vodenje, napredek pri izvajanju institucionalnih reform, uspešnost države pri izrabi virov, učinkovito izvajanje tekočih operacij, blažitev ali zmanjšanje revščine, napredek pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja, ukrepe za trajnostni razvoj ter uspešnost makroekonomskih in sektorskih politik.
2. Dodeljena sredstva vsebujejo:
(a) programljiva sredstva, dodeljena za makroekonomsko podporo, sektorske politike, programe in projekte za podporo osrednjim in stranskim področjem pomoči Skupnosti. Programljiva dodeljena sredstva omogočajo dolgoročno programiranje pomoči Skupnosti za zadevno državo. Skupaj z drugimi morebitnimi viri Skupnosti so ta dodeljena sredstva osnova za pripravo indikativnega programa za posamezno državo; in
(b) sredstva, namenjena za nepredvidene potrebe, kakor so opredeljene v členih 66 in 68 ter členih 72, 72a in 73 tega sporazuma, ki so na voljo pod pogoji iz teh členov, kadar take podpore ni mogoče financirati iz proračuna Unije.
3. Na podlagi rezerve za nepredvidene potrebe se predvidi vse potrebno za države, ki zaradi izrednih okoliščin nimajo dostopa do običajnih programljivih virov.
4. Brez poseganja v člen 5(7) te priloge o revizijah lahko Skupnost, z namenom upoštevanja novih potreb ali izredne uspešnosti, poveča programljiva dodeljena sredstva države ali njihovo dodeljevanje za nepredvidene potrebe:
(a) nove potrebe lahko izhajajo iz izrednih okoliščin, kot so kriza in razmere, ki nastopijo po krizi, ali iz nepredvidenih potreb iz odstavka 2(b);
(b) izredna uspešnost je stanje, v katerem so zunaj revizij na sredi in koncu obdobja programljiva sredstva, dodeljena državi, v celoti porabljena in se lahko absorbirajo dodatna sredstva iz nacionalnega indikativnega programa ob upoštevanju učinkovite politike zmanjševanja revščine in dobrega finančnega poslovodenja.
Člen 4
Priprava in sprejetje kazalnega programa
1. Ob prejemu zgoraj omenjenih informacij vsaka država AKP, na osnovi svojih razvojnih ciljev in prioritet ter v skladu z njimi, kot je navedeno v CSP, sestavi osnutek indikativnega programa ter ga predloži Skupnosti. Osnutek indikativnega programa vsebuje:
(a) splošno proračunsko podporo in/ali omejeno število osrednjih sektorjev ali področij, na katere bi bilo treba osredotočiti podporo;
(b) najbolj ustrezne ukrepe in dejavnosti za izpolnjevanje ciljev v osrednjem(-ih) sektorju(-ih) ali na osrednjem(-ih) področju(-ih);
(c) vire, predvidoma namenjene za omejeno število programov in projektov izven osrednjega(-ih) sektorja(-ev) ali področja(področij) in/ali splošne predloge takih dejavnosti, ter navedbo virov, ki jih je treba pripraviti za vsakega izmed teh elementov;
(d) vrste nedržavnih nosilcev, upravičenih do financiranja, v skladu z merili, ki jih določi Svet ministrov, sredstva, dodeljena nedržavnim nosilcem, in vrsto dejavnosti, ki se bodo podpirale in ki morajo biti neprofitne;
(e) predloge za predvideno sodelovanje v regionalnih programih in projektih; ter
(f) morebitno rezervacijo za zavarovanje pred morebitnimi terjatvami ter za kritje povečanih in nepredvidenih stroškov.
2. Osnutek indikativnega programa po potrebi vsebuje vire, namenjene krepitvi kadrovskih, materialnih in institucionalnih zmogljivosti AKP za pripravo in izvajanje nacionalnih indikativnih programov in morebitno sodelovanje v programih in projektih, ki se financirajo iz regionalnih indikativnih programov, ter za izboljšanje upravljanja ciklusa projektov javnih investicij držav AKP.
3. Osnutek indikativnega programa je predmet izmenjave mnenj med zadevno državo AKP in Skupnostjo. Indikativni program sporazumno sprejmeta Komisija v imenu Skupnosti in zadevna država AKP. Po njegovem sprejetju je zavezujoč tako za Skupnost kot za navedeno državo. Ta indikativni program se priloži CSP in poleg tega, vsebuje:
(a) navedbo posebnih in jasno določenih dejavnosti, predvsem tistih, za katere se lahko uporabijo sredstva pred naslednjo revizijo;
(b) indikativen časovni načrt za izvajanje in revizijo indikativnega programa, vključno s prevzetimi obveznostmi in izplačili sredstev; ter
(c) merila za revizijo, usmerjena k rezultatom.
4. Skupnost in zadevna država AKP sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se postopek programiranja zaključi v čim krajšem času ali, razen v primeru izrednih okoliščin, v dvanajstih mesecih od sprejetja večletnega finančnega okvira sodelovanja. V tem okviru mora biti priprava CSP in indikativnega programa del neprekinjenega postopka, ki se konča s sprejetjem enotnega dokumenta.
5. Kadar se država AKP sooča s kriznimi razmerami, povezanimi z vojno ali drugim konfliktom, ali z izrednimi okoliščinami s primerljivimi posledicami, ki nacionalnemu odredbodajalcu preprečujejo izvajanje njegovih nalog, Komisija lahko sama upravlja s sredstvi, dodeljenimi zadevni državi v skladu s členom 3 in jih porabi za namene posebnih podpor. Posebna podpora lahko zadeva politike v korist miru, upravljanje in reševanje konfliktov, podporo v obdobjih po konfliktih, vključno s krepitvijo institucij in dejavnostmi gospodarskega in socialnega razvoja, ob posebnem upoštevanju potreb najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Komisija in zadevna država AKP začneta z običajnimi postopki izvajanja in upravljanja takoj, ko pristojni organi za upravljanje sodelovanja to spet zmorejo.
Člen 5
Postopek revizije
1. Finančno sodelovanje med državo AKP in Skupnostjo mora biti dovolj fleksibilno, da zagotavlja stalno usklajenost dejavnosti s cilji tega sporazuma in tak, da se lahko upoštevajo morebitne spremembe gospodarskega položaja, prioritet in ciljev posamezne države AKP. V tem okviru nacionalni odredbodajalec in ►M4 Komisija ◄ :
(a) letno izvedeta dejavno revizijo kazalnega programa; in
(b) izvedeta revizijo SPD in kazalnega programa na sredi in koncu obdobja glede na tekoče potrebe in uspešnost.
2. V izrednih okoliščinah iz člena 3(4) se lahko ad hoc revizija izvede na predlog ene od pogodbenic, da se upoštevajo nove potrebe ali izredna uspešnost.
3. Nacionalni odredbodajalec in ►M4 Komisija ◄ :
(a) sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja določb kazalnega programa, vključno s spoštovanjem časovne razporeditve prevzetih obveznosti in izplačil, dogovorjenih v času programiranja; in
(b) določita morebitne vzroke za zamudo pri izvajanju in predložita ustrezne ukrepe za ureditev položaja.
4. Letne operativne revizije ter revizije sredi in konec obdobja indikativnega programa so sestavljene iz skupne ocene izvedbe programa in upoštevajo rezultate ustreznih dejavnosti spremljanja in vrednotenja. Te revizije se izvedejo lokalno, nacionalni odredbodajalec in Komisija pa jih dokončata po posvetovanju z ustreznimi interesnimi skupinami, vključno z nedržavnimi nosilci, lokalnimi organi in po potrebi parlamenti AKP. Zlasti zajemajo ocene:
(a) rezultatov, doseženih v osrednjem(ih) sektorju(ih) oziroma področjih, izmerjenih v primerjavi z opredeljenimi cilji in kazalci učinka ter obveznostmi, prevzetimi v zvezi s področno politiko;
(b) programov in projektov izven osrednjega(ih) sektorja(ev);
(c) izkoriščanja virov, namenjenih nedržavnim nosilcem;
(d) učinkovitosti izvajanja tekočih operacij in obsega, v kakršnem je bil upoštevan časovni razpored prevzetih obveznosti in izplačil; in
(e) podaljšanja perspektive programiranja za naslednja leta.
5. Komisija enkrat letno predloži združeno poročilo o zaključku letne operativne revizije Odboru za sodelovanje pri financiranju razvoja. Odbor poročilo preuči v skladu s svojimi odgovornostmi in pooblastili po tem sporazumu.
6. Glede na letne operativne revizije lahko nacionalni odredbodajalec in Komisija pri reviziji sredi ali konec obdobja ter v zgornjih časovnih okvirih revidirata in prilagodita CSP:
(a) kadar operativne revizije kažejo na posebne probleme; in/ali
(b) glede na spremenjene okoliščine v državi AKP.
Sprememba CSP se lahko sprejme tudi na podlagi postopka ad hoc revizije iz odstavka 2.
Revizija na koncu obdobja lahko zajema tudi prilagoditev za nov večletni finančni okvir sodelovanja glede dodeljevanja sredstev in priprave na naslednji program.
7. Po izvedbi revizij sredi ali konec obdobja lahko Komisija v imenu Skupnosti dodeljena sredstva državi poveča ali zmanjša glede na tekoče potrebe in uspešnost zadevne države AKP.
Po ad hoc reviziji iz odstavka 2 lahko Komisija v imenu Skupnosti tudi poveča dodeljena sredstva glede na nove potrebe ali izredno uspešnost zadevne države AKP, kot je določeno v členu 3(4).
POGLAVJE 2
REGIONALNO NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA
Člen 6
Obseg
1. Regionalno sodelovanje zajema dejavnosti, ki koristijo in vključujejo:
(a) dve ali več držav AKP ter katero koli državo v razvoju, ki ni država AKP in sodeluje v teh dejavnostih; in/ali
(b) regionalni organ, katerega članici sta vsaj dve državi AKP, vključno z organi, katerih članice so države, ki niso države AKP.
2. Regionalno sodelovanje lahko zajema tudi čezmorske države in ozemlja ter najbolj oddaljene regije. Financiranje za omogočanje udeležbe teh ozemelj je dodatno glede na finančna sredstva, dodeljena državam AKP v skladu s tem sporazumom.
3. Zaprosila za financiranje regionalnih programov predloži:
(a) pooblaščeni regionalni organ ali organizacija; ali
(b) pooblaščeni podregionalni organ, organizacija ali država AKP v zadevni regiji v fazi programiranja, pod pogojem, da je dejavnost opredeljena v regionalnem indikativnem programu (RIP).
4. Udeležba držav v razvoju, ki niso države AKP, v regionalnih programih je predvidena le, če:
(a) je osrednji del projektov in programov, financiranih iz večletnega finančnega okvira sodelovanja, še vedno v državi AKP;
(b) v okviru finančnih instrumentov Skupnosti obstajajo enakovredne določbe; in
(c) se spoštuje načelo sorazmernosti.
Člen 7
Regionalni programi
Zadevne države AKP se odločijo o opredelitvi geografskih regij. Regionalni programi povezovanja bi morali kar najbolj ustrezati programom obstoječih regionalnih organizacij. Načeloma, v primeru, da se članstvo več ustreznih regionalnih organizacijah prekriva, mora regionalni program povezovanja ustrezati združenemu članstvu teh organizacij.
Člen 8
Regionalno načrtovanje
1. Načrtovanje se izvaja na ravni posamezne regije. Načrtovanje je rezultat izmenjave mnenj med Skupnostjo in zadevno(-imi) pooblaščeno(-imi) regionalno(-imi) organizacijo(-ami) in v primeru, da ni takšnega pooblastila, med nacionalnimi odredbodajalci držav v tej regiji. Kjer je ustrezno, lahko načrtovanje vključuje posvetovanje z nedržavnimi nosilci, zastopanimi na regionalni ravni, in po potrebi regionalnimi parlamenti.
2. Regionalni strateški dokument (RSP) pripravita(-jo) Komisija in pooblaščena(-e) regionalna(-e) organizacija(-e) v sodelovanju z državami AKP v zadevni regiji na podlagi načela subsidiarnosti in komplementarnosti, pri čemer se upošteva načrtovanje CSP.
3. RSP je instrument s katerim se določa prioritete dejavnosti in instrument vzpostavitve lokalnega lastništva podprtih programov. RSP vsebuje naslednje standardne elemente:
(a) analizo političnega, gospodarskega, socialnega in okoljskega konteksta regije;
(b) oceno procesa in obetov glede regionalnega gospodarskega povezovanja in vključevanja v svetovno gospodarstvo;
(c) oris regionalnih strategij in prioritet ter pričakovanih finančnih potreb;
(d) oris ustreznih dejavnosti drugih zunanjih partnerjev v regionalnem sodelovanju;
(e) oris specifičnega prispevka EU k doseganju ciljev regionalnega sodelovanja in povezovanja, čim bolj skladnega z dejavnostmi, ki jih financirajo države AKP same in drugi zunanji partnerji, zlasti države članice EU; in
(f) navedbo najustreznejših mehanizmov podpore in izvajanja, ki se morajo uporabljati pri izvajanju zgornjih strategij.
Člen 9
Dodeljevanje sredstev
1. Indikativno dodeljevanje sredstev med regije AKP temelji na standardno, nepristransko in pregledno ocenjenih potrebah ter napredku in predvidevanjih v procesu regionalnega sodelovanja in povezovanja.
2. Dodeljena sredstva vsebujejo:
(a) programljiva sredstva, dodeljena v podporo regionalnemu povezovanju, sektorske politike, programe in projekte za podporo osrednjim in stranskim področjem pomoči Skupnosti; in
(b) sredstva, dodeljena vsaki regiji AKP za nepredvidene potrebe, kot so določene v členih 72, 72a in 73 tega sporazuma, kadar je zaradi čezmejne narave in/ali obsega nepredvidene potrebe takšno podporo bolj učinkovito zagotoviti na regionalni ravni. Ta sredstva so na voljo pod pogoji iz členov 72, 72a in 73 tega sporazuma, kadar take podpore ni mogoče financirati iz proračuna Unije. Zagotovijo se dopolnjevanje med intervencijami v okviru teh sredstev in morebitne intervencije na ravni države.
3. Programljiva dodeljena sredstva omogočajo dolgoročno načrtovanje pomoči Skupnosti za zadevno regijo. Da bi dosegli primeren obseg in povečali učinkovitost, se lahko regionalna in nacionalna sredstva združijo za financiranje regionalnih operacij z izrazito nacionalno komponento.
Regionalna sredstva, dodeljena za nepredvidene potrebe, se lahko mobilizirajo v korist zadevni regiji in državam AKP zunaj regije, kadar je njihova vključitev potrebna zaradi narave nepredvidene potrebe, pri čemer je osrednji del predvidenih projektov in programov še vedno v regiji.
4. Brez poseganja v člen 11 o revizijah lahko Skupnost poveča programljiva dodeljena sredstva za zadevno regijo ali njihovo dodeljevanje za nepredvidene potrebe zaradi upoštevanja novih potreb ali izredne uspešnosti:
(a) nove potrebe so potrebe, ki izhajajo iz izrednih okoliščin, kot so kriza in razmere, ki nastanejo po krizi, ali iz nepredvidenih potreb iz odstavka 2(b);
(b) izredna uspešnost je stanje, v katerem so zunaj revizij na sredi in koncu obdobja sredstva, dodeljena regiji, v celoti porabljena, dodatna sredstva iz regionalnega indikativnega programa pa se lahko absorbirajo ob upoštevanju učinkovitega regionalnega povezovanja in dobrega finančnega poslovodenja.;
Člen 10
Regionalni kazalni program
1. Na osnovi zgoraj omenjenih dodeljenih sredstev pooblaščena(e) regionalna(e) organizacija(e) in v primeru neobstoja ustreznega pooblastila, nacionalni odredbodajalci držav v regiji sestavijo osnutek regionalnega kazalnega programa. Osnutek programa predvsem opredeljuje:
(a) osrednja področja in teme pomoči Skupnosti;
(b) najustreznejše ukrepe in dejavnosti za doseganje ciljev, zastavljenih v zvezi s temi področji in temami; in
(c) programe in projekte, ki omogočajo doseganje teh ciljev, kolikor so jasno opredeljeni, in navedbo sredstev, ki jih je treba pripraviti za vsakega od teh elementov, ter časovni razpored njihovega izvajanja.
2. Regionalni indikativni program sporazumno sprejmejo Skupnost in pooblaščena(-e) regionalna(-e) organizacija(-e) ali, v primeru odsotnosti takšnega pooblastila, zadevne države AKP.
Člen 11
Postopek revizije
►M10 1. ◄ Finančno sodelovanje med posamezno regijo držav AKP in Skupnostjo mora biti dovolj fleksibilno tako, da je zagotovljena stalna usklajenost teh dejavnosti in ciljev Sporazuma in tako, da se lahko upoštevajo morebitne spremembe gospodarskega položaja, prioritet in ciljev posamezne regije. Na sredini in ob koncu obdobja se izvede revizija regionalnih kazalnih programov z namenom prilagoditve novo nastalemu položaju in zagotovitvi njihovega pravilnega izvajanja. Po zaključku revizije sredi in konec obdobja lahko Skupnost revidira dodeljevanje sredstev glede na tekoče potrebe in uspešnost.
2. V izrednih okoliščinah iz člena 9(4) se lahko izvede revizija na predlog ene od pogodbenic, da se upoštevajo nove potrebe ali izredna uspešnost. Na podlagi ad hoc revizije lahko obe pogodbenici sprejmeta spremembo RSP in/ali se povečajo sredstva, ki jih Komisija dodeli v imenu Skupnosti.
Revizija na koncu obdobja lahko zajema tudi prilagoditev za nov večletni finančni okvir sodelovanja glede dodeljevanja sredstev in priprave na naslednji regionalni indikativni program.
Člen 12
Sodelovanje znotraj AKP
1. Sodelovanje znotraj AKP kot razvojni instrument prispeva k cilju partnerstva med AKP in EU. Sodelovanje znotraj AKP je nadregionalno sodelovanje. Njegov cilj je obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočajo države AKP prek dejavnosti, ki presegajo pojem geografske lokacije in koristijo več ali vsem državam AKP.
2. V skladu z načeloma subsidiarnosti in komplementarnosti se predvideva intervencija znotraj držav AKP, kadar nacionalni in/ali regionalni ukrepi niso mogoči ali so manj učinkoviti, da se zagotovi dodana vrednost v primerjavi z dejavnostmi, ki se izvajajo z drugimi instrumenti sodelovanja.
3. Kadar se skupina AKP odloči, da bo prispevala k mednarodnim ali medregionalnim spodbudam iz sklada znotraj AKP, se zagotovi ustrezna prepoznavnost.
Člen 12a
Strateški dokument znotraj AKP
1. Načrtovanje sodelovanja znotraj AKP je rezultat izmenjave mnenj med Komisijo in Odborom veleposlanikov AKP ter ga skupaj pripravijo službe Komisije in Sekretariat AKP po posvetovanju z ustreznimi nosilci in interesnimi skupinami.
2. Strateški dokument znotraj AKP določa prednostne ukrepe sodelovanja znotraj AKP in ukrepe, potrebne za vzpostavitev lastništva nad podprtimi programi. Vsebuje naslednje standardne elemente:
(a) analizo političnega, gospodarskega, socialnega in okoljskega konteksta v skupini držav AKP;
(b) oceno sodelovanja znotraj držav AKP v zvezi s prispevkom k doseganju ciljev iz tega sporazuma in pridobljenimi novimi spoznanji;
(c) oris strategije znotraj AKP in zasledovanih ciljev ter pričakovanih finančnih potreb;
(d) oris ustreznih dejavnosti drugih zunanjih partnerjev v sodelovanju; in
(e) navedbo prispevka EU k doseganju ciljev sodelovanja znotraj AKP in njegove skladnosti z dejavnostmi, ki se financirajo na nacionalnih in regionalnih ravneh ter ki jih financirajo drugi zunanji partnerji, zlasti države članice EU.
Člen 12b
Zaprosila za financiranje
Zaprosila za financiranje programov znotraj AKP predloži:
(a) neposredno Svet ministrov AKP ali Odbor veleposlanikov AKP; ali
(b) posredno:
(i) najmanj trije pooblaščeni regionalni organi ali organizacije, ki pripadajo različnim geografskim regijam, ali vsaj dve državi AKP iz vsake od teh treh regij;
(ii) mednarodne organizacije, kot so to Afriška unija, katerih dejavnosti prispevajo k ciljem regionalnega sodelovanja in povezovanja, pod pogojem, da imajo predhodno odobritev Odbora veleposlanikov AKP; ali
(iii) karibske in pacifiške regije glede na njihov poseben geografski položaj, pod pogojem, da imajo predhodno odobritev Sveta ministrov AKP ali Odbora veleposlanikov AKP.
Člen 12c
Dodeljevanje sredstev
Indikativno dodeljevanje sredstev temelji na ocenjenih potrebah ter napredku in predvidevanjih v procesu sodelovanja znotraj AKP. Zajema rezervo neprogramiranih sredstev.
Člen 13
Indikativni program znotraj AKP
1. Indikativni program znotraj AKP vsebuje naslednje standardne elemente:
(a) osrednje sektorje in teme pomoči Skupnosti;
(b) najustreznejše ukrepe in dejavnosti za doseganje ciljev, zastavljenih v zvezi z osrednjimi sektorji in temami; in
(c) programe in projekte, ki so potrebni za doseganje opredeljenih ciljev, če so jasno opredeljeni, in navedbo sredstev, ki jih je treba dodeliti vsakemu od njih, ter časovni načrt njihovega izvajanja.
2. Komisija in Sekretariat AKP opredelita in ocenita ustrezne ukrepe. Na podlagi tega službe Komisije in Sekretariat AKP skupaj pripravita indikativni program znotraj AKP ter ga predstavita Odboru veleposlanikov AKP-ES. Sprejmeta ga Komisija v imenu Skupnosti in Odbor veleposlanikov AKP.
3. Brez poseganja v točko (iii) člena 12(b) Odbor veleposlanikov AKP vsako leto predloži združeni seznam zahtev za financiranje prednostnih ukrepov, predvidenih v indikativnem programu znotraj AKP. Komisija skupaj s Sekretariatom AKP opredeli in pripravi ustrezne ukrepe ter letni delovni program. V največjem možnem obsegu in ob upoštevanju dodeljenih sredstev se zahteve za financiranje ukrepov, ki niso predvideni v indikativnem programu znotraj AKP, vključijo v letni delovni program. Izjemoma se te zahteve sprejmejo prek posebne odločitve Komisije o financiranju.
Člen 14
Postopek revizije
1 Sodelovanje znotraj AKP mora biti dovolj prožno in odzivno, da zagotavlja stalno usklajenost ukrepov s cilji iz tega sporazuma ter da se upoštevajo kakršne koli spremembe prednostnih nalog in ciljev skupine držav AKP.
2. Odbor veleposlanikov AKP in Komisija izvedeta revizijo strategije sodelovanja in indikativnega programa znotraj držav AKP na sredi in koncu obdobja, da ju prilagodita trenutnim okoliščinam in zagotovita njuno pravilno izvajanje. Če je to potrebno zaradi okoliščin, se lahko izvedejo ad hoc revizije, da se upoštevajo nove potrebe, ki lahko izhajajo iz izrednih in nepredvidenih okoliščin, kot so potrebe na podlagi novih izzivov, ki so skupne državam AKP.
3. Odbor veleposlanikov AKP in Komisija lahko med revizijami na sredi in koncu obdobja ali po ad hoc reviziji pregledata in prilagodita strateški dokument sodelovanja znotraj AKP.
4. Po izvedenih revizijah na sredi in koncu obdobja ali ad hoc revizijah lahko Odbor veleposlanikov AKP in Komisija prilagodita sredstva, dodeljena v okviru indikativnega programa znotraj držav AKP, ter mobilizirata neprogramirano rezervo znotraj AKP.
POGLAVJE 3
PRESOJA IN FINANCIRANJE
Člen 15
Izbira, priprava in presoja programov in projektov
1. Programi in projekti, ki jih predloži zadevna država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP, se presodijo skupno. Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja pripravi splošne usmeritve in merila za presojo projektov in programov. Ti programi in projekti so običajno večletni in lahko vsebujejo celo vrsto ukrepov omejene velikosti na določenem področju.
2. Pripravljeni dosjeji programov in projektov, predloženi za financiranje, morajo vsebovati vse informacije, potrebne za presojo programov in projektov, ali, če taki programi in projekti še niso v celoti opredeljeni, splošne predloge, potrebne za njihovo presojo.
3. Ocene programov in projektov upoštevajo pomanjkanje nacionalnih kadrovskih virov in zagotavljajo strategijo, ki je naklonjena spodbujanju takšnih virov. Ocena tudi upošteva posebne značilnosti in omejitve vsake države AKP ali regije.
4. Programi in projekti, ki jih izvajajo nedržavni nosilci, upravičeni v skladu s tem sporazumom, so lahko predmet presoje samo s strani Komisije in so neposredna podlaga za sklenitev pogodb o donacijah, kot so opredeljeni v členu 19a, med Komisijo in nedržavnimi nosilci. Ta presoja mora biti v skladu s členom 4(1)(d) glede vrste nosilcev, njihove upravičenosti in vrste dejavnosti, ki se financira. O tako dodeljenih donacijah Komisija obvesti ►M10 ustreznega odredbodajalca ◄ preko vodje delegacije.
Člen 16
Predlog financiranja in odločitev o financiranju
1. Zaključki presoje se povzamejo v predlogu financiranja, katerega končno različico pripravi Komisija v tesnem sodelovanju z ►M10 z zadevno državo AKP ali ustrezno organizacijo ali organom na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ .
2. [črtano]
3. [črtano]
4. Komisija v imenu Skupnosti svojo odločitev o financiranju ►M10 zadevni državi AKP ali ustrezni organizaciji ali organu na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ sporoči v roku 90 dni od dne priprave končne različice predloga financiranja.
5. Če Komisija v imenu Skupnosti predloga za financiranje ne odobri, se ►M10 zadevno državo AKP ali ustrezno organizacijo ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ nemudoma uradno obvesti o razlogih za tako odločitev. V tem primeru lahko predstavniki ►M10 zadevne države AKP ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ v roku 60 dni po tem zaprosijo:
(a) da se zadevo posreduje Odboru držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, ustanovljenemu v skladu s Sporazumom; ali
(b) da jih zaslišijo predstavniki Skupnosti.
6. Po tem zaslišanju končno odločitev o odobritvi ali zavrnitvi predloga financiranja sprejme Komisija v imenu Skupnosti. Pred odločitvijo lahko ►M10 zadevna država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ Komisiji posreduje kakršne koli podatke, ki so po njenem mnenju potrebni za dopolnitev informacij, s katerimi razpolaga.
Člen 17
Sporazum o financiranju
1. Praviloma za programe in projekte, ki se financirajo iz večletnega finančnega okvira sodelovanja, Komisija in država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP skleneta sporazum o financiranju.
2. Sporazum o financiranju se sklene v 60 dneh po objavi odločitve Komisije o financiranju. Sporazum o financiranju:
(a) določa predvsem podrobnosti o finančnem prispevku Skupnosti, ureditvah in pogojih financiranja ter splošne in posebne določbe v zvezi z zadevnim programom ali projektom, vključno s pričakovanimi dosežki in rezultati; in
(b) predvidi ustrezna sredstva za kritje povečanih in nepredvidenih stroškov, revizij in ocen.
3. Kakršna koli neporabljena sredstva, ki ostanejo ob zaprtju računov programov in projektov v časovnem obdobju za zaveze večletnega finančnega okvira sodelovanja, iz katerega so bili programi in projekti financirani, pripadejo državi AKP ali ustrezni organizaciji ali organu na regionalni ravni ali ravni znotraj AKP.
Člen 18
Prekoračitev stroškov
1. Kadar upravičeno obstaja verjetnost, da bo prišlo do prekoračitve razpoložljivih sredstev, določenih v sporazumu o financiranju, ►M10 ustrezen odredbodajalec ◄ o tem obvesti Komisijo in zaprosi za predhodno odobritev ukrepov, ki jih namerava sprejeti za kritje takih prekoračitev stroškov, bodisi z zmanjšanjem obsega programa ali projekta ali z zahtevo po nacionalnih ali drugih sredstvih, ki niso sredstva Skupnosti.
2. Če ni mogoče zmanjšati obsega programa ali projekta ali prekoračitve ni mogoče pokriti s sredstvi iz drugih virov, Komisija v imenu Skupnosti lahko na podlagi obrazložene prošnje ►M10 ustreznega odredbodajalca ◄ sprejme odločitev o dodatnem financiranju iz sredstev indikativnega programa.
Člen 19
Financiranje za nazaj
1. Da bi zagotovili hiter zagon projektov, se izognili prazninam med zaporednimi projekti in preprečili zamude, lahko ►M10 države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ ob zaključku presoje projekta in pred sprejetjem odločitve o financiranju vnaprej financirajo dejavnosti, povezane z začetkom izvajanja programov, predhodnim in sezonskim delom, naročili opreme z dolgimi dobavnimi roki ter nekaterimi tekočimi dejavnostmi. Taki izdatki morajo biti v skladu s postopki, določenimi v tem sporazumu.
2. Vsi izdatki iz odstavka 1 se navedejo v predlogu za financiranje in ne posegajo v odločitev o financiranju, ki jo sprejme Komisija v imenu Skupnosti.
3. Izdatki, ki jih ►M10 države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ povzroči v skladu s tem členom, se financirajo za nazaj v okviru programa ali projekta, ko je sporazum o financiranju podpisan.
POGLAVJE 4
IZVAJANJE
Člen 19a
Izvedbeni ukrepi
1. Izvedba programov in projektov financiranih iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu vsebuje predvsem:
(a) z naročili;
(b) z dodeljevanjem donacij;
(c) z uporabo lastne delovne sile;
(d) z neposrednimi plačili v okviru proračunske podpore, podpore sektorskim programom, odpisu dolga ter podpora za ublažitev škodljivih učinkov kratkoročnih zunanjih pretresov, vključno z nihanji izvoznih prihodkov.
2. Naročila v smislu te priloge so odplačne pogodbe sklenjene v pisni obliki z namenom z namenom pridobitve premičnin, izvedbe del ali opravljanja storitev proti plačilu določene cene.
3. Donacije v smislu te priloge so neposredni finančni prispevki, dodeljeni kot nepovratna sredstva z namenom financiranja:
(a) dejavnosti za dosego enega izmed ciljev tega sporazuma ali programa ali projekta, sprejetega v skladu s tem sporazumom; ali
(b) delovanja organizacije, ki tak cilj zasleduje.
O donacijah se sklene pisno pogodbo.
Člen 19b
Razpis ponudb s suspenzivno klavzulo
Da bi zagotovile hiter zagon projektov, lahko ►M10 države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ v vseh ustrezno utemeljenih primerih in s soglasjem Komisije v času po dokončanju presoje projekta in pred sprejetjem odločitve o financiranju objavijo razpise ponudb za vse vrste naročil, opremljene s suspenzivno klavzulo. Ta določba mora biti navedena v predlogu za financiranje.
Člen 19c
Dodeljevanje naročil, donacij ter izvajanje naročil
1. Razen v primerih iz člena 26 se naročila in donacije dodelijo in izvajajo v skladu s pravili Skupnosti in, razen v posebnih primerih iz teh pravil, v skladu s standardnimi postopki in dokumenti, ki jih določi in objavi Komisija za namene izvajanja ukrepov sodelovanja s tretjimi državami ter so v veljavi ob začetku zadevnega postopka.
2. Pri decentraliziranem upravljanju, kadar skupna ocena pokaže, da so postopki za dodeljevanje naročil in donacij v državi AKP ali regiji prejemnici ali postopki, ki jih odobrijo financerji, v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije ter izključujejo kakršno koli navzkrižje interesov, Komisija te postopke uporabi v skladu s Pariško deklaracijo in brez poseganja v člen 26, pri čemer v celoti upošteva pravila, ki urejajo izvajanje njenih pooblastil na tem področju.
3. Država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP se obveže, da bo redno preverjal, ali se ukrepi, ki se financirajo iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, pravilno izvajajo, da bo sprejel primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter da bo po potrebi začel pravne postopke za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.
4. Pri decentraliziranem upravljanju pogodbe sklepajo, pripravljajo, podpisujejo in izvajajo države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP. Vendar lahko te države ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP pozove Komisijo, da se v njenem imenu pogaja, pripravlja, podpisuje in izvaja pogodbe.
5. V skladu z zavezo iz člena 32(1)(a) in člena 50 tega sporazuma se naročila in donacije, financirani iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja z AKP, dodeljujejo v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo in mednarodno priznanimi osnovnimi standardi na področju delovnega prava.
6. Ustanovi se strokovna skupina predstavnikov Sekretariata skupine AKP in Komisije, da na zahtevo katere koli pogodbenice opredeli kakršne koli spremembe ter predlaga spremembe in izboljšave pravil in postopkov iz odstavkov 1 in 2.
Ta strokovna skupina tudi pošilja redna poročila Odboru držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, da mu pomaga pri preučevanju težav pri izvajanju dejavnosti razvojnega sodelovanja in predlaganju ustreznih ukrepov.
Člen 20
Upravičenost
Razen kjer je odstopanje odobreno v skladu s členom 22 in brez poseganja v člen 26:
1. Udeležba v postopkih dodeljevanja naročil ali v postopkih dodeljevanja donacij, ki se financirajo iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, je odprta za vse fizične osebe, ki so državljani spodaj navedenih držav, ali za pravne osebe, katerih dejanski sedež je v:
(a) državi AKP, državi članici Evropske skupnosti, državah upravičenkah v okviru instrumenta za predpristopno pomoč Evropske skupnosti, državi članici Evropskega gospodarskega prostora ter v čezmorskih državah in ozemljih, zajetih s Sklepom Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji ( 1 );
(b) državah in ozemljih v razvoju, ki so vključeni na seznam OECD-DAC prejemnikov uradne razvojne pomoči in niso člani skupine G-20, brez poseganja v status Južnoafriške republike, kot ga ureja Protokol 3;
(c) državah, za katere je Komisija v dogovoru z državami AKP vzpostavila vzajemni dostop do zunanje pomoči.
Vzajemni dostop se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država odobri upravičenost pod enakimi pogoji za subjekte iz Skupnosti in države upravičenke iz tega člena;
(d) državi članici OECD v primeru naročil, ki se izvajajo v najmanj razviti državi ali v močno zadolženi revni državi, vključeni na seznam OECD-DAC prejemnikov uradne razvojne pomoči, ki ga je objavil OECD-DAC.
▼M13 —————
2. Storitve iz naročila, ki se financira iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, lahko zagotovijo strokovnjaki z državljanstvom katere koli države, brez poseganja v kakovostne in finančne zahteve, določene v pravilih Skupnosti o javnem naročanju.
3. Vse dobavljeno blago in materiali, kupljeni v okviru naročila ali v skladu s sporazumom o donaciji, ki se financira iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, morajo imeti poreklo v eni od upravičenih držav, kot je opredeljeno v tem členu.
Kadar pa je vrednost količine blaga in materialov, ki se kupijo, pod pragom za uporabo postopka s pogajanji, vzpostavljenega v skladu z odstavkom 1 člena 19c, pa so lahko ti po poreklu iz katere koli države.
V tem okviru se opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ ocenjuje glede na ustrezne mednarodne sporazume, dobavljeno blago s poreklom iz Skupnosti pa vključuje blago s poreklom iz čezmorskih držav in ozemelj.
4. Udeležba v postopkih dodeljevanja naročil ali v postopkih dodeljevanja donacij, ki se financirajo iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, je odprta za mednarodne organizacije.
5. Kadar koli večletni finančni okvir sodelovanja v okviru tega sporazuma financira dejavnost, ki se izvaja prek mednarodne organizacije, je udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu ali dodeljevanja donacij odprta za vse fizične in pravne osebe, ki so do udeležbe upravičene v skladu z odstavkom 1, pa tudi za vse fizične in pravne osebe, ki so do udeležbe upravičene v skladu s pravilnikom te organizacije, ob zagotovitvi enakega obravnavanja vseh donatorjev. Za dobavljeno blago in materiale se uporabljajo ista pravila.
6. Kadar koli večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu financira dejavnost, ki se izvaja v okviru regionalne pobude, je udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu in v postopkih dodeljevanja donacij odprta za vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene v skladu z odstavkom 1, pa tudi za vse fizične in pravne osebe iz države, ki je udeležena v zadevni pobudi. Za dobavljeno blago in materiale se uporabljajo enaka pravila.
7. Kadar koli večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu financira dejavnost, ki jo skupno sofinancira partner ali drugi donator ali se izvaja prek katerega koli skrbniškega sklada, ki ga ustanovi Komisija, je udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu ali v postopkih dodeljevanja donacij odprta vsem fizičnim in pravnim osebam, ki so upravičene v skladu z odstavkom 1, ter vsem fizičnim in pravnim osebam, ki so upravičene v skladu s pravili tega partnerja, drugega donatorja ali s pravili, določenimi v ustanovni listini skrbniškega sklada.
Kadar se ukrepi izvajajo prek pooblaščenih organov, ki so države članice ali njihove agencije, prek Evropske investicijske banke ali mednarodnih organizacij in njihovih agencij, so upravičene tudi fizične in pravne osebe, ki so upravičene v skladu s pravili tega pooblaščenega organa, kot so opredeljeni v sporazumih, sklenjenih z organom za sofinanciranje ali izvajalskim organom. Za dobavljeno blago in materiale se uporabljajo enaka pravila.
8. Kadar koli večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu financira dejavnost, ki se sofinancira iz drugega finančnega instrumenta EU, je udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu in v postopkih dodeljevanja donacij odprta za vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene v skladu z odstavkom 1, ter za vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene v okviru katerega koli od teh instrumentov. Za dobavljeno blago in materiale se uporabljajo enaka pravila.
9. Upravičenost, kakor je opredeljena v tem členu, se lahko omeji glede na nacionalnost, lokacijo ali naravo vložnikov, kadar tako zahtevajo narava in cilji ukrepa in če je to potrebno za njegovo učinkovito izvajanje.
▼M10 —————
Člen 22
Odstopanja
1. Ponudnikom, vložnikom in kandidatom iz tretjih držav, ki niso upravičeni v skladu s členom 20, se lahko dovoli udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu ali v postopkih dodeljevanja donacij, ki jih financira Skupnost iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po temu sporazumu, prav tako se lahko blago in materiali neupravičenega porekla sprejmejo kot upravičeni na podlagi utemeljene prošnje držav AKP ali ustrezne organizacije ali organa na nacionalni ravni ali na ravni znotraj AKP, če:
(a) ima država tradicionalne gospodarske, trgovinske ali geografske povezave s sosednjimi državami upravičenkami ali
(b) so proizvodi in storitve na trgih zadevnih držav nujno potrebni ali niso na voljo ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, kadar bi pravila o upravičenosti onemogočala izvedbo projekta, programa ali ukrepa ali bi jo prekomerno otežila.
Država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP v vsakem posameznem primeru Komisiji predloži informacije, ki so potrebne za odločitev o takšnem odstopanju.
2. Za projekte, ki se financirajo iz Sklada za spodbujanje naložb, se uporabljajo pravila dodeljevanja naročil Banke.
▼M10 —————
Člen 24
Uporaba lastne delovne sile
1. V primeru dejavnosti z uporabo lastne delovne sile se programi in projekti izvajajo prek javnih ali poljavnih agencij ali služb zadevne države ali držav AKP ali pa jih izvaja pravna oseba, ki je odgovorna za izvrševanje teh dejavnosti.
2. Skupnost prispeva h kritju stroškov posamezne službe tako, da zagotovi opremo in/ali material, ki ju ta potrebuje, in/ali sredstva za pridobitev potrebnega dodatnega osebja v obliki strokovnjakov iz zadevne države AKP ali drugih držav AKP. Udeležba Skupnosti krije zgolj stroške dodatnih ukrepov in začasne izvedbene izdatke, strogo omejene na potrebe zadevnih programov in projektov.
3. Predračuni programov za izvajanje operacij z uporabo lastne delovne sile morajo spoštovati pravila, postopke in standardne dokumente Skupnosti, določene s strani Komisije, kot se uporabljajo v trenutku odobritve teh predračunov programov.
▼M10 —————
Člen 26
Preferencialna obravnava
1. Sprejmejo se ukrepi za spodbujanje čim širše udeležbe fizičnih in pravnih oseb držav AKP pri izvajanju naročil, ki jih financira večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu, da bi omogočili optimizacijo materialnih in človeških virov teh držav. S tem namenom:
(a) se ponudnikom iz držav AKP za naročila gradenj v vrednosti, manjši od 5 000 000 EUR, med finančno oceno odobri 10 % cenovni preferencial, pod pogojem, da najmanj četrtina kapitala in vodilnih delavcev prihaja iz ene ali več držav AKP;
(b) se ponudnikom iz držav AKP za naročila za dobavo blaga v vrednosti, manjši od 300 000 EUR, bodisi posamezno ali v konzorciju z evropskimi partnerji, med finančno oceno odobri 15 % cenovni preferencial;
(c) se v zvezi z naročili storitev, ki ne spadajo med okvirne pogodbe Evropske komisije, med oceno tehničnih ponudb odobri preferencialna obravnava ponudb, ki jih predložijo pravne ali fizične osebe iz držav AKP, bodisi posamezno ali v konzorciju;
(d) kadar je predvideno sklepanje pogodb s podizvajalci, uspešni ponudnik odobri preferencialno obravnavo fizičnim osebam, gospodarskim družbam in podjetjem iz držav AKP, ki so sposobni izvajati zahtevano naročilo pod podobnimi pogoji; in
(e) lahko država AKP v razpisu bodočim ponudnikom predlaga pomoč sporazumno izbranih gospodarskih družb ali podjetij, nacionalnih izvedencev ali svetovalcev iz drugih držav AKP. Tako sodelovanje ima lahko obliko mešanega podjetja, podizvajalske pogodbe ali usposabljanja kadrov na delovnem mestu.
2. Če je na podlagi zgoraj navedenih meril ugotovljeno, da sta dve ponudbi enakovredni, se odobri preferencialno obravnavo:
(a) ponudniku iz države AKP; ali
(b) če takega ponudnika ni, ponudniku, ki:
(i) omogoča čim boljšo izrabo materialnih in človeških virov držav AKP;
(ii) ponudi najboljše možnosti za sklepanje podizvajalskih pogodb z gospodarskimi družbami, podjetji ali fizičnimi osebami iz držav AKP; ali
(iii) je konzorcij fizičnih oseb, gospodarskih družb ali podjetij iz držav AKP in Skupnosti.
▼M10 —————
Člen 30
Reševanje sporov
Morebitni spori med organi države AKP ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP in izvajalci gradenj, dobavitelji ali izvajalci storitev v času izvajanja pogodbe o oddaji naročila, ki ga financira večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu, se:
(a) v primeru nacionalnega naročila rešujejo v skladu z nacionalno zakonodajo posamezne države AKP; in
(b) v primeru nadnacionalnega naročila rešujejo:
(i) če se pogodbenice s tem strinjajo, v skladu z nacionalno zakonodajo posamezne države AKP ali njeno uveljavljeno mednarodno prakso; ali
(ii) z arbitražo v skladu s procesnimi pravili, sprejetimi z odločbo Sveta ministrov na prvem sestanku po podpisu tega sporazuma na priporočilo Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja.
Člen 31
Davčni in carinski režimi
1. Države AKP uporabljajo za naročila, ki jih financira Skupnost, davčne in carinske režime, ki niso manj ugodni od tistih, ki jih uporabljajo za države z največjimi ugodnostmi ali mednarodne razvojne organizacije, s katerimi vzdržujejo stike. Za določanje obravnave po načelu največjih ugodnosti (MFN) se ne upoštevajo režimi, ki jih posamezna država AKP uporablja za druge države AKP ali druge države v razvoju.
2. Ob upoštevanju zgornjih določb za naročila, ki jih financira Skupnost, velja naslednje:
(a) v državi AKP upravičenki je naročilo oproščeno plačila kolkov ali registracijske takse ali davčne obremenitve z enakim učinkom, ne glede na to, ali take obremenitve že obstajajo ali naj bi bile uvedene v prihodnosti; vendar je treba taka naročila registrirati v skladu z veljavnimi zakoni, v državi AKP, in za to storitev se lahko zaračuna ustrezna pristojbina;
(b) dobiček in/ali prihodek od izvedbe naročila je obdavčljiv v skladu z notranjim davčnim režimom posamezne države AKP, pod pogojem, da imajo fizične ali pravne osebe, ki proizvajajo tak dobiček in/ali prihodek, sedež v tej državi ali da izvedba naročila traja dlje kot šest mesecev;
(c) podjetja, ki morajo uvoziti strokovno opremo, da bi lahko izpolnila naročila za gradnje, lahko na podlagi svoje odločitve koristijo sistem začasnega uvoza, kot ga določa nacionalna zakonodaja države AKP upravičenke glede take opreme;
(d) strokovna oprema, potrebna za izpolnjevanje nalog, določenih v pogodbi o oddaji naročila za storitve, se lahko začasno uvozi v državo(e) AKP upravičenko(e) v skladu z njeno nacionalno zakonodajo brez plačila davčnih, uvoznih ali carinskih pristojbin ter drugih dajatev z enakim učinkom, če te pristojbine in dajatve niso honorar za opravljene storitve;
(e) za blago v okviru naročila blaga se dovoli uvoz v državo AKP upravičenko brez carinskih dajatev, uvoznih dajatev, davkov ali davčnih obremenitev z enakim učinkom. Pogodba o oddaji naročil za dobavo blaga s poreklom iz posamezne države AKP se sklene na podlagi tovarniške cene dobavljenega blaga, kateri se lahko prištejejo notranje davčne pristojbine, ki se uporabljajo za dobavljeno blago v tej državi AKP;
(f) goriva, maziva in organska veziva ter na splošno vsi materiali, uporabljeni pri izpolnjevanju naročila za gradnje, se štejejo za kupljena na lokalnem trgu in so podvržena davčnim pravilom, po nacionalni zakonodaji posamezne države AKP upravičenki; in
(g) osebno premoženje in gospodinjska oprema, uvožena za uporabo s strani fizičnih oseb, ki niso zaposleni domačini in ki izvajajo naloge, določene v pogodbi o oddaji naročila za storitve, ter njihovi družinski člani, sta oproščena carinskih in uvoznih dajatev, davkov in drugih davčnih obremenitev z enakim učinkom po nacionalni zakonodaji države AKP upravičenke.
3. Za vse ostale primere, ki niso zajeti z zgornjimi določbami o davčnih in carinskih režimih, še naprej velja nacionalna zakonodaja posamezne države AKP.
POGLAVJE 5
SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE
Člen 32
Cilji
Cilj spremljanja in vrednotenja je redno ocenjevanje razvojnih dejavnosti (priprava, izvajanje in kasnejše dejavnosti) z namenom izboljšanja razvojne učinkovitosti tekočih in bodočih dejavnosti.
Člen 33
Modalitete
1. Brez poseganja v vrednotenja držav AKP ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ali Komisije to delo skupaj opravita(-jo) država(-e) AKP ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP in Skupnost. Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja zagotovi povezanost skupnih aktivnosti spremljanja in vrednotenja. Komisija in Generalni sekretariat AKP pripravita in izvajata skupne aktivnosti spremljanja in vrednotenja, z namenom podpore Odboru AKP in ES za sodelovanje pri financiranju, in odboru poročata. Odbor na prvem sestanku po podpisu Sporazuma določi operativne modalitete, namenjene zagotavljanju povezanosti aktivnosti, in letno odobri delovni program.
2. Spremljanje in vrednotenje aktivnosti zlasti:
(a) zagotovi redno in neodvisno ocenjevanje delovanja in dejavnosti financirane preko večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu s primerjanjem ciljev z rezultati; ter s tem
(b) omogočajo državam AKP ali ustrezni organizaciji ali organu na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP in Komisiji ter skupnim institucijam, da izkušnje uporabijo pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih politik in dejavnosti.
POGLAVJE 6
NOSILCI UPRAVLJANJA IN IZVRŠEVANJA SREDSTEV SKLADA
Člen 34
Komisija
1. Z izjemo Sklada za spodbujanje naložb in subvencionirane obrestne mere Komisija prevzame finančno izvrševanje dejavnosti, ki se opravljajo s sredstvi večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, in sicer z uporabo naslednjih poglavitnih metod upravljanja:
(a) s centraliziranim upravljanjem;
(b) z decentraliziranim upravljanjem.
2. Praviloma je finančno izvrševanje sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu s strani Komisije decentralizirano.
V tem primeru naloge izvrševanja opravljajo države AKP v skladu s členom 35.
3. Za zagotovitev finančnega izvrševanja sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu Komisija svoja izvedbena pooblastila prenese na lastne službe. O tem prenosu nalog Komisija obvesti države AKP in Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja.
Člen 35
Nacionalni odredbodajalec
1. Vlada vsake posamezne države AKP imenuje nacionalnega odredbodajalca, da jo zastopa pri vseh dejavnostih, financiranih iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, ki jih upravljata Komisija in Banka. Nacionalni odredbodajalec imenuje enega ali več namestnikov nacionalnega odredbodajalca, ki ga nadomeščajo v primeru, ko ne more opravljati te funkcije, in o tem imenovanju obvesti Komisijo. Nacionalni odredbodajalec lahko, če so izpolnjeni pogoji institucionalne zmogljivosti in dobrega finančnega poslovodenja, na pristojni organ znotraj nacionalne uprave prenese del svojih pooblastil v zvezi z izvajanjem zadevnih programov in projektov. O kakršnem koli prenosu pooblastil obvesti Komisijo.
V primerih regionalnih programov in projektov ustrezna organizacija ali organ določi regionalnega odredbodajalca, katerega dolžnosti smiselno ustrezajo dolžnostim nacionalnega odredbodajalca.
V primerih programov in projektov znotraj AKP Odbor veleposlanikov AKP določi odredbodajalca znotraj držav AKP, katerega dolžnosti smiselno ustrezajo dolžnostim nacionalnega odredbodajalca. Kadar Sekretariat držav AKP ni odredbodajalec, se v skladu s sporazumom o financiranju Odbor veleposlanikov obvesti o izvajanju programov in projektov.
Če Komisija izve za težave pri izvajanju postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, s pomočjo ustreznega odredbodajalca naveže vse potrebne stike za razrešitev položaja in sprejetje ustreznih ukrepov.
Ustrezni odredbodajalec je finančno odgovoren samo za naloge izvrševanja, ki so mu zaupane.
Če se s sredstvi večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu upravlja decentralizirano in ob upoštevanju vseh dodatnih pooblastil, ki jih lahko dodeli Komisija, je ustrezni odredbodajalec:
(a) odgovoren za usklajevanje, programiranje, redno spremljanje, letne revizije in revizije sredi in konec obdobja izvajanja sodelovanja ter za usklajevanje z donatorji;
(b) v tesnem sodelovanju s Komisijo odgovoren za pripravo, predložitev in presojo programov in projektov;
(c) pripravlja razpisno dokumentacijo in po potrebi dokumentacijo za pozive k oddaji predlogov;
(d) pred objavo javnih razpisov in, če je primerno, pozivov k oddaji predlogov, predloži v odobritev Komisiji razpisno dokumentacijo in, če je primerno, dokumentacijo za pozive k oddaji predlogov;
(e) v tesnem sodelovanju s Komisijo objavlja javne razpise ter, če je primerno, pozive k oddaji predlogov;
(f) prejema ponudbe in, če je primerno, predloge ter posreduje kopije predloženih vlog Komisiji; predseduje odpiranju ponudb in odloča o rezultatih razpisov v času veljavnosti ponudb in ob upoštevanju zahtevanega roka za odobritev pogodb;
(g) vabi Komisijo na odpiranje ponudb in, če je primerno, predlogov ter Komisijo obvešča o rezultatih razpisov in o predlogih za odobritev predlogov za sklenitev pogodb in dodelitev donacij;
(h) Komisiji v odobritev predloži pogodbe in predračune programov ter morebitne dodatke k pogodbam in predračunom;
(i) podpisuje pogodbe in dodatke k pogodbam in predračunom, ki jih odobri Komisija;
(j) obračuna in odobri izdatke v okviru dodeljenih finančnih sredstev; in
(k) med izvajanjem dejavnosti sprejema potrebne prilagoditvene ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja odobrenih programov in projektov z ekonomskega in tehničnega vidika.
2. ►M10 Ustrezen odredbodajalec ◄ v času izvajanja dejavnosti in po obvestilu Komisiji odloča o:
(a) manjših tehničnih prilagoditvah in spremembah, kolikor ne vplivajo na sprejeto tehnično rešitev in ostajajo v okviru rezervacije za popravke, predvidene v sporazumu o financiranju;
(b) spremembah lokacije programov ali projektov z več sklopi, če je to upravičeno iz tehničnih, ekonomskih ali socialnih razlogov;
(c) izreku ali oprostitvi kazni za zamudo;
(d) razreševanju porokov;
(e) nakupu blaga na lokalnem trgu, ne glede na njegovo poreklo;
(f) uporabi gradbene opreme in strojev, ki ne izvirajo iz držav članic ali držav AKP, pod pogojem, da države članice ali države AKP ne proizvajajo primerljive opreme in strojev;
(g) sklepanju podizvajalskih pogodb;
(h) končnem prevzemu, pod pogojem, da je Komisija navzoča pri začasnem prevzemu, sprejetju ustreznega zapisnika in je, če je primerno, navzoč pri dokončnem prevzemu, zlasti če je zaradi obsega pridržkov, zabeleženih pri začasnem prevzemu, potrebno znatno dodatno delo; in
(i) zaposlovanju svetovalcev in drugih izvedencev za tehnično pomoč.
Člen 36
Vodja delegacije
1. Komisijo v vsaki državi AKP ali vsaki regionalni skupini, ki to izrecno zahteva, zastopa delegacija pod vodstvom vodje delegacije ob odobritvi posamezne države AKP ali držav AKP. V primerih, ko se določi vodja delegacije za skupino držav AKP, se sprejmejo ustrezni ukrepi. Vodja delegacije zastopa Komisijo na vseh področjih njenih pristojnosti in v vseh njenih dejavnostih.
2. Vodja delegacije je glavni sogovornik držav AKP ter organov in organizacij, upravičenih do prejemanja finančne pomoči v skladu s Sporazumom. Vodja delegacije sodeluje in dela v tesni povezavi z nacionalnim odredbodajalcem.
3. Vodja delegacije ima potrebna navodila in pooblastila za omogočanje in pospeševanje vseh dejavnosti po tem sporazumu.
4. Vodja delegacije redno obvešča nacionalne organe o dejavnostih Skupnosti, ki bi lahko neposredno zadevale sodelovanje med Skupnostjo in državami AKP.
Člen 37
Izplačila
1. Zaradi izplačevanja v nacionalnih denarnih valutah držav AKP lahko Komisija v državah AKP v svojem imenu odpre račune, denominirane v denarnih valutah držav članic ali v eurih, pri nacionalni javni ali poljavni finančni ustanovi, izbrani v dogovoru med državo AKP in Komisijo. Ta institucija opravlja funkcije nacionalnega plačilnega posrednika.
2. Nacionalni plačilni posrednik ne prejme nadomestila za svoje storitve in za deponirana finančna sredstva ne izplačuje obresti. Komisija zagotavlja sredstva na lokalnih računih v denarni valuti ene izmed držav članic ali v eurih glede na oceno bodočih potreb po gotovini, ki se opravi dovolj zgodaj, da se izogne potrebi po vnaprejšnjem financiranju s strani ►M10 držav AKP ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ in da se prepreči zamudno izplačevanje.
3. [črtano]
4. Izplačila izvrši Komisija v skladu s pravili Skupnosti in Komisije, po potrebi po obračunu in odobritvi izdatkov s strani ►M10 ustreznega odredbodajalca ◄ .
5. [črtano]
6. Postopke obračunavanja, odobritve in izplačila izdatkov je treba zaključiti v roku 90 dni od datuma zapadlosti izplačila. ►M10 Ustrezen odredbodajalec ◄ sprejme odločitev o odobritvi izplačila in jo posreduje vodji delegacije najkasneje 45 dni pred datumom zapadlosti.
7. Terjatve za zamujena plačila poravna ►M10 zadevna država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ◄ in Komisija iz lastnih virov za tisti del zamude, za katerega je posamezna pogodbenica odgovorna v skladu z zgornjimi postopki.
▼M10 —————
PRILOGA VI
SEZNAM NAJMANJ RAZVITIH, KOPENSKIH IN OTOŠKIH DRŽAV AKP
Naslednji seznam zajema najmanj razvite, kopenske in otoške države AKP:
NAJMANJ RAZVITE DRŽAVE AKP
Člen 1
Po tem sporazumu se kot najmanj razvite države AKP štejejo naslednje države:
Angola
Benin
Burkina Faso
Burundi
Republica Zelenortski otoki
Srednjeafriška republika
Čad
Komori
Demokratična republika Kongo
Džibuti
Etiopija
Eritreja
Gambija
Gvineja
Gvineja Bissau
Ekvatorialna Gvineja
Haiti
Kiribati
Lesoto
Liberija
Malavi
Mali
Mavretanija
Madagaskar
Mozambik
Niger
Ruanda
Samoa
São Tomé in Príncipe
Sierra Leone
Salomonovi otoki
Somalija
Sudan
Tanzanija
Tuvalu
Togo
Uganda
Vanuatu
Zambija
Timor Leste
KOPENSKE DRŽAVE AKP
Člen 2
V podporo kopenskim državam AKP so bili pri njihovih prizadevanjih za premagovanje geografskih in drugih preprek, ki ovirajo njihov razvoj, z namenom omogočanja pospešitve njihove stopnje rasti, sprejeti posebni ukrepi in določbe.
Člen 3
Kopenske države AKP so:
Bocvana
Burkina Faso
Burundi
Srednjeafriška republika
Čad
Etiopija
Lesoto
Malavi
Mali
Niger
Ruanda
Svazi
Uganda
Zambija
Zimbabve
OTOŠKE DRŽAVE AKP
Člen 4
V podporo otoškim državam AKP so bili pri njihovih prizadevanjih za premagovanje naravnih geografskih in drugih preprek, ki ovirajo njihov razvoj, z namenom omogočanja pospešitve njihove stopnje rasti, sprejeti naslednji ukrepi in določbe.
Člen 5
Seznam otoških držav AKP:
Antigva in Barbuda
Bahami
Barbados
Zelenortski otoki
Komori
Dominika
Dominikanska republika
Fidži
Grenada
Haiti
Jamajka
Kiribati
Madagaskar
Mauritius
Papua Nova Gvineja
Saint Kitts in Nevis
Saint Lucia
Saint Vincent in Grenadine
Samoa
São Tomé in Príncipe
Sejšeli
Salomonovi otoki
Tonga
Trinidad in Tobago
Tuvalu
Vanuatu
Timor Leste
PRILOGA VII
Politični dialog v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo
Člen 1
Cilji
1. Posvetovanje, predvideno s členom 96(2)(a), se začne, razen v izjemno nujnih primerih, po izčrpnem političnem dialogu, kot je predviden s členoma 8 in 9(4) Sporazuma.
2. Obe pogodbenici morata politični dialog voditi v duhu Sporazuma in ob upoštevanju smernic političnega dialoga med AKP in EU, ki jih pripravi Svet ministrov.
3. Politični dialog je proces, ki naj okrepi odnose med AKP in EU ter prispeva k doseganju ciljev partnerstva.
Člen 2
Okrepljeni politični dialog pred posvetovanjem iz člena 96 Sporazuma
1. Politični dialog v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, demokratičnimi načeli in pravno državo poteka na podlagi členov 8 in 9(4) Sporazuma iz Cotonouja in v okviru mednarodno priznanih standardov in norm. Pogodbenici se lahko v okviru tega dialoga dogovorita o skupnih načrtih in prednostnih nalogah.
2. V okviru mednarodno priznanih standardov in norm ter ob upoštevanju posebnih okoliščin zadevne države AKP lahko pogodbenici skupaj oblikujeta in se dogovorita o posebnih primerjalnih merilih ali ciljih v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo. Primerjalna merila so mehanizmi za doseganje ciljev z oblikovanjem vmesnih ciljev in časovnih okvirov za uskladitev.
3. Politični dialog iz odstavkov 1 in 2 je sistematičen in formalen ter pred posvetovanjem iz člena 96 Sporazuma izčrpa vse druge možnosti.
4. Razen v izjemno nujnih primerih, kakor so opredeljeni v členu 96(2)(b) Sporazuma, se lahko posvetovanje iz člena 96 začne tudi brez predhodnega okrepljenega političnega dialoga, kadar ena od pogodbenic vztrajno krši zaveze, ki jih je sprejela v prejšnjem dialogu, ali kadar v dialogu ne sodeluje v dobri veri.
5. Pogodbenici uporabljata politični dialog iz člena 8 Sporazuma tudi zato, da državam, za katere veljajo ustrezni ukrepi iz člena 96, pomagata pri normaliziranju odnosov.
Člen 3
Dodatna pravila o posvetovanju iz člena 96 Sporazuma
1. Pogodbenice si med posvetovanjem iz člena 96 Sporazuma prizadevajo zagotoviti enako raven zastopanosti.
2. V času pred formalnim posvetovanjem, med njim in po njem so pogodbenice zavezane preglednosti medsebojnih stikov ob upoštevanju specifičnih primerjalnih meril in ciljev iz člena 2(2) te priloge.
3. Pogodbenice spoštujejo 30-dnevni rok za obvestilo iz člena 96(2) Sporazuma za učinkovito pripravo pogodbenic ter za poglobljena posvetovanja v skupini AKP in med Skupnostjo in njenimi državami članicami. Med posvetovanjem se morajo pogodbenice dogovoriti o prilagodljivih časovnih okvirih, pri čemer pa upoštevajo, da je v izredno nujnih primerih, kakor so opredeljeni v členu 96(2)(b) Sporazuma in členu 2(4) te priloge, potreben takojšnji odziv.
4. Pogodbenice priznavajo vlogo skupine AKP v političnem dialogu, temelječem na načinu, ki ga določi skupina AKP ter o njem obvesti Evropsko skupnost in njene države članice. Sekretariat AKP in Evropska komisija si izmenjata vse potrebne informacije v procesu političnega dialoga pred, med in po posvetovanjih, opravljenih na podlagi členov 96 in 97 tega Sporazuma.
5. Pogodbenice priznavajo potrebo po strukturiranih in neprekinjenih posvetovanjih po členu 96 Sporazuma. V ta namen lahko Svet ministrov razvije nove načine političnega dialoga.
PROTOKOLI
PROTOKOL 1
o stroških poslovanja skupnih institucij
|
1. |
Države članice in Skupnost na eni strani in države AKP na drugi, same nosijo stroške, ki jih imajo zaradi udeležbe na sestankih Sveta ministrov in njegovih odvisnih organov, tako stroške dela, potne stroške in stroške bivanja kot poštne in telekomunikacijske stroške. Stroške v zvezi s tolmačenjem na sestankih, prevajanjem in razmnoževanjem dokumentov ter tehnično organizacijo sestankov (kot so prostori, oprema in kurirji) skupnih institucij tega sporazuma nosi Skupnost ali ena od držav AKP glede na to, ali je sestanek na ozemlju države članice ali ene od držav AKP. |
|
2. |
Arbitri, imenovani v skladu s členom 98 Sporazuma, so upravičeni do povračila potnih stroškov in stroškov bivanja. Te določi Svet ministrov. Polovico potnih stroškov in stroškov bivanja, ki jih imajo arbitri, nosi Skupnost in drugo polovico države AKP. Stroške v zvezi z morebitnim uradom, ki ga ustanovijo arbitri, uvodnimi poizvedbami glede sporov in organizacijo zaslišanj (kot so prostori, osebje in tolmačenje) nosi Skupnost. Stroški v zvezi s posebnimi poizvedbami se poravnajo skupaj z drugimi stroški, stranki pa položita predujme, kot je določeno s sklepom arbitrov. |
|
3. |
Države AKP ustanovijo sklad, ki ga upravlja njihov Generalni sekretariat, za namene prispevanja k financiranju stroškov, ki jih imajo udeleženci iz držav AKP na sestankih Mešane parlamentarne skupščine in Sveta ministrov. Države AKP prispevajo v ta sklad. S ciljem spodbujanja aktivne udeležbe vseh držav AKP v dialogu znotraj držav AKP in institucij ES Skupnost prispeva v ta sklad, kot je to določeno v finančnem protokolu (4 milijone evrov v skladu s prvim finančnim protokolom). Da bi bili upravičeni do kritja iz sklada, morajo stroški, poleg tistih iz odstavka 1, izpolnjevati naslednje pogoje: — Nastati morajo zato, ker parlamentarci ali, v njihovi odsotnosti, drugi predstavniki držav AKP, potujejo iz države, ki jo predstavljajo, da bi se udeležili sestankov Mešane parlamentarne skupščine ali sestankov delovnih skupin ali misij pod njihovo zaščito, ali zaradi udeležbe teh predstavnikov ter predstavnikov civilne družbe države AKP in gospodarskih in socialnih nosilcev na posvetovalnih sestankih, opravljenih na podlagi členov 15 in 17 Sporazuma. — Odločitve o vrsti, organizaciji, količini in kraju sestankov, misij in delovnih skupin je treba sprejeti v skladu s poslovnikom Sveta ministrov in Mešane parlamentarne skupščine. |
|
4. |
Posvetovalne sestanke in sestanke gospodarskih in socialnih nosilcev držav AKP in EU organizira Ekonomsko-socialni odbor Evropske unije. V tem posebnem primeru se prispevek Skupnosti za kritje udeležbe gospodarskih in socialnih nosilcev iz držav AKP plača neposredno Ekonomsko-socialnemu odboru. Sekretariat držav AKP, Svet ministrov in Mešana parlamentarna skupščina lahko v sporazumu s Komisijo poverijo organizacijo posvetovalnih sestankov civilne družbe držav AKP predstavnikom organizacij, ki jih odobrita stranki. |
PROTOKOL 2
o privilegijih in imunitetah
POGODBENI STRANKI STA SE –
V ŽELJI, da bi s sklenitvijo protokola o privilegijih in imunitetah olajšali sprotno izvajanje Sporazuma, pripravo dela v njegovem okviru in izvajanje ukrepov, sprejetih za njegovo uporabo,
KER je zato treba določiti privilegije in imunitete, na katere se lahko sklicujejo osebe, udeležene pri delu v zvezi z uporabo Sporazuma in ureditvijo uradnih komunikacij, povezanih s takim delom, brez poseganja v določbe Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, podpisanega v Bruslju 8. aprila 1965,
KER je treba opredeliti tudi obravnavo premoženja in sredstev Sveta ministrov držav AKP in njegovega osebja,
KER so bili z Georgetownskim sporazumom z dne 6. junija 1975 ustanovljeni skupina držav AKP, Svet ministrov držav AKP in Odbor veleposlanikov; ker za delovanje organov skupine držav AKP držav skrbi Sekretariat držav AKP –
DOGOVORILI o naslednjih določbah, ki se priložijo Sporazumu:
POGLAVJE 1
OSEBE, UDELEŽENE PRI DELU V ZVEZI S SPORAZUMOM
Člen 1
Predstavniki vlad držav članic in držav AKP in predstavniki institucij Evropskih skupnosti ter njihovi svetovalci in izvedenci in člani osebja Sekretariata držav AKP, ki so na ozemlju držav članic ali držav AKP udeleženi pri delu institucij v okviru Sporazuma ali koordinacijskih organov ali pri delu v zvezi z njegovo uporabo, so deležni običajnih privilegijev, imunitet in ugodnosti pri izpolnjevanju svojih dolžnosti in potovanju v kraj ali iz kraja, kjer morajo izpolnjevati te dolžnosti.
Predhodni odstavek se uporablja tudi za člane Mešane parlamentarne skupščine v okviru Sporazuma, za arbitre, ki so lahko imenovani na podlagi Sporazuma, za člane posvetovalnih organov na področjih gospodarstva in socialnih področjih, ki so lahko ustanovljeni, za uradnike in uslužbence teh institucij in za člane agencij Evropske investicijske banke in njeno osebje ter za osebje Centra za razvoj podjetništva in Centra za razvoj kmetijstva.
POGLAVJE 2
PREMOŽENJE IN SREDSTVA SVETA MINISTROV DRŽAV AKP
Člen 2
Prostori in stavbe, ki jih zaseda Svet ministrov držav AKP za svoje uradne namene, so nedotakljivi. Izvzeti so iz preiskave, rekvizicije, zaplembe ali razlastitve.
Razen če je to potrebno za namen preiskave nesreče, ki jo povzroči motorno vozilo, ki pripada omenjenemu svetu ali je uporabljeno na njegov račun, ali v primeru kršitve cestno prometnih predpisov ali nesreče, ki jo povzroči tako vozilo, premoženje in sredstva Sveta ministrov držav AKP ne morejo biti predmet kakršnih koli upravnih ali pravnih prisilnih ukrepov brez pooblastila Sveta ministrov, ustanovljenega na podlagi sporazuma.
Člen 3
Arhivi Sveta ministrov držav AKP so nedotakljivi.
Člen 4
Svet ministrov držav AKP, sredstva, dohodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.
Država gostiteljica, kjer je možno, sprejme ustrezne ukrepe za kritje ali povračilo zneska posrednih davkov ali prometnih davkov, vključenih v ceno premičnin ali nepremičnin, če Svet ministrov držav AKP strogo za svojo uradno rabo opravi znaten nakup, katerega cena vključuje davke te vrste.
Oprostitev se ne odobri za davke, pristojbine, dajatve ali prispevke, ki predstavljajo stroške za opravljene storitve.
Člen 5
Svet ministrov držav AKP je oproščen vseh carinskih dajatev ter izvzet iz vseh prepovedi in omejitev uvoza v zvezi z izdelki, namenjenimi njegovi uradni rabi; na ta način uvoženih izdelkov se ne sme prodati ali drugače odstopiti za plačilo ali brezplačno na ozemlju države, kamor so bili uvoženi, razen pod pogoji, ki jih odobri vlada te države.
POGLAVJE 3
URADNE KOMUNIKACIJE
Člen 6
Evropska skupnost, institucije v okviru Sporazuma in koordinacijski organi so glede svojih uradnih komunikacij in pošiljanja vseh svojih dokumentov na ozemlju držav strank Sporazuma deležni obravnave, ki je dana mednarodnim organizacijam.
Uradna korespondenca in druge uradne komunikacije Evropske skupnosti, skupnih institucij v okviru Sporazuma in koordinacijskih organov niso predmet cenzure.
POGLAVJE 4
OSEBJE SEKRETARIATA DRŽAV AKP
Člen 7
1. Sekretar ali sekretarji in namestnik sekretarja ali namestniki sekretarjev Sveta ministrov držav AKP ter drugi stalni člani vodilnega osebja Sveta ministrov držav AKP, ki jih imenujejo države AKP, so v državi, v kateri ima sedež Svet ministrov držav AKP, ob odgovornosti predsedujočega Odboru veleposlanikov držav AKP, deležni ugodnosti, odobrene diplomatskemu osebju diplomatskih misij. Njihovi zakonci in mladoletni otroci, ki živijo v njihovem gospodinjstvu, so pod enakimi pogoji upravičeni do ugodnosti, odobrene zakoncem in mladoletnim otrokom takega diplomatskega osebja.
2. Stalni člani osebja držav AKP, ki niso omenjeni v odstavku 1, so s strani njihove države gostiteljice oproščeni davkov na plače, honorarje ali nadomestila, ki jim jih izplačajo države AKP, od dneva, na katerega taki dohodki postanejo obdavčeni z davkom, odmerjenim v korist držav AKP.
Zgornja določba se ne uporablja niti za pokojnine, ki jih Sekretariat držav AKP plačuje bivšim članom osebja ali njihovim vzdrževancem, niti za plače, honorarje ali nadomestila, izplačana njegovemu lokalnemu osebju.
Člen 8
Država, v kateri ima sedež Svet ministrov držav AKP, odobri imuniteto pred sodnim postopkom stalnim članom osebja Sekretariata držav AKP, ki niso osebe iz odstavka 1 člena 7, samo v zvezi z njihovimi dejanji v okviru opravljanja njihovih uradnih dolžnosti. Taka imuniteta pa se ne uporablja za kršitve cestno prometnih predpisov s strani stalnega člana osebja Sekretariata držav AKP ali škodo, povzročeno z motornim vozilom, ki mu ali ji pripada ali ki ga vozi.
Člen 9
Predsednik Sveta ministrov držav AKP redno posreduje imena, položaje in naslove predsedujočega Odboru veleposlanikov držav AKP, sekretarja ali sekretarjev in namestnika sekretarja ali namestnikov sekretarjev Sveta ministrov držav AKP ter stalnih članov osebja Sekretariata držav AKP vladi države, na ozemlju katere ima sedež Svet ministrov držav AKP.
POGLAVJE 5
DELEGACIJE KOMISIJE V DRŽAVAH AKP
Člen 10
1. Vodja delegacije Komisije in osebje, imenovano v delegacijo ali delegacije, razen lokalno zaposlenega osebja, so oproščeni neposrednih davkov v državi AKP, kjer imajo delovno mesto.
2. Za osebje iz odstavka 1 se uporablja tudi člen 31(2)(g) Priloge IV, poglavje 4.
POGLAVJE 6
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 11
Privilegiji, imunitete in ugodnosti na podlagi tega protokola se odobrijo tem osebam izključno v interesu primernega izvrševanja njihovih uradnih dolžnosti.
Vsaka institucija ali organ iz tega protokola se mora odreči imuniteti, kadar koli meni, da odpoved take imunitete ni v nasprotju z njegovimi lastnimi interesi.
Člen 12
Za spore v zvezi s tem protokolom se uporablja člen 98 Sporazuma.
Svet ministrov držav AKP in Evropska investicijska banka sta lahko stranki v arbitražnem postopku.
PROTOKOL 3
o Južni Afriki
Člen 1
Status s pridržki
1. Udeležba Južne Afrike pri tem sporazumu je pogojena s pogoji iz tega protokola.
2. Določbe dvostranskega Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo, njenimi članicami in Južno Afriko, ►M10 kakor je spremenjen s Sporazumom, podpisanim 11. septembra 2009 ◄ , v nadaljevanju „STRS“, imajo prednost pred določbami tega sporazuma.
Člen 2
Splošne določbe, politični dialog in skupne institucije
1. Za Južno Afriko se uporabljajo splošne, institucionalne in končne določbe tega sporazuma.
2. Južna Afrika je v celoti vključena v splošni politični dialog in udeležena v skupnih institucijah in organih iz tega sporazuma. Vendar v zvezi z odločitvami glede določb, ki se po tem protokolu ne uporabljajo za Južno Afriko, le-ta ne sodeluje pri odločanju.
Člen 3
Strategije sodelovanja
Za sodelovanje med Skupnostjo in Južno Afriko se uporabljajo določbe o strategijah sodelovanja po tem sporazumu.
Člen 4
Finančni viri
1. Določbe tega sporazuma o sodelovanju pri financiranju razvoja se ne uporabljajo za Južno Afriko.
2. Vendar ima, z odstopanjem od tega načela, Južna Afrika pravico sodelovati na področjih sodelovanja med državami AKP in ES pri financiranju razvoja, naštetih v členu 8 tega protokola, na podlagi načel vzajemnosti in sorazmernosti, s tem, da se udeležba Južne Afrike v celoti financira iz virov iz naslova VII STRS. Če so viri iz STRS dani na voljo za udeležbo pri operacijah v okviru finančnega sodelovanja med AKP in ES, ima Južna Afrika pravico do polne udeležbe pri odločanju v zvezi z izvajanjem take pomoči.
3. Južnoafriške fizične in pravne osebe so upravičene do dodelitve naročil, financiranih iz finančnih virov na podlagi tega sporazuma. Vendar s tem v zvezi južnoafriške fizične in pravne osebe niso deležne ugodnosti, odobrene fizičnim in pravnim osebam iz držav AKP.
4. Za namene financiranja naložb iz poglavja 1 Priloge II k temu sporazumu so lahko investicijski skladi ter finančni in nefinančni posredniki, s sedežem v Južni Afriki, upravičeni.
Člen 5
Trgovinsko sodelovanje
1. Določbe tega sporazuma o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju se ne uporabljajo za Južno Afriko.
2. Vendar je Južna Afrika v dialog med strankami vključena kot opazovalka v skladu s členi 34 do 40 tega sporazuma.
3. Ta protokol Južni Afriki ne preprečuje pogajanj o enem od sporazumov o gospodarskem partnerstvu iz naslova II dela 3 tega sporazuma in podpisa takšnega sporazuma, če se strinjajo druge podpisnice tega sporazuma o gospodarskem partnerstvu.
Člen 6
Uporaba protokolov in izjav
Protokoli in izjave, priloženi temu sporazumu, ki se nanašajo na dele Sporazuma, ki se ne uporabljajo za Južno Afriko, se za Južno Afriko ne uporabljajo. Vse druge izjave in protokoli se uporabljajo.
Člen 7
Revizijska klavzula
Ta protokol se lahko revidira po odločbi Sveta ministrov.
Člen 8
Uporaba
Brez poseganja v predhodne člene spodnja tabela navaja tiste člene Sporazuma in njegovih prilog, ki se uporabljajo za Južno Afriko, in tiste, ki se zanjo ne uporabljajo.
|
Se uporablja |
Opombe |
Se ne uporablja |
|
Preambula |
|
|
|
Del 1, naslov I, poglavje 1: „Cilji, načela in nosilci“ (členi 1 do 7) |
|
|
|
Del 1, naslov II, „Politična razsežnost“; členi 8 do 13 |
|
|
|
Del 2, „Institucionalne določbe“; členi 14 do 17 |
V skladu s členom 1 tega protokola Južna Afrika nima glasovalnih pravic v nobeni od skupnih institucij ali organov na področjih Sporazuma, ki se ne uporabljajo za Južno Afriko. |
|
|
Del 3, naslov I, „Razvojne strategije“ |
|
|
|
|
V skladu s členom 5 zgoraj se Južna Afrika kot opazovalka vključi v dialog med strankama v skladu s členi 34 do 40. |
Del 3, naslov II, Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje |
|
Člen 75(i) (Spodbujanje naložb, podpora dialogu med državami AKP in EU na zasebnem področju na regionalni ravni), člen 78 (Zaščita naložb) |
V skladu s členom 4 zgoraj ima Južna Afrika pravico do udeležbe na nekaterih področjih sodelovanja pri financiranju razvoja, pri čemer mora biti taka udeležba v celoti financirana iz virov, določenih v naslovu VII STRS. V skladu s členom 2 zgoraj lahko Južna Afrika sodeluje v Odboru AKP-ES za sodelovanje pri financiranju razvoja iz člena 83 brez glasovalnih pravic v zvezi z določbami, ki se ne uporabljajo za Južno Afriko. |
Del 4, Sodelovanje pri financiranju razvoja |
|
Del 5, Splošne določbe za najmanj razvite, kopenske in otoške države, členi 84 do 90 |
|
|
|
Del 6, Končne določbe, členi 91 do 100 |
|
|
|
|
|
Priloga I (Finančni protokol) |
|
Priloga II, Pogoji financiranja, poglavje 5 (povezava s členom 78/zaščita naložb) |
V skladu s členom 4 zgoraj ima Južna Afrika pravico do udeležbe na nekaterih področjih sodelovanja pri financiranju razvoja, pri čemer mora biti taka udeležba v celoti financirana iz virov, določenih v naslovu VII STRS. |
Priloga II, Pogoji financiranja, poglavja 1, 2, 3 in 4 |
|
Priloga III, Institucionalna podpora (CRP in CRK) |
V skladu s členom 4 zgoraj ima Južna Afrika pravico do udeležbe na nekaterih področjih sodelovanja pri financiranju razvoja, pri čemer mora biti taka udeležba v celoti financirana iz virov, določenih v naslovu VII STRS |
|
|
Priloga IV, Izvedbeni in upravljavski postopki: členi 6 do 14 (Regionalno sodelovanje), členi 20 do 32 (Konkurenca in preferenciali) |
V skladu s členom 4 zgoraj, če so viri iz STRS dani na razpolago za udeležbo v okviru finančnega sodelovanje med državami AKP in ES, ima Južna Afrika pravico do polne udeležbe pri odločanju v zvezi z izvajanjem take pomoči. Poleg tega so južnoafriške fizične in pravne osebe upravičene do sodelovanja na razpisih za naročila, financirana iz finančnih virov na podlagi Sporazuma. V tem okviru južnoafriški ponudniki niso deležni ugodnosti, ki so jih deležni ponudniki iz držav AKP. |
Priloga IV, členi 1 do 5 (nacionalno načrtovanje) 15 do 19 (določbe v zvezi s ciklusom projektov), 27 (prednost izvajalcem iz držav AKP) in 34 do 38 (izvršilni nosilci) |
|
|
|
Priloga V/trgovinski režim v pripravljalnem obdobju |
|
Priloga VI; Seznam najmanj razvitih, otoških in kopenskih držav AKP |
|
|
SKLEPNA LISTINA
Pooblaščenci
NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA BELGIJCEV,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOLGARIJE,
PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE DANSKE,
PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,
PREDSEDNICE IRSKE,
PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,
NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA ŠPANIJE,
PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,
PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE LATVIJE,
PREDSEDNICE REPUBLIKE LITVE,
NJEGOVE KRALJEVE VISOKOSTI VELIKEGA VOJVODE LUKSEMBURGA,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,
PREDSEDNIKA MALTE,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE NIZOZEMSKE,
ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,
PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,
PREDSEDNIKA ROMUNIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,
PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE,
PREDSEDNICE REPUBLIKE FINSKE,
VLADE KRALJEVINE ŠVEDSKE,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,
in EVROPSKE UNIJE, v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU,
na eni strani ter
pooblaščenci
PREDSEDNIKA REPUBLIKE ANGOLE,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE ANTIGVE IN BARBUDE,
VODITELJA DRŽAVE ZVEZE BAHAMI,
VODITELJA DRŽAVE BARBADOS,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE BELIZA,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE BENIN,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOCVANE,
PREDSEDNIKA BURKINE FASO,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE BURUNDI,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE KAMERUN,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZELENORTSKIH OTOKOV,
PREDSEDNIKA SREDNJEAFRIŠKE REPUBLIKE,
PREDSEDNIKA UNIJE KOMORI,
PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE KONGO,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE KONGO,
VLADE COOKOVIH OTOKOV,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLONOKOŠČENE OBALE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE DŽIBUTI,
VLADE ZVEZE DOMINIKA,
PREDSEDNIKA DOMINIKANSKE REPUBLIKE,
PREDSEDNIKA DRŽAVE ERITREJE,
PREDSEDNIKA ZVEZNE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE ETIOPIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE OTOKOV FIDŽI,
PREDSEDNIKA GABONSKE REPUBLIKE,
PREDSEDNIKA IN VODITELJA DRŽAVE REPUBLIKE GAMBIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE GANE,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE GRENADE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE GVINEJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE GVINEJE BISSAU,
PREDSEDNIKA KOOPERATIVNE REPUBLIKE GVAJANE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE HAITI,
VODITELJA DRŽAVE JAMAJKE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE KENIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE KIRIBATI,
NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA KRALJEVINE LESOTO,
PREDSEDNICE REPUBLIKE LIBERIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADAGASKAR,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALAVI,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALI,
VLADE REPUBLIKE MARSHALLOVI OTOKI,
PREDSEDNIKA ISLAMSKE REPUBLIKE MAVRETANIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE MAURITIUS,
VLADE FEDERATIVNIH DRŽAV MIKRONEZIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE MOZAMBIK,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE NAMIBIJE,
VLADE REPUBLIKE NAURU,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE NIGER,
PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NIGERIJE,
VLADE NIUE,
VLADE REPUBLIKE PALAU,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE NEODVISNE DRŽAVE PAPUA NOVA GVINEJA,
PREDSEDNIKA RUANDSKE REPUBLIKE,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE SAINT KITTS IN NEVIS,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE SVETE LUCIJE,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE SAINT VINCENT IN GRENADINES,
VODITELJA DRŽAVE NEODVISNE DRŽAVE SAMOA,
PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE SÃO TOMÉ IN PRÍNCIPE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE SENEGAL,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE SEJŠELI,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE SIERRA LEONE,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE SALOMONOVIH OTOKOV,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE JUŽNA AFRIKA,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE SURINAM,
NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA KRALJEVINE SVAZI,
PREDSEDNIKA ZDRUŽENE REPUBLIKE TANZANIJE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE ČAD,
PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE VZHODNI TIMOR,
PREDSEDNIKA TOGOŠKE REPUBLIKE,
NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA TONGE,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE TRINIDAD IN TOBAGO,
NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE TUVALUJA,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE UGANDE,
VLADE REPUBLIKE VANUATU,
PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZAMBIJE,
VLADE REPUBLIKE ZIMBABVE,
katerih države so v nadaljnjem besedilu imenovane: države AKP,
na drugi strani,
ki so se sestali v Ouagadougouju, dne dvaindvajsetega junija leta dva tisoč deset, zaradi podpisa Sporazuma o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005.
|
Priloga I |
Finančni protokol |
|
Priloga II |
Pogoji financiranja |
|
Priloga III |
Institucionalna podpora |
|
Priloga IV |
Izvedbeni in upravljavski postopki |
|
Priloga V |
Trgovinski režim za uporabo v pripravljalnem obdobju iz člena 37(1) |
|
Priloga VI |
Seznam najmanj razvitih, kopenskih in otoških držav AKP |
|
Protokol 1 |
o stroških poslovanja skupnih institucij |
|
Protokol 2 |
o privilegijih in imunitetah |
|
Protokol 3 |
o Južni Afriki |
|
Izjava I |
Skupna izjava o podpori za dostop do trga v okviru partnerstva med AKP in ES |
|
Izjava II |
Skupna izjava o migraciji in razvoju |
|
Izjava III |
Izjava Evropske unije o institucionalnih spremembah zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe |
|
Izjava IV |
Izjava Skupnosti o financiranju Sekretariata držav AKP |
|
Izjava V |
Izjava Skupnosti o financiranju skupnih institucij |
|
Izjava VI |
Izjava Skupnosti v zvezi s Protokolom o privilegijih in imunitetah |
|
Izjava VII |
Izjava držav članic v zvezi s Protokolom o privilegijih in imunitetah |
|
Izjava VIII |
Skupna izjava v zvezi s Protokolom o privilegijih in imunitetah |
|
Izjava IX |
Skupna izjava o členu 49(2) o trgovini in okolju |
|
Izjava X |
Izjava držav AKP o trgovini in okolju |
|
Izjava XI |
Skupna izjava o kulturni dediščini držav AKP |
|
Izjava XII |
Izjava držav AKP o vračanju ali restituciji kulturnih dobrin |
|
Izjava XIII |
Skupna izjava o avtorskih pravicah |
|
Izjava XIV |
Skupna izjava o regionalnem sodelovanju in najbolj oddaljenih regijah (člen 28) |
|
Izjava XV |
Skupna izjava o pristopu |
|
Izjava XVI |
Skupna izjava o pristopu čezmorskih držav in ozemelj iz četrtega dela Pogodbe o Evropski skupnosti |
|
Izjava XVII |
Skupna izjava o členu 66 (odpis dolga) Sporazuma |
|
Izjava XVIII |
Izjava EU o finančnem protokolu |
|
Izjava XIX |
Izjava Sveta in Komisije o procesu programiranja |
|
Izjava XX |
Skupna izjava o vplivu nihanja v prihodku od izvoza na ranljive majhne, otoške in kopenske države AKP |
|
Izjava XXI |
Izjava Skupnosti o členu 3 Priloge IV |
in so se dogovorili, da so zaradi črtanja Priloge V naslednje obstoječe izjave postale zastarele:
Hecho en Cotonú, el veintitrés de junio del año dos mil.
Udfærdiget i Cotonou den treogtyvende juni to tusind.
Geschehen zu Cotonou am dreiundzwanzigsten Juni zweitausend.
Έγινε στην Κοτονού, στις είκοσι τρεις Ιουνίου δύο χιλιάδες.
Done at Cotonou on the twenty-third day of June in the year two thousand.
Fait à Cotonou, le vingt-trois juin deux mille.
Fatto a Cotonou, addì ventitré giugno duemila.
Gedaan te Cotonou, de drieëntwintigste juni tweeduizend.
Feito em Cotonu, em vinte e três de Junho de dois mil.
Tehty Cotonoussa kahdentenakymmenentenäkolmantena päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhatta.
Som skedde i Cotonou den tjugotredje juni tjugohundra.
Pour Sa Majesté le Roi des Belges
Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen
Für Seine Majestät den König der Belgier
Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.
Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.
Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.
For Hendes Majestæt Danmarks Dronning
Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland
Για τον Πρόεδρο της Ελληνικής Δημοκρατίας
Por Su Majestad el Rey de España
Pour le Président de la République française
Thar ceann Uachtarán na hÉireann
For the President of Ireland
Per il Presidente della Repubblica italiana
Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg
Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden
Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich
Pelo Presidente da República Portuguesa
Suomen Tasavallan Presidentin puolesta
För Republiken Finlands President
På svenska regeringens vägnar
For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland
Por la Comunidad Europea
For Det Europæiske Fællesskab
Für die Europäische Gemeinschaft
Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα
For the European Community
Pour la Communauté européenne
Per la Comunità europea
Voor de Europese Gemeenschap
Pela Comunidade Europeia
Euroopan yhteisön puolesta
På Europeiska gemenskapens vägnar
Pour le Président de la République d'Angola
For Her Majesty the Queen of Antigua and Barbuda
For the Head of State of the Commonwealth of the Bahamas
For the Head of State of Barbados
For the Government of Belize
Pour le Président de la République du Bénin
For the President of the Republic of Botswana
Pour le Président du Burkina Faso
Pour le Président de la République du Burundi
Pour le Président de la République du Cameroun
Pour le Président de la République du Cap-Vert
Pour le Président de la République Centrafricaine
Pour le Président de la République Fédérale Islamique des Comores
Pour le Président de la République démocratique du Congo
Pour le Président de la République du Congo
For the Government of the Cook Islands
Pour le Président de la République de Côte d'Ivoire
Pour le Président de la République de Djibouti
For the Government of the Commonwealth of Dominica
For the President of the Dominican Republic
For the President of the State of Eritrea
For the President of the Federal Republic of Ethiopia
For the President of the Sovereign Democratic Republic of Fiji
Pour le Président de la République gabonaise
For the President and Head of State of the Republic of The Gambia
For the President of the Republic of Ghana
For Her Majesty the Queen of Grenada
Pour le Président de la République de Guinée
Pour le Président de la République de Guinée-Bissau
Pour le Président de la République de Guinée équatoriale
For the President of the Republic of Guyana
Pour le Président de la République d'Haïti
For the Head of State of Jamaica
For the President of the Republic of Kenya
For the President of the Republic of Kiribati
For His Majesty the King of the Kingdom of Lesotho
For the President of the Republic of Liberia
Pour le Président de la République de Madagascar
For the President of the Republic of Malawi
Pour le Président de la République du Mali
For the Government of the Republic of the Marshall Islands
Pour le Président de la République Islamique de Mauritanie
For the President of the Republic of Mauritius
For the Government of the Federated States of Micronesia
Pour le Président de la République du Mozambique
For the President of the Republic of Namibia
For the Government of the Republic of Nauru
Pour le Président de la République du Niger
For the President of the Federal Republic of Nigeria
For the Government of Niue
For the Government of the Republic of Palau
For Her Majesty the Queen of the Independent State of Papua New Guinea
Pour le Président de la République Rwandaise
For Her Majesty the Queen of Saint Kitts and Nevis
For Her Majesty the Queen of Saint Lucia
For Her Majesty the Queen of Saint Vincent and the Grenadines
For the Head of State of the Independent State of Samoa
Pour le Président de la République démocratique de São Tomé et Príncipe
Pour le Président de la République du Sénégal
Pour le Président de la République des Seychelles
For the President of the Republic of Sierra Leone
For Her Majesty the Queen of the Solomon Islands
For the President of the Republic of South Africa
For the President of the Republic of the Sudan
For the President of the Republic of Suriname
For His Majesty the King of the Kingdom of Swaziland
For the President of the United Republic of Tanzania
Pour le Président de la République du Tchad
Pour le Président de la République togolaise
For His Majesty King Taufa'ahau Tupou IV of Tonga
For the President of the Republic of Trinidad and Tobago
For Her Majesty the Queen of Tuvalu
For the President of the Republic of Uganda
For the Government of the Republic of Vanuatu
For the President of the Republic of Zambia
For the Government of the Republic of Zimbabwe
IZJAVA I
Skupna izjava o podpori za dostop do trga v okviru partnerstva med državami AKP in ES
Pogodbenice priznavajo znatno vrednost pogojev privilegiranega dostopa na trg gospodarstev AKP, zlasti za bazične proizvode in druge živilskopredelovalne sektorje, ki so bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj držav AKP ter so zelo pomembni za zaposlovanje, izvozne prihodke in državne prihodke.
Pogodbenice priznavajo, da so nekateri sektorji s podporo EU v procesu transformacije, katere cilj je zadevnim izvoznikom AKP omogočiti konkuriranje na trgu EU in mednarodnih trgih, tudi prek razvoja izdelkov z zaščitnim znakom in drugih izdelkov z dodano vrednostjo.
Prav tako priznavajo, da bi bila lahko potrebna dodatna podpora, kadar lahko večja liberalizacija trgovine povzroči bistvene spremembe pogojev privilegiranega dostopa na trg za proizvajalce AKP. V ta namen se strinjajo, da bodo preučile vse potrebne ukrepe za ohranitev konkurenčnega položaja držav AKP na trgu EU. Takšna preučitev lahko vključuje pravila o poreklu, sanitarne in fitosanitarne ukrepe ter izvajanje posebnih ukrepov, ki obravnavajo omejitve na strani ponudbe v državah AKP. Cilj bo državam AKP omogočiti, da izkoristijo svojo obstoječo in potencialno primerjalno prednost na trgu EU.
Kadar so razviti programi pomoči in so zagotovljena sredstva, se pogodbenice strinjajo z izvajanjem rednih vrednotenj, da se ocenijo napredek in doseženi rezultati ter se odloči glede ustreznih dodatnih ukrepov, ki jih je treba izvesti.
Skupni trgovinski odbor ministrov spremlja izvajanje te izjave ter Svetu ministrov predloži ustrezna poročila in priporočila.
IZJAVA II
Skupna izjava o migraciji in razvoju (člen 13)
Pogodbenice se strinjajo glede okrepitve in poglobitve njihovega dialoga in sodelovanja na področju migracij, pri čemer bodo gradile na naslednjih treh stebrih celovitega in uravnoteženega pristopa k migracijam.
1. Migracije in razvoj, vključno z vprašanji v zvezi z diasporo, begom možganov in nakazili;
2. zakonite migracije, vključno s sprejemom, mobilnostjo ter pretokom spretnosti in storitev; in
3. nezakonite migracije, vključno s tihotapstvom in trgovino z ljudmi, upravljanjem meja ter vračanjem.
Brez poseganja v veljavni člen 13 se pogodbenice obvežejo, da se bodo dogovorile o podrobnostih tega okrepljenega sodelovanja na področju migracij.
Poleg tega se strinjajo, da si bodo prizadevale za pravočasen zaključek dialoga in da bodo na naslednjem Svetu AKP-ES poročale o storjenem napredku.
IZJAVA III
Izjava Evropske unije o institucionalnih spremembah zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe
Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost ter od tega datuma naprej izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti. Zato se ustrezna sklicevanja na Evropsko skupnost v besedilu Sporazuma razumejo kot sklicevanja na Evropsko unijo.
Evropska unija bo državam AKP predlagala izmenjavo pisem z namenom uskladitve Sporazuma z institucionalnimi spremembami v Evropski uniji, ki so posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.
IZJAVA IV
Izjava Skupnosti o financiranju Sekretariata držav AKP
Skupnost prispeva h kritju stroškov delovanja Sekretariata držav AKP iz virov za sodelovanje znotraj držav AKP.
IZJAVA V
Izjava Skupnosti o financiranju skupnih institucij
Skupnost se zaveda, da stroški v zvezi s tolmačenjem na sestankih in prevodom dokumentov nastanejo predvsem zaradi njenih lastnih potreb, je pripravljena nadaljevati preteklo prakso in kriti te stroške tako za sestanke institucij v okviru Sporazuma, ki potekajo na ozemlju neke države članice, kot za tiste, ki potekajo na ozemlju ene od držav AKP.
IZJAVA VI
Izjava Skupnosti v zvezi s Protokolom o privilegijih in imunitetah
Protokol o privilegijih in imunitetah je z vidika mednarodnega prava večstranski akt. Vendar je treba morebitne posebne težave, ki se lahko pojavijo v državi gostiteljici v zvezi z uporabo tega protokola, reševati z dvostranskim sporazumom s to državo.
Skupnost je vzela na znanje predloge držav AKP za spremembo nekaterih določb Protokola 2, predvsem v zvezi s statusom osebja Sekretariata držav AKP, Centra za razvoj podjetništva (CRP) in Centra za razvoj kmetijstva (CRK).
Skupnost je pripravljena skupaj iskati ustrezne rešitve v zvezi s predlogi držav AKP držav s ciljem vzpostavitve ločenega pravnega instrumenta, kot je omenjeno zgoraj.
V tem okviru država gostiteljica, brez odstopanja od sedanjih ugodnosti, ki so jih deležni Sekretariat AKP, CRP, CRK in njihovo osebje:
(1) kaže razumevanje glede razlage izraza „vodilno osebje“, pri čemer je treba do take razlage priti sporazumno;
(2) priznava pooblastila, ki jih predsednik Sveta ministrov držav AKP zaupa predsedniku Odbora veleposlanikov držav AKP in ES, za bolj enostavno izvajanje člena 9 Protokola;
(3) privoli, da bo osebju Sekretariata držav AKP, CRP in CRK odobrila nekatere ugodnosti za lažjo začetno namestitev v državi gostiteljici;
(4) na ustrezen način prouči davčna vprašanja v zvezi s Sekretariatom držav AKP, CRP in CRK ter njihovim osebjem.
IZJAVA VII
Izjava držav članic v zvezi s Protokolom o privilegijih in imunitetah
Države članice si bodo v okviru svojih predpisov prizadevale olajšati gibanje diplomatov iz držav AKP, akreditiranih v Skupnosti, članov Sekretariata držav AKP iz člena 7 Protokola 2, katerih imena in položaji se posredujejo v skladu s členom 9 tega protokola, in vodilnih delavcev CRP in CRK prek svojih ozemelj, kadar se te osebe prek njihovih ozemelj gibljejo v okviru opravljanja svojih uradnih dolžnosti.
IZJAVA VIII
Skupna izjava v zvezi s Protokolom o privilegijih in imunitetah
Države AKP v okviru svojih predpisov odobrijo delegacijam Komisije privilegije in imunitete, primerljive s tistimi, ki jih odobravajo diplomatskim misijam, tako da lahko opravljajo svoje dolžnosti po Sporazumu na zadovoljiv in učinkovit način.
IZJAVA IX
Skupna izjava o členu 49(2) o trgovini in okolju
Ker se stranki močno zavedata posebnih nevarnosti v zvezi z radioaktivnimi odpadki, se bosta vzdržali kakršnega koli odvajanja takih odpadkov, s čimer bi kratili suverenost držav ali ogrozili okolje ali zdravje prebivalcev v drugih državah. Največji pomen pripisujeta razvoju mednarodnega sodelovanja za zaščito okolja in zdravja prebivalcev pred temi nevarnostmi. V skladu s tem potrjujeta svojo odločenost imeti aktivno vlogo pri delu v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) s ciljem oblikovanja mednarodno priznanega kodeksa dobre prakse.
Direktiva Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzoru in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje opredeljuje izraz „radioaktivni odpadki“ kot kakršen koli material, ki vsebuje radionuklide ali je z njimi onesnažen in za katerega ni predvidena nobena uporaba. Direktiva se uporablja za pošiljke radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje, kadar koli količine in koncentracija presežejo ravni iz člena 3(2)(a) in (b) Direktive Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996. Opredeljene ravni zagotavljajo osnovne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in široke javnosti pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.
Za pošiljke radioaktivnih odpadkov velja sistem predhodne odobritve, opredeljen v Direktivi Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzoru in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje. Člen 11(1)(b) Direktive določa, da pristojni organi držav članic ne odobrijo pošiljk radioaktivnih odpadkov v državo stranko četrte Konvencije med državami AKP in EGS, ki ni članica Skupnosti, vendar ob upoštevanju člena 14. Skupnost zagotavlja, da bo člen 11 Direktive 92/3/Euratom revidiran, tako da bo zajemal vse stranke tega sporazuma, ki niso članice Skupnosti. Do takrat bo Skupnost ravnala, kot da so zgoraj omenjene stranke že zajete.
Stranki si po najboljših močeh prizadevata čim prej podpisati in ratificirati Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja ter amandma iz leta 1995 k tej konvenciji, kot je določeno v Sklepu III/1.
IZJAVA X
Izjava držav AKP o trgovini in okolju
Države AKP so zelo zaskrbljene zaradi okoljskih problemov na splošno in zlasti glede čezmejnega prometa nevarnih, jedrskih in drugih radioaktivnih odpadkov.
V zvezi z razlago in izvajanjem določb člena 32(1)(d) Sporazuma države AKP izražajo svojo odločenost, da jih vodijo načela in določbe Resolucije Organizacije afriške enotnosti o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja v Afriki, kot je zapisana v AHG 182 (XXV).
IZJAVA XI
Skupna izjava o kulturni dediščini držav AKP
1. Pogodbeni stranki izražata svojo skupno pripravljenost spodbujati ohranjanje in povečevanje kulturne dediščine vsake države AKP na mednarodni, dvostranski in zasebni ravni ter v okviru tega sporazuma.
2. Pogodbeni stranki priznavata potrebo po olajšanju dostopa zgodovinarjev in raziskovalcev iz držav AKP do arhivov s ciljem spodbujanja razvoja izmenjave informacij o kulturni dediščini v državah AKP.
3. Priznavata koristnost zagotavljanja pomoči pri ustreznih dejavnostih, zlasti na področju usposabljanja, za ohranjanje, varovanje in razstavljanje kulturnih dobrin, spomenikov in predmetov, vključno z razglašanjem in izvajanjem ustrezne zakonodaje.
4. Poudarjata pomen podvzemanja skupnih kulturnih dejavnosti za olajšanje gibanja umetnikov iz držav AKP in Evrope ter izmenjave kulturnih predmetov, ki si simbolnega pomena za kulture in civilizacije, s ciljem povečanja medsebojnega razumevanja in solidarnosti med njihovimi prebivalci.
IZJAVA XII
Izjava držav AKP držav o vračanju ali restituciji kulturnih dobrin
Države AKP nujno prosijo Skupnost in države članice, v kolikor te priznavajo legitimno pravico držav AKP do kulturne identitete, naj spodbujajo vračanje ali nadomestitev kulturnih dobrin, ki so bile vzete iz držav AKP in so zdaj v državah članicah.
IZJAVA XIII
Skupna izjava o avtorskih pravicah
Pogodbeni stranki priznavata, da je spodbujanje varovanja avtorskih pravic sestavni del kulturnega sodelovanja, katerega cilj je povečevanje vseh oblik človekovega izražanja. Poleg tega je tako varovanje predpogoj za vzgojo in razvoj dejavnosti produkcije, razširjanja in založništva.
Zato si stranki v okviru kulturnega sodelovanja med državami AKP in ES prizadevata za spodbujanje in pospeševanje spoštovanja avtorskih in sorodnih pravic.
V tem okviru in v skladu s pravili in postopki iz Sporazuma lahko Skupnost ponudi finančno in tehnično podporo razširjanju informacij o avtorskih pravicah, usposabljanju gospodarskih nosilcev varovanja teh pravic in oblikovanju nacionalne zakonodaje za njihovo boljše varovanje.
IZJAVA XIV
Skupna izjava o regionalnem sodelovanju in najbolj oddaljenih regijah (člen 28)
Sklicevanje na najbolj oddaljene regije se nanaša na špansko avtonomno skupnost Kanarske otoke, štiri francoske čezmorske departmaje, in sicer Guadeloupe, Gvajano, Martinik in Réunion, ter portugalski avtonomni regiji Azore in Madeiro.
IZJAVA XV
Skupna izjava o pristopu
Morebiten pristop tretje države k temu sporazumu se izvede v skladu z določbami člena 1 in cilji člena 2, ki jih je skupina držav AKP podpisala v sporazumu iz Georgetowna in spremenila novembra 1992.
IZJAVA XVI
Skupna izjava o pristopu čezmorskih držav in ozemelj iz četrtega dela Pogodbe o Evropski skupnosti
Skupnost in države AKP so pripravljene dovoliti čezmorskim državam in ozemljem iz četrtega dela Pogodbe, ki so postale neodvisne, da pristopijo k temu sporazumu, če želijo nadaljevati svoje odnose s Skupnostjo v tej obliki.
IZJAVA XVII
Skupna izjava o členu 66 (odpis dolga) Sporazuma
Pogodbeni stranki se strinjata o naslednjih načelih:
a) dolgoročno si bosta prizadevali za izboljšanje iniciative v korist močno zadolženih revnih držav ter spodbujali poglobitev, širjenje in pospeševanje odpisa dolgov držav AKP;
b) prizadevali si bosta tudi za mobilizacijo in vzpostavitev podpornih mehanizmov za zmanjšanje dolga v korist držav AKP, ki še niso upravičene do iniciative v korist močno zadolženih revnih držav.
IZJAVA XVIII
Izjava EU o finančnem protokolu
V okviru celotnega zneska 13 500 milijonov evrov 9. ERS, bo 12 500 milijonov evrov na voljo takoj po začetku veljavnosti finančnega protokola. Preostalih 1 000 milijonov evrov bo sproščenih na osnovi ocenitve uspešnosti iz odstavka 7 finančnega protokola, ki se izvede leta 2004.
Pri ocenjevanju potrebe po novih virih se v celoti upošteva to oceno uspešnosti ter datum, po katerem sredstva 9. ERS ne bodo angažirana.
IZJAVA XIX
Izjava Sveta in Komisije o postopku načrtovanja
Skupnost in njene države članice ponovno potrjujejo svojo zavezanost k sporazumu o reformi postopka načrtovanja za izvajanje pomoči, financirane s strani 9. ERS.
V tem okviru štejejo Skupnost in njene države članice pravilno izveden mehanizem revidiranja za najpomembnejše orodje uspešnega načrtovanja. Revizijski postopek, dogovorjen za obvladovanje izvajanja 9. ERS, bo zagotovil nepretrganost procesa programiranja ter hkrati dopuščal, da se z rednim prilaganjem strategije podpiranja države izrazi razvoj potreb in uspešnosti posameznih držav AKP.
Da bi lahko v celoti uživali reforme in zagotovili učinkovitost postopka načrtovanja, Skupnost in njene države članice ponovno potrjujejo politično zavezanost naslednjim načelom:
Revizije je treba v največji možni meri opraviti v posamezni državi AKP. Lokaliziranje revizij ne pomeni, da se državam članicam ali upravi Komisije prepreči ustrezno spremljanje postopka načrtovanja in njihovo sodelovanje v njem.
Spoštujejo se časovni okviri, določeni za dokončanje revizij.
Revizije ne smejo biti izoliran dogodek v postopku načrtovanja. Revizije veljajo za upravljavsko orodje, ki spaja rezultate rednega (mesečnega) dialoga med nacionalnimi odredbodajalci in vodjo delegacije Komisije.
Revizije ne smejo zvišati upravnega bremena nobene od pogodbenih strank. Zato je treba postopke in pogoje poročanja, ki spremljajo postopek načrtovanja, upravljati disciplinirano. S tem namenom se revidirajo in prilagodijo vloge držav članic in Komisije pri odločanju.
IZJAVA XX
Skupna izjava o vplivu nihanja v prihodku od izvoza na ranljive majhne, otoške in kopenske države AKP
Pogodbeni stranki se seznanita z zaskrbljenostjo držav AKP, da načini mehanizma za dodatno podporo državam, prizadetim zaradi nihanja prihodkov od izvoza, ne bi zagotavljali zadostne podpore ranljivim majhnim, otoškim in kopenskim državam, dovzetnim za nestanoviten prihodek od izvoza.
Pogodbeni stranki se dogovorita, da bosta od drugega leta delovanja mehanizma na predlog ene ali več držav AKP, ki bodo naletele na težave, ponovno proučili načine mehanizma na podlagi predloga Komisije s ciljem po potrebi odpraviti škodljive učinke takega nihanja.
IZJAVA XXI
Izjava Skupnosti o členu 3 Priloge IV
Prijava indikativnega zneska iz člena 3 Priloge IV se ne uporablja za države AKP, s katerimi Skupnost začasno ustavi sodelovanje.
▼M10 —————
( 1 ) UL L 344, 19.12.2013, str. 1.