EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01999L0037-20220324
Council Directive 1999/37/EC of 29 April 1999 on the registration documents for vehicles
Consolidated text: Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil
Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil
01999L0037 — SL — 24.03.2022 — 006.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
DIREKTIVA SVETA 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138 1.6.1999, str. 57) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 10 |
29 |
16.1.2004 |
||
L 363 |
344 |
20.12.2006 |
||
L 158 |
356 |
10.6.2013 |
||
DIREKTIVA 2014/46/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 3. aprila 2014 |
L 127 |
129 |
29.4.2014 |
|
DIREKTIVA (EU) 2022/362 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. februarja 2022 |
L 69 |
1 |
4.3.2022 |
spremenjena z:
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
DIREKTIVA SVETA 1999/37/ES
z dne 29. aprila 1999
o dokumentih za registracijo vozil
Člen 1
Ta direktiva se uporablja za dokumente za registracijo vozil, ki jih izdajo države članice.
Direktiva ne posega v pravice držav članic, da za začasno registracijo vozil uporabljajo dokumente, ki morda ne izpolnjujejo vseh zahtev te direktive.
Člen 2
Za namene te direktive:
„vozilo“ pomeni vsako vozilo, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil ( 1 ) ter v členu 1 Direktive Sveta 92/61/EGS z dne 30. junija 1992 o homologaciji dvo- ali trikolesnih motornih vozil ( 2 );
„registracija“ pomeni upravno dovoljenje za obratovanje vozila v cestnem prometu, vključno z identifikacijo vozila in izdajo serijske številke zanj, ki velja za registrsko številko;
„potrdilo o registraciji“ pomeni dokument, ki potrjuje, da je vozilo registrirano v državi članici;
„imetnik potrdila o registraciji“ pomeni osebo, v imenu katere je vozilo registrirano;
„začasna prepoved“ pomeni omejeno obdobje, v katerem država članica ne dovoli uporabe vozila v cestnem prometu, po tem obdobju pa se lahko njegova uporaba znova dovoli brez novega postopka registracije, pod pogojem, da so prenehali razlogi za začasno prepoved;
„razveljavitev registracije“ pomeni razveljavitev dovoljenja za uporabo vozila v cestnem prometu, ki ga je izdala država članica.
Člen 3
Države članice lahko dovolijo službam, ki jih imenujejo v ta namen, zlasti proizvajalcem, da izpolnijo tehnične dele potrdila o registraciji.
Države članice podatke o vseh vozilih, ki so registrirana na njihovem ozemlju, hranijo v elektronski obliki. Ti podatki vključujejo:
vse obvezne elemente v skladu s točko II.5 Priloge I ter elemente iz točk II.6(J), II.6(V.7) in (V.9) navedene priloge, če so podatki na voljo;
druge neobvezne podatke iz Priloge I ali podatke iz certifikata o skladnosti, kot je določeno v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), če je to mogoče;
rezultate rednih obveznih tehničnih pregledov v skladu z Direktivo 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) in obdobje veljavnosti potrdila o tehničnem pregledu.
Osebni podatki se v okviru te direktive obdelujejo v skladu z direktivama 95/46/ES ( 5 ) in 2002/58/ES ( 6 ) Evropskega parlamenta in Sveta.
Člen 3a
Začasna prepoved učinkuje, dokler vozilo uspešno ne opravi novega tehničnega pregleda. Ob uspešnem zaključku tehničnega pregleda pristojni organ nemudoma ponovno dovoli uporabo vozila v cestnem prometu. Za to ni potreben nov postopek registracije.
Države članice ali njihovi pristojni organi lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi olajšajo ponovni pregled vozila, uporaba katerega v cestnem prometu je bila začasno prepovedana. Ti ukrepi lahko vključujejo odobritev dovoljenja za vožnjo po javnih cestah med krajem popravila in centrom za izvajanje tehničnih pregledov, da se lahko opravi tehnični pregled.
Člen 4
Za namene te direktive druge države članice priznajo potrdilo o registraciji, ki ga je izdala država članica, za identifikacijo vozila v mednarodnem prometu ali za njegovo ponovno registracijo v drugi državi članici.
Člen 5
Če je potrdilo o registraciji sestavljeno iz Dela I in Dela II in Del II manjka, lahko pristojni organi v državi članici, kjer se zahteva novo registracijo, v izjemnih primerih odločijo, da ponovno registrirajo vozilo, vendar samo, če od pristojnih organov v državi članici, v kateri je bilo vozilo predhodno registrirano, pridobijo potrdilo v pisni ali elektronski obliki, da je prosilec upravičen do ponovne registracije vozila v drugi državi članici.
Člen 6
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7, da spremeni:
Člen 7
Člen 8
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Načine sklicevanja določijo države članice.
Komisija pošlje državam članicam vse vzorce za potrdila o registraciji, ki jih uporabljajo nacionalne uprave.
Člen 9
Države članice si med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive. Lahko si izmenjujejo informacije na dvostranski ali večstranski ravni, zlasti da bi, kadar je to potrebno, pred kakršno koli registracijo vozila preverile pravni položaj vozila v državi članici, v kateri je bilo vozilo predhodno registrirano. To preverjanje lahko za lažjo izmenjavo informacij zlasti zajema uporabo elektronskega omrežja, ki vsebuje podatke iz nacionalnih elektronskih podatkovnih zbirk.
Člen 10
Ta direktiva začne veljati na dan njene objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 11
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
DEL I POTRDILA O REGISTRACIJI ( 8 )
I. |
Ta del je lahko izveden v eni izmed dveh oblik: kot papirni dokument ali kot pametna kartica. Značilnosti papirnega dokumenta so določene v Poglavju II, značilnosti pametne kartice pa v Poglavju III. |
II. |
Zahteve za Del I potrdila o registraciji v papirni obliki
|
III. |
Zahteve za Del I potrdila o registraciji v obliki pametne kartice (Alternativa vzorcu v papirni obliki, opisanem v Poglavju II)
III.1 Format kartice in podatki, berljivi s prostim očesom Ker gre za kartico z mikroprocesorjem, mora biti pametna kartica oblikovana v skladu s standardi, navedenimi v Poglavju III.5. Na kartici shranjeni podatki morajo biti berljivi z običajnimi bralnimi napravami (kot se uporabljajo za tahografske kartice). Na prednji in zadnji strani kartice morajo biti natisnjeni vsaj podatki, določeni v poglavjih II.4 in II.5; ti podatki morajo biti berljivi s prostim očesom (višina znakov najmanj 6 točk) in natisnjeni kakor sledi. (Primeri možnih grafičnih postavitev so prikazani na sliki 1 na koncu tega dela.) A. Osnovni natisk Osnovni podatki vsebujejo naslednje: Prednja stran
(a)
Desno od čipa: v jeziku(-ih) države članice, ki izdaja potrdilo o registraciji
—
besedi „Evropska skupnost“;
—
ime države članice, izdajateljice potrdila o registraciji;
—
besede „Del I potrdila o registraciji“ ali „Potrdilo o registraciji“, če je potrdilo sestavljeno samo iz enega dela, natisnjene z velikimi črkami;
—
druga (npr. prejšnja nacionalna) oznaka ekvivalentnega dokumenta (neobvezno);
—
ime pristojnega organa (alternativno tudi v obliki personaliziranega natiska, kot je opisano pod črko B);
—
nespremenljiva zaporedna številka dokumenta, kot se uporablja v državi članici (alternativno tudi v obliki personaliziranega natiska, kot je opisano pod črko B);
(b)
Nad čipom: razpoznavna oznaka države članice, izdajateljica potrdila o registraciji, belo na modrem pravokotniku in obdano z 12 rumenimi zvezdami:
(c)
Države članice lahko na spodnjem robu z malimi črkami v svojem(-ih) nacionalnem(-ih) jeziku(-ih) dodajo opombo: „Ta dokument je treba predložiti vsem pooblaščenim osebam, ki to zahtevajo.“
(d)
Osnovna barva kartice je zelena (Pantone 362); alternativno je možna tudi zelena, ki prehaja v belo.
(e)
Simbol, ki predstavlja kolo (glej predloženo grafično postavitev na sliki 1) je treba natisniti znotraj področja tiskanja v spodnjem levem kotu na prednji strani kartice. V ostalem veljajo določbe Poglavja III.13. B. Personalizirani natisk Personalizirani natisk vsebuje naslednje podatke: Prednja stran
(a)
ime pristojnega organa — glej tudi črko Aa);
(b)
ime organa, ki je izdal potrdilo o registraciji (neobvezno);
(c)
jasno in nespremenljivo zaporedno številko dokumenta, ki se uporablja znotraj države članice — glej tudi črko Aa);
(d)
naslednje podatke iz Poglavja II.5; v skladu s Poglavjem II.7 se lahko zgoraj navedenim usklajenim kodam Skupnosti dodajo posamezne nacionalne kode:
Zadnja stran Na zadnji strani morajo biti navedeni vsaj preostali podatki, določeni v Poglavju II.5; v skladu s Poglavjem II.7 se lahko zgoraj navedenim usklajenim kodam Skupnosti dodajo posamezne nacionalne kode.
Neobvezno se na zadnji strani kartice lahko dodajo dodatni podatki iz točke II.6 (z usklajenimi kodami) in II.7. C. Fizična zaščita pametne kartice Nevarnosti za fizično varnost dokumentov so:
—
Izdelava ponarejenih kartic: izdelava novega predmeta, ki je zelo podoben dokumentu, bodisi da je na novo izdelan ali je kopija izvirnega dokumenta.
—
Spreminjanje materiala: sprememba lastnosti izvirnega dokumenta, npr. sprememba nekaterih na dokumentu natisnjenih podatkov.
Material, uporabljen za Del I potrdila o registraciji, se pred ponarejanjem zaščiti z uporabo vsaj treh od naslednjih tehnik:
—
mikropisava,
—
pisava „guilloche“ *,
—
pisava s spremenljivimi barvami,
—
lasersko graviranje,
—
ultravijolično fluorescenčno črnilo,
—
črnila, katerih barva je odvisna od kota opazovanja *,
—
črnila, katerih barva je odvisna od temperature *,
—
posebni hologrami *,
—
spremenljive laserske podobe,
—
optično spremenljive podobe.
Države članice lahko uvedejo dodatno zaščito. Kot izhodišče je treba dati prednost tehnikam, označenim z zvezdico, ker omogočajo uslužbencem organov pregona preveriti veljavnost kartice brez posebnih sredstev. Slika 1: Primeri možne grafične postavitve obveznih podatkov (več neobveznih in dodatnih podatkov se lahko doda na zadnji strani kartice) III.2 Hranjenje in zaščita podatkov Na površini kartice se poleg podatkov iz Poglavja III.1, berljivih s prostim očesom, shranijo ali lahko shranijo naslednji podatki, pred katerimi stojijo usklajene skupne kode (kjer je to primerno, v povezavi s posameznimi kodami držav članic v skladu s Poglavjem II.7): (A) Podatki v skladu s poglavji II.4 in II.5 Vsi podatki, določeni v poglavjih II.4 in II.5 se obvezno shranijo na kartici. (B) Ostali podatki v skladu s Poglavjem II.6 Poleg tega države članice lahko na kartico shranijo dodatne podatke, kot je določeno v Poglavju II.6., in sicer v potrebnem obsegu. (C) Ostali podatki v skladu s Poglavjem II.7 Po izbiri se lahko na kartico shranijo dodatni podatki. Podatki iz postavk A in B se shranijo v dveh ustreznih datotekah s pregledno strukturo (glej ISO/IEC 7816-4). Države članice lahko določijo hranjenje podatkov iz postavke C v skladu s svojimi potrebami. Za te datoteke ni omejitev bralnega dostopa. Pisalni dostop do teh datotek je omejen na pristojne nacionalne organe (in njihove pooblaščene agencije) v državi članici, izdajateljici pametne kartice. Pisalni dostop je dovoljen šele po asimetrični avtentifikaciji z izmenjavo ključev ob vsaki seji zaradi zaščite seje med kartico registracije vozila in varnostnim modulom (npr. kartico varnostnega modula) nacionalnih pristojnih organov (ali njihovih pooblaščenih agencij). Na ta način se pred postopkom avtentifikacije izmenjajo CV-certifikati (card verifiable certificates) po standardu ISO/IEC 7816-8. CV-certifikati vsebujejo ustrezne javne ključe, ki jih je treba izdelati in uporabiti v postopku avtentifikacije, ki sledi. Te certifikate podpiše nacionalni pristojni organ in vsebujejo predmet avtorizacije (avtorizacijo imetnika potrdila) v skladu s standardom ISO/IEC 7816-9 zaradi šifriranja dostopa do kartic, odvisno od vloge dostopa. Te pravice dostopa do kartice, odvisne od vloge dostopa, se nanašajo na nacionalni pristojni organ (npr. za ažuriranje podatkovnega polja). Ustrezni javni ključi nacionalnega pristojnega organa se shranijo na kartici kot temeljni javni ključ (trust anchor). Specifikacija datotek in ukazov, potrebnih za postopek avtentifikacije in postopek pisanja, je v pristojnosti držav članic. Stopnjo varnosti je treba odobriti z ovrednotenjem splošnih meril (Common criteria evaluation) v skladu z EAL4+. Povečanja so naslednja: 1. AVA_MSU.3 analiza in testiranje negotovih stanj; 2. AVA_VLA.4 Highly resistant. (D) Podatki za verifikacijo avtentičnosti registracijskih podatkov Organ izdajatelj izračuna svoj elektronski podpis za vse podatke v datoteki, ki vsebuje podatke iz postavk A ali B in ga shrani v povezano datoteko. Ti podpisi omogočajo verifikacijo avtentičnosti shranjenih podatkov. Na karticah morajo biti shranjeni naslednji podatki:
—
elektronski podpis registracijskih podatkov, povezanih s črko A,
—
elektronski podpis registracijskih podatkov, povezanih s črko B,
Za potrebe verifikacije teh elektronskih podpisov se na kartici shranijo:
—
certifikati organa izdajatelja, ki izračuna podpise za podatke iz črk A in B.
Bralni dostop do elektronskih podpisov in potrdil je brez omejitve. Pisalni dostop do elektronskih podpisov in certifikatov je omejen na nacionalne pristojne organe. III.3 Vmesnik Za povezave na vmesnik je treba uporabiti zunanje kontakte. Kombinacija zunanjih kontaktov s transponderji je neobvezna. III.4 Pomnilnšika kapaciteta kartice Kartica mora imeti zadostno kapaciteto za hranjenje podatkov, navedenih v Poglavju III.2. III.5 Standardi Pametna kartica in uporabljene bralne naprave morajo ustrezati naslednjim standardom: — ISO 7810 : Standardi za identifikacijske kartice (plastične kartice): Fizične značilnosti — ISO 7816-1 in -2 : Fizične značilnosti pametnih kartic, dimenzije in lokacija kontaktov — ISO 7816-3 : Električne značilnosti kontaktov, prenosni protokoli — ISO 7816-4 : Vsebina sporočil, podatkovna struktura pametne kartice, varnostna arhitektura, mehanizmi dostopa — ISO 7816-5 : Struktura identifikatorjev aplikacije, izbor in izvrševanje identifikatorjev aplikacije, postopek registracije identifikatorjev aplikacije (sistem številčenja) — ISO 7816-6 : Medindustrijski podatkovni elementi — ISO 7816-8 : Kartice z integriranim vezjem in kontakti — Medindustrijski ukazi, povezani z varnostjo — ISO 7816-9 : Kartice z integriranim vezjem in kontakti — Izpopolnjeni medindustrijski ukazi III.6 Tehnične značilnosti in prenosni protokoli Format mora biti ID-1 (običajna velikost, glej ISO/IEC 7810). Kartica podpira prenosni protokol T = 1 v skladu z ISO/IEC 7816-3. Dodatno je možna podpora drugih prenosnih protokolov, npr. T = 0, USB ali brezkontaktni protokoli. Za bitni prenos se uporablja „direct convention“ (glej ISO/IEC 7816-3). (A) Napetost napajanja, programirna napetost Kartica deluje z Vcc = 3V (+/0,3V) ali z Vcc = 5V (+/0,5V). Programirna napetost na kontaktu C6 ni potrebna. (B) Odgovor na ponastavitev (ATR) Bajt za dimenzijo informacijskega polja kartice se predstavi v ATR z znakom TA3. Ta vrednost mora biti najmanj „80h“ (= 128 bajtov). (C) Izbor parametrov protokola Podpora izbire parametrov protokola (PPS) v skladu z ISO/IEC 7816-3 je obvezna. Uporablja se za izbiro T = 1, če je T = 0 dodatno prisoten na kartici, ter za pogajanja o Fi/Di parametrih zaradi doseganja višjih hitrosti prenosa. (D) Prenosni protokol T = 1 Obvezna je podpora veriženju. Dovoljene so naslednje poenostavitve:
—
NAD bajt: se ne uporablja (NAD je treba nastaviti na „00“),
—
S-Block ABORT: se ne uporablja,
—
Napaka stanja S-Block VPP: se ne uporablja.
Naprava za dimenzijo informacijskega polja kartice (IFSD) se z IFD predstavi neposredno za ATR, tj. IFD prenese zahtevo S-Block IFS po ATR, kartica pa pošlje nazaj S-Block IFS. Priporočena vrednost za IFSD je 254 bajtov. III.7 Temperaturni razpon Potrdilo o registraciji v obliki pametne kartice mora pravilno delovati v vseh klimatskih pogojih, ki so običajni na ozemljih Skupnosti in vsaj znotraj temperaturnega razpona, kot je določeno v ISO 7810. Kartice morajo pravilno delovati v razponu vlažnosti od 10 % do 90 %. III.8 Fizična življenjska doba Če se kartica uporablja v skladu s specifikacijami okoljskih in električnih lastnosti, mora pravilno delovati deset let. Material za kartico je treba izbrati tako, da se zagotovi navedena življenjska doba. III.9 Električne značilnosti Med uporabo morajo kartice izpolnjevati zahteve Direktive Komisije 95/54/ES z dne 31. oktobra 1995 ( 13 ), ki se nanaša na elektromagnetno združljivost in morajo biti zaščitene pred elektrostatičnimi razelektritvami. III.10 Struktura datoteke V Tabeli 1 so navedene obvezne osnovne datoteke (EF) aplikacije DF (glej ISO/IEC 7816-4) DF.Registration. Vse te datoteke imajo pregledno strukturo. Zahteve za dostop so opisane v Poglavju III.2. Velikosti datotek določijo države članice glede na svoje potrebe.
Tabela 1
III.11 Struktura podatkov Shranjeni certifikati so v formatu X.509v3, v skladu z ISO/IEC 9594-8. Elektronski podpisi so pregledno shranjeni. Registracijski podatki so shranjeni kot podatkovni objekti BER-TLV (glej ISO/IEC 7816-4) v ustreznih temeljnih datotekah. Polja z vrednostmi so kodirana kot ASCII znaki, v skladu z ISO/IEC 8824-1, vrednosti „C0“-„FF“ so določene z ISO/IEC 8859-1 (nabor znakov Latinica 1), ISO/IEC 8859-7 (nabor grških znakov) oziroma ISO/IEC 8859-5 (nabor cirilskih znakov). Format datumov je YYYYMMDD. V Tabeli 2 so navedene oznake za identifikacijo podatkovnih objektov, ki ustrezajo registracijskim podatkom iz poglavij II.4 in II.5, skupaj z dodatnimi podatki iz Poglavja III.1. Podatkovni objekti, navedeni v Tabeli 2, so obvezni, če ni navedeno drugače. Neobvezni podatkovni objekti se lahko izpustijo. Stolpec „oznaka“ („Tag“) označuje raven gnezdenja.
Tabela 2
V Tabeli 3 so navedene oznake za identifikacijo podatkovnih objektov, ki ustrezajo registracijskim podatkom iz poglavja II.6. Podatkovni objekti, navedeni v Tabeli 3, so neobvezni.
Tabela 3
Strukturo in format podatkov v skladu s Poglavjem II.7 določijo države članice. III.12 Branje podatkov o registraciji A. Izbor uporabe Uporabo „Registracija vozila“ mora biti mogoče izbrati s SELECT DF (po imenu, glej ISO/IEC 7816-4) z ustreznim identifikatorjem uporabe (AID). Vrednost AID se zahteva od laboratorija, ki ga izbere Evropska komisija. B. Branje podatkov iz datotek Datoteke, ki ustrezajo Poglavju II, postavke A, B in D, mora biti mogoče izbrati s pomočjo SELECT (glej ISO/IEC 7816-4) z ukaznimi parametri P1 nastavljenim na „02“, P2 nastavljenim na „04“ in identifikatorjem datoteke v podatkovnem polju ukaza (glej Poglavje X, Tabela 1). Vrnjena FCP predloga vsebuje velikost datoteke, kar je lahko koristno pri branju teh datotek. Branje datotek je možno z READ-BINARY (glej ISO/IEC 7816-4), z manjkajočim ukaznim podatkovnim poljem in Le, nastavljenim na dolžino pričakovanih podatkov z uporabo kratkega Le. C. Verifikacija avtentičnosti podatkov Verifikacija avtentičnosti shranjenih podatkov o registraciji se lahko opravi z verifikacijo ustreznega elektronskega podpisa. To pomeni, da je poleg registracijskih podatkov s kartice o registraciji možno brati tudi ustrezni elektronski podpis. Javni ključ za verifikacijo podpisa se lahko dobi z branjem ustreznega certifikata organa izdajatelja s kartice o registraciji. Certifikati vsebujejo javni ključ ter identiteto ustreznega organa. Verifikacija podpisa se, razen s kartico o registraciji, lahko opravi tudi s pomočjo drugega sistema. Države članice lahko zahtevajo javne ključe in potrdila zaradi verifikacije certifikata organa izdajatelja. III.13 Posebne določbe Ne glede na druge določbe te direktive, lahko države članice potem, ko o tem obvestijo Evropsko Komisijo, dodajo barve, označbe ali simbole. Poleg tega lahko za določene podatke iz Poglavja III.2, postavka C, države članice dovolijo format XML in dostop preko TCP/IP. Države članice lahko, s soglasjem Evropske Komisije, na kartico o registraciji vozila dodajo druge vrste uporabe, za katere na ravni EU ne obstajajo usklajeni predpisi ali dokumenti (npr. potrdilo o tehničnem pregledu), zaradi izvajanja dodatnih, z vozilom povezanih storitev. |
PRILOGA II
DEL II POTRDILA O REGISTRACIJI ( 14 )
I. |
Ta del se lahko izda v eni izmed naslednjih dveh oblik: kot papirni dokument ali kot pametna kartica. Značilnosti dokumenta v papirni različici so določene v Poglavju II, značilnosti dokumenta v različici pametne kartice pa v Poglavju III. |
II. |
Zahteve za Del II potrdila o registraciji v papirni obliki
|
III. |
Zahteve za Del II potrdila o registraciji v obliki pametne kartice (Alternativa vzorcu v papirni obliki, opisanem v Poglavju II)
III.1 Format kartice in podatki, berljivi s prostim očesom Ker gre za mikroprocesor, mora biti pametna kartica oblikovana v skladu s standardi, navedenimi v Poglavju III.5. Na prednji in zadnji strani kartice morajo biti natisnjeni vsaj podatki, navedeni v poglavjih II.4 in II.5; ti podatki morajo biti berljivi s prostim očesom (najmanjša višina znakov: 6 točk) in natisnjeni kakor sledi: (Primeri možnih grafičnih postavitev so prikazani na sliki 2 na koncu tega dela.) A. Osnovni natisk Osnovni podatki vsebujejo naslednje: Prednja stran
(a)
Desno od čipa: v jeziku(-ih) države članice, ki izdaja potrdilo o registraciji
—
besedi „Evropska skupnost,“
—
ime države članice, ki izdaja potrdilo o registraciji,
—
besede „Del II potrdila o registraciji“, natisnjene z velikimi črkami,
—
druga (npr. prejšnja nacionalna) oznaka ekvivalentnega dokumenta (neobvezno),
—
ime pristojnega organa (alternativno tudi v obliki personaliziranega natiska, kot je opisano pod črko B),
—
nespremenljiva zaporedna številka dokumenta, kot se uporablja v državi članici (alternativno tudi v obliki personaliziranega natiska, kot je opisano pod črko B).
(b)
Nad čipom: razpoznavna oznaka države članice, izdajateljica potrdila o registraciji, belo na modrem pravokotniku in obdano z 12 rumenimi zvezdami:
(c)
Države članice lahko na spodnjem robu z malimi črkami v svojem(-ih) nacionalnem(-ih) jeziku(-ih) dodajo opombo: „Ta dokument se mora hraniti na varnem mestu izven vozila.“
(d)
Osnovna barva kartice je rdeča (Pantone 194); alternativno je možna rdeča, ki prehaja v belo.
(e)
Simbol, ki predstavlja kolo (glej predloženo grafično ureditev) je treba natisniti znotraj področja tiskanja v spodnjem levem kotu na prednji strani kartice. V ostalem veljajo določbe Poglavja III.13. B. Personalizirani natisk Personalizirani natisk vsebuje naslednje podatke: Prednja stran
(a)
ime pristojnega organa — glej tudi črko Aa);
(b)
ime organa, ki izdaja potrdilo o registraciji (neobvezno);
(c)
jasno in nespremenljivo zaporedno številko dokumenta, ki se uporablja v državi članici — glej tudi črko Aa);
(d)
naslednje podatke iz Poglavja II.5; v skladu s Poglavjem II.7 se lahko zgoraj navedenim usklajenim kodam Skupnosti dodajo posamezne nacionalne kode.
Zadnja stran Na zadnji strani morajo biti navedeni vsaj preostali podatki, določeni v Poglavju II.5; v skladu s Poglavjem II.7 se lahko zgoraj navedenim usklajenim kodam Skupnosti dodajo posamezne nacionalne kode.
Neobvezno se na zadnji strani kartice lahko dodajo dodatni podatki iz točk II.6 (z usklajenimi kodami) in II.7. C. Fizična zaščita pametne kartice Nevarnosti za fizično varnost dokumentov so:
—
Izdelava ponarejenih kartic: izdelava novega predmeta, ki je zelo podoben dokumentu, bodisi da je nanovo izdelan ali je kopija izvirnega dokumenta.
—
Spreminjanje materiala: sprememba lastnosti izvirnega dokumenta, npr. sprememba nekaterih na dokumentu natisnjenih podatkov.
Material, uporabljen za Del II potrdila o registraciji, se pred ponarejanjem zaščiti z uporabo vsaj treh od naslednjih tehnik:
—
mikropisava,
—
pisava „guilloche“ *,
—
pisava s spremenljivimi barvami,
—
lasersko graviranje,
—
ultravijolično fluorescenčno črnilo,
—
črnila, katerih barva je odvisna od kota opazovanja *,
—
črnila, katerih barva je odvisna od temperature *,
—
posebni hologrami *,
—
spremenljive laserske podobe,
—
optično spremenljive podobe.
Države članice lahko uvedejo dodatne zaščitne lastnosti. Kot osnova se priporočajo tehnike, označene z zvezdico, ker omogočajo uslužbencem organov pregona preverjanje veljavnosti kartice brez posebnih sredstev. Slika 2: Primeri možnih grafičnih postavitev obveznih podatkov (več neobveznih in dodatnih podatkov se lahko doda na zadnjo stran kartice) III.2 Hranjenje in zaščita podatkov Na površini kartice se poleg podatkov iz Poglavja III.1, berljivih s prostim očesom, shranijo ali lahko shranijo naslednji podatki, pred katerimi stojijo usklajene skupne kode (kjer je to primerno, v povezavi s posameznimi kodami držav članic v skladu s Poglavjem II.7): (A) Podatki v skladu s poglavji II.4 in II.5 Vsi podatki, določeni v poglavjih II.4 in II.5 se obvezno shranijo na kartici. (B) Ostali podatki v skladu s Poglavjem II.6 Poleg tega države članice lahko na kartico v potrebnem obsegu shranijo dodatne podatke, kot je določeno v Poglavju II.6. (C) Ostali podatki v skladu s Poglavjem II.7 Po izbiri se lahko na kartici shranijo dodatni podatki splošnega pomena, ki se nanašajo na vozilo. Podatki iz postavk A in B se shranijo v dveh ustreznih datotekah s pregledno strukturo (glej ISO/IEC 7816-4). Države članice lahko določijo hranjenje podatkov iz postavke C v skladu s svojimi potrebami. Za te datoteke ni omejitev bralnega dostopa. Pisalni dostop do teh datotek je omejen na pristojne nacionalne organe (in njihove pooblaščene agencije) v državi članici, izdajateljici pametne kartice. Pisalni dostop je dovoljen šele po asimetrični avtentifikaciji z izmenjavo ključev ob vsaki seji za zaščito seje med registracijsko kartico in varnostnim modulom (npr. kartico varnostnega modula) pristojnih nacionalnih organov (ali njihovih pooblaščenih agencij). Na ta način se pred postopkom avtentifikacije izmenjajo CV-certifikati v skladu z ISO/IEC 7816-8. CV-certifikati vsebujejo ustrezne javne ključe, ki jih je treba izdelati in uporabiti v naslednjem avtentifikacijskem postopku. Te certifikate podpiše pristojni nacionalni organ in vsebujejo predmet avtorizacije (avtorizacijo imetnika certifikata) v skladu z ISO/IEC 7816-9 zaradi šifriranja pravic dostopa do kartice, odvisnih od vloge dostopa. Te pravice dostopa do kartice, odvisno od vloge dostopa, se nanašajo na pristojni nacionalni organ (npr. za ažuriranje podatkovnega polja). Ustrezni javni ključi pristojnega nacionalnega organa se shranijo na kartici kot temeljni javni ključ („trust anchor“). Specifikacija datotek in ukazov, potrebnih za postopek avtentifikacije in postopek pisanja, je v pristojnosti držav članic. Stopnjo varnosti je treba odobriti z Common Criteria Evaluation (ovrednotenjem splošnih meril) v skladu z EAL4+. Povečanja so naslednja: 1. AVA_MSU.3 analiza in testiranje glede negotovih stanj; 2. AVA_VLA.4 Highly resistant. (D) Podatki za verifikacijo avtentičnosti registracijskih podatkov Organ izdajatelj izračuna svoj elektronski podpis za vse podatke v datoteki, ki vsebuje podatke iz črk A ali B in ga shrani v povezano datoteko. Ti podpisi omogočajo verifikacijo avtentičnosti shranjenih podatkov. Na karticah se shranijo naslednji podatki:
—
elektronski podpis registracijskih podatkov, povezanih s postavko A,
—
elektronski podpis registracijskih podatkov, povezanih s postavko B,
Za potrebe verifikacije teh elektronskih podpisov se na kartici shranijo:
—
certifikati izdajatelja, ki izračuna podpise za podatke iz postavk A, B.
Bralni dostop do elektronskih podpisov in certifikatov ni omejen. Pisalni dostop do elektronskih podpisov in certifikatov se omeji na pristojne nacionalne organe. III.3 Vmesnik Za povezave na vmesnik je treba uporabiti zunanje kontakte. Kombinacija zunanjih kontaktov s transponderji je neobvezna. III.4 Pomnilniška kapaciteta kartice Kartica mora imeti zadostno kapaciteto za hranjenje podatkov, navedenih v Poglavju III.2. III.5 Standardi Pametna kartica in uporabljene bralne naprave morajo ustrezati naslednjim standardom: — ISO 7810 : Standardi za identifikacijske kartice (plastične kartice): Fizične značilnosti, — ISO 7816-1 in -2 : Fizične značilnosti pametnih kartic, dimenzije in lokacija kontaktov, — 7816-3 : Električne značilnosti kontaktov, prenosni protokoli, — ISO 7816-4 : Vsebina sporočil, podatkovna struktura pametnih kartic, varnostna arhitektura, mehanizmi dostopa, — ISO 7816-5 : Struktura identifikatorjev aplikacije, izbor in izvrševanje identifikatorjev aplikacije, postopek registracije identifikatorjev aplikacije (sistem številčenja) — ISO 7816-6 : Medindustrijski podatkovni elementi za izmenjavo, — ISO 7816-8 : Kartice z integriranim vezjem in kontakti — Medindustrijski ukazi, povezani z varnostjo, — ISO 7816-9 : Kartice z integriranim vezjem in kontakti — Izpopolnjeni medindustrijski ukazi. III.6 Tehnične značilnosti in prenosni protokoli Kartica mora biti formata ID-1 (običajna velikost, glej ISO/IEC 7810). Kartica podpira prenosni protokol T = 1 v skladu z ISO/IEC 7816-3. Dodatno je možna podpora drugih prenosnih protokolov, npr. T = 0, USB ali brezkontaktni protokoli. Za bitni prenos se uporablja „direct convention“ (glej ISO/IEC 7816-3). A. Napetost napajanja, programirna napetost Kartica deluje na izmenično napetost Vcc = 3V (+/0,3V) ali Vcc = 5V (+/0,5V). Programirna napetost na kontaktu C6 ni potrebna. B. Odgovor na ponastavitev (ATR) Bajt za dimenzijo informacijskega polja kartice se predstavi v ATR z znakom TA3. Ta vrednost mora biti najmanj „80h“ (= 128 bajtov). C. Izbor parametrov protokola Obvezna je podpora izbire parametrov protokola (PPS) v skladu z ISO/IEC 7816-3. Uporablja se za izbiro T = 1, če je T = 0 dodatno prisoten na kartici, in za pogajanja o Fi/Di parametrih zaradi doseganja višjih hitrosti prenosa. D. Prenosni protokol T = 1 Obvezna je podpora veriženja. Dovoljene so naslednje poenostavitve:
—
NAD bajt: se ne upoorablja (NAD naj bi bil nastavljen na „00“),
—
S-Block ABORT: se ne uporablja,
—
Napaka stanja S-Block VPP: se ne uporablja.
Naprava za dimenzijo informacijskega polja kartice (IFSD) se z IFD predstavi neposredno po ATR, tj. IFD prenese zahtevo S-Block IFS po ATR, kartica pa pošlje nazaj S-Block IFS. Priporočena vrednost za IFSD je 254 bajtov. III.7 Temperaturni razpon Potrdilo o registraciji v obliki pametne kartice mora pravilno delovati v vseh klimatskih pogojih, ki običajno vladajo na ozemljih Skupnosti in vsaj znotraj temperaturnega razpona, določenega v ISO 7810. Kartice morajo pravilno delovati v razponu vlažnosti od 10 % do 90 %. III.8 Fizična življenjska doba Če se kartica uporablja v skladu s specifikacijami okoljskih in električnih lastnosti, mora pravilno delovati deset let. Material za kartico mora biti izbran tako, da se zagotovi navedena življenjska doba. III.9 Električne značilnosti Med delovanjem morajo kartice izpolnjevati zahteve Direktive 95/54/ES, povezane z elektromagnetno združljivostjo in morajo biti zaščitene pred elektrostatičnimi razelektritvami. III.10 Struktura datoteke V Tabeli 1 so navedene obvezne osnovne datoteke (EF) aplikacije DF (glej ISO/IEC 7816-4) DF.Registration. Vse te datoteke imajo pregledno strukturo. Zahteve za dostop so opisane v Poglavju III.2. Velikosti datotek določijo države članice glede na svoje potrebe.
Tabela 4
III.11 Struktura podatkov. Shranjeni certifikati so v formatu X.509v3 v skladu z ISO/IEC 9594-8. Elektronski podpisi so shranjeni pregledno. Registracijski podatki so shranjeni kot podatkovni objekti BER-TLV (glej ISO/IEC 7816-4) v ustreznih temeljnih datotekah. Polja z vrednostmi so kodirana kot ASCII znaki, kot določa ISO/IEC 8824-1, vrednosti „C0“-„FF“ so določene z ISO/IEC 8859-1 (nabor znakov Latinica 1), ali ISO/IEC 8859-7 (nabor grških znakov) ali ISO/IEC 8859-5 (nabor cirilskih znakov). Format datumov je YYYYMMDD. V Tabeli 2 so navedene oznake za identifikacijo podatkovnih objektov, ki ustrezajo registracijskim podatkom iz poglavij II.4 in II.5 skupaj z dodatnimi podatki iz Poglavja III.1. 1. Podatkovni objekti, navedeni v Tabeli 2, so obvezni, če ni navedeno drugače. Neobvezni podatkovni objekti se lahko izpustijo. Stolpec „oznaka“ („Tag“) označuje nivo gnezdenja.
Tabela 5
V Tabeli 6 so navedene oznake za identifikacijo podatkovnih objektov, ki ustrezajo registracijskim podatkom iz poglavja II.6. Podatkovni objekti, navedeni v Tabeli 6, so neobvezni.
Tabela 6
Strukturo in format podatkov v skladu s Poglavjem II.7 določijo države članice. III.12 Branje registracijskih podatkov A. Izbor uporabe Uporabo „Registracija vozil“ mora biti mogoče izbrati s SELECT DF (po imenu, glej ISO/IEC 7816-4) z ustreznim identifikatorjem uporabe (AID). Vrednost AID se naroči v laboratoriju, ki ga izbere Evropska komisija. B. Branje podatkov iz datotek Datoteke, ki ustrezajo Poglavju II, črkam A, B in D, mora biti mogoče izbrati s pomočjo SELECT (glej ISO/IEC 7816-4) z ukaznimi parametri nastavljenimi na „02“ — P1, na „04“ — P2 in identifikatorjem datoteke v podatkovnem polju ukaza (glej Poglavje X, Tabela 1). Vrnjena FCP predloga vsebuje velikost datoteke, kar je lahko koristno pri branju teh datotek. Te datoteke se lahko berejo z READ-BINARY (glej ISO/IEC 7816-4), z manjkajočim ukaznim podatkovnim poljem in Le, nastavljenim na dolžino pričakovanih podatkov, z uporabo kratkega Le. C. Verifikacija avtentičnosti podatkov Verifikacija avtentičnosti shranjenih registracijskih podatkov se lahko opravi z verifikacijo ustreznega elektronskega podpisa. To pomeni, da se poleg registracijskih podatkov s kartice o registraciji lahko prebere tudi ustrezni elektronski podpis. Javni ključ za verifikacijo podpisa se lahko dobi z branjem ustreznega certifikata organa izdajatelja s kartice o registraciji. Certifikati vsebujejo javni ključ in identiteto ustreznega organa. Verifikacija podpisa se, razen z registracijsko kartico, lahko opravi tudi s pomočjo drugega sistema. Države članice lahko zahtevajo javne ključe in certifikate zaradi verifikacije certifikata organa izdajatelja. III.13 Posebne določbe Države članice lahko, ne glede na druge določbe te direktive, dodajo barve, oznake ali simbole, ko o tem obvestijo Evropsko komisijo. Poleg tega za določene podatke iz Poglavja III.2, postavka C, lahko države članice dovolijo format XML in dostop preko TCP/IP. Države članice lahko, s soglasjem Evropske komisije, na kartico o registraciji vozila dodajo druge vrste uporabe, za katere ne obstajajo usklajeni predpisi ali dokumenti na ravni EU (npr. potrdilo o tehničnem pregledu), zaradi izvajanja dodatnih storitev, povezanih z vozili. |
( 1 ) UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 98/14/ES (UL L 91, 25.3.1998, str. 1).
( 2 ) UL L 225, 10.8.1992, str. 72. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.
( 3 ) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).
( 4 ) Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih pregledih tehnične brezhibnosti motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).
( 5 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
( 6 ) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
( 7 ) Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34).
( 8 ) Potrdilo, ki sestoji zgolj iz enega dela, bo označeno z besedami „Potrdilo o registraciji“ in v besedilu ne bo sklica na „Del I“.
( 9 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/683 z dne 15. aprila 2020 o izvajanju Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravnih zahtev za odobritev in tržni nadzor motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 163, 26.5.2020, str. 1).
( 10 ) Direktiva Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil z motorjem na prisilni vžig (UL L 76, 6.4.1970, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2002/80/ES (UL L 291, 28.10.2002, str. 20).
( 11 ) Direktiva Sveta 88/77/EGS z dne 3. decembra 1987 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti emisijam plinastih onesnaževal iz dizelskih motorjev, ki se uporabljajo v vozilih (UL L 36, 9.2.1988, str. 33). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/27/ES (UL L 107, 18.4.2001, str. 10).
( 12 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).
( 13 ) Direktiva Komisije 95/54/ES z dne 31. oktobra 1995 o prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 72/245/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o odpravi radijskih motenj, ki jih povzročajo motorji na prisilni vžig, vgrajeni v motorna vozila, in o spremembi Direktive 70/156/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (UL L 266, 8.11.1995, str. 1).
( 14 ) Ta priloga zadeva samo Potrdila o registraciji, ki so sestavljena iz Dela I in Dela II.