This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01996L0077-20061229
Commission Directive 96/77/EC of 2 December 1996 laying down specific purity criteria on food additives other than colours and sweeteners (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Direktiva Komisije 96/77/ES z dne 2. decembra 1996 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (Besedilo velja za EGP)
Direktiva Komisije 96/77/ES z dne 2. decembra 1996 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (Besedilo velja za EGP)
No longer in force
1996L0077 — SL — 29.12.2006 — 007.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
DIREKTIVA KOMISIJE 96/77/ES z dne 2. decembra 1996 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (UL L 339, 30.12.1996, p.1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
No |
page |
date |
||
DIREKTIVA KOMISIJE 98/86/ES Besedilo velja za EGP z dne 11. novembra 1998 |
L 334 |
1 |
9.12.1998 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2000/63/ES Besedilo velja za EGP z dne 5. oktobra 2000 |
L 277 |
1 |
30.10.2000 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2001/30/ES Besedilo velja za EGP z dne 2. maja 2001 |
L 146 |
1 |
31.5.2001 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2002/82/ES Besedilo velja za EGP z dne 15. oktobra 2002 |
L 292 |
1 |
28.10.2002 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2003/95/ES Besedilo velja za EGP z dne 27. oktobra 2003 |
L 283 |
71 |
31.10.2003 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2004/45/ES Besedilo velja za EGP z dne 16. aprila 2004 |
L 113 |
19 |
20.4.2004 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2006/129/ES Besedilo velja za EGP z dne 8. decembra 2006 |
L 346 |
15 |
9.12.2006 |
DIREKTIVA KOMISIJE 96/77/ES
z dne 2. decembra 1996
o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi ( 1 ), kakor je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/34/ES ( 2 ),in zlasti člena 3(3)(a) Direktive,
po posvetovanju z Znanstvenim odborom za živila,
ker je treba vzpostaviti merila čistosti za vse aditive, ki niso barvila in sladila, navedenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil ( 3 );
ker je treba nadomestiti merila čistosti, določena v Direktivi Sveta 65/66/EGS z dne 26. januarja 1965 o posebnih merilih čistosti za konzervanse, ki jih je dovoljeno uporabljati v živilih ( 4 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 86/604/EGS ( 5 );
ker je treba nadomestiti merila čistosti, določena v Direktivi Sveta 78/664/EGS z dne 25. julija 1978 o posebnih merilih čistosti za antioksidante, ki se lahko uporabljajo v živilih ( 6 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 82/712/EGS ( 7 );
ker se direktivi 65/66/EGS in 78/664/EGS zato razveljavita;
ker je treba upoštevati specifikacije in analizne metode za aditive, kakor so določeni v Codex Alimentarius, ki ga je pripravil Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA);
ker je treba aditive za živila, če so pripravljeni s proizvodnimi postopki ali iz začetnih surovin, ki se bistveno razlikujejo od aditivov, že ovrednotenih v Znanstvenem odboru za živila, ali če se razlikujejo od aditivov iz te direktive, predložiti Znanstvenemu odboru za živila v popolno ovrednotenje s poudarkom na merilih čistosti;
ker so ukrepi, predvideni v tej direktivi, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živila,
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Merila čistosti iz člena 3(3)(a) Direktive 89/107/EGS za aditive za živila razen barvil in sladil so, kakor je navedeno v Direktivi 95/2/ES, določena v prilogi k tej direktivi.
Člen 2
Merila čistosti, navedena v členu 1, nadomestijo merila čistosti, določena v direktivah 65/66/EGS, 78/663/EGS in 78/664/EGS.
Člen 3
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 1. julijem 1997. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Izdelki, ki so že na trgu ali so bili označeni pred 1. julijem 1997 in niso v skladu s to direktivo, se lahko prodajajo, dokler zaloge ne poidejo.
Člen 4
Direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 5
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA
E 200 SORBINSKA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemična imena |
Sorbinska kislina trans, trans-2,4-heksadienojska kislina |
|||
Einecs |
203-768-7 |
|||
Kemična formula |
C6H8O2 |
|||
Molekulska masa |
112,12 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvne iglice ali bel, sipek prah, rahlega značilnega vonja, barva se po 90-minutnem segrevanju pri 105 oC ne spremeni. |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
Med 133 °C in 135 °C po 4-urnem sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
|||
B. Spektrometrija |
Izopropanolna raztopina (1 s 4 000 000) ima absorpcijski maksimum pri 254 ± 2 nm. |
|||
C. Pozitivna reakcija na dvojne vezi |
||||
D. Točka sublimacije |
80 oC |
|||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 0,5 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Aldehidi |
Ne več kakor 0,1 % (kot formaldehid) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 202 KALIJEV SORBAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev sorbat Kalijev (E,E)-heksa-2,4-dienoat Kalijeva sol trans, trans-2,4-heksadienojske kisline |
|||
Einecs |
246-376-1 |
|||
Kemična formula |
C6H7O2K |
|||
Molekulska masa |
150,22 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah, ki po 90-minutnem segrevanju pri 105 oC ne spremeni barve. |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja sorbinske kisline, ki jo izoliramo z nakisanjem in ni prekristalizirana, je od 133 oC do 135 oC po sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||||
B. Pozitivni reakciji na kalij in na dvojne vezi |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % (105 oC, 3h) |
|||
Kislost ali alkalnost |
Ne več kakor približno 1,0 % (kot sorbinska kislina ali K2CO3) |
|||
Aldehidi |
Ne več kakor 0,1 % (kot formaldehid) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 203 KALCIJEV SORBAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev sorbat Kalcijeve soli trans, trans-2,4-heksadienojske kisline |
|||
Einecs |
231-321-6 |
|||
Kemična formula |
C12H14O4Ca |
|||
Molekulska masa |
262,32 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Droben, bel kristalinični prah, ki po 90-minutnem segrevanju pri 105 oC ne spremeni barve |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja sorbinske kisline, ki jo izoliramo z nakisanjem in ni prekristalizirana, je od 133 oC do 135 oC po sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||||
B. Pozitivni reakciji na kalcij in na dvojne vezi |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % s sušenjem z vakuumom štiri ure v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
|||
Aldehidi |
Ne več kakor 0,1 % (kot formaldehid) |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 210 BENZOJEVA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Benzojeva kislina Benzenkarboksilna kislina Fenilkarboksilna kislina |
|||
Einecs |
200-618-2 |
|||
Kemična formula |
C7H6O2 |
|||
Molekulska masa |
122,12 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
121,5oC do 123,5oC |
|||
B. Pozitivni preskus sublimacije in reakcija na benzoat |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % po 3-urnem sušenju nad žvepleno kislino |
|||
pH |
Okoli 4 (raztopina v vodi) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Klorirane organske spojine |
Ne več kakor 0,07 %, izraženo kot klorid, kar ustreza 0,3 %, izraženo kot monoklorbenzojeva kislina |
|||
Lahko oksidirajoče snovi |
100 ml vode dodamo 1,5 ml žveplene kisline, segrejemo do vrelišča in po kapljicah dodajamo 0,1 N KMnO4 tako dolgo, da je rožnata barva obstojna 30 sekund. 1 g vzorca, stehtanega natančno na mg, raztopimo v segreti raztopini in titriramo z 0,1 N KMnO4 do rožnate barve, obstojne 15 sekund. Porabili naj ne bi več kakor 0,5 ml |
|||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Hladna raztopina 0,5 g benzojeve kisline v 5 ml 94,5 % do 95,5 % žveplene kisline se ne sme obarvati močneje kakor referenčna obarvana raztopina, ki vsebuje 0,2 ml kobaltovega klorida TSC (2), 0,3 ml feriklorida TSC (3), 0,1 ml bakrovega sulfata TSC (4) in 4,4 ml vode |
|||
Policiklične kisline |
Po postopnem nakisanju nevtralne raztopine benzojeve kisline prva oborina ne sme imeti tališča različnega od benzojeve kisline |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 211 NATRIJEV BENZOAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev benzoat Natrijeva sol benzenkarboksilne kisline Natrijeva sol fenilkarboksilne kisline |
|||
Einecs |
208-534-8 |
|||
Kemična formula |
C7H5O2Na |
|||
Molekulska masa |
144,11 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % C7H5O2Na po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah ali zrnje, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Dobro topen v vodi, težko topen v etanolu |
|||
B. Območje taljenja |
Območje taljenja benzojeve kisline, ki jo izoliramo z nakisanjem in ni prekristalizirana, med 121,5 oC in 123,5 oC po sušenju v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
|||
C. Pozitivni preskus na benzoat in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,5 % po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
|||
Lahko oksidirajoče snovi |
100 ml vode dodamo 1,5 ml žveplene kisline, segrejemo do vrelišča in po kapljicah dodajamo 0,1 N KMnO4 toliko časa, da je rožnata barva obstojna 30 sekund. 1 g vzorca, stehtanega do mg natančno, raztopimo v segreti raztopini in titriramo z 0,1 N KMnO4 do rožnate barve, obstojne 15 sekund. Porabili naj ne bi več kakor 0,5 ml |
|||
Policiklične kisline |
Po postopnem nakisanju nevtralne raztopine natrijevega benzoata prva oborina ne sme imeti območja taljenja različnega od benzojeve kisline. |
|||
Klorirane organske spojine |
Ne več kakor 0,06 %, izraženo kot klorid, kar ustreza 0,25 %, izraženo kot monoklorobenzojeva kislina |
|||
Stopnja kislosti ali alkalnosti |
Za nevtralizacijo 1 g natrijevega benzoata, v prisotnosti fenolftaleina, ne smemo porabiti več kakor 0,25 ml 0,1 N NaOH ali 0,1 N HCl |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 212 KALIJEV BENZOAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev benzoat Kalijeva sol benzenkarboksilne kisline Kalijeva sol fenilkarboksilne kisline |
|||
Einecs |
209-481-3 |
|||
Kemična formula |
C7H5KO2.3H2O |
|||
Molekulska masa |
214,27 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % C7H5O2K po sušenju pri 105 oC do konstantne mase |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja benzojeve kisline, ki jo izoliramo z nakisanjem in ni prekristalizirana, od 121,5 oC do 123,5 oC po sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||||
B. Pozitivni reakciji na benzoat in na kalij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 26,5 %, s sušenjem pri 105 oC |
|||
Klorirane organske spojine |
Ne več kakor 0,06 %, izraženo kot klorid, kar ustreza 0,25 %, izraženo kot monoklorbenzojeva kislina |
|||
Lahko oksidirajoče snovi |
100 ml vode dodamo 1,5 ml žveplene kisline, segrejemo do vrelišča in po kapljicah dodajamo 0,1 N KMnO4 toliko časa, da je rožnata barva obstojna 30 sekund. 1 g vzorca, stehtanega do mg natančno, raztopimo v segreti raztopini in titriramo z 0,1 N KMnO4 do rožnate barve, obstojne 15 sekund. Porabili naj ne bi več kakor 0,5 ml |
|||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Hladna raztopina 0,5 g benzojeve kisline in 5 ml 94,5 % do 95,5 % žveplene kisline se ne sme obarvati močneje od referenčne raztopine, ki vsebuje 0,2 ml kobaltovega klorida TSC, 0,3 ml feriklorida TSC, 0,1 ml bakrovega sulfata TSC in 4,4 ml vode |
|||
Policiklične kisline |
Po postopnem nakisanju nevtralne raztopine kalijevega benzoata se območje taljenja prve oborine ne sme razlikovati od benzojeve kisline |
|||
Stopnja kislosti ali alkalnosti |
Za nevtralizacijo 1 g kalijevega benzoata, v prisotnosti fenolftaleina, ne smemo porabiti več kakor 0,25 ml 0,1 N NaOH ali 0,1 N HCl |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 213 KALCIJEV BENZOAT |
||||
Sopomenke |
Monokalcijev benzoat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev benzoat Kalcijev dibenzoat |
|||
Einecs |
218-235-4 |
|||
Kemična formula |
Brezvodni: |
C14H10O4Ca |
||
Monohidrat: |
C14H10O4Ca·H2O |
|||
Trihidrat: |
C14H10O4Ca·3H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: |
282,31 |
||
Monohidrat: |
300,32 |
|||
Trihidrat: |
336,36 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po sušenju pri 105 oC |
|||
Opis |
Beli ali brezbarvni kristali ali bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja benzojeve kisline, ki jo izoliramo z nakisanjem in ni prekristalizirana, je od 121,5 oC do 123,5 oC po sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||||
B. Pozitivni reakciji na benzoat in na kalcij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 17,5 %, določeno s sušenjem pri 105 oC do konstantne mase |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Klorirane organske spojine |
Ne več kakor 0,06 %, izraženo kot klorid, kar ustreza 0,25 %, izraženo kot monoklorobenzojeva kislina |
|||
Lahko oksidirajoče snovi |
100 ml vode dodamo 1,5 ml žveplene kisline, segrejemo do vrelišča in po kapljicah dodajamo 0,1 N KMnO4 toliko časa, da je rožnata barva obstojna 30 sekund. 1 g vzorca, stehtanega do mg natančno, raztopimo v segreti raztopini in titriramo z 0,1 N KMnO4 do rožnate barve, ki je obstojna 15 sekund. Potrebovali naj ne bi več kakor 0,5 ml |
|||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Hladna raztopina 0,5 g benzojeve kisline in 5 ml 94,5 % do 95,5 % žveplene kisline se ne sme obarvati močneje od referenčne raztopine, ki vsebuje 0,2 ml kobaltovega klorida TSC, 0,3 ml feriklorida TSC, 0,1 ml bakrovega sulfata TSC in 4,4 ml vode |
|||
Policiklične kisline |
Po postopnem nakisanju (nevtralizirane) raztopine kalcijevega benzoata se območje taljenja prve oborine ne sme razlikovati od območja taljenja benzojeve kisline |
|||
Stopnja kislosti ali alkalnosti |
Za nevtralizacijo 1 g kalcijevega benzoata, v prisotnosti fenolftaleina, se ne sme porabiti več kakor 0,25 ml 0,1 N NaOH ali 0,1 N HCl |
|||
Fluor |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 214 ETIL p-HIDROKSI BENZOAT |
||||
Sopomenke |
Etilparaben Etil-p-oksibenzoat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Etil-p-hidroksibenzoat Etilester p-hidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
204-399-4 |
|||
Kemična formula |
C9H10O3 |
|||
Molekulska masa |
166,8 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 % po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
|||
Opis |
Majhni, brezbarvni kristali ali bel kristalinični prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
115 oC in 118 oC |
|||
B. Pozitivna reakcija na p-hidroksibenzoat |
Območje taljenja p-benzojeve kisline, ki jo izoliramo z nakisanjem in ni prekristalizirana: med 213 oC in 217 oC po sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
|||
C. Pozitivna reakcija na alkohol |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
p-hidroksibenzojeva in salicilna kislina |
Ne več kakor 0,35 %, izraženo kot p-hidroksibenzojeva kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 215 NATRIJEV ETIL- p -HIDROKSIBENZOAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev etil-p-hidroksibenzoat Natrijeva spojina etilestra p-hidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
252-487-6 |
|||
Kemična formula |
C9H9O3Na |
|||
Molekulska masa |
188,8 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost etilestra p-hidroksibenzojeve kisline ne manj kakor 83 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel, kristalinični, higroskopski prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
Med 115 oC in 118 oC, po sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
|||
B. Pozitivna reakcija na p-hidroksibenzoat |
Območje taljenja p-benzojeve kisline, izolirane iz vzorca z nakisanjem, je med 213 oC in 217 oC. |
|||
C. Pozitivna reakcija na natrij |
||||
D. pH 0,1 % vodne raztopine mora biti med 9,9 in 10,3. |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 5 %, s sušenjem z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
|||
Sulfatni pepel |
37 do 39 % |
|||
p-hidroksibenzojeva in salicilna kislina |
Ne več kakor 0,35 %, izraženo kot p-hidroksibenzojeva kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
▼M7 ————— |
||||
E 218 METIL- p -HIDROKSIBENZOAT |
||||
Sopomenke |
Metilparaben Metil-p-oksibenzoat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Metil-p-hidroksibenzoat Metilester p-hidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
243-171-5 |
|||
Kemična formula |
C8H8O3 |
|||
Molekulska masa |
152,15 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
|||
Opis |
Majhni, brezbarvni kristali ali bel kristalinični prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
125 oC do 128 oC |
|||
B. Pozitivna reakcija na p-hidroksibenzoat |
Območje taljenja p-benzojeve kisline, izolirane iz vzorca, je med 213 oC in 217 oC po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
p-hidroksibenzojeva in salicilna kislina |
Ne več kakor 0,35 %, izraženo kot p-hidroksibenzojeva kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 219 NATRIJEV METIL- p -HIDROKSIBENZOAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev metil-p-hidroksibenzoat Natrijeva spojina metilestra p-hidroksibenzojeve kisline |
|||
Kemična formula |
C8H7O3Na |
|||
Molekulska masa |
174,15 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel higroskopski prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Bela oborina, ki nastane z nakisanjem s klorovodikovo kislino 10 % (m/v) vodne raztopine natrijevega metil-p-hidroksibenzoata (z lakmusovim papirjem kot indikatorjem), ko jo speremo z vodo in dve uri sušimo pri 80 oC, ima območje taljenja med 125 oC in 128 oC |
||||
B. Pozitivna reakcija na natrij |
||||
C. pH 0,1 % raztopine v vodi brez ogljikovega dioksida ne manj kakor 9,7 in ne več kakor 10,3 |
||||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 5 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Od 40 % do 44,5 %, računano na suho snov |
|||
p-hidroksibenzojeva kislina in salicilna kislina |
Ne več kakor 0,35 %, izraženo kot p-hidroksibenzojeva kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 220 ŽVEPLOV DIOKSID |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Žveplov dioksid Anhidrid žveplove IV kisline |
|||
Einecs |
231-195-2 |
|||
Kemična formula |
SO2 |
|||
Molekulska masa |
64,07 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % |
|||
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin močnega, ostrega, dušečega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na snovi z žveplom |
||||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Nehlapni ostanek |
Ne več kakor 0,01 % |
|||
Žveplov trioksid |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Drugi plini, ki jih v zraku običajno ni |
Jih ni |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 221 NATRIJEV SULFIT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev sulfit (brezvoden ali heptahidrat) |
|||
Einecs |
231-821-4 |
|||
Kemična formula |
Brezvodni: |
Na2SO3 |
||
Heptahidrat: |
Na2SO3 7H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: |
126,04 |
||
Heptahidrat: |
252,16 |
|||
Vsebnost |
Brezvodni: |
ne manj kakor 95 % Na2SO3 in ne manj kakor 48 % SO2 |
||
Heptahidrat: |
ne manj kakor 48 % Na2SO3 in ne manj kakor 24 % SO2 |
|||
Opis |
Bel, kristalinični prah ali brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na sulfit in na natrij |
||||
B. pH 10 % raztopine (brezvodni) ali 20 % raztopine (heptahidrat) med 8,5 in 11,5 |
||||
Čistost |
||||
Tiosulfat |
Ne več kakor 0,1 %, računano na vsebnost SO2 |
|||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 222 NATRIJEV BISULFIT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev bisulfit Natrijev hidrogensulfit |
|||
Einecs |
231-921-4 |
|||
Kemična formula |
NaHSO3 v vodni raztopini |
|||
Molekulska masa |
104,06 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 32 % NaHSO3 (m/m) |
|||
Opis |
Bistra, brezbarvna do rumena raztopina |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na sulfit in na natrij |
||||
B. pH 10 % vodne raztopine med 2,5 in 5,5 |
||||
Čistost |
||||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg Na2SO3, računano na vsebnost SO2 |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 223 NATRIJEV METABISULFIT |
||||
Sopomenke |
Pirosulfit Natrijev pirosulfit |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev disulfit Dinatrijev pentaoksodisulfat |
|||
Einecs |
231-673-0 |
|||
Kemična formula |
Na2S2O5 |
|||
Molekulska masa |
190,11 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % Na2S2O5 in ne manj kakor 64 % SO2 |
|||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na sulfit in na natrij |
||||
B. pH 10 % vodne raztopine med 4,0 in 5,5 |
||||
Čistost |
||||
Tiosulfat |
Ne več kakor 0,1 %, računano na vsebnost SO2 |
|||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 224 KALIJEV METABISULFIT |
||||
Sopomenke |
Kalijev pirosulfit |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev disulfit Kalijev pentaoksodisulfat |
|||
Einecs |
240-795-3 |
|||
Kemična formula |
K2S2O5 |
|||
Molekulska masa |
222,33 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 90 % K2S2O5 in ne manj kakor 51 % SO2, preostali del je skoraj vse kalijev sulfat |
|||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na sulfit in na kalij |
||||
Čistost |
||||
Tiosulfat |
Ne več kakor 0,1 %, računano na vsebnost SO2 |
|||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 226 KALCIJEV SULFIT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev sulfit |
|||
Einecs |
218-235-4 |
|||
Kemična formula |
CaSO3·2H2O |
|||
Molekulska masa |
156,17 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % CaSO3·2H2O in ne manj kakor 39 % SO2 |
|||
Opis |
Beli kristali ali bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na sulfit in na kalcij |
||||
Čistost |
||||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 227 KALCIJEV BISULFIT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev bisulfit Kalcijev hidrogensulfit |
|||
Einecs |
237-423-7 |
|||
Kemična formula |
Ca(HSO3)2 |
|||
Molekulska masa |
202,22 |
|||
Vsebnost |
6 do 8 % (m/v) žveplovega dioksida in 2,5 do 3,5 % (m/v) kalcijevega dioksida, kar ustreza 10 do 14 % (m/v) kalcijevega bisulfita [Ca(HSO3)2] |
|||
Opis |
Bistra, zelenkasto rumena vodna raztopina z izrazitim vonjem po žveplovem dioksidu |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na sulfit in na kalcij |
||||
Čistost |
||||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 228 KALIJEV BISULFIT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev bisulfit Kalijev hidrogensulfit |
|||
Einecs |
231-870-1 |
|||
Kemična formula |
KHSO3 v vodni raztopini |
|||
Molekulska masa |
120,17 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 280 g KHSO3 na liter (ali 150 g SO2 na liter) |
|||
Opis |
Bistra, brezbarvna vodna raztopina |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na sulfit in na kalij |
||||
Čistost |
||||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 230 BIFENIL |
||||
Sopomenke |
Difenil |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
1,1'-bifenil Fenilbenzen |
|||
Einecs |
202-163-5 |
|||
Kemična formula |
C12H10 |
|||
Molekulska masa |
154,20 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,8 % |
|||
Opis |
Bela ali bledo rumena do rumenkasto rjava kristalinična trdna snov, značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
68,5oC do 70,5oC |
|||
B. Območje destilacije |
V celoti destilira na območju 2,5 oC med 252,5 oC in 257,5 oC |
|||
Čistost |
||||
Benzen |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Aromatski amini |
Ne več kakor 2 mg/kg (kot anilin) |
|||
Derivati fenola |
Ne več kakor 5 mg/kg (kot fenol) |
|||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Hladna raztopina 0,5 g bifenila in 5 ml 94,5 % do 95,5 % žveplene kisline se ne sme obarvati močneje od referenčne tekočine, ki vsebuje 0,2 ml kobaltovega klorida TSC, 0,3 ml feriklorida TSC, 0,1 ml bakrovega sulfata TSC in 4,4 ml vode |
|||
Terfenil in višji polifenilderivati |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Policiklični aromatski ogljikovodiki |
Jih ni |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 231 ORTO-FENILFENOL |
||||
Sopomenke |
Ortoksenol |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
(1,1'-bifenil)-2-ol 2-hidroksidifenil o-hidroksidifenil |
|||
Einecs |
201-993-5 |
|||
Kemična formula |
C12H10O |
|||
Molekulska masa |
170,20 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % |
|||
Opis |
Bel ali rahlo rumenkast kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
56 oC do 58 oC |
|||
B. Pozitivna reakcija na fenolat |
Etanolna raztopina (1 g v 10 ml) se po dodatku 10 % raztopine feriklorida obarva zeleno |
|||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Difenileter |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
p-fenilfenol |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
1-naftol |
Ne več kakor 0,01 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 232 NATRIJEV ORTOFENILFENOL |
||||
Sopomenke |
Natrijev ortofenilfenat Natrijeva sol o-fenilfenola |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev ortofenilfenol |
|||
Einecs |
205-055-6 |
|||
Kemična formula |
C12H9ONa·4H2O |
|||
Molekulska masa |
264,26 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 % C12H9ONa·4H2O |
|||
Opis |
Bel ali rahlo rumenkast kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na fenolat in na natrij |
||||
B. Območje taljenja ortofenilfenola, ki ga izoliramo iz vzorca z nakisanjem in ni prekristaliziran ter je sušen v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom, je od 56 oC do 58 oC |
||||
C. pH 2 % vodne raztopine mora biti med 11,1 in 11,8 |
||||
Čistost |
||||
Difenileter |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
ρ-fenilfenol |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
1-naftol |
Ne več kakor 0,01 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 233 TIABENDAZOL |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
4-(2-benzimidazolil)tiazol 2-(4-tiazolil)-1H-benzimidazol |
|||
Einecs |
1205-725-8 |
|||
Kemična formula |
C10H7N3S |
|||
Molekulska masa |
201,26 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
296 oC do 303 oC |
|||
B. Spektrometrija |
Absorpcijski maksimum v 0,1 N HCl (0,0005 % m/v) pri 302 nm, 258 nm in 243 nm
Absorpcijsko razmerje 243 nm/302 nm = 0,47 do 0,53 Absorpcijsko razmerje 258 nm/302 nm = 0,14 do 0,18 |
|||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 0,5 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Selen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 234 NISIN |
||||
Definicija |
Nisin je sestavljen iz več zelo podobnih polipeptidov, ki jih proizvajajo naravne sorte Streptococcus lactis, Lancefield skupina N |
|||
Einecs |
215-807-5 |
|||
Kemična formula |
C143H230N42O37S7 |
|||
Molekulska masa |
3 354,12 |
|||
Vsebnost |
Koncentrat nisina vsebuje ne manj kakor 900 enot na mg v zmesi nemastnih trdnih snovi mleka in najmanjša vsebnost natrijevega klorida je 50 %. |
|||
Opis |
Bel prah |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 3 %, ko ga pri 102 oC do 103 oC sušimo do konstantne mase |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 235 NATAMICIN |
||||
Sopomenke |
Pimaricin |
|||
Definicija |
Natamicin je fungicid polienmakrolidne skupine, proizvajajo ga naravne sorte Streptomyces natalensis ali Streptococcus lactis. |
|||
Einecs |
231-683-5 |
|||
Kemična formula |
C33H47O13N |
|||
Molekulska masa |
665,74 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel do kremasto bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Barvna reakcija |
Če na ploščici nekaj kristalov natamicina pokapljamo s: — koncentrirano klorovodikovo kislino, se razvije modra barva, — koncentrirano fosforno kislino, se razvije zelena barva, ki se po nekaj minutah spremenita v bledo rdečo |
|||
B. Spektrometrija |
0,0005 % raztopina m/v v 1-odstotni raztopini ocetne kisline v metanolu ima absorpcijske maksimume pri približno 290 nm, 303 nm in 318 nm, prevoj pri okoli 280 nm in minimume pri okoli 250 nm, 295,5 nm in 311 nm. |
|||
C. pH |
5,5 do 7,5 (1 % m/v raztopine v predhodno nevtralizirani zmesi 20 delov dimetilformamida in 80 delov vode) |
|||
D. Specifična sučnost |
|
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 8 % (nad P2O5 v vakuumu pri 60 oC do konstantne mase) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Mikrobiološka merila: skupno število živih mikroorganizmov |
Ne več kakor 100/g |
|||
E 239 HEKSAMETILENTETRAMIN |
||||
Sopomenke |
Heksamin Metenamin |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
1,3,5,7-tetraazatriciklo[3.3.1.13,7]-dekan, heksametilentetramin |
|||
Einecs |
202-905-8 |
|||
Kemična formula |
C6H12N4 |
|||
Molekulska masa |
140,19 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarven ali bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na formaldehid in na amonijak |
||||
B. Točka sublimacije približno 260 oC |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % po 2-urnem sušenju v vakuumu nad P2O5 pri 105 oC |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Sulfati |
Ne več kakor 0,005 %, izraženo kot SO4 |
|||
Kloridi |
Ne več kakor 0,005 %, izraženo kot Cl |
|||
Amonijeve soli |
Nezaznavne |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 242 DIMETILDIKARBONAT |
||||
Sopomenke |
DMDC Dimetilpirokarbonat |
|||
Definicija |
||||
Einecs |
224-859-8 |
|||
Kemično ime |
Dimetildikarbonat Dimetilester piroogljikove kisline |
|||
Kemična formula |
C4H6O5 |
|||
Molekulska masa |
134,09 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,8 % |
|||
Opis |
Brezbarvna tekočina, v vodni raztopini se razgradi. Jedka za kožo in oči, strupena za dihala in za zaužitje |
|||
Identifikacija |
||||
A. Razgradnja |
Po razredčenju pozitivni reakciji na CO2 in metanol |
|||
B. Tališče 17 oC |
Vrelišče 172 oC z razgradnjo |
|||
C. Gostota 20 oC |
Približno 1,25 g/cm3 |
|||
D. Infrardeči spekter |
Maksimumi pri 1 156 in 1 882 cm–1 |
|||
Čistost |
||||
Dimetilkarbonat |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Klor, skupaj |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 249 KALIJEV NITRIT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev nitrit |
|||
Einecs |
231-832-4 |
|||
Kemična formula |
KNO2 |
|||
Molekulska masa |
85,11 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov (5) |
|||
Opis |
Bela ali rahlo rumena, topljiva zrnca |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na nitrit in na kalij |
||||
B. pH 5 % raztopine: ne manj kakor 6,0 in ne več kakor 9,0 |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 3 % po 4-urnem sušenju nad silikagelom |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 250 NATRIJEV NITRIT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev nitrit |
|||
Einecs |
231-555-9 |
|||
Kemična formula |
NaNO2 |
|||
Molekulska masa |
69,00 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 %, računano na suho snov (5) |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah ali rumenkaste grudice |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na nitrit in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % po 4-urnem sušenju nad silikagelom |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 251 NATRIJEV NITRAT |
||||
Sopomenke |
Čilski soliter |
|||
Cubic or soda nitre |
||||
Definicija |
||||
Kemijsko ime |
Natrijev nitrat |
|||
EINECS |
231-554-3 |
|||
Kemijska formula |
NaNO3 |
|||
Molska masa |
85,00 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % po sušenju |
|||
Opis |
Bel kristalinični, rahlo higroskopski prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na nitrat in na natrij |
||||
B. vrednost pH 5 % raztopine |
Ne manj kakor 5,5 in ne več kakor 8,3 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2 %, po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
|||
Nitriti |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo kot NaNO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 251 NATRIJEV NITRAT |
||||
2. TEKOČI NATRIJEV NITRAT |
||||
Definicija |
Tekoči natrijev nitrat je vodna raztopina natrijevega nitrata, ki je neposreden rezultat kemijske reakcije med natrijevim hidroksidom in dušikovo kislino v stehiometričnih količinah, brez nadaljnje kristalizacije. Standardizirane oblike pripravljene iz tekočega natrijevega nitrata, ki ustrezajo tem specifikacijam, lahko vsebujejo dušikovo kislino v količinah, ki so večje od stehiometričnih, če je to jasno navedeno oziroma označeno |
|||
Kemijsko ime |
Natrijev nitrat |
|||
EINECS |
231-554-3 |
|||
Kemijska formula |
NaNO3 |
|||
Molska masa |
85,00 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost med 33,5 % in 40,0 % NaNO3 |
|||
Opis |
Prozorna, brezbarvna tekočina |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na nitrat in na natrij |
||||
B. vrednost pH |
Ne manj kakor 1,5 in ne več kakor 3,5 |
|||
Čistost |
||||
Prosta dušikova kislina |
Ne več kakor 0,01 % |
|||
Nitriti |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot NaNO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,3 mg/kg |
|||
Ta specifikacija se nanaša na 35 % vodno raztopino. |
||||
E 252 KALIJEV NITRAT |
||||
Sopomenke |
Čilski soliter Cubic or soda nitre |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev nitrat |
|||
Einecs |
231-818-8 |
|||
Kemična formula |
KNO3 |
|||
Molekulska masa |
101,11 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah ali prozorne prizme, hladilnega, slanega, ostrega okusa |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na nitrat in na kalij |
||||
B. pH 5 % raztopine |
Ne manj kakor 4,5 in ne več kakor 8,5 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
|||
Nitriti |
Ne več kakor 20 mg/kg, izraženo kot KNO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 260 OCETNA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Ocetna kislina Etanojska kislina |
|||
Einecs |
200-580-7 |
|||
Kemična formula |
C2H4O2 |
|||
Molekulska masa |
60,05 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,8 % |
|||
Opis |
Bistra brezbarvna tekočina, ostrega značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Vrelišče |
118 oC pri 760 mm Hg |
|||
B. Specifična masa |
Okoli 1,049 |
|||
C. Raztopina 1 dela proti 3 delom daje pozitivno reakcijo na acetat |
||||
D. Točka strjevanja |
Ne manj kakor 14,5 oC |
|||
Čistost |
||||
Nehlapni ostanek |
Ne več kakor 100 mg/kg |
|||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
|||
Lahko oksidirajoče snovi |
V posodi s steklenim zamaškom razredčimo 2 ml vzorca z 10 ml vode in dodamo 0,1 ml 0,1 N kalijevega permanganata. Rožnata barva se v 30 minutah ne spremeni v rjavo |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 261 KALIJEV ACETAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev acetat |
|||
Einecs |
204-822-2 |
|||
Kemična formula |
C2H3O2K |
|||
Molekulska masa |
98,14 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvni, topljivi kristali ali bel kristalinični prah, brez vonja ali šibkega vonja po ocetu |
|||
Identifikacija |
||||
A. pH 5 % vodne raztopine |
Ne manj kakor 7,5 in ne več kakor 9,0 |
|||
B. Pozitivni reakciji na acetat in na kalij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 8 % po 2-urnem sušenju pri 150 oC |
|||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 262 (i) NATRIJEV ACETAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev acetat |
|||
Einecs |
204-823-8 |
|||
Kemična formula |
C2H3NaO2·nH2O (n = 0 ali 3) |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: |
82,03 |
||
Trihidrat: |
136,08 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost (brezvodni in trihidrat) ne manj kakor 98,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezvodni: |
bel, zrnat, higroskopski prah, brez vonja |
||
Trihidrat: |
brezbarvni, prozorni kristali ali zrnat, kristalinični prah, brez vonja ali z rahlim vonjem po ocetu. Na toplem in suhem zraku kristalizira |
|||
Identifikacija |
||||
A. pH 1 % vodne raztopine |
Ne manj kakor 8,0 in ne več kakor 9,5 |
|||
B. Pozitivni reakciji na acetat in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Brezvodni: |
ne več kakor 2 % (120 oC, 4 ure) |
||
Trihidrat: |
med 36 in 42 % (120 oC, 4 ure) |
|||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 262 (ii) NATRIJEV DIACETAT |
||||
Definicija |
Natrijev diacetat je molekularna spojina natrijevega acetata in ocetne kisline |
|||
Kemično ime |
Natrijev hidrogendiacetat |
|||
Einecs |
204-814-9 |
|||
Kemična formula |
C4H7NaO4·nH2O (n = 0 ali 3) |
|||
Molekulska masa |
142,09 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Vsebnost 39 do 41 % proste ocetne kisline in 58 do 60 % natrijevega acetata |
|||
Opis |
Bela, higroskopska, kristalinična trdna snov z vonjem po ocetu |
|||
Identifikacija |
||||
A. pH 10-% vodne raztopine |
Ne manj kakor 4,5 in ne več kakor 5,0 |
|||
B. Pozitivni reakciji na acetat in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 263 KALCIJEV ACETAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev acetat |
|||
Einecs |
200-540-9 |
|||
Kemična formula |
Brezvodni: |
C4H6O4Ca |
||
Monohidrat: |
C4H6O4Ca·H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: |
158,17 |
||
Monohidrat: |
176,18 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezvodni kalcijev acetat je bela, higroskopska, zbita, kristalinična trdna snov rahlo grenkega okusa. Lahko ima rahel vonj po ocetni kislini. Monohidrat je lahko brez iglic, lahko so zrna ali prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. pH 10 % vodne raztopine |
Ne manj kakor 6,0 in ne več kakor 9,0 |
|||
B. Pozitivni reakciji na acetat in na kalcij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 11 % po sušenju (155 oC do konstantne mase za monohidrat) |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 270 MLEČNA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Mlečna kislina 2-hidroksipropionska kislina 1-hidroksietan-1-karboksilna kislina |
|||
Einecs |
200-018-0 |
|||
Kemična formula |
C3H6O3 |
|||
Molekulska masa |
90,08 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 76 % in ne več kakor 84 % |
|||
Opis |
Brezbarvna ali rumenkasta, sirupasta tekočina, skoraj brez vonja in kislega okusa, sestavljena iz zmesi mlečne kisline (C3H6O3) in laktata mlečne kisline (C6H10O5). Pridobivamo jo z mlečno fermentacijo sladkorjev ali pa jo pripravimo sintetično |
|||
Opomba: Mlečna kislina je higroskopska, če jo koncentriramo s kuhanjem, kondenzira in tvori laktat mlečne kisline, ki po razredčenju in segrevanju hidrolizira v mlečno kislino |
||||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na laktat |
||||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Klorid |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Sulfat |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Železo |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Opomba: Specifikacija velja za 80 % vodno raztopino; za šibkejše vodne raztopine izračunamo vrednosti ustrezno vsebnosti mlečne kisline |
||||
E 280 PROPIONSKA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Propionska kislina Propanojska kislina |
|||
Einecs |
201-176-3 |
|||
Kemična formula |
C3H6O2 |
|||
Molekulska masa |
74,08 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 % |
|||
Opis |
Brezbarvna ali rahlo rumenkasta, oljnata tekočina, rahlega ostrega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Tališče |
–22 oC |
|||
B. Območje destilacije |
138,5oC do 142,5oC |
|||
Čistost |
||||
Nehlapni ostanek |
Ne več kakor 0,01 %, če jo sušimo pri 140 oC do konstantne mase |
|||
Aldehidi |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo kot formaldehid |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 281 NATRIJEV PROPIONAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev propionat Natrijev propanoat |
|||
Einecs |
205-290-4 |
|||
Kemična formula |
C3H5O2Na |
|||
Molekulska masa |
96,06 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po 2-urnem sušenju pri 105 oC |
|||
Opis |
Bel kristalinični, higroskopski prah ali droben bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na propionat in na natrij |
||||
B. pH 10 % vodne raztopine |
Ne manj kakor 7,5 in ne več kakor 10,5 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4 % z 2-urnim sušenjem pri 105 1C |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 282 KALCIJEV PROPIONAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev propionat |
|||
Einecs |
223-795-8 |
|||
Kemična formula |
C6H10O4Ca |
|||
Molekulska masa |
186,22 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po 2-urnem sušenju pri 105 oC |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na propionat in na kalcij |
||||
B. pH 10 % vodne raztopine |
Med 6,0 in 9,0 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4 % z 2-urnim sušenjem pri 105 oC |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 283 KALIJEV PROPIONAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev propionat Kalijev propanoat |
|||
Einecs |
206-323-5 |
|||
Kemična formula |
C3H5KO2 |
|||
Molekulska masa |
112,17 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po 2-urnem sušenju pri 105 oC |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na propionat in na kalij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4 % z 2-urnim sušenjem pri 105 oC |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Železo |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 284 BOROVA KISLINA |
||||
Sopomenke |
Boracic acid Ortoborova kislina Borofax |
|||
Definicija |
||||
Einecs |
233-139-2 |
|||
Kemična formula |
H3BO3 |
|||
Molekulska masa |
61,84 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 % |
|||
Opis |
Brezbarvni prozorni kristali, brez vonja ali bela zrna ali prah; rahlo mastno na dotik; v naravi se pojavlja kot mineral sasolit |
|||
Identifikacija |
||||
A. Tališče |
Pri približno 171 oC |
|||
B. Gori z lepim, zelenim plamenom |
||||
C. pH 3,3 % vodne raztopine |
Med 3,8 in 4,8 |
|||
Čistost |
||||
Peroksidi |
Ob dodatku raztopine K-jodida se barva ne razvije |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 285 DINATRIJEV TETRABORAT (BORAKS) |
||||
Sopomenke |
Natrijev borat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev tetraborat Natrijev biborat Natrijev piroborat Brezvodni tetraborat |
|||
Einecs |
215-540-4 |
|||
Kemična formula |
Na2B4O7 Na2B4O7·10 H2O |
|||
Molekulska masa |
201,27 |
|||
Opis |
Prah ali steklaste ploščice, ki se na zraku zmotnijo; počasi topen v vodi |
|||
Identifikacija |
||||
A. Tališče |
Med 171 oC in 175 oC z razgradnjo |
|||
Čistost |
||||
Peroksidi |
Ob dodatku raztopine K-jodida se barva ne razvije |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 290 OGLJIKOV DIOKSID |
||||
Sopomenke |
Carbonic acid gas Suhi led (trdna oblika) Anhidrid ogljikove kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Ogljikov dioksid |
|||
Einecs |
204-696-9 |
|||
Kemična formula |
CO2 |
|||
Molekulska masa |
44,01 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % v/v, računano kot plin |
|||
Opis |
Pri običajnih pogojih brezbarven plin, rahlega ostrega vonja. Ogljikov dioksid, ki je na voljo na trgu, se prodaja kot tekočina v jeklenkah pod pritiskom ali v stisnjenih trdnih blokih, poznan kot „suhi led“. Trdni obliki (suhi led) so običajno dodane snovi, kakršen je propilenglikol ali mineralno olje, kot vezivo |
|||
Identifikacija |
||||
A. Obarjanje (Tvorba oborine) |
Če CO2 uvajamo v raztopino barijevega hidroksida, nastane bela oborina, ki se burno raztopi v razredčeni ocetni kislini |
|||
Čistost |
||||
Kislost |
915 ml plina, ki ga v obliki mehurčkov uvajamo v 50 ml sveže prekuhane vode, je ne sme okisati bolj kakor 50 ml sveže zavrete vode, ki ji dodamo 1 ml klorovodikove kisline (0,01 N) – glede na metiloranž |
|||
Reducirajoče snovi, hidrogenfosfid in sulfid |
915 ml plina, ki ga kot mehurčke uvajamo v 25 ml reagenta srebrovega nitrata z dodatkom 3 ml amonijaka, ne sme povzročiti motnosti ali počrnitve te raztopine. |
|||
Ogljikov monoksid |
Ne več kakor 10 μl/l |
|||
Vsebnost olja |
Ne več kakor 0,1 mg/l |
|||
E 300 ASKORBINSKA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
L-askorbinska kislina Askorbinska kislina 2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4-lakton 3-keto-L-gulofuranolakton |
|||
Einecs |
200-066-2 |
|||
Kemična formula |
C6H8O6 |
|||
Molekulska masa |
176,13 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % C6H8O6 po 24-urnem sušenju z vakuumom nad žvepleno kislino v eksikatorju |
|||
Opis |
Bela do bledo rumena kristalinična trdna snov, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Tališče |
Med 189 oC in 193 oC z razgradnjo |
|||
B. Pozitivne reakcije na askorbinsko kislino |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,4 % po 24-urnem sušenju z vakuumom nad žvepleno kislino v eksikatorju |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Specifična sučnost |
|
|||
pH 2 % vodne raztopine |
Med 2,4 in 2,8 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 301 NATRIJEV ASKORBAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev askorbat Natrijev L-askorbat 2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4-lakton natrijev enolat 3-keto-L-gulofuranolakton natrijev enolat |
|||
Einecs |
205-126-1 |
|||
Kemična formula |
C6H7O6Na |
|||
Molekulska masa |
198,11 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % C6H7O6Na po 24-urnem sušenju z vakuumom nad žvepleno kislino v eksikatorju |
|||
Opis |
Bela ali skoraj bela kristalinična trdna snov brez vonja, ki na svetlobi potemni |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na askorbat in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % po 24-urnem sušenju z vakuumom nad žvepleno kislino v eksikatorju |
|||
Specifična sučnost |
|
|||
pH 10 % vodne raztopine |
Med 6,5 in 8,0 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 302 KALCIJEV ASKORBAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev askorbat dihidrat Kalcijeva sol 2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4 lakton dihidrata |
|||
Einecs |
227-261-5 |
|||
Kemična formula |
C12H14O12Ca·2H20 |
|||
Molekulska masa |
426,35 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano brez hlapnih snovi |
|||
Opis |
Bel do rahlo bledo sivkasto rumen kristalinični prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na askorbat in na kalcij |
||||
Čistost |
||||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot fluor |
|||
Specifična sučnost |
|
|||
pH 10 % vodne raztopine |
Med 6,0 in 7,5 |
|||
Hlapne snovi |
Ne več kakor 0,3 %, določeno s 24-urnim sušenjem pri sobni temperaturi v eksikatorju z žvepleno kislino ali fosforjevim pentoksidom kot sušilnim sredstvom |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 304 (i) ASKORBIL PALMITAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Askorbil palmitat L-askorbil palmitat 2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4-lakton-6-palmitat 6-palmitoil-3-keto-L-gulofuranolakton |
|||
Einecs |
205-305-4 |
|||
Kemična formula |
C22H38O7 |
|||
Molekulska masa |
414,55 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bela ali rumenkasto bela trdna snov z vonjem po limoni |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
Med 107 oC in 117 oC |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % po 1-urnem sušenju v vakuumskem sušilniku pri 56 oC in 60 oC |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Specifična sučnost |
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 304 (ii) ASKORBIL STEARAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Askorbil stearat L-askorbil stearat 2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4-lakton-6-stearat 6-stearoil-3-keto-L-gulofuranolakton |
|||
Einecs |
246-944-9 |
|||
Kemična formula |
C24H42O7 |
|||
Molekulska masa |
442,6 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % |
|||
Opis |
Bela ali rumenkasto bela trdna snov z vonjem po limoni |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
Okoli 116 oC |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % po 1-urnem sušenju v vakuumskem sušilniku pri 56 oC do 60 oC |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 306 TOKOFEROL – KONCENTRIRANI EKSTRAKT |
||||
Definicija |
Kemično ime Proizvod pridobivamo z vakuumsko destilacijo z vodno paro iz jedilnega rastlinskega olja, ki vsebuje koncentrirane tokoferole in tokotrienole, npr. tokoferol, d-α-, d-β-, d-γ- in d-ζ-tokoferoli |
|||
Molekulska masa |
430,71 (d-α-tokoferol) |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 34 % skupnih tokoferolov |
|||
Opis |
Rjavkasto rdeče do rdeče, bistro, viskozno olje, blagega značilnega vonja in okusa. Zastopane so lahko tudi voskaste sestavine v mikrokristalinični obliki |
|||
Identifikacija |
||||
A. Z ustrezno plinsko kromatografsko metodo |
||||
B. Preskusi topnosti |
Netopen v vodi. Topen v etanolu. Meša se z etrom |
|||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Specifična sučnost |
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 307 ALFA-TOKOFEROL |
||||
Sopomenke |
DL-α-tokoferol |
|||
Opredelitev |
||||
Kemično ime |
DL-5,7,8-trimetiltokol DL-2,5,7,8-tetrametil-2-(4′,8′,12′-trimetiltridecil)-6-kromanol |
|||
Einecs |
233-466-0 |
|||
Kemična formula |
C29H50O2 |
|||
Molekulska masa |
430,71 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 96 % |
|||
Opis |
Rahlo rumeno do rumenkasto rjavo bistro viskozno olje, skoraj brez vonja, ki na zraku ali svetlobi oksidira in temni |
|||
Določitev |
||||
A. Preskusi topnosti |
Netopen v vodi, dobro topen v etanolu, meša se z etrom |
|||
B. Spektrofotometrija |
V absolutnem etanolu je največja absorpcija okoli 292 nm |
|||
Čistost |
||||
Indeks refrakcije |
n D20 1,503–1,507 |
|||
Specifična absorpcija E 1 % 1 cm v etanolu |
E 1 % 1 cm (292 nm) 72–76 (0,01 g v 200 ml absolutnega etanola) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Specifična sučnost |
[α] 25 D 0° ± 0,05° (raztopina v kloroformu 1 v 10) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
E 308 GAMA-TOKOFEROL |
||||
Sopomenke |
dl-γ-tokoferol |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
2,7,8-trimetil-2-(4',8',12'-trimetiltridecil)-6-kromanol |
|||
Einecs |
231-523-4 |
|||
Kemična formula |
C28H48O2 |
|||
Molekulska masa |
416,69 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 % |
|||
Opis |
Bistro, viskozno bledo rumeno olje, ki na zraku ali svetlobi oksidira in temni |
|||
Identifikacija |
||||
A. Spektrofotometrija |
Največja mogoča absorpcija v absolutnem etanolu pri približno 298 nm in 257 nm |
|||
Čistost |
||||
Specifična absorpcija
|
|
|||
Indeks refrakcije |
|
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 309 DELTA-TOKOFEROL |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
2,8-dimetil-2-(4',8',12'-trimetiltridecil)-6-kromanol |
|||
Einecs |
204-299-0 |
|||
Kemična formula |
C27H46O2 |
|||
Molekulska masa |
402,7 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 % |
|||
Opis |
Bistro, viskozno bledo rumenkasto ali oranžno olje, ki na zraku ali svetlobi oksidira in temni |
|||
Identifikacija |
||||
A. Spektrofotometrija |
Največja mogoča absorpcija v absolutnem etanolu pri približno 298 nm in 257 nm |
|||
Čistost |
||||
Specifična absorpcija
|
|
|||
Indeks refrakcije |
|
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 310 PROPILGALAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Propilgalat Propilester galne kisline n-propilester 3,4,5-trihidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
204-498-2 |
|||
Kemična formula |
C10H12O5 |
|||
Molekulska masa |
212,20 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bela do smetanasto bela, kristalinična trdna snov, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Preskusi topnosti |
Rahlo topen v vodi, dobro topen v etanolu, etru in propan-1,2-diolu |
|||
B. Območje taljenja |
Med 146 oC in 150 oC po 4-urnem sušenju pri 110 oC |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % (110 oC, 4 ure) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Prosta kislina |
Ne več kakor 0,5 % (kot galna kislina) |
|||
Klorirana organska sestavina |
Ne več kakor 100 mg/kg (kot Cl) |
|||
Specifična absorpcija
|
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 311 OKTILGALAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Oktilgalat Oktilester galne kisline n-oktilester 3,4,5-trihidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
213-853-0 |
|||
Kemična formula |
C15H22O5 |
|||
Molekulska masa |
282,34 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % po 6-urnem sušenju pri 90 oC |
|||
Opis |
Bela do smetanasto bela trdna snov, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Preskusi topnosti |
Netopen v vodi, dobro topen v etanolu, etru in propan-1,2-diolu |
|||
B. Območje taljenja |
Med 99 oC in 102 oC po 6-urnem sušenju pri 90 oC |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (90 oC, 6 ur) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Prosta kislina |
Ne več kakor 0,5 % (kot galna kislina) |
|||
Klorirana organska sestavina |
Ne več kakor 100 mg/kg (kot Cl) |
|||
Specifična absorpcija
|
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 312 DODECILGALAT |
||||
Sopomenke |
Lavrilgalat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Dodecilgalat n-dodecil(ali lavril)ester 3,4,5-trihidroksibenzojeve kisline Dodecilester galne kisline |
|||
Einecs |
214-620-6 |
|||
Kemična formula |
C19H30O5 |
|||
Molekulska masa |
338,45 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % po 6-urnem sušenju pri 90 oC |
|||
Opis |
Bela ali smetanasto bela trdna snov, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Preskusi topnosti |
Netopen v vodi, dobro topen v etanolu in etru |
|||
B. Območje taljenja |
Med 95 oC in 98 oC po 6-urnem sušenju pri 90 oC |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (90 oC, šest ur) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Prosta kislina |
Ne več kakor 0,5 % (kot galna kislina) |
|||
Klorirana organska sestavina |
Ne več kakor 100 mg/kg (kot Cl) |
|||
Specifična absorpcija
|
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
E 315 ERITORBINSKA KISLINA |
||||
Sopomenke |
Izoaskorbinska kislina D–izoaskorbinska kislina |
|||
Opredelitev |
||||
Kemično ime |
γ-lakton-D-eritro-heks-2-enojske kisline Izoaskorbinska kislina D–izoaskorbinska kislina |
|||
Einecs |
201-928-0 |
|||
Kemična formula |
C6H8O6 |
|||
Molekulska masa |
176,13 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bela do rahlo rumena kristalinična trdna snov, ki na svetlobi postopoma temni |
|||
Določitev |
||||
A. Območje taljenja |
Okoli 164 °C do 172 °C z razgradnjo |
|||
B. Pozitivna reakcija na askorbinsko kislino/barvna reakcija |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,4 % po 3-urnem sušenju nad silikagelom pri znižanem tlaku |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Specifična sučnost |
[α] 25 D 10 % (m/v) vodne raztopine med – 16,5° do – 18,0° |
|||
Oksalat |
K raztopini 1 g v 10 ml vode dodamo 2 kapljici ledocetne kisline in 5 ml 10 % raztopine kalcijevega acetata. Raztopina mora ostati bistra. |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
E 316 NATRIJEV IZOASKORBAT |
||||
Sopomenke |
Natrijev eritorbat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev izoaskorbat Natrijeva D-izoaskorbinska kislina Natrijeva sol 2,3-didehidro-D-eritro-heksono-1,4-lakton 3-keto-D-gulofurano-lakton natrijev enolat monohidrat |
|||
Einecs |
228-973-9 |
|||
Kemična formula |
C6H7O6Na·H2O |
|||
Molekulska masa |
216,13 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % po 24-urnem sušenju nad žvepleno kislino v eksikatorju z vakuumom, izraženo kot monohidratna baza |
|||
Opis |
Bela kristalinična trdna snov |
|||
Identifikacija |
||||
A. Preskusi topnosti |
Dobro topen v vodi, komaj topen v etanolu |
|||
B. Pozitivna reakcija na askorbinsko kislino/barvna reakcija |
||||
C. Pozitivna reakcija na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % po 24-urnem sušenju nad žvepleno kislino v eksikatorju z vakuumom |
|||
Specifična sučnost |
|
|||
pH 10-% vodne raztopine |
5,5 do 8,0 |
|||
Oksalat |
K raztopini 1 g v 10 ml vode dodamo 2 kapljici ledocetne kisline in 5 ml 10 % raztopine kalcijevega acetata. Raztopina mora ostati bistra |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 319 TERCIARNI BUTIL-HIDROKINON (TBHQ) |
||||
Sopomenke |
TBHQ |
|||
Opredelitev |
||||
Kemična imena |
terciarni butil-1,4-benzenediol 2-(1,1-dimetiletil)-1,4-benzenediol |
|||
EINECS |
217-752-2 |
|||
Kemična formula |
C10H14O2 |
|||
Molekulska masa |
166,22 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % C10H14O2 |
|||
Opis |
Bela kristalinična trdna snov z značilnim vonjem |
|||
Določitev |
||||
A. Topnost |
Praktično netopen v vodi, topen v etanolu |
|||
B. Tališče |
Ne manj kakor 126,5 °C |
|||
C. Fenolne spojine |
Raztopite približno 5 mg vzorca v 10 ml metanola in dodajte 10,5 ml raztopine dimetilamina (1 v 4). Raztopina se obarva rdeče do rozavaaleanpunaisen välillä oleva väri |
|||
Čistost |
||||
Terc-butil-p-benzokinon |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
2,5-di-terc-butil hidrokinon |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Hidroksikinon |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Toluen |
Ne več kakor 25 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
E 320 BUTILHIDROKSIANIZOL (BHA) |
||||
Sopomenke |
BHA |
|||
Definicija |
||||
Kemična imena |
3-terciarnega-butil-4-hidroksianizola Zmes 2-terciarnega-butil-4-hidroksianizola in |
|||
EINECS |
246–563–8 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
180,25 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,5 %
|
|||
Opis |
Beli ali rahlo rumeni kristali oziroma voskasta trdna snov z blagim aromatskim vonjem |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopen v vodi, dobro topen v etanolu |
|||
B. Območje taljenja |
Med 48 °C in 63 °C |
|||
C. Barvna reakcija |
Daje reakcijo na fenolne skupine |
|||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % po žarjenju pri 800 ± 25 °C |
|||
Fenolne nečistote |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Specifična absorpcija
|
|
|||
Specifična absorpcija
|
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 321 BUTILHIDROKSITOLUEN |
||||
Sopomenke |
BHT |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
2,6-diterciarni-butil-p-krezol 4-metil-2,6-diterciarni-butilfenol |
|||
Einecs |
204-881-4 |
|||
Kemična formula |
C15H24O |
|||
Molekulska masa |
220,36 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % |
|||
Opis |
Bela, kristalinična ali kosmičasta trdna snov, brez vonja ali rahlega aromatičnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Preskusi topnosti |
Netopen v vodi in propan-1,2-diolu. Dobro topen v etanolu |
|||
B. Tališče |
Pri 70 oC |
|||
C. Absorpcijski maksimum |
2 cm plast raztopine 1 v 100 000 v absolutnem etanolu ima v območju med 230 in 320 nm absorpcijski maksimum samo pri 278 nm |
|||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,005 % |
|||
Fenolne nečistote |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Specifična absorpcija
|
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 322 LECITIN |
||||
Sopomenke |
Fosfatid Fosfolipid |
|||
Definicija |
Lecitin je zmes fosfatidov, ki jo dobimo s fizikalnimi postopki iz živalskih ali rastlinskih živil; vsebuje tudi hidrolizirane produkte, ki jih dobimo z uporabo neškodljivih ustreznih encimov. Končni produkt ne sme kazati nobenih znakov encimske aktivnosti Lecitin lahko rahlo pobelimo v vodnih raztopinah z vodikovim peroksidom. Oksidacija kemijsko ne sme spremeniti lecitina |
|||
Einecs |
232-307-2 |
|||
Vsebnost |
— Lecitin: ne manj kakor 60,0 % snovi, netopnih v acetonu — Hidrolizirani lecitin: ne manj kakor 56,0 % snovi, netopnih v acetonu |
|||
Opis |
— Lecitin: je rjava tekočina ali poltekoča tekočina ali prah — Hidrolizirani lecitin: svetlorjava do rjava, viskozna tekočina ali pasta |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na holin, na fosfor in na maščobne kisline |
||||
B. Preskus za hidrolizirani lecitin |
V 800-ml čašo damo 500 ml vode (30 oC do 35 oC). Nato med stalnim mešanjem počasi dodajamo 50 ml vzorca. Hidrolizirani lecitin tvori homogeno emulzijo. Nehidrolizirani lecitin se bo oblikoval v izrazito maso okrog 50 g |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % z 1-urnim sušenjem pri 105 oC |
|||
V toluenu netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Kislinsko število |
— Lecitin: ne več kakor 35 mg kalijevega hidroksida na gram — Hidrolizirani lecitin: ne več kakor 45 mg kalijevega hidroksida na gram |
|||
Peroksidno število |
Enako ali manj kakor 10 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 325 NATRIJEV LAKTAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev laktat Natrijev 2-hidroksipropanoat |
|||
Einecs |
200-772-0 |
|||
Kemična formula |
C3H5NaO3 |
|||
Molekulska masa |
112,06 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 57 % in ne več kakor 66 % |
|||
Opis |
Brezbarvna, prozorna tekočina Brez vonja ali rahlega značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na laktat |
||||
B. Pozitivna reakcija na kalij |
||||
Čistost |
||||
Kislost |
Ne več kakor 0,5 % po sušenju, izraženo kot mlečna kislina |
|||
pH 20 % vodne raztopine |
6,5 do 7,5 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Reducirajoče snovi |
Fehlingove raztopine ne reducira |
|||
Opomba: Ta specifikacija velja za 60-% vodno raztopino |
||||
E 326 KALIJEV LAKTAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev laktat Kalijev 2-hidroksipropanoat |
|||
Einecs |
213-631-3 |
|||
Kemična formula |
C3H5O3K |
|||
Molekulska masa |
128,17 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 57 % in ne več kakor 66 % |
|||
Opis |
Rahlo viskozna, bistra tekočina, skoraj brez vonja ali rahlega značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Žarjenje |
Raztopino kalijevega laktata žarimo do pepela. Pepel je alkalen, če mu dodamo kislino, se zapeni |
|||
B. Barvna reakcija |
Na plast 5 ml raztopine (1 v 100) katehola v žvepleni kislini dolijemo 2 ml raztopine kalijevega laktata. Na stičišču obeh plasti nastane temnordeča barva |
|||
C. Pozitivni reakciji na kalij in na laktat |
||||
Čistost |
||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Kislost |
1 g raztopine kalijevega laktata raztopimo v 20 ml vode, dodamo 3 kapljice fenolftaleina TS in titriramo z 0,1 N natrijevim hidroksidom. Pri titraciji naj ne bi porabili več kakor 0,2 ml |
|||
Reducirajoče snovi |
Fehlingove raztopine ne reducira. |
|||
Opomba: Ta specifikacija velja za 60-% vodno raztopino. |
||||
E 327 KALCIJEV LAKTAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev dilaktat Kalcijev dilaktat hidrat Kalcijeva sol 2-hidroksipropanojske kisline |
|||
Einecs |
212-406-7 |
|||
Kemična formula |
(C3H5O2)2 Ca·nH2O (n = 0–5) |
|||
Molekulska masa |
218,22 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah ali zrnca, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na laktat in na kalcij |
||||
B. Preskusi topnosti |
Topen v vodi in pravzaprav netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Po 4-urnem sušenju pri 120 oC: — brezvodni: ne več kakor 3,0 % — z 1 molekulo vode: ne več kakor 8,0 % — s 3 molekulami vode: ne več kakor 20,0 % — s 4,5 molekulami vode: ne več kakor 27,0 % |
|||
Kislost |
Ne več kakor 0,5 % suhe snovi, izraženo kot mlečna kislina |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
pH 5 % raztopine |
Med 6,0 in 8,0 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Reducirajoče snovi |
Fehlingove raztopine ne reducira |
|||
E 330 CITRONSKA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Citronska kislina 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilna kislina β-Hydroxytricarballytic acid |
|||
Einecs |
201-069-1 |
|||
Kemična formula |
(a) C6H8O7 (brezvodna) (b) C6H8O7·H2O (monohidrat) |
|||
Molekulska masa |
(a) 192,13 (brezvodna) (b) 210,15 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Citronska kislina je lahko brezvodna ali pa vsebuje 1 molekulo vode. Citronska kislina vsebuje ne manj kakor 99,5 % C6H8O7, računano na suho snov. |
|||
Opis |
Citronska kislina je bela ali brezbarvna, kristalinična trdna snov, brez vonja, močnega kislega okusa. Monohidrat na suhem zraku kristalizira |
|||
Identifikacija |
||||
A. Preskusi topnosti |
Zelo topna v vodi; dobro topna v etanolu; topna v etru |
|||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
Brezvodna citronska kislina vsebuje ne več kakor 0,5 % vode; citronska kislina monohidrat vsebuje ne več kakor 8,8 % vode (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % po žarjenju pri 800 ± 25 oC |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
Lahko karbonizirajoče snovi |
1 g uprašenega vzorca 1 uro segrevamo v temi z 10 ml najmanj 98-% žveplene kisline na vodni kopeli pri 90 oC. Razvije se lahko le rahlo rjava barva (primerjalna raztopina K iz barvne skale) |
|||
E 331 (i) MONONATRIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Mononatrijev citrat Monobazični natrijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Mononatrijev citrat Mononatrijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
|||
Kemična formula |
(a) C6H7O7Na (brezvodna) b) C6H7O7 Na·H2O (monohidrat) |
|||
Molekulska masa |
(a) 214,11 (brezvodna) (b) 232,23 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Kristalinični bel prah ali brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na citrat in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
S 4-urnim sušenjem pri 180 oC: — brezvodni: ne več kakor 1,0 % — monohidrat: ne več kakor 8,8 % |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 1-% vodne raztopine |
Med 3,5 in 3,8 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 331 (ii) DINATRIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Dinatrijev citrat Dibazični natrijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Dinatrijev citrat Dinatrijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline Dinatrijeva sol citronske kisline z 1,5 molekulami vode |
|||
Einecs |
205-623-3 |
|||
Kemična formula |
C6H6O7Na2·1,5 H2O |
|||
Molekulska masa |
263,11 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Kristalinični bel prah ali brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na citrat in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 13,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 4,9 in 5,2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 331 (iii) TRINATRIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Trinatrijev citrat Tribazični natrijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Trinatrijev citrat Trinatrijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline Trinatrijeva sol citronske kisline, brezvodna, dihidrat ali pentahidrat |
|||
Einecs |
200-675-3 |
|||
Kemična formula |
Brezvodni: |
C6H5O7Na3 |
||
Hidrirani: |
C6H5O7 Na3·nH2O (n = 2 ali 5) |
|||
Molekulska masa |
258,07 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Kristalinični bel prah ali brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na citrat in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
S 4-urnim sušenjem pri 180 oC: |
|||
– brezvodni: |
ne več kakor 1,0 % |
|||
– dihidrat: |
ne več kakor 13,5 % |
|||
– pentahidrat: |
ne več kakor 30,3 % |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 5 % vodne raztopine |
Med 7,5 in 9,0 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 332 (i) MONOKALIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Monokalijev citrat Monobazični kalijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Monokalijev citrat Monokalijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline Brezvodna monokalijeva sol citronske kisline |
|||
Einecs |
212-753-4 |
|||
Kemična formula |
C6H7O7 K |
|||
Molekulska masa |
230,21 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel, higroskopski, zrnat prah ali prozorni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na citrat in na kalij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 3,5 in 3,8 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 332 (ii) TRIKALIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Trikalijev citrat Tribazični kalijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Trikalijev citrat Trikalijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline Trikalijeva monohidratna sol citronske kisline |
|||
Einecs |
212-755-5 |
|||
Kemična formula |
C6H5O7K3·H2O |
|||
Molekulska masa |
324,42 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel, higroskopski, zrnat prah ali prozorni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na citrat in na kalij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 6,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 5 % vodne raztopine |
Med 7,5 in 9,0 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 333 (i) MONOKALCIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Monokalcijev citrat Monobazični kalcijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Monokalcijev citrat Monokalcijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline Monohidrat monokalcijeva sol citronske kisline |
|||
Kemična formula |
(C6H7O7)2Ca·H2O |
|||
Molekulska masa |
440,32 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kot 97,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Droben bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na citrat in na kalcij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 3,2 in 3,5 |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Karbonati |
Pri raztapljanju 1 g kalcijevega citrata v 10 ml 2 N klorovodikove kisline se sprosti le nekaj posameznih mehurčkov |
|||
E 333 (ii) DIKALCIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Dikalcijev citrat Dibazični kalcijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Dikalcijev citrat Dikalcijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline Trihidrat monokalcijeva sol citronske kisline |
|||
Kemična formula |
(C6H7O7)2Ca2·3H2O |
|||
Molekulska masa |
530,42 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Droben bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na citrat in na kalcij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 20,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Karbonati |
Pri raztapljanju 1 g kalcijevega citrata v 10 ml 2 N klorovodikove kisline se sprosti le nekaj posameznih mehurčkov |
|||
E 333 (iii) TRIKALCIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Trikalcijev citrat Tribazični kalcijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Trikalcijev citrat Trikalcijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline Tetrahidrirana trikalcijeva sol citronske kisline |
|||
Einecs |
212-391-7 |
|||
Kemična formula |
(C6H6O7)2Ca3 ·4H2O |
|||
Molekulska masa |
570,51 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Droben bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na citrat in na kalcij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 14,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Karbonati |
Pri raztapljanju 1 g kalcijevega citrata v 10 ml 2 N klorovodikove kisline se sprosti le nekaj posameznih mehurčkov. |
|||
E 334 L(+)-VINSKA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
L-vinska kislina L-2,3-dihidroksibutandiojska kislina d-α,β-dihidroksisukcinska kislina |
|||
Einecs |
201-766-0 |
|||
Kemična formula |
C4H6O6 |
|||
Molekulska masa |
150,09 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvna ali prosojna kristalinična trdna snov ali bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
Med 168 oC in 170 oC |
|||
B. Pozitivna reakcija na tartrat |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (nad P2O5, tri ure) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 1 000 mg/kg po žarjenju pri 800 ± 25 oC |
|||
Specifična optična sučnost 20-% vodne raztopine m/v |
|
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
E 335 (i) MONONATRIJEV TARTRAT |
||||
Sopomenke |
Mononatrijeva sol L-(+)-vinske kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Mononatrijeva sol L-2,3-dihidroksibutandiojske kisline Monohidrirana mononatrijeva sol L-(+)-vinske kisline |
|||
Kemična formula |
C4H5O6Na·H2O |
|||
Molekulska masa |
194,05 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Prozorni brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na tartrat in na natrij |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10,0 % s 4-urnim sušenjem pri 105oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 335 (ii) DINATRIJEV TARTRAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Dinatrijev L-tartrat Dinatrijev (+)-tartrat Dinatrijeva sol (+)-2,3-dihidroksibutandiojske kisline Dinatrijeva sol L-(+)-vinske kisline, dihidrat |
|||
Einecs |
212-773-3 |
|||
Kemična formula |
C4H4O6Na2·2H2O |
|||
Molekulska masa |
230,8 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Prozorni, brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na tartrat in na natrij |
||||
B. Preskusi topnosti |
1 g je netopen v 3 ml vode. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 17,0 % s 4-urnim sušenjem pri 150 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 7,0 in 7,5 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 336 (i) MONOKALIJEV TARTRAT |
||||
Sopomenke |
Monobazični kalijev tartrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Brezvodna monokalijeva sol L-(+)-vinske kisline Monokalijeva sol L-2,3-dihidroksibutandiojske kisline |
|||
Kemična formula |
C4H5O6K |
|||
Molekulska masa |
188,16 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel kristalinični ali zrnat prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na tartrat in na kalij |
||||
B. Tališče |
230 oC |
|||
Čistost |
||||
pH 1 % vodne raztopine |
3,4 |
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % s 4-urnim sušenjem pri 150 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 336 (ii) DIKALIJEV TARTRAT |
||||
Sopomenke |
Dibazični kalijev tartrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Dikalijeva sol L-2,3-dihidroksibutandiojske kisline Dikalijeva sol L-(+)-vinske kisline, vode |
|||
Einecs |
213-067-8 |
|||
Kemična formula |
C4H4O6K2 ·1/2 H2O |
|||
Molekulska masa |
235,2 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel kristalinični ali zrnat prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na tartrat in na kalij |
||||
Čistost |
||||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 7,0 in 9,0 |
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4,0 % s 4-urnim sušenjem pri 150 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 337 KALIJEV NATRIJEV TARTRAT |
||||
Sopomenke |
Kalijev natrijev L-(+)-tartrat Rochellova sol Seignettova sol |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijeva natrijeva sol L-2,3-dihidroksibutandiojske kisline Kalijev natrijev L-(+)-tartrat |
|||
Einecs |
206-156-8 |
|||
Kemična formula |
C4H4O6KNa·4H2O |
|||
Molekulska masa |
282,23 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na tartrat, na kalij in na natrij |
||||
B. Preskusi topnosti |
1 g je topen v 1 ml vode, netopen v etanolu |
|||
C. Območje taljenja |
Med 70 oC in 80 oC |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 26,0 % in ne manj kakor 21,0 % s 3-urnim sušenjem pri 150 oC |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kakor oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 6,5 in 8,5 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 338 FOSFORJEVA KISLINA |
||||
Sopomenki |
Ortofosforjeva kislina Monofosforjeva kislina |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Fosforjeva kislina |
|||
EINECS |
231–633–2 |
|||
Kemijska formula |
H3PO4 |
|||
Molekulska masa |
98,00 |
|||
Vsebnost |
Fosforjeva kislina je na tržišču na voljo kot vodna raztopina različnih koncentracij. Vsebnost ne manj kot 67,0 % in ne več kot 85,7 %. |
|||
Opis |
Čista, brezbarvna, viskozna tekočina |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kislino in fosfat |
||||
Čistost |
||||
Hlapne kisline |
Ne več kot 10 mg/kg (kot ocetna kislina) |
|||
Kloridi |
Ne več kot 200 mg/kg (izraženo kot klor) |
|||
Nitrati |
Ne več kot 5 mg/kg (kot NaNO3) |
|||
Sulfati |
Ne več kot 1 500 mg/kg (kot CaSO4) |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Opomba: Ta specifikacija velja za 75 % vodno raztopino |
||||
E 339 (i) MONONATRIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenke |
Mononatrijev monofosfat Kisel mononatrijev monofosfat Mononatrijev ortofosfat Monobazičen natrijev fosfat Natrijev dihidrogen monofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Natrijev dihidrogen monofosfat |
|||
EINECS |
231–449–2 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: NaH2PO4 Monohidrat: NaH2PO4 . H2O Dihidrat: NaH2PO4 . 2H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: 119,98 Monohidrat: 138,00 Dihidrat: 156,01 |
|||
Vsebnost |
Po enournem sušenju pri 60 °C in nato po štiriurnem sušenju pri 105 °C, vsebuje ne manj kot 97 % NaH2PO4 |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 58,0 % in 60,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel, rahlo topen prah, kristali ali zrnca brez vonja |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu ali etru |
|||
C. pH 1 % raztopine |
Med 4,1 in 5,0 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Brezvodna sol izgubi ne več kot 2,0 %, monohidrat ne več kot 15,0 % in dihidrat ne več kot 25 %, po 1-urnem sušenjupri 60 °C ter po 4-urnem sušenju pri 105 °C. |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 339 (ii) DINATRIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenke |
Dinatrijev monofosfat Sekundarni natrijev fosfat Dinatrijev ortofosfat Kisel dinatrijev fosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Dinatrijev hidrogen monofosfat Dinatrijev hidrogen ortofosfat |
|||
EINECS |
231–448–7 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: Na2HPO4 Hidrat: Na2HPO4 . nH2O (n = 2, 7 ali 12) |
|||
Molekulska masa |
141,98 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Po triurnem sušenju pri 40 °C in po peturnem sušenju pri 105 °C, vsebuje ne manj kot 98 % Na2HPO4 |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 49 % in 51 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezvodni dinatrijev hidrogen fosfat je bel, higroskopski prah brez vonja. Hidratne oblike, ki so na voljo so dihidrat: bela, kristalinična trdna snov brez vonja; heptahidrat:beli, orošeni kristali ali zrnat prah brez vonja; in dodekahidrat: bel, orošen prah ali kristali brez vonja |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
C. pH 1 % raztopine |
Med 8,4 in 9,6 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Po 3-urnem sušenju pri 40 °C in 5-urnem sušenju pri 105 °C, so izgube mase naslednje: brezvodni ne več kot 5,0 %, dihidrat ne več kot 22 %, heptahidrat ne več kot 50,0 %, dodekahidrat ne več kot 61,0 % |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 339 (iii) TRINATRIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenke |
Natrijev fosfat Tribazični natrijev fosfat Trinatrijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
Trinatrijev fosfat se pridobiva iz vodnih raztopin in kristalizira v brezvodni obliki in z 1/2, 1, 6, 8 ali 12 H2O. Dodekahidrat vedno kristalizira iz vodnih raztopin s presežkom natrijevega hidroksida. Vsebuje molekule NaOH |
|||
Kemijsko ime |
Trinatrijev monofosfat Trinatrijev fosfat Trinatrijev ortofosfat |
|||
EINECS |
231–509–8 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: Na3PO4 Hidriran: Na3PO4 . nH2O (n = 1/2, 1, 6, 8 ali 12) |
|||
Molekulska masa |
163,94 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Brezvodne in hidrirane oblike natrijevega fosfata, z izjemo dodekahidrata, vsebujejo ne manj kot 97,0 % Na3PO4, računano na suho snov. Natrijev fosfat dodekahidrat vsebuje ne več kot 92,0 % Na3PO4, računano na žarjeno snov |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 40,5 % in 43,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Beli kristali, zrnca ali kristalinični prah brez vonja |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
C. pH 1 % raztopine |
Med 11,5 in 12,5 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Po 2-urnem sušenju pri 120 °C in 30-minutnem žarjenju pri približno 800 °C, so izgube mase naslednje: brezvodni ne več kot 2,0 %, monohidrat ne več kot 11 %, dodekahidrat: med 45,0 % in 58,0 % |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 % na suho snov |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 340 (i) MONOKALIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenke |
Monobazični kalijev fosfat Monokalijev monofosfat Kalijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Kalijev dihidrogen fosfat Monokalijev dihidrogen ortofosfat Monokalijev dihidrogen monofosfat |
|||
EINECS |
231–913–4 |
|||
Kemijska formula |
KH2PO4 |
|||
Molekulska masa |
136,09 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 98,0 % po 4-urnem sušenju pri 105 °C |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 51,0 % in 53 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvni higroskopski kristali ali bel zrnat ali kristaliničen prah brez vonja |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
C. pH 1 % raztopine |
Med 4,2 in 4,8 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 2,0 %, po štiriurnem sušenju pri 105 °C |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 340 (ii) DIKALIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenke |
Dikalijev monofosfat Sekundarni kalijev fosfat Kisel dikalijev fosfat Dikalijev ortofosfat Dibazični kalijev fosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Dikalijev hidrogen monofosfat Dikalijev hidrogen fosfat Dikalijev hidrogen ortofosfat |
|||
EINECS |
231–834–5 |
|||
Kemijska formula |
K2HPO4 |
|||
Molekulska masa |
174,18 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 98 % po štiriurnem sušenju pri 105 °C |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 40,3 % in 41,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarven ali bel zrnat prah, kristali ali topna snov |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
C. pH 1 % raztopine |
Med 8,7 in 9,4 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 2,0 %, po štiriurnem sušenju pri 105 °C |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 340 (iii) TRIKALIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenke |
Kalijev fosfat Tribazičen kalijev fosfat Trikalijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Trikalijev monofosfat Trikalijev fosfat Trikalijev ortofosfat |
|||
EINECS |
231–907–1 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: K3HPO4 Hidriran: K3PO4 . nH2O (n = 1 ali 3) |
|||
Molekulska masa |
212,27 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 97 %, računano na žarjeni osnovi |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 30,5 % in 33,0 %, računano na žarjeno snov |
|||
Opis |
Brezbarvni ali beli higroskopski kristali ali zrnca; Hidrirane oblike, ki so na voljo vključujejo monohidrat in trihidrat |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
C. pH 1 % raztopine |
Med 11,5 in 12,3 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Brezvodni: ne več kot 3,0 %; hidriran: ne več kot 23,0 %. Določeno z enournim sušenjem pri 105 °C in tridesetminutnim žarjenjem pri 800 °C ± 25 °C |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 341 (i) MONOKALCIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenki |
Monobazičen kalcijev fosfat Monokalcijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Kalcijev dihidrogen fosfat |
|||
EINECS |
231–837–1 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: Ca(H2PO4)2 Monohidrat: Ca(H2PO4)2 . H2O |
|||
Molekulska masa |
234,05 (brezvodni) 252,08 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 %, računano na suho snov |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 55,5 % in 61,1 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Zrnat prah ali beli, topni kristali ali zrnca |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalcij in fosfat |
||||
B. Vsebnost CaO |
Med 23,0 % in 27,5 % (brezvodni) Med 19,0 % in 24,8 % (monohidrat) |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 14 %, po štiriurnem sušenju pri 105 °C (brezvodni) Ne več kot 17,5 %, po enournem sušenju pri 60 °C (monohidrat) |
|||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 17,5 % po tridesetminutnem žarjenju pri 800 °C ± 25 °C (brezvodni) Ne več kot 25,0 %, po enournem sušenju pri 105 °C, nato tridesetminutnem žarjenju pri 800 °C ± 25 °C (monohidrat) |
|||
Fluorid |
Ne več kot 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 341 (ii) DIKALCIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenki |
Dibazičen kalcijev fosfat Dikalcijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Kalcijev monohidrogen fosfat Kalcijev hidrogen ortofosfat Sekundarni kalcijev fosfat |
|||
EINECS |
231–826–1 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: CaHPO4 Monohidrat: CaHPO4 . 2H2O |
|||
Molekulska masa |
136,06 (brezvodni) 172,09 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Dikalcijev fosfat, po triurnem sušenju pri 200 °C, vsebuje ne manj kot 98 % in ne več kot 102 % CaHPO4 |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 50,0 % in 52,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Beli kristali ali zrnca, zrnat prah ali prah |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalcij in fosfat |
||||
B. Preskusi topnosti |
Delno topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 8,5 % (brezvodni) ali 26,5 % (dihidrat) po tridesetminutnem žarjenju pri 800 °C ± 25 °C (brezvodni) |
|||
Fluorid |
Ne več kot 50 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 341 (iii) TRIKALCIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenke |
Tribazičen kalcijev fosfat Kalcijev ortofosfat Pentakalcijev hidroksi monofosfat Kalcijev hidroksiapatit |
|||
Opredelitev |
Trikalcijev fosfatje sestavljen iz spremenljive mešanice kalcijevih fosfatov, ki se pridobivajo z nevtralizacijo fosforjeve kisline s kalcijevim hidroksidom. Približna sestava je 10CaO. 3P2O5. H2O |
|||
Kemijsko ime |
Pentakalcijev hidroksi monofosfat Trikalcijev monofosfat |
|||
EINECS |
235–330–6 (Pentakalcijev hidroksi monofosfat) 231–840–8 (Kalcijev ortofosfat) |
|||
Kemijska formula |
Ca5(PO4)3 . OH ali Ca3(PO4)2 |
|||
Molekulska masa |
502 ali 310 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 90 %, računano na žarjeno snov |
|||
Vsebnost P2O5 |
Med 38,5 % in 48,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel prah brez vonja, obstojen na zraku |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalcij in fosfat |
||||
B. Preskusi topnosti |
Praktično netopen v vodi; netopen v etanolu, topen v razredčeni klorovodikovi ali dušikovi kislini |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 8 % po žarjenju do konstantne mase pri 800 °C ± 25 °C, |
|||
Fluorid |
Ne več kot 50 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 385 KALCIJEV DINATRIJEV ETILENDIAMINTETRA ACETAT – EDTA |
||||
Sopomenke |
Kalcijev dinatrijev EDTA Calcium disodium edetate |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev(2)-dinatrijev N,N'-1,2-etandil-bis [N-(karboksimetil)-glicinat [(4-)-O,O',ON,ON] Calcium disodium ethylenediaminetetra acetate Kalcijev dinatrijev (etilendinitrilo)tetra acetat |
|||
Einecs |
200-529-9 |
|||
Kemična formula |
C10H12O8CaNa2·2H2O |
|||
Molekulska masa |
410,31 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bela kristalinična zrnca, brez vonja ali bel do skoraj bel prah, rahlo higroskopski |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na natrij in na kalcij |
||||
B. Sposobnost kovinskih ionov za tvorbo kelatov |
||||
C. pH 1% raztopine med 6,5 in 7,5 |
||||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
5 do 13 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Etilenoksida ni dovoljeno uporabljati za sterilizacijo aditivov za živila |
||||
E 400 ALGINSKA KISLINA |
||||
Definicija |
Linearni glikuronoglikan je pretežno iz enot β-(1-4) vezane D-manuronske in α-(1-4) vezane L-guluronske kisline v obliki piranskega obroča. Hidrofilni koloidni ogljikovodik ekstrahiramo z razredčenimi alkalijami iz naravnih sort raznih vrst rjavih morskih rastlin (Phaeophyceae) |
|||
Einecs |
232-680-1 |
|||
Kemična formula |
(C6H8O6)n |
|||
Molska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
|||
Vsebnost |
Alginska kislina daje ne manj kakor 20 % in ne več kakor 23 % ogljikovega dioksida (CO2), računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 91 % in ne več kakor 104,5 % alginske kisline (C6H8O6)n (računano na ekvivalentno maso 200) |
|||
Opis |
Alginska kislina je lahko vlaknata, zrnata ali v prahu. Je bele do rumenkasto rjave barve in skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopna v vodi in organskih topilih, počasi topna v raztopinah natrijevega karbonata, natrijevega hidroksida in trinatrijevega fosfata |
|||
B. Kalcijev klorid – obarjalni preskus |
0,5-% raztopini vzorca, pripravljenega z 1 M raztopino natrijevega hidroksida, dodamo eno petino njegovega volumna 2,5-% raztopine kalcijevega klorida. Nastane voluminozna, želatinasta oborina. S tem preskusom ločimo alginsko kislino od akacijevega gumija, natrijeve karboksimetilne celuloze, karboksimetilnega škroba, karagenana, želatine, gumigatija, gumija karaja, gumija moke rožičevih pešk, metilceluloze in gumija tragant |
|||
C. Amonijev sulfat – obarjalni preskus |
0,5-% raztopini vzorca, pripravljenega z 1 M raztopino natrijevega hidroksida, dodamo eno polovico njegovega volumna nasičene raztopine amonijevega sulfata. Oborina ne nastane. S tem preskusom ločimo alginsko kislino od agarja, natrijeve karboksimetilne celuloze, karagenana, deesterificiranega pektina, želatine, gumija moke rožičevih pešk, metilceluloze in škroba |
|||
D. Barvna reakcija |
0,01 g vzorca med močnim stresanjem raztopimo z 0,15 ml 0,1 N natrijevega hidroksida in dodamo 1 ml kisle ferisulfatne raztopine. V petih minutah se razvije češnjevo rdeča barva in postane temno škrlatna/vijolična |
|||
Čistost |
||||
pH 3 % suspenzije |
Med 2,0 in 3,5 |
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 use) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 8 %, računano na suho snov |
|||
Natrijev hidroksid (1 M raztopine) |
Ne več kakor 2 % netopne snovi, računano na suho snov |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
|||
E. coli |
V 5 g alginske kisline je ni |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g alginske kisline je ni |
|||
E 401 NATRIJEV ALGINAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijeva sol alginske kisline |
|||
Kemična formula |
(C6H7 NaO6)n |
|||
Molska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
|||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida (CO2), računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 90,8 % in ne več kakor 106,0 % natrijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 222) |
|||
Opis |
Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na natrij in na alginsko kislino |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 ure) |
|||
V vodi netopna snov |
Ne več kakor 2 %, računano na suho snov |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
|||
E. coli |
V 5 g soli je ni |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g soli je ni |
|||
E 402 KALIJEV ALGINAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijeva sol alginske kisline |
|||
Kemična formula |
(C6H7KO6)n |
|||
Molska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
|||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 16,5 % in ne več kakor 19,5 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 89,2 % in ne več kakor 105,5 % kalijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 238) |
|||
Opis |
Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na kalij in na alginsko kislino |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 use) |
|||
V vodi netopna snov |
Ne več kakor 2 %, računano na suho snov |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
|||
E. coli |
V 5 g soli je ni |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g soli je ni |
|||
E 403 AMONIJEV ALGINAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Amonijeva sol alginske kisline |
|||
Kemična formula |
(C6H11NO6)n |
|||
Molska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
|||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 88,7 % in ne več kakor 103,6 % amonijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 217) |
|||
Opis |
Bel do rumenkast, vlaknat ali zrnat prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na amonij in na alginsko kislino |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 ure) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 7 %, računano na suho snov |
|||
V vodi netopna snov |
Ne več kakor 2 %, računano na suho snov |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
|||
E. coli |
V 5 g soli je ni |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g soli je ni |
|||
E 404 KALCIJEV ALGINAT |
||||
Sopomenke |
Kalcijeva sol alginata |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijeva sol alginske kisline |
|||
Kemična formula |
(C6H7Ca1/2O6)n |
|||
Molska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
|||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 89,6 % in ne več kakor 104,5 % kalcijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 219) |
|||
Opis |
Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na kalcij in na alginsko kislino |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 use) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
|||
E. coli |
V 5 g soli je ni |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g soli je ni |
|||
E 405 PROPAN–1,2–DIOL ALGINAT |
||||
Sopomenke |
Hidroksipropil alginat 1,2-propandiolester alginske kisline Propilenglikol alginat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Propan-1,2-diolester alginske kisline; sestava se spreminja glede na stopnjo zaestrenja ter glede na odstotek prostih in nevtraliziranih karboksilnih skupin v molekuli |
|||
Kemična formula |
(C9H14O7)n (zaestren) |
|||
Molska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
|||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 16 % in ne več kakor 20 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na 1,2- propandiol in na alginsko kislino po hidrolizi |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 20 % (105 °C, 4 ure) |
|||
Vsebnost skupnega propan-1,2-diola |
Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 45 % |
|||
Vsebnost prostega propan-1,2-diola |
Ne več kakor 15 % |
|||
V vodi netopna snov |
Ne več kakor 2 %, računano na suho snov |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
|||
E. coli |
V 5 g alginata je ni |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g alginata je ni |
|||
E 406 AGAR |
||||
Sopomenke |
Geloza Japonski agar Bengalska, cejlonska, kitajska ali japonska sljuda Layor Carang |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Agar je hidrofilni koloidni polisaharid, sestavljen pretežno iz D-galaktoznih enot. Na približno vsakih deset D-galaktopiranoznih enot so hidroksiskupine zaestrene z žvepleno kislino, ki je nevtralizirana s kalcijem, magnezijem, kalijem ali natrijem. Ekstrahiramo ga iz nekaterih naravnih sort morskih alg, družin Gelidiaceae in Sphaerococcaceae ter sorodnih rdečih alg iz rodu Rhodophyceae |
|||
Einecs |
232-658-1 |
|||
Vsebnost |
Mejna koncentracija gela naj ne bi bila večja od 0,25 % |
|||
Opis |
Agar je brez vonja ali rahlega značilnega vonja. Nemleti agar se ponavadi pojavlja v zvitkih iz tankih, membranskih in zlepljenih, dolgih in ozkih trakov ali pa je v zrezani, zrnati ali kosmičasti obliki. Lahko je svetlo rumenkasto oranžen, rumenkasto siv do bledo rumen ali brezbarven. Kadar je vlažen, je lepljiv, in kadar je suh, krhek. Uprašeni agar je bel do rumenkasto bel ali bledo rumen. Če ga pod mikroskopom preiskujemo v vodi, je zrnat in nekako vlaknat. Lahko so zraven še delci spužev in diatomej. V klorovodikovi raztopini je uprašeni agar prozornejši kakor v vodi, bolj ali manj zrnat, stisnjen in oglat ter tu in tam vsebuje delce diatomej. Jakost gela je mogoče standardizirati z dodatkom dekstroze in maltodekstrinov ali sladkorja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopen v mrzli vodi; topen v vreli vodi |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 22 % (105 °C, 5 use) |
|||
Pepel |
Ne več kakor 6,5 % pri 550 °C, računano na suho snov |
|||
V kislini netopen pepel (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) |
Ne več kakor 0,5 % pri 550 °C, računano na suho snov |
|||
Netopne snovi (v vroči vodi) |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Škrob |
Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu agarja v desetih delih vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. Modra barva se ne pojavi |
|||
Želatina in druge beljakovine |
Približno 1 g agarja raztopimo v 100 ml vrele vode in pustimo, da se ohladi na približno 50 °C. Petim ml raztopine dodamo 5 ml trinitrofenolne raztopine (1 g brezvodnega trinitrofenola/100 ml vroče vode). Po 10 minutah se motnost ne pojavi |
|||
Absorpcija vode |
V 100-ml merilni valj damo 5 g agarja, dopolnimo z vodo do oznake, zmešamo in 24 ur pustimo stati pri približno 25 °C. Vsebino valja prelijemo skozi navlaženo stekleno volno, tako da voda steče v drug 100-ml merilni valj. Ne smemo dobiti več kakor 75 ml vode |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot PB) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
E 407 KARAGENAN |
||||
Sopomenke |
Trgovski izdelki se prodajajo pod različnimi imeni, kakor so: Irski mah gelose Eucheuman (iz Eucheuma spp.) Iridophycan (iz Iridaea spp.) Hypnean (iz Hypnea spp.) Furcellaran ali danski agar (iz Furcellaria fastigiata) Karagenan (iz Chondrus in Gigartina spp.) |
|||
Opredelitev |
Karagenan se pridobiva z vodno ekstrakcijo naravnih sort morskih alg Gigartinaceae, Solieriaceae, Hypneaeceae in Furcellariaceae, družine razreda Rhodophyceae (rdeče alge). Za organsko obarjanje se lahko uporabljajo samo metanol, etanol in propan-2-ol. Karagenan je v sestavljen predvsem iz kalijevih, natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli polisaharidnih sulfatnih estrov, ki po hidrolizi dajejo galaktozo in 3,6- anhidrogalaktozo. Karagenan se ne hidrolizira ali kako drugače razgrajuje. |
|||
EINECS |
232-524-2 |
|||
Opis |
Rumenkast do brezbarven, grob do fin prah, ki je praktično brez vonja. |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na galaktozo, anhidrogalaktozo in sulfat |
||||
Čistost |
||||
Vsebnost metanola, etanola, propan-2-ola |
Največ 0,1 %, posamezno ali v kombinaciji |
|||
Viskoznost 1,5 % raztopine pri 75 °C |
Najmanj kot 5 mPa.s |
|||
Izguba pri sušenju |
Največ 12 % (105 °C, štiri ure) |
|||
Sulfat |
Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov (kot SO4) |
|||
Pepel |
Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov pri 550 °C |
|||
Pepel, netopen v kislini |
Največ 1 %, računano na suho snov (netopen v 10 % klorovodikovi kislini) |
|||
V kislini netopne snovi |
Največ 2 %, računano na suho snov (netopne v 1 % klorovodikovi kislini v/v) |
|||
Majhna molska masa karagenana (frakcija molske mase pod 50 kDa) |
Največ 5 % |
|||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Največ 1 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Največ 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Največ 300 kolonij na gram |
|||
E. coli |
Ni prisotna v 5 g |
|||
Salmonella spp. |
Ni prisotna v 10 g |
|||
E 407a OBDELANE RDEČE MORSKE ALGE EUCHEUMA |
||||
Sopomenke |
PES (akronim za obdelane rdeče morske alge eucheuma) |
|||
Opredelitev |
Obdelane rdeče morske alge eucheuma se pridobivajo z alkalno (KOH) vodno obdelavo naravnih sort morskih alg Eucheuma cottonii in Eucheuma spinosum, razreda Rhodophyceae (rdeče alge), s čimer se odstranijo nečistote, in z izpiranjem s svežo vodo ter sušenjem, da se dobi proizvod. Proizvod se lahko še bolje očisti z izpiranjem z metanolom, etanolom ali propan-2-olom in sušenjem. Karagenan je sestavljen predvsem iz kalijevih soli polisaharidnih sulfatnih estrov, ki po hidrolizi, dajejo galaktozo in 3,6 anhidrogalaktozo. Natrijeve, kalcijeve in magnezijeve soli polisaharidnih sulfatnih estrov so navzoče v manjših količinah. V proizvodu je navzoče tudi do 15 % celuloze alg. Karagenan v obdelani rdeči morski algi eucheuma se ne hidrolizira ali kako drugače kemijsko razgradi. |
|||
Opis |
Rumeno rjav do rumenkast, grob do fin prah, ki je praktično brez vonja. |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na galaktozo, anhidrogalaktozo in sulfat |
||||
B. Topnost |
V vodi tvori motne viskozne suspenzije. Netopen v etanolu. |
|||
Čistost |
||||
Vsebnost metanola, etanola, propan-2-ola |
Največ 0,1 %, posamezno ali v kombinaciji |
|||
Viskoznost 1,5 % raztopine pri 75 °C |
Najmanj 5 mPa.s |
|||
Izguba pri sušenju |
Največ 12 % (105 °C, štiri ure) |
|||
Sulfat |
Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov (kot SO4) |
|||
Pepel |
Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov pri 550 °C |
|||
Pepel, netopen v kislini |
Največ 1 %, računano na suho snov (netopen v 10 % klorovodikovi kislini) |
|||
V kislini netopne snovi |
Najmanj 8 % in največ 15 %, računano na suho snov (netopen v 1 % žveplovi kislini v/v) |
|||
Majhna molska masa karagenana (frakcija molske mase pod 50 kDa) |
Največ 5 % |
|||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Največ 1 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Največ 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Največ 300 kolonij na gram |
|||
E. coli |
ni prisotna v 5 g |
|||
Salmonella spp. |
ni prisotna v 10 g |
|||
E 410 GUMI ROŽIČEVIH PEŠK |
||||
Sopomenke |
Carob bean gum Algaroba |
|||
Definicija |
Je mleti endosperm semen naravne sorte rožičevega drevesa, Cerationia siliqua (L.) Taub. (družina Leguminosae). Pretežno je iz visokomolekularnega hidrokoloidnega polisaharida, sestavljenega iz galaktopiranoznih in manopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z glikozidnimi vezmi, in ga kemično lahko opišemo kot galaktomanan |
|||
Molska masa |
50 000–3 000 000 |
|||
Einecs |
232-541-5 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost galaktomanana ne manj kakor 75 % |
|||
Opis |
Bel do rumenkasto bel prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na galaktozo in manozo |
||||
B. Mikroskopski pregled |
Na stekleno ploščico damo nekaj zmletega vzorca in vodno raztopino, ki vsebuje 0,5 % joda in 1 % kalijevega jodida, ter pregledamo pod mikroskopom. Gumi rožičevih pešk vsebuje dolge raztegnjene cevaste celice, ki so ločene ali rahlo razmaknjene. Gumi guar pa ima okrogle do hruškasto oblikovane celice, ki se med seboj tiščijo. Vsebina celic je rumena do rjava |
|||
C. Topnost |
Topen v vroči vodi, netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 5 use) |
|||
Pepel |
Ne več kakor 1,2 %, določeno pri 800 °C |
|||
Beljakovine (N x 6,25) |
Ne več kakor 7 % |
|||
V kislini netopna snov |
Ne več kakor 4 % |
|||
Škrob |
Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu vzorca z desetimi deli vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. Modra barva se ne pojavi |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Etanol in propan-2-ol |
Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji |
|||
E 412 GUMA GUAR |
||||
Sopomenke |
Gum cyamopsis Guar flour |
|||
Definicija |
Guma guar je mleti endosperm semen naravne sorte rastline guar, Cyamopsis tetragonolobus (L.) Taub. (družina Leguminosae). Je pretežno iz visokomolekularnega hidrokoloidnega polisaharida, sestavljenega iz galaktopiranoznih in manopiranoznih enot z glikozidno vezavo, ki jih kemično lahko opišemo kot galaktomanan |
|||
Einecs |
232-536-8 |
|||
Molska masa |
50 000–8 000 000 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost galaktomanana ni manjša od 75 % |
|||
Opis |
Bel do rumenkasto bel prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na galaktozo in na manozo |
||||
B. Topnost |
Topna v mrzli vodi |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 5 use) |
|||
Pepel |
Ne več kakor 1,5 % pri 800 °C |
|||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 7 % |
|||
Beljakovine (N x 6,25) |
Ne več kakor 10 % |
|||
Škrob |
Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu vzorca z desetimi deli vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. (Modra barva se ne pojavi) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
E 413 GUMI TRAGANT |
||||
Sopomenke |
Gumi tragant Tragant |
|||
Definicija |
Gumi tragant je posušen izcedek iz zarezanih debel in vej naravnih sort rastline Astragalus gummifer Labillardiere ter drugih azijskih vrst Astragalusa (družina Leguminosae). Pretežno je iz visokomolekularnih polisaharidov (galaktoarabanov in kislih polisaharidov), iz katerih pri hidrolizi dobimo galakturonsko kislino, galaktozo, arabinozo, ksilozo in fukozo. Vsebuje lahko tudi manjšo količino ramnoze in glukoze (pridobljene iz sledov škroba in/ali celuloze) |
|||
Molska masa |
Približno 800 000 |
|||
Einecs |
232-552-5 |
|||
Opis |
Nemleti gumi tragant so sploščeni, vlaknati, ravni ali skrivljeni delci ali spiralno zaviti koščki debeline od 0,5 do 2,5 mm in dolžine do 3 cm. Je bele do bledo rumene barve, nekateri delci so lahko rdečkasti. Delci so roževinastega otipa s kratkim prelomom. Je brez vonja, raztopine pa so neokusne in sluzave. Uprašeni gumi tragant je bele do bledo rumene ali rožnatorjave (bledo rjave) barve |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
1 gram vzorca s 50 ml vode nabrekne in tvori gladko, žilavo, opalescentno sluz; netopen v etanolu in ne nabrekne v 60-% (m/v) vodnem etanolu |
|||
Čistost |
||||
Negativna reakcija na gumo karaja |
1 gram kuhamo z 20 ml vode, dokler ne nastane sluz. Dodamo 5 ml klorovodikove kisline in zmes kuhamo še 5 minut. Obstojna rožnata ali rdeča barva se ne sme razviti. |
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 16 % (105 °C, 5 us) |
|||
Skupen pepel |
Ne več kakor 4 % |
|||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 2 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g gumija tragant je ni |
|||
E. coli |
V 5 g gumija tragant je ni |
|||
E 414 GUMIARABIKUM |
||||
Sopomenke |
Akacijeva guma |
|||
Definicija |
Gumiarabikum je posušen izcedek iz zarezanih debel in vej naravnih sort rastline Acacia senegal (L) Willdenow ali sorodnih vrst akacije (družina Leguminosae). Je pretežno iz visokomolekularnih polisaharidov ter njihovih kalcijevih, magnezijevih in kalijevih soli, ki pri hidrolizi dajo arabinozo, galaktozo, ramnozo in glukuronsko kislino |
|||
Molska masa |
Približno 350 000 |
|||
Einecs |
232-519-5 |
|||
Opis |
Nemleti gumiarabikum se pojavlja kot bele ali rumenkasto bele sferoidne kapljice raznih velikosti ali kot oglati delci; včasih je pomešan s temnejšimi delci. Na voljo je tudi v belih do rumenkasto belih kosmičih, zrncih, prahu ali kot posušena snov po razprševanju |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Raztopina, ki jo dobimo tako, da 1 gram gumija raztopimo v 2 ml mrzle vode, gladko teče, je kisla na lakmus in netopna v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 17 % (105 °C, 5 h) za zrnato in ne več kakor 10 % (105 °C, 4 use) za posušeno snov po razprševanju |
|||
Skupaj pepel |
Ne več kakor 4 % |
|||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 1 % |
|||
Škrob ali dekstrin |
1 del gume s 50 deli vode skuhamo in ohladimo. Petim ml dodamo 1 kapljico raztopine joda. Modrikasta ali rdečkasta barva se ne pojavi |
|||
Tanin |
10 ml raztopine 1 dela gume v 50 delih vode dodamo približno 0,1 ml raztopine feriklorida (9 g FeCL3. 6H2O in dopolnimo z vodo do oznake 100 ml). Črnkasta barva ali črnkasta usedlina se ne pojavi |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Produkti hidrolize |
Ne vsebuje manoze, ksiloze in galakturonske kisline (določeno s kromatografijo) |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g gumija je ni |
|||
E. coli |
V 5 g gumija je ni |
|||
E 415 GUMA KSANTAN |
||||
Opredelitev |
Guma ksantan je visokomolekularna polisaharidna guma in izdelana s fermentiranjem ogljikovih hidratov s čisto kulturo naravnih vrst Xanthomonas campestris, produkt fermentacije čistimo z etanolom ali propan-2-e-2-olom, sušimo in meljemo. Vsebuje D-glukozo in D-manozo kot prevladujoči heksozni enoti skupaj z D-glukuronsko in alfa ketopropionsko kislino; gumo pripravimo kot natrijevo, kalijevo ali kalcijevo sol. Njene raztopine so nevtralne. |
|||
Molekulska masa |
Približno 1 000 000 |
|||
Einecs |
234-394-2 |
|||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 4,2 % in ne več kakor 5 % CO2, računano na suho snov, kar ustreza 91 % do 108 % gume ksantan |
|||
Opis |
Prah smetanaste barve |
|||
Določitev |
||||
A. Topnost |
Topna v vodi. Netopna v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 2,5 ure) |
|||
Skupni pepel |
Po štiriurnem sušenju pri 105 °C, sežig pri 650 °C, ne več kakor 16 %, računano na suho snov |
|||
Piruvična kislina |
Ne manj kakor 1,5 % |
|||
Dušik |
Ne več kakor 1,5 % |
|||
Etanol in propan-2-ol |
Ne več kakor 500 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 300 kolonij na gram |
|||
E. coli |
V 5 g je ni |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g je ni |
|||
Xanthomonas campestris |
Ni živih celic v 1g |
|||
E 416 GUMI KARAJA |
||||
Sopomenke |
Katilo Kadaya Gum sterculia Sterculia Karaya, gum karaya Kullo Kuterra |
|||
Definicija |
Gumi karaja je izcedek iz zarezanih debel in vej naravne vrste Sterculia urens Roxburgh in drugih vrst Sterculiae (družina Sterculiaceae) ali iz Cochlospermum gossypium A. P. De Candolle ali drugih vrst Cochlospermum (družina Bixaceae). Je pretežno iz visokomolekularnih acetiliranih polisaharidov, ki pri hidrolizi dajo galaktozo, ramnozo in galakturonsko kislino ter manjšo količino glukuronske kisline |
|||
Einecs |
232-539-4 |
|||
Opis |
Gumi karaja se pojavlja v kapljicah raznih velikosti ali kot nepravilni lomljeni delci značilnega semikristaliničnega videza. Je roževinasta, prosojna bledo rumena do rožnatorjava guma. Uprašeni gumi karaja je bledo siv do rožnatorjav. Ima izrazit vonj po ocetni kislini |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopen v etanolu |
|||
B. Nabrekanje v raztopini etanola |
Gumi karaja nabrekne v 60-% etanolu, kar ga loči od drugih vrst gume |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 20 % (105 °C, 5 use) |
|||
Skupaj pepel |
Ne več kakor 8 % |
|||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 1 % |
|||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 3 % |
|||
Hlapna kislina |
Ne manj kakor 10 % (kot ocetna kislina) |
|||
Škrob |
Nezaznaven |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g gume je ni |
|||
E. coli |
V 5 g gume je ni |
|||
E 417 GUMI TARA |
||||
Definicija |
Gumi tara pridobivamo z mletjem endosperma semen naravnih vrst rastline Caesalpinia spinosa (družina Leguminosae). Je iz visokomolekularnih polisaharidov, sestavljenih pretežno iz galaktomananov. Glavna sestavina je iz ravnih verig (1-4)-β-D-manopiranoznih enot z α-D-galaktopiranoznimi enotami, vezanimi z (1–6) vezmi. Razmerje manoze proti galaktozi v gumiju tara je 3: 1. (V gumiju rožičevih pešk je to razmerje 4: 1 in v gumiju gvar 2: 1) |
|||
Einecs |
254-409-6 |
|||
Opis |
Bel do belkasto rumen prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
B. Tvorba gela |
Vodni raztopini vzorca dodamo manjšo količino natrijevega borata. Nastane gel |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % |
|||
Pepel |
Ne več kakor 1,5 % |
|||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 2 % |
|||
Beljakovine |
Ne več kakor 3,5 % (faktor N x 5,7) |
|||
Škrob |
Nezaznaven |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
E 418 GUMI GELAN |
||||
Definicija |
Gumi gelan je visokomolekularni polisaharidni gumi, izdelan tako, da fermentiramo ogljikove hidrate s čisto kulturo naravnih vrst Pseudomonas elodea, in kar dobimo s fermentacijo, čistimo z izopropilnim alkoholom, sušimo in meljemo. Visokomolekularni polisaharid je pretežno iz ponavljajočih se tetrasaharidnih enot, sestavljenih iz ene ramnoze, ene glukoronske kisline in dveh glukoz ter substituiranih z acilnimi (gliceril in acetil) skupinami, kakršni so O-glikozidno vezani estri. Glukoronsko kislino nevtraliziramo do mešanice kalijevih, natrijevih, kalcijevih in magnezijevih soli |
|||
Einecs |
275-117-5 |
|||
Molska masa |
Približno 500 000 |
|||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 3,3 % in ne več kakor 6,8 % CO2, računano na suho snov |
|||
Opis |
Sivkasto bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
V vodi se topi in daje viskozne raztopine. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % po sušenju (105 °C, 2 1/2 use) |
|||
Dušik |
Ne več kakor 3 % |
|||
Propan-2-ol |
Ne več kakor 750 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 10 000 kolonij na gram |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 400 kolonij na gram |
|||
E. coli |
V 5 g gumija je ni |
|||
Salmonella spp. |
V 10 g gumija je ni |
|||
E 422 GLICEROL |
||||
Sopomenke |
Glicerin |
|||
Definicija |
||||
Kemična imena |
1,2,3-propantriol Glicerol Trihidroksipropan |
|||
Einecs |
200-289-5 |
|||
Kemična formula |
C3H8O3 |
|||
Molska masa |
92,10 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % glicerola, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bistra, brezbarvna, higroskopska, sirupasta tekočina rahlega značilnega vonja, ki ni niti oster niti neprijeten |
|||
Identifikacija |
||||
A. Tvorba akroleina pri segrevanju |
V epruveti segrejemo nekaj kapljic vzorca z 0,5 g kalijevega bisulfata. Razvijejo se značilne dražeče pare akroleina |
|||
B. Specifična teža (25/25 °C) |
Ne manj kakor 1,257 |
|||
C. Indeks refrakcije [n]D20 |
Med 1,471 in 1,474 |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 5 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,01 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Butantrioli |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Akrolein, glukoza in amonijeve spojine |
Zmes 5 ml glicerola in 5 ml raztopine kalijevega hidroksida (1 z 10) 5 minut segrevamo pri 60 °C. Zmes ne porumeni in ne oddaja vonja po amonijaku |
|||
Maščobne kisline in estri |
Ne več kakor 0,1 %, računano kot butirna kislina |
|||
Klorirane spojine |
Ne več kakor 30 mg/kg (kot klor) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 431 POLIOKSIETILEN (40) STEARAT |
||||
Sopomenke |
polioksil (40) stearat |
|||
polioksietilen (40) monostearat |
||||
Definicija |
Zmes mono- in diestrov v komercialni stearinski kislini primerni za prehrano in mešanih polioksietilen diolov, ki imajo povprečno dolžino polimerov približno 40 oksietilenskih enot, skupaj z nevezanim poliolom |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Kosmiči smetanaste barve, pri 25 oC pa trdna, voščena snov komaj zaznavnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, etanolu, metanolu in etil acetatu. Netopen v mineralnem olju |
|||
B. Območje strjevanja |
39 oC – 44 oC |
|||
C. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 3 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 1 |
|||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 25 in ne več kakor 35 |
|||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 27 in ne več kakor 40 |
|||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
|||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 432 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOLAURAT (POLISORBAT 20) |
||||
Sopomenke |
Polisorbat 20 |
|||
Polioksietilen (20) sorbitan monolaurat |
||||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni lavrinski kilslini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 70 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 97,3 % polioksietilen (20) sorbitan monolaureata, računano na suho snov |
|||
Opis |
Rumena do rumeno rjava oljnata tekočina pri 25 oC komaj zaznavnega, značilnega vonja |
|||
Identification |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, etanolu, metanolu, etil acetatu in dioksanu. Netopen v mineralnem olju in petrolejnem etru |
|||
B. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 3 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
|||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 40 in ne več kakor 50 |
|||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 96 in ne več kakor 108 |
|||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
|||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 433 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOOLEAT (POLISORBAT 80) |
||||
Sopomenke |
Polisorbat 80 |
|||
Polioksietilen (20) sorbitan monooleat |
||||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni oleinski kislini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 65 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 96,5 % polioksietilen (20) sorbitan monooleata, računano na suho snov |
|||
Opis |
Rumena do rumeno rjava oljnata tekočina pri 25 oC komaj zaznavnega, značilnega vonja |
|||
Identification |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, etanolu, metanolu, etil acetatu in toluenu. Netopen v mineralnem olju in petrolejnem etru |
|||
B. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 3 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
|||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 45 in ne več kakor 55 |
|||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 65 in ne več kakor 80 |
|||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
|||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 434 MONOPALMITATE DE POLYOXYÉTHYLÈNE SORBITANE (POLYSORBATE 40) |
||||
Sopomenke |
Polisorbat 40 |
|||
Polioksietilen (20) sorbitan monopalmitat |
||||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni palmitinski kislini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 66 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 97 % polioksietilen (20) sorbitan monopalmitata, računano na suho snov |
|||
Opis |
Rumena do oranžna oljnata tekočina ali pol želatinasta substanca pri 25 oC, komaj zaznavnega, značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, etanolu, metanolu, etil acetatu in acetonu. Netopen v mineralnem olju |
|||
B. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 3 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
|||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 41 in ne več kakor 52 |
|||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 90 in ne več kakor 107 |
|||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
|||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 435 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOSTEARAT (POLISORBAT 60) |
||||
Sopomenke |
Polisorbat 60 |
|||
Polioksietilen (20) sorbitan monostearat |
||||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni stearinski kislini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 65 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 97 % polioksietilen (20) sorbitan monostearata, računano na suho snov |
|||
Opis |
Rumena do oranžna oljnata tekočina ali pol želatinasta substanca pri 25 oC, komaj zaznavnega, značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, etil acetatu in toluenu. Netopen v mineralnem olju in rastlinskih oljih |
|||
B. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 3 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
|||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 45 in ne več kakor 55 |
|||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 81 in ne več kakor 96 |
|||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
|||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 436 POLIOKSIETILEN SORBITAN TRISTEARAT (POLISORBAT 65) |
||||
Sopomenke |
Polisorbat 65 |
|||
Polioksietilen (20) sorbitan monopalmitat |
||||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni stearinski kislini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 46 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 96 % polioksietilen (20) sorbitan tristearata, računano na suho snov |
|||
Opis |
Temno obarvana, pri 25 oC trdna voščena snov komaj zaznavnega značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
V vodi dispergira. Topen v mineralnem olju, pertrolejnem etru, acetonu, etru, dioksanu, etanolu in metanolu |
|||
B. Območje strjevanja |
29 oC – 33 oC |
|||
C. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 3 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
|||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 88 in ne več kakor 98 |
|||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 40 in ne več kakor 60 |
|||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
|||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 440 (i) PEKTIN |
||||
Definicija |
Pektin je pretežno iz delnih metilnih estrov poligalakturonske kisline ter njihovih amonijevih, natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli. Pridobivamo ga z ekstrakcijo v vodnem mediju iz ustreznih snovi naravnih vrst užitnih rastlin, običajno agrumov in jabolk. Za obarjanje je dovoljeno uporabljati samo metanol, etanol in propan-2-ol |
|||
Einecs |
232-553-0 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 65 % galakturonske kisline, računano na suho snov brez pepela, po pranju s kislino in alkoholom |
|||
Opis |
Bel, svetlo rumen, svetlo siv ali svetlo rjav prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, s katero tvori koloidno, opalescentno raztopino. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 12 % (105 °C, 2 use) |
|||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 1 % (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na suho snov |
|||
Vsebnost dušika |
Ne več kakor 1,0 % po pranju s kislino in etanolom |
|||
Prosti metanol, etanol in propan-2-ol |
Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji, računano na suho snov |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 440 (ii) AMIDIRANI PEKTIN |
||||
Definicija |
Amidirani pektin je pretežno iz delnih metilnih estrov in amidov poligalakturonske kisline ter njenih amonijevih, natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli. Pridobivamo ga z ekstrakcijo v vodnem mediju iz ustrezne snovi naravnih vrst užitnih rastlin, običajno agrumov ali jabolk, in z obdelavo z amonijakom pri izpolnjenih alkalnih pogojih. Za obarjanje je dovoljeno uporabljati samo metanol, etanol in propan-2-ol |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 65 % galakturonske kisline, računano na suho snov brez pepela, po pranju s kislino in alkoholom |
|||
Opis |
Bel, svetlo rumen, svetlo sivkast ali svetlo rjavkast prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, tvori koloidno, opalescentno raztopino. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 12 % (105 °C, 2 usi) |
|||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 1 % (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) |
|||
Stopnja amidiranja |
Ne več kakor 25 % vseh karboksilnih skupin |
|||
Ostanek žveplovega dioksida |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na suho snov |
|||
Vsebnost dušika |
Ne več kakor 2,5 % po pranju s kislino in etanolom |
|||
Prosti metanol, etanol in propan-2-ol |
Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji, na snov brez hlapnih snovi |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
E 442 AMONIJEVI FOSFATIDI |
||||
Sopomenke |
Amonijeve soli fosfatidne kisline, mešane amonijeve soli fosforiliranih gliceridov |
|||
Definicija |
Zmes amonijevih spojin fosfatidnih kislin, pridobljenih iz užitne maščobe in olja (običajno delno strjenega repičnega olja). Ena ali dve ali tri gliceridne enote so lahko vezane na fosfor. Dva fosforjeva estra sta lahko povezana med seboj kot fosfatidil fosfatidi |
|||
Vsebnost |
Vsebnost fosforja: ne manj kakor 3 % in ne več kakor 3,4 utežne odstotke; vsebnost amonija: ne manj kakor 1,3 % in ne več kakor 1,5 % (računano kot N) |
|||
Opis |
Poltrda mast |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topni v maščobah. Netopni v vodi. Delno topni v etanolu in acetonu |
|||
B. Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobno kislino in na fosfat |
||||
Čistost |
||||
Snovi, netopne v petroletru |
Ne več kakor 2,5 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 444 SAHAROZA ACETAT IZOBUTIRAT |
||||
Sopomenke |
SAIB |
|||
Definicija |
Saharoza acetat izobutirat je reakcijska zmes produktov, dobljenih z esterifikacijo živilske saharoze z anhidridom ocetne kisline in izobutir anhidridom, ki ji sledi destilacija. Zmes vsebuje vse možne kombinacije estrov z molskim razmerjem acetat: butirat okoli 2: 6 |
|||
Einecs |
204-771-6 |
|||
Kemično ime |
Saharoza di(acetat) heksaizobutirat |
|||
Kemična formula |
C40H62O19 |
|||
Molska masa |
832-856 (približno), C40H62O19: 846,9 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98,8 % in ne več kakor 101,9 % C40H62O19 |
|||
Opis |
Bistra tekočina, bledo slamnate barve, brez usedline, blagega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopen v vodi. Topen v večini organskih topil |
|||
B. Indeks refrakcije |
|
|||
C. Specifična teža |
|
|||
Čistost |
||||
Triacetin |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 0,2 |
|||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 524 in ne več kakor 540 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 445 GLICEROLNI ESTRI LESNE SMOLE |
||||
Sopomenke |
Ester gum |
|||
Definicija |
Kompleksna zmes tri- in diglicerolnih estrov smolnih kislin iz lesne smole. Smolo pridobivamo z ekstrakcijo iz starih borovih štorov; čistimo jo z rafinacijskim postopkom tekoče-tekoče. Tu niso vštete snovi, derivatizirane iz gumijeve smole, izcedek živih borovih dreves in snovi, derivatizirane iz smole talovega olja in stranski proizvod pri predelavi (pulpe) rjavega papirja. Končni izdelek je iz približno 90 % smolnih kislin in 10 % nevtralnih (nekislih spojin). Kisla smolna frakcija je kompleksna zmes izomernih diterpenoidnih monokarboksilnih kislin z empirično molsko formulo C20H30O2, v glavnem kot abietinska kislina. Snov čistimo s kapljajočo ali protitočno parno destilacijo |
|||
Opis |
Trda, rumena do bledo rumeno rjava trdna snov |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopni v vodi. Topni v acetonu |
|||
B. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za spojino |
|||
Čistost |
||||
Specifična teža raztopine |
|
|||
Območje mehčanja |
Med 82 °C in 90 °C |
|||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 3 in ne več kakor 9 |
|||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 15 in ne več kakor 45 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Preskus izključenosti smole talovega olja (preskus na žveplo) |
Če organske spojine, ki vsebujejo žveplo, segrevamo skupaj z natrijevim formatom, se žveplo spremeni v hidrogensulfid, ki ga z lahkoto zaznamo z uporabo svinčevega acetatnega papirja. Pozitivna reakcija pokaže, da je bila uporabljena smola talovega olja namesto lesne smole |
|||
E 450 (i) DINATRIJEV DIFOSFAT |
||||
Sopomenke |
Dinatrijev dihidrogen difosfat Dinatrijev dihidrogen pirofosfat Kisel natrijev pirofosfat Dinatrijev pirofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Dinatrijev dihidrogen difosfat |
|||
EINECS |
231–835–0 |
|||
Kemijska formula |
Na2H2P2O7 |
|||
Molekulska masa |
221,94 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 % dinatrijevega difosfata |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 63,0 % in ne več kot 64,5 % |
|||
Opis |
Bel prah ali zrnca |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
B. Preskusi topnosti |
Topen v vodi |
|||
C. pH 1 % raztopine |
Med 3,7 in 5,0 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 0,5 % (105 °C, štiri ure) |
|||
V vodi netopna snov |
Ne več kot 1 % |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 450 (ii) TRINATRIJEV DIFOSFAT |
||||
Sopomenki |
Kisel trinatrijev pirofosfat Trinatrijev monohidrogen difosfat |
|||
Opredelitev |
||||
EINECS |
238–735–6 |
|||
Kemijska formula |
Monohidrat: Na3HP2O7 . H2O Brezvodni: Na3HP2O7 |
|||
Molekulska masa |
Monohidrat: 261,95 Brezvodni: 243,93 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 %, računano na suho snov |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 57 % in ne več kot 59 % |
|||
Opis |
Bel prah ali zrnca, obstaja brezvoden ali kot monohidrat |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
B. Topen v vodi |
||||
C. pH 1 % raztopine |
Med 6,7 in 7,5 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 4,5 %, za brzvodno spojino Ne več kot 11,5 % za monohidrat |
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 0,5 % (105 °C, štiri ure) |
|||
V vodi netopna snov |
Ne več kot 0,2 % |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 450 (iii) TETRANATRIJEV DIFOSFAT |
||||
Sopomenki |
Tetranatrijev pirofosfat Natrijev pirofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Tetranatrijev difosfat |
|||
EINECS |
231–767–1 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: Na4P2O7 Dekahidrat: Na4P2O7 . 10H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: 265,94 Dekahidrat: 446,09 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 % Na4PO7, računano na žarjeno snov |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 52,5 % in ne več kot 54,0 % |
|||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali, ali beli kristalinični ali zrnat prah. Dekahidrat se rahlo orosi na suhem zraku |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
C. pH 1 % raztopine |
Med 9,8 in 10,8 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 0,5 % za brezvodno sol, ne manj kot 38 % in ne več kot 42 % za dekahidrat, v obeh primerih določena po štiriurnem sušenju pri 105 °C in tridesetminutnem žarjenju pri 550 °C |
|||
V vodi netopna snov |
Ne več kot 0,2 % |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 450 (v) TETRAKALIJEV DIFOSFAT |
||||
Sopomenki |
Kalijev pirofosfat Tetrakalijev pirofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Tetrakalijev difosfat |
|||
EINECS |
230–785–7 |
|||
Kemijska formula |
K4P2O7 |
|||
Molekulska masa |
330,34 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 % računano na žarjeno snov |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 42,0 % in ne več kot 43,7 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel, zelo higroskopski prah |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
C. pH 1 % raztopine |
med 10,0 in 10,8 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 2 % po štiriurnem sušenju pri 105 °C in 30-minutnem žarjenju pri 550 °C |
|||
V vodi netopna snov |
Ne več kot 0,2 % |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 450 (vi) DIKALCIJEV DIFOSFAT |
||||
Sopomenka |
Kalcijev pirofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Dikalcijev difosfat Dikalcijev pirofosfat |
|||
EINECS |
232–221–5 |
|||
Kemijska formula |
Ca2P2O7 |
|||
Molekulska masa |
254,12 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 96 % |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 55 % in ne več kot 56 % |
|||
Opis |
Fin, bel prah brez vonja |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalcij in fosfat |
||||
B. Topnost |
Netopen v vodi. Topen v razredčeni klorovodikovi in dušikovi kislini |
|||
C. pH 1 % raztopine |
med 5,5 in 7,0 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 1,5 % po 30-minutnem žarjenju pri 800 °C ± 25 °C |
|||
Fluorid |
Ne več kot 50 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 450 (vii) KALCIJEV DIHIDROGEN DIFOSFAT |
||||
Sopomenki |
Kisel kalcijev pirofosfat Monokalcijev dihidrogen pirofosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Kalcijev dihidrogen difosfat |
|||
EINECS |
238–933–2 |
|||
Kemijska formula |
CaH2P2O7 |
|||
Molekulska masa |
215,97 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 90 %, računano na suho snov |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 61 % in ne več kot 64 % |
|||
Opis |
Beli kristali ali prah |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalcij in fosfat |
||||
Čistost |
||||
V kislini netopne snovi |
Ne več kot 0,4 % |
|||
Fluorid |
Ne več kot 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 451 (i) PENTANATRIJEV TRIFOSFAT |
||||
Sopomenki |
Pentanatrijev tripolifosfat Natrijev tripolifosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Pentanatrijev trifosfat |
|||
EINECS |
231–838–7 |
|||
Kemijska formula |
Na5O10P3 . nH2O (n = 0 ali 6) |
|||
Molekulska masa |
367,86 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 85,0 % (brezvodni) ali 65,0 % (heksahidrat) |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 56 % in ne več kot 59 % (brezvodni) ali ne manj kot 43 % in ne več kot 45 % (heksahidrat) |
|||
Opis |
Bela, rahlo higroskopska zrnca ali prah |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
B. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
C. pH 1 % raztopine |
Med 9,1 in 10,2 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Brezvodni: Ne več kot 0,7 % (105 °C, ena ura) Heksahidrat: Ne več kot 23,5 % (60 °C, ena ura, sledi štiriurno sušenje pri 105 °C) |
|||
Nevodotopne snovi |
Ne več kot 0,1 % |
|||
Višji polifosfati |
Ne več kot 1 % |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 451 (ii) PENTAKALIJEV TRIFOSFAT |
||||
Sopomenke |
Pentakalijev tripolifosfat Kalijev trifosfat Kalijev tripolifosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Pentakalijev trifosfat Pentakalijev tripolifosfat |
|||
EINECS |
237–574–9 |
|||
Kemijska formula |
K5O10P3 |
|||
Molekulska masa |
448,42 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 85 %, računano na suho snov |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 46,5 % in ne več kot 48 % |
|||
Opis |
Bel, zelo higroskopski prah ali zrnca |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Topnost |
Zelo topen v vodi |
|||
B. Pozitivne reakcije na kalij in fosfat |
||||
C. pH 1 % raztopine |
Med 9,2 in 10,5 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 0,4 % (po štiriurnem sušenju pri 105 °C in 30-minutnem žarjenju pri 550 °C) |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 2 % |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 452 (i) NATRIJEV POLIFOSFAT |
||||
1. TOPEN POLIFOSFAT |
||||
Sopomenke |
Natrijev heksametafosfat Natrijev tetrapolifosfat Grahamova sol Natrijev polifosfat, steklast Natrijev polimetafosfat Natrijev metafosfat |
|||
Opredelitev |
Topni natrijevi polifosfati se pridobivajo s taljenjem, ki mu sledi hlajenje natrijevih ortofosfatov. To so spojine iz več amorfnih, vodotopnih polifosfatov, sestavljenih iz nerazvejanih metafosfatnih enot, (NaPO3)x, pri čemer je x ≥ 3 2, zaključenih s skupinami Na2PO4. Te snovi ponavadi določi razmerje Na2O/P2O5 ali vsebnost P2O5. Razmerja Na2PO4 se spreminjajo od približno 1,3 za natrijev tetrapolifosfat, pri čemer je x približno 4, do približno 1,1 za grahamovo sol, običajno imenovano natrijev heksametafosfat, pri čemer je x od 13 do 18, in do približno 1,0 za natrijeve polifosfate z večjo molekulsko maso, pri čemer je x od 20 do 100 ali več. pH njihovih raztopin se spreminja od 3,0 do 9,0. |
|||
Kemijsko ime |
Natrijev polifosfat |
|||
EINECS |
272–808–3 |
|||
Kemijska formula |
Heterogene mešanice natrijevih soli nerazvejanih kondenzatov polifosforjevih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer „n“ ni manj kot 2 |
|||
Molekulska masa |
(102)n |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 60 % in ne več kot 71 % računano na žarjeno snov |
|||
Opis |
Brezbarvne ali bele prosojne ploščice, zrnca ali prah |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Topnost |
Zelo topen v vodi |
|||
B. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
C. pH 1 % raztopine |
Med 3,0 in 9,0 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 1 % |
|||
Nevodotopne snovi |
Ne več kot 0,1 % |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
2. NETOPEN POLIFOSFAT |
||||
Sopomenke |
Netopen natrijev metafosfat Maddrellova sol Netopen natrijev polifosfat |
|||
Opredelitev |
Netopen natrijev metafosfat je natrijev polifosfat z visoko molekulsko maso, ki je sestavljen iz dveh dolgih metafosfatnih verig (NaPO3)x, ki se spiralno v nasprotni smeri ovijata okrog iste osi. Razmerje Na2O/P2O5 je približno 1,0. pH 1 dela v 3 delih suspenzije v vodi je približno 6,5 |
|||
Kemijsko ime |
Natrijev polifosfat |
|||
EINECS |
272–808–3 |
|||
Kemijska formula |
Heterogene mešanice natrijevih soli nerazvejanih kondenzatov polifosforjevih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer „n“ ni manj kot 2 |
|||
Molekulska masa |
(102)n |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 68,7 % in ne več kot 70 % |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Topnost |
Netopen v vodi, topen v mineralnih kislinah in v kalijevih in amonijevih (toda ne natrijevih) raztopinah |
|||
B. Pozitivne reakcije na natrij in fosfat |
||||
C. pH 1 dela v 3 delih suspenszije v vodi |
Okoli 6,5 |
|||
Čistost |
||||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 452 (ii) KALIJEV POLIFOSFAT |
||||
Sopomenke |
Kalijev metafosfat Kalijev polimetafosfat Kurrolova sol |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Kalijev polifosfat |
|||
EINECS |
232–212–6 |
|||
Kemijska formula |
Heterogene mešanice kalijevih solinerazvejanih kondenzatov polifosforjevih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer „n“ ni manj kot 2 |
|||
Molekulska masa |
(118)n |
|||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 53,5 % in ne več kot 61,5 % računano na na žarjeno snov |
|||
Opis |
Fin bel prah ali kristali ali brezbarvne steklaste ploščice |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Topnost |
1 g se raztopi v 100 ml raztopine natrijevega acetata v razmerju 1:25 |
|||
B. Pozitivne reakcije na kalij in fosfat |
||||
C. pH 1 % suspenzije |
Ne več kot 7,8 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 2 % (štiri ure pri 105 °C, nato trideset minut pri 550 °C) |
|||
Ciklični fosfat |
Ne več kot 8 % glede na vsebnost P2O5 |
|||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 452 (iv) KALCIJEV POLIFOSFAT |
||||
Sopomenki |
Kalcijev metafosfat Kalcijev polimetafosfat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Kalcijev polifosfat |
|||
EINECS |
236–769–6 |
|||
Kemijska formula |
(CaP2O6)n Heterogene zmesi kalcijevih soli kondenzatov polifosforjevih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(n + 1), pri čemer „n“ ni manj kot 2 |
|||
Molekulska masa |
(198)n |
|||
Vsebnosi P2O5 |
Ne manj kot 71 % in ne več kot 73 % računano na žarjeno snov |
|||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel prah brez vonja |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Topnost |
Običajno delno topen v vodi. Topen v kislem mediju |
|||
B. Pozitivne reakcije na kalcij in fosfat |
||||
C. Vsebnost CaO |
27 do 29,5 % |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 2 % (štiri ure pri 105 °C, nato 30 minut pri 550 °C) |
|||
Ciklični fosfat |
Ne več kot 8 % glede na vsebnost P2O5 |
|||
Fluorid |
Ne več kot 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
E 460(i) MIKROKRISTALINIČNA CELULOZA |
||||
Sopomenke |
Celulozni gel |
|||
Definicija |
Mikrokristalinična celuloza je čiščena, delno depolimerizirana celuloza, ki jo pridobivamo z obdelovanjem alfa celuloze z mineralnimi kislinami; alfa celulozo dobimo iz pulpe naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala. Stopnja polimerizacije je običajno manj od 400 |
|||
Kemično ime |
Celuloza |
|||
Einecs |
232-674-9 |
|||
Kemična formula |
(C6H10O5)n |
|||
Molska masa |
Okoli 36 000 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97 %, računano kot celuloza na suho snov |
|||
Opis |
Droben bel ali skoraj bel prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopna v vodi, etanolu, etru in razredčenih mineralnih kislinah. Rahlo topna v raztopini natrijevega luga |
|||
B. Barvna reakcija |
1 mg vzorca dodamo 1 ml fosforne kisline in na vodni kopeli segrevamo 30 minut. Dodamo 4 ml raztopine pirokatehola in fosforne kisline (1 proti 4) in segrevamo 30 minut. Pojavi se rdeča barva |
|||
C. Identificiramo jo z IR-spektroskopijo |
||||
D. Preskušanje suspenzije |
30 g vzorca mešamo z 270 ml vode v mešalniku 5 minut pri 12 000 vrtljajih na minuto. Nastala zmes je bodisi dobro tekoča suspenzija ali težka, grudičasta, komaj tekoča, če sploh, suspenzija, ki se le slabo useda in vsebuje veliko ujetih zračnih mehurčkov. Če nastane dobro tekoča suspenzija, je 100 ml prenesemo v 100-ml merilni valj in pustimo stati 1 uro. Trdne snovi se usedejo, nad njimi pa se pojavi tekočina |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7 % (105 °C, 3 use) |
|||
V vodi topne snovi |
Ne več kakor 0,24 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določen pri 800 ± 25 °C |
|||
ph 10 % vodne suspenzije |
ph tekočine nad usedlino je med 5,0 in 7,5 |
|||
Škrob |
Nezaznaven 20 ml disperzije, dobljene pri identifikaciji (preskus D), dodamo nekaj kapljic raztopine joda in zmešamo. Škrlatna do modra ali modra barva se ne pojavi |
|||
Velikost delcev |
Ne manj kakor 5 μm (ne več kakor 10 % delcev manj od 5 μm) |
|||
Karboksilne skupine |
Ne več kakor 1 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 460 (ii) UPRAŠENA CELULOZA |
||||
Definicija |
Čiščena, mehanično razgrajena celuloza, pripravljena iz alfaceluloze, ki jo pridobimo iz pulpe naravnih virov vlaknatega rastlinskega materiala |
|||
Kemično ime |
Celuloza Linearni polimer z vezanimi glukoznimi ostanki 1: 4 |
|||
Einecs |
232-674-9 |
|||
Kemična formula |
(C6H10O5)n |
|||
Molska masa |
Okoli (162)n (n je pretežno 1 000 ali več) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 92 % |
|||
Opis |
Droben, bel prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopna v vodi, etanolu, etru in razredčenih mineralnih kislinah. Rahlo topna v raztopini natrijevega luga |
|||
B. Preskušanje suspenzije |
30 g vzorca mešamo z 270 ml vode v mešalniku 5 minut pri 12 000 vrtljajih na minuto. Nastala zmes je bodisi dobro tekoča suspenzija ali težka, grudičasta, komaj tekoča, če sploh, suspenzija, ki se le rahlo useda in vsebuje veliko ujetih zračnih mehurčkov. Če dobimo dobro tekočo suspenzijo, je 100 ml prenesemo v 100-ml merilni valj in pustimo stati 1 uro. Trdne snovi se usedejo, nad njimi se pojavi tekočina |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7 % (105 °C, 3 use) |
|||
V vodi topne snovi |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,3 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
ph 10 % vodne suspenzije |
ph tekočine nad usedlino je med 5,0 in 7,5 |
|||
Škrob |
Nezaznaven 20 ml disperzije, dobljene pri identifikaciji (preskus B), dodamo nekaj kapljic raztopine joda in zmešamo. Škrlatna do modra ali modra barva se ne pojavi |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Velikost delcev |
Ne manj kakor 5 μm (ne več kakor 10 % delcev manj od 5 μm) |
|||
E 461 METILNA CELULOZA |
||||
Sopomenke |
Celulozni metilni eter |
|||
Definicija |
Metilna celuloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala in jo delno zaetrimo z metilnimi skupinami |
|||
Kemično ime |
Metileterceluloza |
|||
Kemična formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih: — H — CH3 ali — CH2CH3 |
|||
Molska masa |
Od okoli 20 000 do 380 000 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 25 % in ne več kakor 33 % metoksiskupin (-OCH3) in ne več kakor 5 % hidroksietoksiskupin (-OCH2CH2OH) |
|||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknat prah brez vonja in okusa |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Netopna v etanolu, etru in kloroformu. Topna v ledocenti kislini |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7 % (105 °C, 3 use) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 1,5 %, določen pri 800 ± 25 °C |
|||
ph 10 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
E 462 ETIL CELULOZA |
||||
Sopomenke |
Celulozni etilni eter |
|||
Opredelitev |
Etil celuloza je celuloza, ki se pridobiva neposredno iz vlaknatega rastlinskega materiala in je delno zaetrena z etilnimi skupinami |
|||
Kemična imena |
Etileterceluloza |
|||
Kemična formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote z naslednjo splošno formulo: C6H7O2(OR1) (OR2), pri čemer sta lahko R1 in R2 lahko kar koli od naslednjega: — H — CH2CH3 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 44 % in ne več kakor 50 % etoksilnih skupin (-OC2H5), računano na suho snov (ustreza ne več kakor 2,6 etoksilnim skupinam na anhidroglukozno enoto) |
|||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel do sivobel prah brez vonja in okusa |
|||
Določitev |
||||
A. Topnost |
Praktično netopen v vodi, glicerolu in propan-1,2-diolu, vendar v različnih deležih topen v nekaterih organskih topilih, odvisno od vsebnosti etoksila. Etil celuloza, ki vsebuje manj kakor 46 do 48 % etoksilnih skupin, je dobro topna v tetrahidrofuranu, metil acetatu, kloroformu in mešanicah aromatskih ogljikovodikov in etanola. Etil celuloza, 46 do 48 % etoksilnih skupin, je dobro topna v etanolu, metanolu, toluenu, kloroformu in etil acetatu. |
|||
B. Preskus tvorjenja filma |
Raztopite 5 g vzorca v 95 g mešanice toluena in etanola v razmerju 80:20 (m/m). Nastane bistra, stabilna, rumenkasta raztopina. Nekaj ml raztopine zlijte na stekleno ploščo in počakajte, da topilo odpari. Ostane gost, trden, enovit, prozoren film. Film je vnetljiv. |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 3 % (105 °C, 2 uri) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,4 % |
|||
pH 1 % koloidne raztopine |
Nevtralno reagira na lakmus |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 463 HIDROKSIPROPILNA CELULOZA |
||||
Sopomenke |
Celulozni hidroksipropilni eter |
|||
Definicija |
Hidroksipropilna celuloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena s hidroksipropilnimi skupinami |
|||
Kemično ime |
Hidroksipropilni eter celuloze |
|||
Kemična formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih: — H — CH2 CHOHCH3 — CH2CHO(CH2CHOHCH3)CH3 — CH2CHO[CH2CHO(CH2CHOHCH3)CH3]CH3 |
|||
Molska masa |
Od okoli 30 000 do 1 000 000 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 80,5 % hidroksipropoksilnih skupin (-OCH2CHOHCH3), kar ustreza ne več kakor 4,6 hidroksipropilne skupine na anhidroglukozno enoto, računano na suho snov |
|||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknast prah, brez vonja in brez okusa |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Topna v etanolu. Netopna v etru |
|||
B. Plinska kromatografija |
Substituente določimo s plinsko kromatografijo |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10 % (105 °C, 3 use) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
ph 1 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 |
|||
Propilen klorhidrini |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
E 464 HIDROKSIPROPIL METILCELULOZA |
||||
Definicija |
Hidroksipropil metilceluloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena z metilnimi skupinami in z majhno količino hidroksipropilnih substituentov |
|||
Kemično ime |
2-hidroksipropilni eter metilceluloze |
|||
Kemična formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih: — H — CH3 — CH2 CHOHCH3 — CH2CHO(CH2CHOHCH3)CH3 — CH2CHO[CH2CHO(CH2CHOHCH3)CH3]CH3 |
|||
Molska masa |
Od okoli 13 000 do 200 000 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 19 % in ne več kakor 30 % metoksiskupin (OCH3) ter ne manj kakor 3 % in ne več kakor 12 % hidroksipropilnih skupin (-OCH2CHOHCH3), računano na suho snov |
|||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Netopna v etanolu |
|||
B. Plinska kromatografija |
Substituente določimo s plinsko kromatografijo |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10 % (105 °C, 3 use) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 1,5 % za produkte z viskoznostjo 50 mPa.s ali več Ne več kakor 3 % za produkte z viskoznostjo pod 50 mPa.s |
|||
ph 1 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 |
|||
Propilen klorhidrini |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
E 465 ETILMETILCELULOZA |
||||
Sopomenke |
Metiletilceluloza |
|||
Definicija |
Etilmetilceluloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena z metilnimi in etilnimi skupinami |
|||
Kemično ime |
Etilmetileter celuloze |
|||
Kemična formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih: — H — CH3 — CH2CH3 |
|||
Molska masa |
Od okoli 30 000 do 40 000 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost, računano na suho snov, ne manj kakor 3,5 % in ne več kakor 6,5 % metoksiskupin (OCH3) ter ne manj kakor 14,5 % in ne več kakor 19 % etoksiskupin (-OCH2CH3) ter ne manj kakor 13,2 % in ne več kakor 19,6 % vseh alkoksiskupin, preračunano na metoksiskupino |
|||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Topna v etanolu. Netopna v etru |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % za vlaknato obliko in ne več kakor 10 % za uprašeno obliko (105 °C do konstantne teže) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,6 % |
|||
ph 1 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
E 466 NATRIJEVA KARBOKSIMETILCELULOZA |
||||
Sopomenke |
Karboksimetilceluloza CMC Na CMC Natrijev CMC Celulozna guma |
|||
Definicija |
Karboksimetilceluloza je delna natrijeva sol karboksimetilnega etra celuloze, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala |
|||
Kemično ime |
Natrijeva sol karboksimetilnega etra celuloze |
|||
Kemična formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naslednjih: — H — CH2COONa — CH2COOH |
|||
Molska masa |
Višja od približno 17 000 (stopnja polimerizacije približno 100) |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Rahlo higroskopičen, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Z vodo tvori viskozno koloidno raztopino. Netopna v etanolu |
|||
B. Preskus penjenja |
0,1-% raztopino vzorca močno stresamo. Pena se ne pojavi. (Ta preskus omogoča razlikovanje natrijeve karboksimetilceluloze od preostalih celuloznih etrov) |
|||
C. Tvorba oborine |
Petim ml 0,5-% raztopine vzorca dodamo 5 ml 5-% raztopine bakrovega sulfata ali aluminijevega sulfata. Pojavi se oborina. (S tem testom razlikujemo natrijevo karboksimetilcelulozo od preostalih celuloznih etrov in od želatine, gumija rožičevih pešk in gumija tragant) |
|||
D. Barvna reakcija |
Med mešanjem 50 ml vode dodamo 0,5 g uprašene natrijeve karboksimetilceluloze, da dobimo enakomerno disperzijo. Mešamo toliko časa, da dobimo bistro raztopino, uporabno za naslednji preskus: 1 mg vzorca razredčimo z enakim volumnom vode v epruveti, dodamo 5 kapljic 1-naftolne raztopine. Epruveto nagnemo in po steni previdno dolijemo 2 ml žveplene kisline, tako da tvori spodnjo plast. Na stiku obeh plasti se razvije rdečeškrlatna barva |
|||
Čistost |
||||
Stopnja substituiranosti |
Ne manj kakor 0,2 in ne več kakor 1,5 karboksimetilnih skupin (-CH2COOH) na anhidroglukozno enoto |
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 12 % (105 °C do stalne teže) |
|||
pH 1 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 0,5 in ne več kakor 8,5 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Glikolata skupaj |
Ne več kakor 0,4 %, računano kot natrijev glikolat na suho snov |
|||
Natrij |
Ne več kakor 12,4 %, računano na suho snov |
|||
E 470a NATRIJEVE, KALIJEVE IN KALCIJEVE SOLI MAŠČOBNIH KISLIN |
||||
Definicija |
Natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli maščobnih kislin so v živilskem olju ter jih pridobivamo iz jedilnih maščob in olja ali iz destiliranih živilskih maščobnih kislin |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Beli ali smetanasto beli lahki kosmiči, poltrdne snovi ali prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Natrijeve in kalijeve soli: topne v vodi in etanolu; kalcijeve soli: netopne v vodi, etanolu in etru |
|||
B. Pozitivne reakcije na katione in na maščobne kisline |
||||
Čistost |
||||
Natrij |
Ne manj kakor 9 % in ne več kakor 14 %, izražen kot Na2O |
|||
Kalij |
Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 21,5 %, izražen kot K2O |
|||
Kalcij |
Ne manj kakor 8,5 % in ne več kakor 13 %, izražen kot CaO |
|||
Neumiljive snovi |
Ne več kakor 2 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, izražene kot oleinska kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Proste alkalije |
Ne več kakor 0,1 %, izražene kot NaOH |
|||
V alkoholu netopne snovi |
Ne več kakor 0,2 % (samo natrijeve in kalijeve soli) |
|||
E 470b MAGNEZIJEVE SOLI MAŠČOBNIH KISLIN |
||||
Definicija |
Magnezijeve soli maščobnih kislin so v živilskem olju in maščobah; pridobivamo jih iz jedilnih maščob in olja ali iz destiliranih živilskih maščobnih kislin |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Beli ali smetanasto beli lahki kosmiči, poltrdne snovi ali prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopne v vodi, delno topne v etanolu in etru |
|||
B. Pozitivne reakcije na magnezij in na maščobne kisline |
||||
Čistost |
||||
Magnezij |
Ne manj kakor 6,5 % in ne več kakor 11 %, izražen kot MgO |
|||
Proste alkalijeve kovine |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo kot MgO |
|||
Neumiljive snovi |
Ne več kakor 2 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, izražene kot oleinska kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 471 MONO-IN DIGLICERIDI MAŠČOBNIH KISLIN |
||||
Sopomenke |
Gliceril monostearat Gliceril monopalmitat Gliceril monooleat itd. Monostearin, monopalmitin, monoolein itd. GMS (za gliceril monostearat) |
|||
Definicija |
Mono- in digliceridi maščobnih kislin so iz zmesi glicerol mono-, di- in triestrov maščobnih kislin, ki se pojavljajo v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostih maščobnih kislin in glicerola |
|||
Vsebnost |
Vsebnost mono- in diestrov: ne manj kakor 70 % |
|||
Opis |
Spreminjajo se od bledo rumene do bledo rjave oljnate tekočine ali od belega ali rahlo sivkastega, trdega voska. Trdne snovi so lahko v kosmičih, prahu ali majhnih kapljah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Infrardeči spekter |
Značilen za delni ester maščobne kisline s poliolom |
|||
B. Pozitivne reakcije na glicerol in na maščobne kisline |
||||
C. Topnost |
Netopne v vodi, topne v etanolu in toluenu |
|||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 6 |
|||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 7 % |
|||
Poligliceroli |
Ne več kakor 4 % diglicerola in ne več kakor 1 % višjih poliglicerolov, oboje računano na vsebnost glicerola |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 16 % in ne več kakor 33 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditive brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 472a OCETNO KISLI ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN |
||||
Sopomenke |
Ocetno kisli estri mono- in digliceridov Acetogliceridi Acetilirani mono- in digliceridi Estri glicerola ocetne in maščobne kisline |
|||
Definicija |
Estri glicerola z ocetno in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste ocetne kisline in prostih gliceridov |
|||
Opis |
Bistra, lahko tekoča tekočina ali trdne snovi, od bele do bledo rumene barve |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline in na ocetno kislino |
||||
B. Topnost |
Netopne v vodi. Topne v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Kisline, razen ocetne in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
|||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Skupaj ocetna kislina |
Ne manj kakor 9 % in ne več kakor 32 % |
|||
Proste maščobne kisline (in ocetna kislina) |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 14 % in ne več kakor 31 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditive brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 472b ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z MLEČNO KISLINO |
||||
Sopomenke |
Estri mono- in digliceridov z mlečno kislino Laktogliceridi Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z mlečno kislino |
|||
Definicija |
Estri glicerola z mlečno kislino in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste ocetne kisline in prostih gliceridov |
|||
Opis |
Bistra, lahko tekoča tekočina do voskaste snovi raznih konzistenc, od bele do bledo rumene barve |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline in na mlečno kislino |
||||
B. Topnost |
Netopne v mrzli vodi, v vroči pa se dispergirajo |
|||
Čistost |
||||
Kisline, razen mlečne in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
|||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Skupaj mlečna kislina |
Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 45 % |
|||
Proste maščobne kisline (in mlečna kislina) |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 30 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 472 c ESTRI CITRONSKE KISLINE MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN |
||||
Sopomenke |
Citrem Estri citronske kisline mono- in digliceridov Citrogliceridi Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni s citronsko kislino |
|||
Opredelitev |
Estri glicerola s citronsko kislino in maščobnimi kislinami so prisotni v živilskih oljih in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste citronske kisline in prostih gliceridov. Lahko so delno ali popolnoma nevtralizirani z natrijevim ali kalijevim hidroksidom. |
|||
Opis |
Od rumenkastih ali svetlo rjavih tekočin do poltrdih ali trdih voskov |
|||
Določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na glicerol, maščobne kisline in citronsko kislino |
||||
B. Topnost |
Netopni v mrzli vodi Dispergirajo v vroči vodi Topni v olju in maščobah Netopni v mrzlem etanolu |
|||
Čistost |
||||
Kisline, razen citronske in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
|||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
|||
Skupni glicerol |
Ne manj kakor 8 % in ne več kakor 33 % |
|||
Skupna citronska kislina |
Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 50 % |
|||
Sulfatni pepel (določen pri 800 ± 25 °C) |
Nenevtralizirani proizvodi: ne več kakor 0,5 % Delno ali popolnoma nevtralizirani proizvodi: ne več kakor 10 % |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Merila čistosti veljajo za aditive brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, kljub temu je teh snovi lahko največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat). |
||||
E 472d ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z VINSKO KISLINO |
||||
Sopomenke |
Estri mono- in digliceridov z vinsko kislino Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z vinsko kislino |
|||
Definicija |
Estri glicerola z vinsko kislino in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske kisline in prostih gliceridov |
|||
Opis |
Lepljiva, viskozna, rumenkasta tekočina do trd rumen vosek |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline in na vinsko kislino |
||||
Čistost |
||||
Kisline, razen vinske in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
|||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
|||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 12 % in ne več kakor 29 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Skupaj vinska kislina |
Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 50 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 472e ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z MONO- IN DIACETILNO VINSKO KISLINO |
||||
Sopomenke |
Estri mono- in digliceridov z diacetilno vinsko kislino Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z mono- in diacetilno vinsko kislino Estri glicerola z diacetilno vinsko in maščobno kislino |
|||
Definicija |
Mešani estri glicerola z mono- in diacetilnimi vinskimi kislinami (dobljeni iz vinske kisline) in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske in ocetne kisline in njunih kombinacij ter prostih gliceridov. Vsebujejo tudi maščobne estre z vinsko in ocetno kislino |
|||
Opis |
Lepljiva, viskozna tekočina do mastne konzistence/zgoščene mase ali rumen vosek, ki na vlažnem zraku hidrolizira in sprošča ocetno kislino |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline, na vinsko in na ocetno kislino |
||||
Čistost |
||||
Kisline, razen ocetne, vinske in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
|||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
|||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 11 % in ne več kakor 28 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Skupaj vinska kislina |
Ne manj kakor 10 % in ne več kakor 40 % |
|||
Skupaj ocetna kislina |
Ne manj kakor 8 % in ne več kakor 32 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 472 f MEŠANI MONO- IN DIGLICERIDNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN Z OCETNO IN VINSKO KISLINO |
||||
Sopomenke |
Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z ocetno in vinsko kislino |
|||
Definicija |
Estri glicerola z ocetno in vinsko kislino so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske in ocetne kisline ter prostih gliceridov. Vsebujejo lahko tudi mono- in diacetilne vinske estre mono- in digliceridov maščobnih kislin |
|||
Opis |
Lepljiva tekočina do trdnih snovi, bele do bledo rumene barve |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline, na vinsko kislino in na ocetno kislino |
||||
Čistost |
||||
Kisline, razen ocetne, vinske in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
|||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
|||
Skupni glicerol |
Ne manj kakor 12 % in ne več kakor 27 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Skupna ocetna kislina |
Ne manj kakor 10 % in ne več kakor 20 % |
|||
Skupna vinska kislina |
Ne manj kakor 20 % in ne več kakor 40 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko zastopane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 473 ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN S SAHAROZO |
||||
Sopomenke |
Sucroesters Sladkorni estri |
|||
Definicija |
Esencialni mono-, di- in triestri saharoze z maščobnimi kislinami so v jedilnih maščobah in olju. Lahko jih pripravimo iz saharoze ter metil- in etilestrov živilskih maščobnih kislin ali z ekstrakcijo iz saharogliceridov. Pri pripravi je dovoljeno uporabiti samo naslednja organska topila: dimetilsulfoksid, dimetilformamid, etilacetat, propan-2-ol, 2-metil-1-propanol, propilenglikol in metiletil keton |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 80 % |
|||
Opis |
Gost gel, mehka trdna snov ali bel do rahlo sivkasto bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na sladkor in na maščobne kisline |
||||
B. Topnost |
Težko topen v vodi Topen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 2 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Prosti sladkor |
Ne več kakor 5 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Metanol |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Dimetilsulfoksid |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Dimetilformamid |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
2-metil-1-propanol |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
|
Ne več kakor 350 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji |
|||
Metiletil keton |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 474 SAHAROGLICERIDI |
||||
Sopomenke |
Sladkorni gliceridi |
|||
Definicija |
Pri reakciji saharoze z jedilnimi maščobami in oljem dobimo zmes mono-, di- in triestrov saharoze ter maščobnih kislin skupaj z ostanki mono-, di- in trigliceridov iz maščob in olja. Pri pripravi je dovoljeno uporabiti samo naslednja organska topila: cikloheksan, dimetilformamid, etilacetat, 2-metil-1-propanol in propan-2-ol |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 40 % in ne več kakor 60 % maščobnih estrov saharoze |
|||
Opis |
Mehka trdna masa, gost gel ali bel do sivobel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na sladkor in na maščobne kisline |
||||
B. Topnost |
Netopni v mrzli vodi Topni v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 2 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Prosti sladkor |
Ne več kakor 5 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Metanol |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Dimetilformamid |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
|
Ne več kakor 10 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji |
|||
|
Ne več kakor 350 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 475 POLIGLICEROLNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN |
||||
Sopomenke |
Poliglicerolni estri maščobnih kislin Poliglicerinestri maščobnih estrov |
|||
Definicija |
Poliglicerolne estre maščobnih kislin pridobivamo z zaestrenjem poliglicerola z živilskimi maščobami in oljem ali z maščobnimi kislinami, ki so v živilskih maščobah in olju. Poliglicerolna enota je pretežno di-, tri- in tetraglicerol ter jo sestavlja ne več kakor 10 % poliglicerolov, ki so enaki ali višji od heptaglicerola |
|||
Vsebnost |
Vsebnost skupnih estrov maščobnih kislin ne manj kakor 90 % |
|||
Opis |
Svetlo rumena do rumenkasto rjava, oljnata do zelo viskozna tekočina; svetlo rumenorjava do rjava, plastična ali mehka trdna snov; in svetlo rumenorjav do rjav trden vosek |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na glicerol, na poliglicerole in na maščobne kisline |
||||
B. Topnost |
Estri so lahko zelo hidrofilni do zelo lipofilni, toda kot vrsta se dispergirajo v vodi ter so topni v organskih topilih in olju |
|||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Kisline, razen maščobnih |
Nezaznavne |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 6 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Skupaj glicerol in poliglicerol |
Ne manj kakor 18 % in ne več kakor 60 % |
|||
Prosti glicerol in poliglicerol |
Ne več kakor 7 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 476 POLIGLICEROL POLIRICINOLAT |
||||
Sopomenke |
Glicerolni estri kondenziranega ricinusovega olja maščobnih kislin Poliglicerolni estri polikondenziranih maščobnih kislin iz ricinusovega olja Poliglicerolni estri interesterirane ricinolne kisline PGPR |
|||
Definicija |
Poliglicerol poliricinolat dobimo z zaestrenjem poliglicerola s kondenziranim ricinusovim oljem maščobnih kislin |
|||
Opis |
Bistra, zelo viskozna tekočina |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopen v vodi in v etanolu Topen v etru, ogljikovodikih in halogeniranih ogljikovodikih |
|||
B. Pozitivne reakcije na glicerol, na poliglicerol in na ricinolno kislino |
||||
C. Indeks refrakcije [n]65 |
Med 1,4630 in 1,4665 |
|||
Čistost |
||||
Poligliceroli |
Poliglicerolna enota je sestavljena iz ne manj kakor 75 % di-, tri- in tetraglicerolov ter naj ne vsebuje več kakor 10 % poliglicerolov, ki so enaki ali višji od heptaglicerola |
|||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 80 in ne več kakor 100 |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 6 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 477 PROPAN-1,2- DIOLNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN |
||||
Sopomenke |
Propilenglikolni estri maščobnih kislin |
|||
Definicija |
So iz zmesi mono- in diestrov maščobnih kislin s propan-1,2-diolom, ki so v živilskem olju in maščobah. Alkoholna enota je izključno 1,2-diol, skupaj z dimero in sledovi trimere. Razen jedilnih maščobnih kislin organske kisline niso vsebovane |
|||
Vsebnost |
Vsebnost skupnega maščobno-kislinskega estra ne manj kakor 85 % |
|||
Opis |
Bistra tekočina ali beli voskasti kosmiči, kapljice ali trdna snov blagega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na propilenglikol in na maščobne kisline |
||||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določen pri 800 ± 25 °C |
|||
Kisline razen maščobnih kislin |
Nezaznavne |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 6 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Skupaj propan-1,2-diol |
Ne manj kakor 11 % in ne več kakor 31 % |
|||
Prosti propan-1,2-diol |
Ne več kakor 5 % |
|||
Dimerni in trimerni propilenglikol |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) |
||||
E 479 b TERMIČNO OKSIDIRANO SOJINO OLJE, ZAESTRENO Z MONO- IN DIGLICERIDI MAŠČOBNIH KISLIN |
||||
Sopomenke |
TOSOM |
|||
Definicija |
Termično oksidirano sojino olje, zaestreno z mono- in digliceridi maščobnih kislin, je kompleksna zmes estrov glicerola in maščobnih kislin, ki jih dobimo v jedilnih maščobah in olju iz termično oksidiranega sojinega olja. Pridobivamo ga z interakcijo iz 10 % termično oksidiranega sojinega olja in 90 % mono- in digliceridov jedilnih maščobnih kislin ter dezodorizacijo v vakuumu pri 130 °C. Sojino olje pridobivamo samo iz naravnih vrst soje |
|||
Opis |
Bledo rumena do svetlo rjava voskasta ali trdna zgoščena snov |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopen v vodi. Topen v vročem olju ali maščobi |
|||
Čistost |
||||
Območje taljenja |
55–65 °C |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 1,5 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
|||
Skupaj maščobne kisline |
83–90 % |
|||
Skupaj glicerol |
16–22 % |
|||
Metilni estri maščobnih kislin ne tvorijo adukta z ureo |
Ne več kakor 9 % vseh metilnih estrov maščobnih kislin |
|||
Maščobne kisline, netopne v petroletru |
Ne več kakor 2 % vseh maščobnih kislin |
|||
Peroksidno število |
Ne več kakor 3 |
|||
Epoksidi |
Ne več kakor 0,03 % oksiranovega kisika (kot etilen oksid) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 481 NATRIJEV 2-STEAROIL LAKTAT |
||||
Sopomenke |
Natrijev stearoil laktilat |
|||
Definicija |
Zmes natrijevih soli stearoil mlečnih kislin in njihovih polimerov ter manjše količine natrijevih soli drugih sorodnih kislin, ki jih pridobivamo z reakcijo stearinske in mlečne kisline. Vsebuje lahko tudi druge jedilne maščobne kisline, proste ali zaestrene, ker so zastopane v uporabljeni stearinski kislini |
|||
Kemična imena |
Natrijev di-2-stearoil laktat Natrijev di(2-stearoiloksi) propionat |
|||
Einecs |
246-929-7 |
|||
Kemična formula (glavne sestavine) |
C21H39O4Na C19H35O4Na |
|||
Opis |
Bel ali rahlo rumenkast prah ali krhka trdna snov, značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na natrij, na maščobne kisline in na mlečno kislino |
||||
B. Topnost |
Netopen v vodi. Topen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Natrij |
Ne manj kakor 2,5 % in ne več kakor 5 % |
|||
Estrsko število |
Ne manj kakor 90 in ne več kakor 190 |
|||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 60 in ne več kakor 130 |
|||
Skupaj mlečna kislina |
Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 482 KALCIJEV 2-STEAROIL LAKTAT |
||||
Sopomenke |
Kalcijev stearoil laktat |
|||
Definicija |
Zmes kalcijevih soli stearoil mlečnih kislin in njihovih polimerov ter manjše količine kalcijevih soli drugih sorodnih kislin, ki jih pridobivamo z reakcijo stearinske in mlečne kisline. Vsebuje lahko tudi druge jedilne maščobne kisline, proste ali zaestrene, ker so prav tako v uporabljeni stearinski kislini |
|||
Kemična imena |
Kalcijev di-2-stearoil laktat Kalcijev di(2-stearoiloksi) propionat |
|||
Einecs |
227-335-7 |
|||
Kemična formula |
C42H78O8Ca C38H70O8Ca |
|||
Opis |
Bel ali rahlo rumenkast prah ali krhka trdna snov, značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalcij, na maščobne kisline in na mlečno kislino |
||||
B. Topnost |
Rahlo topen v vroči vodi |
|||
Čistost |
||||
Kalcij |
Ne manj kakor 1 % in ne več kakor 5,2 % |
|||
Estrsko število |
Ne manj kakor 125 in ne več kakor 190 |
|||
Skupna mlečna kislina |
Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 % |
|||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 50 in ne več kakor 130 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 483 STEARIL TARTRAT |
||||
Sopomenke |
Stearilpalmitil tartrat |
|||
Definicija |
Dobimo z zaestrenjem vinske kisline s stearilnim alkoholom, ki je na voljo na trgu, sestavljen predvsem iz stearilnega in palmitilnega alkohola. Pretežno je diester z manjšo količino monoestrov in nespremenjenimi vhodnimi surovinami |
|||
Kemično ime |
Distearil tartrat Dipalmitil tartrat |
|||
Kemična formula |
C38H74O6 do C40H78O6 |
|||
Molska masa |
627 do 655 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost skupnega estra ne manj kakor 90 %, kar ustreza estrskemu številu ne manj kakor 163 in ne več kakor 180 |
|||
Opis |
Mastna trdna snov (pri 25 °C), smetanaste barve |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na tartrat |
||||
B. Območje taljenja |
Med 67 °C in 77 °C. Po umiljenju imajo nasičene dolge verige maščobnih alkoholov območje taljenja med 49 °C in 55 °C |
|||
Čistost |
||||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 200 in ne več kakor 220 |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 5,6 |
|||
Skupna vsebnost vinske kisline |
Ne manj kakor 18 % in ne več kakor 35 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Neumiljive snovi |
Ne manj kakor 77 % in ne več kakor 83 % |
|||
Jodovo število |
Ne več kakor 4 (Wijs) |
|||
E 491 SORBITAN MONOSTEARAT |
||||
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno stearinsko kislino, ki je na voljo na trgu |
|||
Einecs |
215-664-9 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov |
|||
Opis |
Svetle, smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen pri temperaturah, višjih od njegovega tališča v toluenu, dioksanu, ogljikovem tetrakloridu, etru, metanolu, etanolu in anilinu; netopen v petroletru in acetonu; netopen v mrzli vodi, toda dispergira se v topli vodi; pri temperaturah nad 50 °C topen v mineralnem olju in etilacetatu, pri čemer izhajajo pare |
|||
B. Območje strjevanja |
50 °C–52 °C |
|||
C. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 10 |
|||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 147 in ne več kakor 157 |
|||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 235 in ne več kakor 260 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 492 SORBITAN TRISTEARAT |
||||
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno stearinsko kislino, ki je na voljo na trgu |
|||
Einecs |
247-891-4 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov |
|||
Opis |
Svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Slabo topen v toluenu, etru, ogljikovem tetrakloridu in etilacetatu; dispergira se v petroletru, mineralnem olju, rastlinskem olju acetonu in dioksanu; netopen v vodi, metanolu in etanolu |
|||
B. Območje strjevanja |
47 °C–50 °C |
|||
C. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 15 |
|||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 176 in ne več kakor 188 |
|||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 66 in ne več kakor 80 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 493 SORBITAN LAVRAT |
||||
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno lavrinsko kislino, ki je na voljo na trgu |
|||
Einecs |
215-663-3 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov |
|||
Opis |
Rumenkasto rjava, oljnata viskozna tekočina, svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Dispergira se v vroči in mrzli vodi |
|||
B. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 7 |
|||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 155 in ne več kakor 170 |
|||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 330 in ne več kakor 358 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 494 SORBITAN MONOOLEAT |
||||
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno oleinsko kislino, ki je voljo na trgu. Glavna sestavina je 1,4 sorbitan monooleat. Druge sestavine vsebujejo izosorbidni monooleat, sorbitan dioleat in sorbitan trioleat |
|||
Einecs |
215-665-4 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov |
|||
Opis |
Rumenkasto rjava oljnata viskozna tekočina, svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta, trdna snov rahlo značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen pri temperaturah nad svojim tališčem v etanolu, etru, etilacetatu, anilinu, toluenu, dioksanu, petroletru in ogljikovem tetrakloridu. Netopen v mrzli vodi, dispergira se v topli vodi |
|||
B. Jodovo število |
Ostanek oleinske kisline, ki jo dobimo pri umiljenju sorbitan oleata, v količinah, ki imajo jodovo število med 80 in 100 |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 8 |
|||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 145 in ne več kakor 160 |
|||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 193 in ne več kakor 210 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 495 SORBITAN PALMITAT |
||||
Sopomenke |
Sorbitan monopalmitat |
|||
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno palmitinsko kislino, ki je na voljo na trgu |
|||
Einecs |
247-568-8 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov |
|||
Opis |
Svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen pri temperaturah nad svojim tališčem v etanolu, metanolu, etru, etilacetatu, anilinu, toluenu, dioksanu, petroletru in ogljikovem tetrakloridu. Netopen v mrzli vodi, dispergira se v topli vodi |
|||
B. Območje strjevanja |
45 °C–47 °C |
|||
C. Infrardeči absorpcijski spekter |
Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Kislinsko število |
Ne več kakor 7,5 |
|||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 140 in ne več kakor 150 |
|||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 270 in ne več kakor 305 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 508 KALIJEV KLORID |
||||
Sopomenke |
Sylvine Sylvite |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev klorid |
|||
Einecs |
231-211-8 |
|||
Kemična formula |
KCl |
|||
Molska masa |
74,56 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvni, podaljšani prizmatični ali kockasti kristali ali bel zrnat prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
B. Pozitivni reakciji na kalij in na klorid |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % (105 °C, 2 usi) |
|||
Natrij |
Ne daje reakcije |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 579 ŽELEZOV GLUKONAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Železov di-D-glukonat dihidrat Železov (II) di-glukonat dihidrat |
|||
Einecs |
206-076-3 |
|||
Kemična formula |
C12H22FeO14. 2 H2O |
|||
Molska masa |
482,17 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bledo zelenkasto rumen do rumenkasto siv prah ali zrnca, ki imajo lahko komaj zaznaven vonj po zažganem sladkorju |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi z rahlim segrevanjem. Pravzaprav netopen v etanolu |
|||
B. Pozitivna reakcija na železov ion |
||||
C. Glukonska kislina tvori derivate s fenilhidrazinom |
||||
D. pH 10 % raztopine |
Med 4 in 5,5 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10 % (105 °C, 16 us) |
|||
Oksalna kislina |
Nezaznavna |
|||
Železo (Fe III) |
Ne več kakor 2 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 0,5 %, izražene kot glukoza |
|||
E 585 ŽELEZOV LAKTAT |
||||
Sopomenke |
Železov(II) laktat Železov(II) 2-hidroksi propanoat Propanojska kislina, 2-hidroksi železova (2+) sol (2:1) |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Železov 2-hidroksi propanoat |
|||
Einecs |
227-608-0 |
|||
Kemična formula |
C6H10FeO6. xH2O (x = 2 ali 3) |
|||
Molska masa |
270,02 (dihidrat) 288,03 (trihidrat |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 96 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Zelenkasto beli kristali ali svetlo zelen prah, značilnega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi. Pravzaprav netopen v etanolu |
|||
B. Pozitivna reakcija na železov ion in na laktat |
||||
C. pH 2 % raztopine |
Med 4 in 6 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 18 % (100 °C, v vakuumu, približno 700 mm Hg) |
|||
Železo (Fe III) |
Ne več kakor 0,6 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 650 CINKOV ACETAT |
||||
Sopomenke |
Cinkova sol, ocetne kisline, dihidrat |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Cinkov acetat dihidrat |
|||
Kemijska formula |
C4H6O4 Zn. 2H2O |
|||
Molekulska masa |
219,51 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 98 % in ne več kot 102 % C4H6O4 Zn. 2H2O |
|||
Opis |
Brezbarvni kristali ali fin, sivkasto bel prah |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Pozitivne reakcije na acetat in cink |
||||
B. pH 5 % raztopine |
Med 6,0 in 8,0 |
|||
Čistost |
||||
Topna snov |
Ne več kot 0,005 % |
|||
Kloridi |
Ne več kot 50 mg/kg |
|||
Sulfati |
Ne več kot 100 mg/kg |
|||
Alkalijske in zemljo alkalijske kovine |
Ne več kot 0,2 % |
|||
Organske hlapne nečistote |
Daje reakcijo |
|||
Železo |
Ne več kot 50 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 20 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kot 5 mg/kg |
|||
E 943a BUTAN |
||||
Sopomenka |
n-Butan |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Butan |
|||
Kemijska formula |
CH3CH2CH2CH3 |
|||
Molekulska masa |
58,12 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kot 96 % |
|||
Opis |
Brezbarvni plin ali tekočina z rahlim, značilnim vonjem |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Parni tlak |
108,935 kPa pri 20 °C |
|||
Čistost |
||||
Metan |
Ne več kot 0,15 % v/v |
|||
Etan |
Ne več kot 0,5 % v/v |
|||
Propan |
Ne več kot 1,5 % v/v |
|||
Izobutan |
Ne več kot 3,0 % v/v |
|||
1,3-butadien |
Ne več kot 0,1 % v/v |
|||
Vlažnost |
Ne več kot 0,005 % |
|||
E 943b IZOBUTAN |
||||
Sopomenka |
2-metil propan |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
2-metil propan |
|||
Kemijska formula |
(CH3)2CH CH3 |
|||
Molekulska masa |
58,12 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 94 % |
|||
Opis |
Brezbarvni plin ali tekočina z rahlim, značilnim vonjem |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Parni tlak |
205,465 kPa pri 20 °C |
|||
Čistost |
||||
Metan |
Ne več kot 0,15 % v/v |
|||
Etan |
Ne več kot 0,5 % v/v |
|||
Propan |
Ne več kot 2,0 % v/v |
|||
n-Butan |
Ne več kot 4,0 % v/v |
|||
1,3-butadien |
Ne več kot 0,1 % v/v |
|||
Vlažnost |
Ne več kot 0,005 % |
|||
E 944 PROPAN |
||||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Propan |
|||
Kemijska formula |
CH3CH2CH3 |
|||
Molekulska masa |
44,09 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 % |
|||
Opis |
Brezbarvni plin ali tekočina z rahlim, značilnim vonjem |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Parni tlak |
732,910 kPa pri 20 °C |
|||
Čistost |
||||
Metan |
Ne več kot 0,15 % v/v |
|||
Etan |
Ne več kot 1,5 % v/v |
|||
Izobutan |
Ne več kot 2,0 % v/v |
|||
n-Butan |
Ne več kot 1,0 % v/v |
|||
1,3-butadien |
Ne več kot 0,1 % v/v |
|||
Vlažnost |
Ne več kot 0,005 % |
|||
E 949 HIDROGEN |
||||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Hidrogen |
|||
EINECS |
215–605–7 |
|||
Kemijska formula |
H2 |
|||
Molekulska masa |
2 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 99,9 % |
|||
Opis |
Brezbarvni, lahko vnetljiv plin brez vonja |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kot 0,005 % v/v |
|||
Kisik |
Ne več kot 0,001 % v/v |
|||
Dušik |
Ne več kot 0,75 % v/v |
|||
E 1105 LISOZIM |
||||
Sopomenke |
Lisozim hidroklorid Muramidase |
|||
Definicija |
Lisozim je linearni polipeptid, ki ga pridobivamo iz beljaka kokošjih jajc, sestavljen iz 129 aminokislin. Je encimsko aktiven in rad hidrolizira β(1-4) vezi med N-acetilmuramsko kislino in N-acetilglukozaminom v vrhnjih membranah bakterij, zlasti grampozitivnih mikroorganizmov. Običajno ga pridobivamo kot hidroklorid |
|||
Kemično ime |
Enzyme Commission (EC) št. 3.2.1.17 |
|||
Einecs |
232-620-4 |
|||
Molekulska masa |
Okoli 14 000 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 950 mg/g, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel prah, brez vonja, rahlo sladkega okusa |
|||
Identifikacija |
||||
A. Izoelektrična točka 10,7 |
||||
B. pH 2-% vodne raztopine med 3,0 in 3,6 |
||||
C. Absorpcijski maksimum vodne raztopine (25 mg/100 ml) je pri 281 nm, minimum pa pri 252 nm |
||||
Čistost |
||||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 6,0 % (metoda Karla Fischerja) (samo prah) |
|||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 1,5 % |
|||
Dušik |
Ne manj kakor 16,8 % in ne več kakor 17, 8 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Mikrobiološka merila |
||||
Skupno število bakterij |
Ne več kakor 5 x 104 col/g |
|||
Salmonellae |
V 25 g je ni |
|||
Staphylococcus aureus |
V 1 g je ni |
|||
Eschrichia coli |
V 1 g je ni |
|||
E 1201 POLIVINILPIROLIDON |
||||
Sopomenke |
Povidon PVP Topen polivinilpirolidon |
|||
Opredelitev |
||||
Kemijsko ime |
Polivinilpirolidon, poli-[1-(2-okso-1-pirolidinil)-etilen] |
|||
Kemijska formula |
(C6H9NO)n |
|||
Molekulska masa |
Ne manj kot25 000 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 11,5 % in ne več kot 12,8 % dušika (N), računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi in etanolu. Netopen v etru |
|||
B. pH 5 % raztopine |
Med 3,0 in 7,0 |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kot 5 % (Karl Fischer) |
|||
Pepel skupaj |
Ne več kot 0,1 % |
|||
Aldehid |
Ne več kot 500 mg/kg (kot acetaldehid) |
|||
Prost N-vinilpirolidon |
Ne več kot 10 mg/kg |
|||
Hidrazin |
Ne več kot 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 5 mg/kg |
|||
E 1202 POLIVINILPOLIPIROLIDON |
||||
Sopomenke |
Krospovidon Zamrežen polividon Netopen polivinilpolipirolidon |
|||
Opredelitev |
Polivinilpolipirolidon je poli-[1-(2-okso-1-pirolidinil)-etilen], naključno zamrežen. Pridobiva se s polimerizacijo N-vinil-2-pirolidona ob prisotnosti kavstičnega katalizatorja ali N, N'-divinil-imidazolidona. Zaradi netopnosti v vseh običajnih topilih molekulske mase ni mogoče analizno določiti |
|||
Kemijsko ime |
Polivinilpirolidon, poli-[1-(2-okso-1-pirolidinil)-etilen] |
|||
Kemijska formula |
(C6H9NO)n |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 11 % in ne več kot 12,8 % dušika, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel, higroskopski prah z rahlim, ne neprijetnim vonjem |
|||
Kvalitativna določitev |
||||
A. Topnost |
Netopen v vodi, etanolu in etru |
|||
B. pH 1 % raztopine |
Med 5,0 in 8,0 |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kot 6 % (Karl Fischer) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kot 0,4 % |
|||
Vodotopna snov |
Ne več kot 1 % |
|||
Prost N-vinilpirolidon |
Ne več kot 10 mg/kg |
|||
Prost N, N'-divinil-imidazolidon |
Ne več kot 2 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kot 5 mg/kg |
|||
POLIETILEN GLIKOL 6000 |
||||
Sopomenke |
PEG 6000 |
|||
Makrogol 6000 |
||||
Definicija |
Polietilen glikol 6000 je mešanica polimerov s splošno formulo H – (OCH2 – CH) – OH, kar ustreza povprečni relativni molski masi približno 6 000 |
|||
Kemijska formula |
(C2H4O)n H2O (n = število enot etilen oksida, ki odgovarja molekulski teži 6 000, približno 140) |
|||
Molska masa |
5 600 –7 000 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 90,0 % in ne več kakor 110,0 % |
|||
Opis |
Bela ali skoraj bela trdna snov voščenega oz. parafinskega videza |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Dobro topen v vodi in v metilen kloridu Praktično netopen v alkoholu, etru ter v maščobnih in mineralnih oljih |
|||
B. Območje taljenja |
Med 55 oC in 61 oC |
|||
Čistost |
||||
Viskoznost |
Med 0,220 in 0,275 kgm-1s-1 pri 20 oC |
|||
Hidroksilna vrednost |
Med 16 in 22 |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 296 JABOLČNA KISLINA |
||||
Sopomenke |
DL-jabolčna kislina |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
DL-jabolčna kislina, hidroksibutandiojska kislina |
|||
EINECS |
230–022–8 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
134,09 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel kristalinični prah ali zrnca |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja med 127 °C in 132 °C B. Pozitivna reakcija na kislinski ostanek jabolčne kisline C. Raztopine te snovi so optično neaktivne v vseh koncentracijah |
||||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1 % |
|||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 297 FUMARNA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Transbutendiojska kislina, trans-1,2-etilendikarboksilna kislina |
|||
EINECS |
203–743–0 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
116,07 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah ali zrnca |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
286 °C–302 °C (v zaprti kapilari s hitrim segrevanjem) |
|||
B. Pozitivni reakciji na dvojne vezi in na 1,2-dikarboksilno kislino |
||||
C. pH 0,05 % raztopine pri 25 °C |
3,0-3,2 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (120 °C, 4 h) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 343(i) MAGNEZIJEV BIS(DIHIDROGENORTOFOSFAT) MAGNEZIJEV DIHIDROGENFOSFAT |
||||
Sopomenke |
Magnezijev dihidrogenfosfat Magnezijev fosfat, monobazični Monomagnezijev ortofosfat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Magnezijev bis(dihidrogenortofosfat) |
|||
EINECS |
236–004–6 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
218,30 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 51,0 % po žarjenju |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja, rahlo topen v vodi |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na magnezij in na fosfat |
||||
B. Vsebnost MgO |
Ne manj kakor 21,5 % po žarjenju |
|||
Čistost |
||||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg (kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 4 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 343(ii) MAGNEZIJEV HIDROGENORTOFOSFAT MAGNEZIJEV HIDROGENFOSFAT |
||||
Sopomenke |
Magnezijev hidrogenfosfat Magnezijev fosfat, dibazični Dimagnezijev ortofosfat Sekundarni magnezijev fosfat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Magnezijev hidrogenortofosfat |
|||
EINECS |
231–823–5 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
120,30 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 96 % po žarjenju |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja, rahlo topen v vodi |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na magnezij in na fosfat |
||||
B. Vsebnost MgO |
Ne manj kakor 33,0 %, izračunano na brezvodno snov |
|||
Čistost |
||||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg (kot fluor) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 4 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 350(i) NATRIJEVA SOL JABOLČNE KISLINE |
||||
Sopomenke |
Natrijeva sol jabolčne kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Di-natrijev DL-malat, dinatrijeva sol hidroksibutanojske kisline |
|||
Kemična formula |
Hemihidrat:
|
|||
Molska masa |
Hemihidrat: 187,05 Trihidrat: 232,10 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel kristalinični prah ali koščki |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na 1,2-dikarboksilno kislino in na natrij |
||||
B. Tvorba azobarvila |
Pozitivna |
|||
C. Topnost |
Dobro topen v vodi |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7,0 % (130 °C, 4 h) za hemihidrat oz. 20,5 %–23,5 % (130 °C, 4 h) za trihidrat |
|||
Alkalnost |
Ne več kakor 0,2 % kot
|
|||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 350(ii) MONONATRIJEVA SOL DL-JABOLČNE KISLINE |
||||
Sopomenke |
Mononatrijeva sol DL-jabolčne kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Mononatrijev DL-malat, mononatrijev 2-DL-hidroksi-sukcinat |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
156,07 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na 1,2-dikarboksilno kislino in na natrij |
||||
B. Tvorba azobarvila |
Pozitivna |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % (110 °C, 3 h) |
|||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 351 KALIJEVA SOL JABOLČNE KISLINE |
||||
Sopomenke |
Kalijeva sol jabolčne kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Dikalijev DL-malat, dikalijeva sol hidroksibutanojske kisline |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
210,27 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 59,5 % |
|||
Opis |
Brezbarvna oziroma skoraj brezbarvna vodna raztopina |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na 1,2-dikarboksilno kislino in na kalij |
||||
B. Tvorba azobarvila |
Pozitivna |
|||
Čistost |
||||
Alkalnost |
Ne več kakor 0,2 % kot
|
|||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 352(i) KALCIJEVA SOL JABOLČNE KISLINE |
||||
Sopomenke |
Kalcijeva sol jabolčne kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev DL-malat, kalcijev-a-hidroksisukcinat, kalcijeva sol hidroksibutandiojske kisline |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
172,14 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na sol jabolčne kisline, 1,2-dikarboksilno kislino in na kalcij |
||||
B. Tvorba azobarvila |
Pozitivna |
|||
C. Topnost |
Rahlo topen v vodi |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2 % (100 °C, 3 h) |
|||
Alkalnost |
Ne več kakor 0,2 % kot
|
|||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 352(ii) MONOKALCIJEVA SOL DL-HIDROKSI JABOLČNE KISLINE |
||||
Sopomenke |
Monokalcijeva sol DL-jabolčne kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Monokalcijev DL-malat, monokalcijev 2-DL-hidroksi- sukcinat |
|||
Kemična formula |
|
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na 1,2-dikarboksilno kislino in na kalcij |
||||
B. Tvorba azobarvila |
Pozitivna |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % (110 °C, 3 h) |
|||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 355 ADIPINSKA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Heksandiojska kislina, 1,4-butandikarboksilna kislina |
|||
EINECS |
204–673–3 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
146,14 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,6 % |
|||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
151,5 °C–154,0 °C |
|||
B. Topnost |
Rahlo topna v vodi. Dobro topna v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 0,2 % (Karlfischerjeva metoda) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 363 JANTARNA KISLINA |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Butandiojska kislina |
|||
EINECS |
203–740–4 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
118,09 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
185,0 °C–190,0 °C |
|||
Čistost |
||||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 0,025 % (800 °C, 15 min) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 380 TRIAMONIJEV CITRAT |
||||
Sopomenke |
Tribazični amonijev citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Triamonijeva sol 2-hidroksipropan-1,2,3-trikarboksilne kisline |
|||
EINECS |
222–394–5 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
243,22 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97,0 % |
|||
Opis |
Beli do sivkasto beli kristali ali prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na amonij in na citrat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi |
|||
Čistost |
||||
Oksalat |
Ne več kakor 0,04 % (kot oksalna kislina) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 452 (iii) NATRIJEV KALCIJEV POLIFOSFAT |
||||
Sopomenke |
Natrijev kalcijev polifosfat, steklasti |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev kalcijev polifosfat |
|||
EINECS |
233–782–9 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 61 % in ne več kakor 69 % kot
|
|||
Opis |
Beli steklasti kristali, kroglice |
|||
Identifikacija |
||||
A. pH 1 % m/m suspenzija |
Približno od 5 do 7 |
|||
B. Vsebnost CaO |
7 %–15 % m/m |
|||
Čistost |
||||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 4 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 459 BETA CIKLODEKSTRIN |
||||
Definicija |
Beta-ciklodekstrin je nereducirajoči ciklični saharid, sestavljen iz 7 D-glukopiranozilnih enot z α-1,4-vezjo. Pridobivamo ga z delno hidrolizo škroba tako, da nanj delujemo z encimom cikloglikoziltransferazo (CGTaza), ki ga pridobivamo iz Bacillus circulansa, Paenibacillus maceransa ali rekombinantnega Bacillus licheniformisa, vrste SJ1608. |
|||
Kemično ime |
Cikloheptapentiloza |
|||
EINECS |
231-493-2 |
|||
Kemijska formula |
(C6H10O5)7 |
|||
Molska masa |
1 135 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98,0 % (C6H10O5)7, računano na suho snov |
|||
Opis |
Praktično brez vonja, bela ali skoraj bela kristalna trdna snov |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Slabo topen v vodi; dobro topen v vroči vodi; rahlo topen v etanolu |
|||
B. Specifična rotacija |
[α]25 D: +160 o do + 164 o (1 % raztopina) |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 14 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
|||
Drugi ciklodekstrini |
Ne več kakor 2 %, računano na suho |
|||
Ostanki topila (toluen in trikloroetilen) |
Ne več kakor 1 mg/kg za vsako topilo |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 468 ZAMREŽENA NATRIJEVA KARBOKSILMETIL CELULOZA |
||||
Sopomenke |
Zamrežena karboksilmetil celuloza Zamrežena CMC Zamrežena natrijeva CMC Zamreženi celulozni gumi |
|||
Definicija |
Zamrežena natrijeva karboksimetil celuloza je natrijeva sol termično delno zamrežene O-karboksimetilirane celuloze |
|||
Kemično ime |
Zamrežena natrijeva sol karboksimetileter celuloze |
|||
Kemična formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo:
— H —
|
|||
Opis |
Rahlo higroskopičen, bel do sivkasto bel prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. |
En gram stresamo s 100 ml raztopine, ki vsebuje 4 mg/kg metilenmodrega, in pustimo, da se usede. Preiskovana snov absorbira metilenmodro in se usede kot modra vlaknata masa |
|||
B. |
En gram stresamo s 50 ml vode. Prenesemo 1 ml te zmesi v epruveto, dodamo 1 ml vode in 0,05 ml sveže pripravljene raztopine 40g/l alfa-naftola v metanolu. Epruveto nagnemo in po steni previdno dodamo 2 ml žveplene kisline, tako da tvori spodnjo plast. Med plastema se razvije rdečkasto vijolična barva. |
|||
C. |
Daje reakcijo na natrij |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 6 % (105 °C, 3 h) |
|||
Topnost v vodi |
Ne več kakor 10 % |
|||
Stopnja substituiranosti |
Ne manj kakor 0,2 in ne več kakor 1,5 karboksimetilnih skupin na enoto anhidroglukoze |
|||
pH 1 % |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 7,0 |
|||
Vsebnost natrija |
Ne več kakor 12,4 %, računano na suho snov |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 469 ENCIMATSKO HIDROLIZIRANA KARBOKSIMETIL CELULOZA |
||||
Sopomenke |
Natrijeva karboksimetil celuloza, hidrolizirana z encimom |
|||
Definicija |
Encimatsko hidrolizirano karboksimetil celulozo pridobivamo z razgradnjo karboksimetilceluloze z delovanjem encima celulaza, ki ga proizvaja Trichoderma longibrachiatum (prej T. reesei) |
|||
Kemično ime |
Natrijeva karboksimetil celuloza, delno hidrolizirana z encimom |
|||
Kemična formula |
Natrijeve soli polimerov, ki vsebujejo substituirane enote anhidroglukoze s splošno formulo:
n je stopnja polimerizacije x = 1,50 do 2,80 y = 0,2 do 1,50 x + y = 3,0 (y = stopnja substituiranosti) |
|||
Masa formule |
178,14, če je y = 0,20 281,18, če je y = 1,50 Masa makromolekule: ne manj kakor 800 (n okoli 4) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 %, z mono- in disaharidi vred, računano na suho snov |
|||
Opis |
Beli ali rahlo rumenkasti ali sivkasti, zrnati ali vlaknati, rahlo higroskopični prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
B. Preskus penjenja |
Močno stresamo 0,1 % raztopino vzorca. Pena se ne pojavi. S tem preskusom ločimo natrijevo karboksimetil celulozo, hidrolizirano ali ne, od drugih etrskih celuloz in alginatov ter naravne gume |
|||
C. Tvorba usedline |
5 ml 0,5-odstotnega vzorca dodamo 5 ml 5-odstotne raztopine bakrovega ali aluminijevega sulfata. Pojavi se usedlina. S tem testom razlikujemo natrijevo karboksimetilcelulozo, hidrolizirano ali ne, od drugih etrskih celuloz in želatine, gume rožičevih pešk in tragant gume |
|||
D. Barvna reakcija |
V 50 ml vode damo 0,5 g uprašenega vzorca in mešamo, da se delci enakomerno razpršijo. Mešanje nadaljujemo toliko časa, da nastane bistra raztopina. V epruveti razredčimo 1 ml te raztopine z 1 ml vode. Dodamo 5 kapljic 1-naftola TS. Nagnemo epruveto in ob steni previdno dodamo 2 ml žveplene kisline, tako da nastane spodnja plast. Med plastema se razvije rdečeškrlatna barva. |
|||
E. Viskoznost (60 % trdnih snovi) |
Ne manj kakor 2,500 kgm-1 s-1 pri 25 °C, kar ustreza povprečni molarni masi 5 000 D |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 12 % (105° C do konstantne mase) |
|||
Stopnja substituiranosti |
Ne manj kakor 0,2 in ne več kakor 1,5 karboksimetilnih skupin na enoto anhidroglukoze, računano na suho snov |
|||
pH 1-odstotne koloidne raztopine |
Ne manj kakor 6,0 in ne več kakor 8,5 |
|||
Natrijev klorid in natrijev glikolat |
Ne več kakor 0,5 % posamezno ali v kombinaciji |
|||
Rezidualna encimska aktivnost |
Mora prestati preskus. Ne sme se spremeniti viskoznost testne raztopine, kar kaže na hidrolizo natrijeve karboksimetilceluloze |
|||
Svinec |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
E 500(i) NATRIJEV KARBONAT |
||||
Sopomenke |
Soda ash |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev karbonat |
|||
EINECS |
207–838–8 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
106,00 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %
|
|||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali, zrnat ali kristalinični prah Brezvodna oblika je higroskopska, dekahidrat je vlažen |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na natrij in na karbonat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2 % (brezvodni), 15 % (monohidrat) ali 55 % do 65 % (dekahidrat) (70 °C, ki se postopno povečujejo na 300 °C, do konstantne mase) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 500(ii) NATRIJEV HIDROGENKARBONAT |
||||
Sopomenke |
Natrijev bikarbonat, soda bikarbona, pecilna soda |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev hidrogenkarbonat |
|||
EINECS |
205–633–8 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
84,01 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvna ali bela kristalinična snov ali kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na natrij in na karbonat |
||||
B. pH 1-odstotne raztopine |
Med 8,0 in 8,6 |
|||
C. Topnost |
Topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % (nad silikagelom, 4 h) |
|||
Amonijeve soli |
Pri segrevanju ne smemo zaznati vonja po amonijaku |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg. |
|||
E 500(iii) TRINATRIJEV HIDROGEN DIKARBONAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev monohidrogen dikarbonat |
|||
EINECS |
208–580–9 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
226,03 |
|||
Vsebnost |
Med 35,0 % in 38,6 %
|
|||
Opis |
Beli kosmiči, kristali ali kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na natrij in na karbonat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi |
|||
Čistost |
||||
Natrijev klorid |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Železo |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 501(i) KALIJEV KARBONAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev karbonat |
|||
EINECS |
209–529–3 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
138,21 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel, zelo topen prah Hidrat se pojavlja kot majhni, beli, prosojni kristali ali zrnca |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na kalij in na karbonat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 5 % (brezvodni) ali 18 % (hidrat) (180 °C, 4 h) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 501(ii) KALIJEV HIDROGENKARBONAT |
||||
Sopomenke |
Kalijev bikarbonat, kisli kalijev karbonat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev hidrogenkarbonat |
|||
EINECS |
206–059–0 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
100,11 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,0 % in ne več kakor 101,0 %
|
|||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel prah ali zrnca |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na kalij in na karbonat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % (nad silikagelom, 4 h) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 503(i) AMONIJEV KARBONAT |
||||
Definicija |
Amonijev karbonat je sestavljen iz amonijevega karbamata, amonijevega karbonata in amonijevega hidrogenkarbonata v različnih razmerjih |
|||
Kemično ime |
Amonijev karbonat |
|||
EINECS |
233–786–0 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska |
Amonijev karbamat 78,06; amonijev karbonat 98,73; amonijev hidrogenkarbonat 79,06 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 30,0 % in ne več kakor 34,0 %
|
|||
Opis |
Bel prah ali trdna, bela ali prosojna snov ali kristali. Na zraku postanejo neprosojnii in se na koncu spremenijo v bele porozne grudice ali prah (amonijevega bikarbonata) zaradi izgube amonija in ogljikovega dioksida |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na amonij in na karbonat B. pH 5 % raztopine okoli 8,6 |
||||
C. Topnost |
Topen v vodi |
|||
Čistost |
||||
Nehlapne snovi |
Ne več kakor 500 mg/kg |
|||
Kloridi |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Sulfat |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 503(ii) AMONIJEV HIDROGENKARBONAT |
||||
Sopomenke |
Amonijev bikarbonat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Amonijev hidrogenkarbonat |
|||
EINECS |
213–911–5 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
79,06 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na amonij in na karbonat B. pH 5 % raztopine okoli 8,0 |
||||
C. Topnost |
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Nehlapne snovi |
Ne več kakor 500 mg/kg |
|||
Kloridi |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Sulfat |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 507 KLOROVODIKOVA KISLINA |
||||
Sopomenke |
Vodikov klorid, solna kislina |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Klorovodikova kislina |
|||
EINECS |
231–595–7 |
|||
Kemična formula |
HCl |
|||
Molska masa |
36,46 |
|||
Vsebnost |
Na trgu je klorovodikova kislina v raznih koncentracijah. Koncentrirana klorovodikova kislina vsebuje ne manj kakor 35,0 % HCl |
|||
Opis |
Bistra, brezbarvna ali rahlo rumenkasta, jedka tekočina, ostrega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na kislino in na klorid |
||||
B. Topnost |
Topna v vodi in etanolu |
|||
Čistost |
||||
Skupne organske spojine |
Skupne organske spojine (ki ne vsebujejo fluora): ne več kakor 5 mg/kg Benzen: ne več kakor 0,05 mg/kg Fluorirane spojine (skupno): ne več kakor 25 mg/kg |
|||
Nehlapne snovi |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 70 mg/kg (kot
|
|||
Oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 30 mg/kg (kot
|
|||
Sulfat |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Železo |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 509 KALCIJEV KLORID |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev klorid |
|||
EINECS |
233–140–8 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
110,99 (brezvodni), 147,02 (dihidrat), 219,08 (heksahidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 93,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel higroskopični prah ali kristali, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na kalcij in na klorid |
||||
B. Topnost |
Brezvodni kalcijev klorid: dobro topen v vodi in etanolu Dihidrat: dobro topen v vodi, topen v etanolu Heksahidrat: zelo topen v vodi in etanolu |
|||
Čistost |
||||
Magnezij in alkalijske soli |
Ne več kakor 5 %, računano na suho snov |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 40 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 511 MAGNEZIJEV KLORID |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Magnezijev klorid |
|||
EINECS |
232–094–6 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
203,30 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Zelo higroskopični kosmiči ali kristali, brez barve in vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na magnezij in na klorid |
||||
B. Topnost |
Zelo topen v vodi, dobro topen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Amonij |
Ne več kakor 50 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 512 KOSITROV DIKLORID |
||||
Sopomenke |
Kositrov klorid, kositrov diklorid |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kositrov klorid dihidrat |
|||
EINECS |
231–868–0 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
225,63 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % |
|||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali Lahko imajo rahel vonj po klorovodikovi kislini |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na kositer (II) in na klorid |
||||
B. Topnost |
Voda: topen v količini vode, manjši od njegove mase, s pribitkom vode pa tvori netopno bazično sol Etanol: topen |
|||
Čistost |
||||
Sulfat |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 513 ŽVEPLOVA KISLINA |
||||
Sopomenke |
Oil of vitriol, dihidrogen sulfat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Žveplova VI-kislina |
|||
EINECS |
231–639–5 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
98,07 |
|||
Vsebnost |
Na trgu je v raznih koncentracijah. Koncentrirana oblika vsebuje ne manj kakor 96,0 % H 2 SO4 |
|||
Opis |
Bistra, brezbarvna ali rahlo rjava, zelo jedka, oljnata tekočina |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na kislino in na sulfat |
||||
B. Topnost |
Meša se z vodo, pri čemer se sprošča veliko toplote, pa tudi z etanolom |
|||
Čistost |
||||
Pepel |
Ne več kakor 0,02 % |
|||
Reducirajoča snov |
Ne več kakor 40 mg/kg (kot
|
|||
Nitrat |
Ne več kakor 10 mg/kg (na osnovi
|
|||
Klorid |
Ne več kakor 50 mg/kg |
|||
Železo |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Selen |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 514 (i) NATRIJEV SULFAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev sulfat |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
142,04 (brezvodni) 322,04 (dekahidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvni kristali ali droben, bel, kristalinični prah Dekahidrat se orosi |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na natrij in na sulfat B. Kislost 5 % raztopine: nevtralna ali rahlo alkalna na lakmusov papir |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % (brezvodni) ali ne več kakor 57 % (dekahidrat) pri 130 °C |
|||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 514 (ii) NATRIJEV HIDROGENSULFAT |
||||
Sopomenke |
Kisli natrijev sulfat, natrijev bisulfat, nitre cake |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev hidrogensulfat |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
120,06 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 95,2 % |
|||
Opis |
Beli kristali ali zrnca, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na natrij in na sulfat B. Raztopine so močno kisle |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,8 % |
|||
V vodi netopnih snovi |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 515(i) KALIJEV SULFAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev sulfat |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
174,25 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na kalij in na sulfat |
||||
B. pH 5 % raztopine |
Med 5,5 in 8,5 |
|||
C. Topnost |
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 515 (ii) KALIJEV HIDROGENSULFAT |
||||
Definicija |
||||
Sopomenke |
Kalijev bisulfat, kisli kalijev sulfat |
|||
Kemično ime |
Kalijev hidrogensulfat |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
136,17 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,0 % |
|||
Tališče |
197 °C |
|||
Opis |
Beli higroskopični kristali, koščki ali zrnca |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na kalij |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 516 KALCIJEV SULFAT |
||||
Sopomenke |
Mavec, selenite, anhydrite |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev sulfat |
|||
EINECS |
231–900–3 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
136,14 (brezvodni), 172,18 (dihidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Droben bel do rahlo rumenkasto bel prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na kalcij in na sulfat |
||||
B. Topnost |
Rahlo topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Brezvodni: ne več kakor 1,5 % (250 °C, do konstantne mase) Dihidrat: ne več kakor 23 % (ibid) |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 517 AMONIJEV SULFAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Amonijev sulfat |
|||
EINECS |
231–984–1 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
132,14 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,0 % in ne več kakor 100,5 % |
|||
Opis |
Bel prah, svetleče ploščice ali kristalinični delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na amonij in na sulfat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 520 ALUMINIJEV SULFAT |
||||
Sopomenke |
Alum |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Aluminijev sulfat |
|||
EINECS |
233–135–0 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
342,13 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na žarjeno snov |
|||
Opis |
Bel prah, svetleče ploščice ali kristalinični delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na aluminij in na sulfat B. pH 5-odstotne raztopine 2,9 ali več |
||||
C. Topnost |
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 5 % (500 °C, 3 h) |
|||
Alkalijske in zemljealkalijske kovine |
Ne več kakor 0,4 % |
|||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 521 ALUMINIJEV NATRIJEV BIS(SULFAT) |
||||
Sopomenke |
Soda alum, sodium alum |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Aluminijev natrijev sulfat |
|||
EINECS |
233–277–3 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
242,09 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Vsebnost, računano na suho snov, ne manj kakor 96,5 % (brezvodni) in 99,5 % (dodekahidrat) |
|||
Opis |
Prozorni kristali ali bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na aluminij, na natrij in na sulfat |
||||
B. Topnost |
Dodekahidrat je dobro topen v vodi. Brezvodna oblika se v vodi počasi raztaplja. Obe obliki sta netopni v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Brezvodna oblika: ne več kakor 10,0 % (220 °C, 16 h) Dodekahidrat: ne več kakor 47,2 % (50 °C– 55 °C, 1 h, nato 200 °C, 16 h) |
|||
Amonijeve soli |
Brez vonja, pri segrevanju se zazna vonj po amonijaku |
|||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 522 ALUMINIJEV KALIJEV SULFAT |
||||
Sopomenke |
Potassium alum, potash alum |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Aluminijev kalijev sulfat dodekahidrat |
|||
EINECS |
233–141–3 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
474,38 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 % |
|||
Opis |
Veliki, prozorni kristali ali bel kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na aluminij, na kalij in na sulfat B. pH 10 % raztopine med 3,0 in 4,0 |
||||
C. Topnost |
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Amonijeve soli |
Brez vonja, pri segrevanju se zazna vonj po amonijaku |
|||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 523 ALUMINIJEV AMONIJEV SULFAT |
||||
Sopomenke |
Ammonium alum |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Aluminijev amonijev sulfat |
|||
EINECS |
232–055–3 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
453,32 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 % |
|||
Opis |
Veliki, brezbarvni kristali ali bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na aluminij, na amonij in na sulfat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi, topen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Alkalijske in zemljealkalijske kovine |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 524 NATRIJEV HIDROKSID |
||||
Sopomenke |
Kavstična soda, lug |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev hidroksid |
|||
EINECS |
215–185–5 |
|||
Kemična formula |
NaOH |
|||
Molska masa |
40,0 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost trdnih oblik ne manj kakor 98,0 % vseh alkalij (kot NaOH). Vsebnost raztopin ustrezno deklariranemu oz. označenemu odstotku NaOH |
|||
Opis |
Beli ali skoraj beli peleti, kosmiči, paličice, zlita masa ali druge oblike. Raztopine so bistre ali rahlo motne, brezbarvne ali rahlo obarvane, zelo lužnate in higroskopske, na zraku absorbirajo ogljikov dioksid in tvorijo natrijev karbonat |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na natrij B. 1 % raztopina je zelo alkalna |
||||
C. Topnost |
Zelo topen v vodi. Dobro topen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
V vodi netopnih in organskih snovi |
5 % raztopina je popolnoma bistra, brezbarvna do rahlo obarvana |
|||
Karbonat |
Ne več kakor 0,5 % (kot
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 0,5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 525 KALIJEV HIDROKSID |
||||
Sopomenke |
Kavstična soda |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev hidroksid |
|||
EINECS |
215–181–3 |
|||
Kemična formula |
KOH |
|||
Molska masa |
56,11 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 85,0 % alkalij, računano kot KOH |
|||
Opis |
Beli ali skoraj beli peleti, kosmiči, paličice, zlita masa ali druge oblike |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na kalij B. 1 % raztopina je zelo alkalna |
||||
C. Topnost |
Zelo topen v vodi. Dobro topen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
V vodi netopna snov |
5 % raztopina je popolnoma bistra in brezbarvna |
|||
Karbonat |
Ne več kakor 3,5 % (kot
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 526 KALCIJEV HIDROKSID |
||||
Sopomenke |
Gašeno apno |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev hidroksid |
|||
EINECS |
215–137–3 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
74,09 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 92,0 % |
|||
Opis |
Bel prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na alkalije in na kalcij |
||||
B. Topnost |
Rahlo topen v vodi. Netopen v etanolu. Topen v glicerolu |
|||
Čistost |
||||
Pepel, netopen v kislini |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Magnezijeve ali alkalijske soli |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Barij |
Ne več kakor 300 mg/kg |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 50 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 527 AMONIJEV HIDROKSID |
||||
Sopomenke |
Amonijak, strong ammonia solution |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Amonijev hidroksid |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
35,05 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 27 %
|
|||
Opis |
Bistra, brezbarvna raztopina značilnega, izredno dražečega vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na amonijak |
||||
Čistost |
||||
Nehlapne snovi |
Ne več kakor 0,02 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 528 MAGENZIJEV HIDROKSID |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Magenzijev hidroksid |
|||
EINECS |
215–170–3 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
58,32 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Težek bel prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na magnezij in na alkalije |
||||
B. Topnost |
Praktično netopen v vodi in etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % (105 °C, 2 h) |
|||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 33 % (800 °C do konstantne mase) |
|||
Kalcijev oksid |
Ne več kakor 1,5 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 529 KALCIJEV OKSID |
||||
Sopomenke |
gano apno |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev oksid |
|||
EINECS |
215–138–9 |
|||
Kemična formula |
CaO |
|||
Molska masa |
56,08 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95,0 % po žarjenju |
|||
Opis |
Bela ali sivkasto bela zrnata masa ali bel do sivkast prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na alkalije in na kalcij B. Pri navlaženju z vodo se sprošča toplota |
||||
C. Topnost |
Rahlo topen v vodi. Netopen v etanolu. Topen v glicerolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 10,0 % (ca. 800 °C do konstantne mase) |
|||
V kislini netopnih snovi |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Barij |
Ne več kakor 300 mg/kg |
|||
Magnezij in alkalijske soli |
Ne več kakor 1,5 % |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 50 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 530 MAGNEZIJEV OKSID |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Magnezijev oksid |
|||
EINECS |
215–171–9 |
|||
Kemična formula |
MgO |
|||
Molska masa |
40,31 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % po žarjenju |
|||
Opis |
Zelo težek zbit, bel prah, poznan kot lahki magnezijev oksid, ali razmeroma zgoščen bel prah, poznan kot težki magnezijev oksid. 5 g lahkega magnezijevega oksida ima volumen od 40 do 50 ml, medtem ko ima 5 g težkega magnezijevega oksida volumen 10 do 20 ml |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni preskus na alkalije in na magnezij |
||||
B. Topnost |
Praktično netopen v vodi. Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
||||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 5,0 % (ca. 800 °C do konstantne mase) |
|||
Kalcijev oksid |
Ne več kakor 1,5 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
E 535 TETRANATRIJEV HEKSACIANOFERAT |
||||
Sopomenke |
Jellow prussiate, natrijev heksacianoferat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Tetranatrijev heksacianoferat |
|||
EINECS |
237–081–9 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
484,1 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Rumeni kristali ali kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na natrij in na ferocianid |
||||
Čistost |
||||
Prosta vlaga |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,03 % |
|||
Klorid |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Sulfat |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Prosti cianid |
Nezaznaven |
|||
Fericianid |
Nezaznaven |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 536 TETRAKALIJEV HEKSACIANOFERAT |
||||
Sopomenke |
Jellow prussiate of potash, kalijev heksacianoferat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Tetrakalijev heksacianoferat |
|||
EINECS |
237–722–2 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
422,2 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Citronasto rumeni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na kalij in na ferocianid |
||||
Čistost |
||||
Prosta vlaga |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,03 % |
|||
Klorid |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Sulfat |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Prosti cianid |
Nezaznaven |
|||
Fericianid |
Nezaznaven |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 538 DIKALCIJEV HEKSACIANOFERAT |
||||
Sopomenke |
Yellow prussiate of lime, kalcijev heksacianoferat, kalcijev ferocianid |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Dikalcijev heksacianoferat |
|||
EINECS |
215–476–7 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
508,3 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Rumeni kristali ali kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na kalcij in na ferocianid |
||||
Čistost |
||||
Prosta vlaga |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,03 % |
|||
Klorid |
Ne več kakor 0,2 % |
|||
Sulfat |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Prosti cianid |
Nezaznaven |
|||
Fericianid |
Nezaznaven |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 541 KISLI NATRIJEV ALUMINIJEV FOSFAT |
||||
Sopomenke |
SALP |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev trialuminijev tetradekahidrogen oktofosfat tetrahidrat (A) ali trinatrijev dialuminijev pentadekahidrogen oktafosfat (B) |
|||
EINECS |
232–090–4 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
949,88 (A) 897,82 (B) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 95,0 % (obe obliki) |
|||
Opis |
Bel prah, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na natrij, na aluminij in na fosfat |
||||
B. pH |
Kisel na lakmus |
|||
C. Topnost |
Netopen v vodi. Topen v klorovodikovi kislini |
|||
Čistost |
||||
Izguba po žarjenju |
19,5 %–21, 0 % (A) (750 °C do 800 °C, 2 h) 15 %–16 % (B) (750 °C do 800 °C, 2 h) |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 25 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 4 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 551 SILICIJEV DIOKSID, KEMIJSKO PRIPRAVLJEN |
||||
Sopomenke |
Silikagel, silicijev dioksid |
|||
Definicija |
Silicijev dioksid je amorfna snov, ki jo dobimo sintetično iz parne faze pri hidrolizi. Nastali silikagel je brezvoden ali koloiden. Dobimo ga tudi z mokrim postopkom, ki da oborjeni ali vodni silikagel. Koloidni SiO2 je brezvoden, medtem ko je po mokrem postopku pridobljeni silikagel hidrat ali pa vsebuje površinsko absorbirano vodo |
|||
Kemično ime |
Silicijev dioksid, kemijsko pripravljen |
|||
EINECS |
231–545–4 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
60,08 (
|
|||
Vsebnost |
Po žarjenju ne manj kakor 99,0 % (za brezvodno obliko) ali 94,0 % (za oborjeno obliko) |
|||
Opis |
Bel, puhast prah ali zrnca Higroskopičen |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na silika |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,5 % (brezvodni, 105 °C, 2 h) Ne več kakor 8,0 % (oborjeni silikagel, 105 °C, 2 h) Ne več kakor 70 % (vodni, 105 °C, 2 h) |
|||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 2,5 % po sušenju (1 000 °C, brezvodni) Ne več kakor 8,5 % po sušenju (1 000 °C, vodne oblike) |
|||
V vodi topne disociirane soli |
Ne več kakor 5, 0 % (kot
|
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 552 KALCIJEV SILIKAT |
||||
Definicija |
Kalcijev silikat je vodni ali brezvodni silikat z raznimi deleži CaO in
|
|||
Kemično ime |
Kalcijev silikat |
|||
EINECS |
215–710–8 |
|||
Vsebnost |
Na brezvodno snov: — kot
— kot CaO ne manj kakor 3 % in ne več kakor 35 % |
|||
Opis |
Beli ali sivobeli zelo sipki prah, ki tak ostane tudi po absorpciji razmeroma velike količine vode ali drugih tekočin |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na silikat in na kalcij |
||||
B. Z mineralnimi kislinami tvori gel |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10 % (105 °C, 2 h) |
|||
Izguba po žarjenju |
Ne manj kakor 5 % in ne več kakor 14 % (1000 °C, do konstantne mase) |
|||
Natrij |
Ne več kakor 3 % |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 50 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 553a(i) MAGNEZIJEV SILIKAT |
||||
Definicija |
Magnezijev silikat je sintetična spojina, katere molarno razmerje magnezijevega oksida in silicijevega dioksida je približno 2:5 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 15 % MgO in ne manj kakor 67 %
|
|||
Opis |
Zelo droben bel prah, brez vonja, brez kepic |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na magnezij in na silikat |
||||
B. pH 10 % suspenzije |
Med 7,0 in 10,8 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 °C, 2 h) |
|||
Izguba po žarjenju |
Ne manj kakor 15 % po sušenju (1 000 °C, 20 minut) |
|||
V vodi topne soli |
Ne več kakor 3 % |
|||
Proste alkalije |
Ne več kakor 1 % (kot NaOH) |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 553a(ii) MAGNEZIJEV TRISILIKAT |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Magnezijev trisilikat |
|||
Kemična formula |
|
|||
EINECS |
239–076–7 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 29,0 % MgO in ne manj kakor 65,0 %
|
|||
Opis |
Droben bel prah, brez kepic |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na magnezij in na silikat |
||||
B. pH 5 % suspenzije |
Med 6,3 in 9,5 |
|||
Čistost |
||||
Izguba po žarjenju |
Ne manj kakor 17 % in ne več kakor 34 % (1 000 °C) |
|||
V vodi topne soli |
Ne več kakor 2 % |
|||
Proste alkalije |
Ne več kakor 1 % (kot NaOH) |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 570 MAŠČOBNE KISLINE |
||||
Definicija |
Linearne maščobne kisline, kaprilna kislina (
|
|||
Kemično ime |
Oktanojska kislina (
|
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98 % s plinsko kromatografijo |
|||
Opis |
Brezbarvna tekočina ali bela trdna snov, pridobljena iz olja in maščobe |
|||
Identifikacija |
||||
A. Posamezne maščobne kisline je mogoče določiti s kislinskim številom, z jodovim številom, plinsko kromatografijo in molsko maso |
||||
Čistost |
||||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Neumiljive snovi |
Ne več kakor 1,5 % |
|||
Voda |
Ne več kakor 0,2 % (Karlfischerjeva metoda) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 574 D-GLUKONSKA KISLINA |
||||
Sopomenke |
D-glukonska kislina, dekstronska kislina |
|||
Definicija |
Glukonska kislina je vodna raztopina glukonske kisline in glukono-delta-laktona |
|||
Kemično ime |
Glukonska kislina |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
196,2 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 50,0 % (kot glukonska kislina) |
|||
Opis |
Brezbarvna do svetlorumena, bistra, sirupasta tekočina |
|||
Identifikacija |
||||
A. S fenilhidrazinom tvori derivate –pozitivna |
Nastala spojina ima tališče med 196 °C in 202 °C z razkrojem |
|||
Čistost |
||||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 1,0 % |
|||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 0,75 % (kot D-glukoza) |
|||
Klorid |
Ne več kakor 350 mg/kg |
|||
Sulfat |
Ne več kakor 240 mg/kg |
|||
Sulfit |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 575 GLUKONO-DELTA-LAKTON |
||||
Sopomenke |
Glukonolakton, GDL, D-glukonska kisline delta-lakton, delta-glukonolakton |
|||
Definicija |
D-glukono-1,5-lakton je ciklični 1,5-intramolekularni ester D-glukonske kisline. V vodnih medijih hidrolizira v ravnotežno zmes D-glukonske kisline (55 %–66 %) ter delta- in gama-laktona. |
|||
Kemično ime |
D-glukono-1,5-lakton |
|||
EINECS |
202–016–5 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
178,14 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Droben, bel kristalinični prah, skoraj brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Glukonska kislina tvori derivate s fenilhidrazinom — pozitivna |
Nastala spojina ima tališče med 196 °C in 202 °C z razkrojem |
|||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Zmerno topen v etanolu |
|||
C. Tališče |
152 °C ± 2 °C |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 1,0 % (Karlfischerjeva metoda) |
|||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 0,75 % (kot D-glukoza) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
E 576 NATRIJEV GLUKONAT |
||||
Sopomenke |
Natrijeva sol D-glukonske kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Natrijev D-glukonat |
|||
EINECS |
208–407–7 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
218,14 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % |
|||
Opis |
Bel do rumenorjav, zrnat do droben kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na natrij in na glukonat |
||||
B. Topnost |
Dobro topen v vodi. Zmerno topen v etanolu |
|||
C. pH 10 % raztopine |
Med 6,5 in 7,5 |
|||
Čistost |
||||
Reducirajoča snov |
Ne več kakor 1,0 % (kot D-glukoza) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
E 577 KALIJEV GLUKONAT |
||||
Sopomenke |
Kalijeva sol D-glukonske kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalijev D-glukonat |
|||
EINECS |
206–074–2 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
234,25 (brezvodni) 252,26 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97,0 % in ne več kakor 103,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Sipek, bel do rumenkasto bel kristalinični prah ali zrnca, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na kalij in na glukonat |
||||
B. pH 10 % raztopine |
Med 7,0 in 8,3 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Brezvodni: ne več kakor 3,0 % (105 °C, 4 h v vakuumu) Monohidrat: ne manj kakor 6 % in ne več kakor 7,5 % (105 °C, 4 h, v vakuumu) |
|||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 1,0 % (kot D-glukoza) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
E 578 KALCIJEV GLUKONAT |
||||
Sopomenke |
Kalcijeva sol D-glukonske kisline |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kalcijev di-D-glukonat |
|||
EINECS |
206–075–8 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
430,38 (brezvodni) 448,39 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % in ne več kakor 102,0 %, računano na suho snov in na monohidrat |
|||
Opis |
Bela kristalinična zrnca ali prah, brez vonja, obstojna na zraku |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na kalcij in na glukonat |
||||
B. Topnost |
Topen v vodi, netopen v etanolu |
|||
C. pH 5-odstotne raztopine |
Med 6,0 in 8,0 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 3,0 % (105 °C, 16 h) (brezvodni) Ne več kakor 2,0 % (105 °C, 16 h) (monohidrat) |
|||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 1,0 % (kot D-glukoza) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
E 586 4-HEKSILRESORCINOL |
||||
Sopomenke |
4-heksil-1,3-benzendiol Heksilresorcinol |
|||
Opredelitev |
||||
Kemična imena |
4-heksilresorcinol |
|||
EINECS |
205-257-4 |
|||
Kemična formula |
C12H18O2 |
|||
Molekulska masa |
197,24 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel prah |
|||
Določitev |
||||
A. Topnost |
Dobro topen v etru in acetonu, slabo topen v vodi |
|||
B. Preskus z dušikovo kislino |
1 ml nasičene raztopine vzorca dodajte 1 ml dušikove kisline. Pojavi se svetlo rdeča barva. |
|||
C. Preskus z bromom |
1 ml nasičene raztopine vzorca dodajte 1 ml nasičene raztopine broma. Pojavi se rumena kosmičasta oborina, zaradi katere se raztopina obarva rumenkasto. |
|||
D. Območje taljenja |
62–67 °C |
|||
Čistost |
||||
Kislost |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Resorcinol in drugi fenoli |
Nekaj minut stresajte približno 1 g vzorca s 50 ml vode, filtrirajte ter filtratu dodajte 3 kapljice nasičene raztopine železovega klorida. Raztopina se ne obarva rdeče ali modro. |
|||
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
E 640 GLICIN IN NJEGOVA NATRIJEVA SOL |
||||
Sopomenke (gly) |
Aminoocetna kislina, glikokol |
|||
(Na-sol) |
Natrijev glicinat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime (gly) |
Aminoocetna kislina |
|||
(Na-sol) |
Natrijev glicinat |
|||
Kemična formula (gly) |
|
|||
(Na-sol) |
|
|||
EINECS (gly) |
200–272–2 |
|||
(Na-sol) |
227–842–3 |
|||
Molska masa (gly) |
75,07 |
|||
(Na-sol) |
98 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivna reakcija na aminokislino (gly in Na-sol) |
||||
B. Pozitivna reakcija na natrij (Na-sol) |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju (gly) |
Ne več kakor 0,2 % (105 °C, 3 h) |
|||
(Na-sol) |
Ne več kakor 0,2 % (105 °C, 3 h) |
|||
Ostanek po žarjenju (gly) |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
(Na-sol) |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 900 DIMETIL POLISILOKSAN |
||||
Sopomenke |
Polidimetil siloksan, tekoči silikon, silikonsko olje, dimetil silikon |
|||
Definicija |
Dimetil polisiloksan je zmes popolno metilirane polimere linearnega siloksana z osnovno ponavljajočo se enoto
|
|||
Kemično ime |
Siloksani in silikoni, dimetil |
|||
Kemična formula |
|
|||
Vsebnost |
Vsebnost polimere ne manj kakor 37,3 in ne več kakor 38,5 % |
|||
Opis |
Bistra, brezbarvna, viskozna tekočina |
|||
Identifikacija |
||||
A. Specifična masa |
Med 0,946 in 0,977 |
|||
B. Indeks refrakcije |
Med 1,400 in 1,405 |
|||
C. Infrardeči spekter, značilen za spojino |
||||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (105 °C, 4 h) |
|||
Viskoznost |
Ne več kakor 1,00. 10- 4 m2s-1 pri 25 °C |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 900 DIMETIL POLISILOKSAN |
||||
Sopomenke |
Beli vosek, rumeni vosek |
|||
Definicija |
Rumeni vosek pridobivamo s topljenjem satovja čebel Apis mellifera L., v vroči vodi in z odstranjevanjem tujih snovi Beli vosek pridobivamo z beljenjem rumenega čebeljega voska |
|||
EINECS |
232–383–7 (čebelji vosek) |
|||
Opis |
Rumenkasto beli (bela oblika) ali rumenkasto do sivkasto rjavi (rumena oblika) koščki ali ploščice, na prelomu zrnati, nekristalinični, imajo prijeten vonj po medu |
|||
Identifikacija |
||||
A. Območje taljenja |
Med 62 °C in 65 °C |
|||
B. Specifična masa |
Okoli 0,96 |
|||
C. Topnost |
Netopen v vodi. Zmerno topen v alkoholu. Dobro topen v kloroformu in etru |
|||
Čistost |
||||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 17 in ne več kakor 24 |
|||
Število umiljenja |
87-104 |
|||
Peroksidno število |
Ne več kakor 5 |
|||
Glicerol in drugi polioli |
Ne več kakor 0,5 % (kot glicerol) |
|||
Cerezin, parafini in nekateri drugi voski |
Jih ni |
|||
Maščobe, japonski vosek, smola in milo |
Jih ni |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 902 VOSEK KANDELA |
||||
Definicija |
Vosek kandela je čiščeni vosek, ki ga pridobivamo iz listov rastline kandela, Euphorbia antisyphilitica |
|||
EINECS |
232–347–0 |
|||
Opis |
Trd, rumenkasto rjav, neprozoren do polprozoren vosek |
|||
Identifikacija |
||||
A. Specifična masa |
Okoli 0,983 |
|||
B. Območje taljenja |
Med 68,5 °C in 72,5 °C |
|||
C. Topnost |
Netopen v vodi. Topen v kloroformu in toluenu |
|||
Čistost |
||||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 12 in ne več kakor 22 |
|||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 43 in ne več kakor 65 |
|||
Glicerol in drugi polioli |
Ne več kakor 0,5 % (kot glicerol) |
|||
Cerezin, parafini in določeni drugi voski |
Jih ni |
|||
Maščobe, japonski vosek, smola in milo |
Jih ni |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 903 VOSEK KARNAUBA |
||||
Definicija |
Vosek karnauba je prečiščeni vosek, ki ga pridobivamo iz listnih brstičev in listov brazilske palme Copernicia cereferia |
|||
EINECS |
232–399–4 |
|||
Opis |
Svetlorjav do bledorumen prah ali kosmiči ali trda in lomljiva snov s prelomom, značilnim za smolo |
|||
Identifikacija |
||||
A. Specifična masa |
Okoli 0,997 |
|||
B. Območje taljenja |
Med 82 °C in 86 °C |
|||
C. Topnost |
Netopen v vodi. Delno topen v vrelem etanolu. Topen v kloroformu in dietiletru |
|||
Čistost |
||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,25 % |
|||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 2 in ne več kakor 7 |
|||
Estrsko število |
Ne manj kakor 71 in ne več kakor 88 |
|||
Neumiljivih snovi |
Ne manj kakor 50 % in ne več kakor 55 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 904 ŠELAK |
||||
Sopomenke |
Beljeni šelak, beli šelak |
|||
Definicija |
Šelak je čiščen in beljen lak, smolnat izloček insekta Laccifer (Tachardia) lacca Kerr (pop. Coccidae) |
|||
EINECS |
232–549–9 |
|||
Opis |
Beljeni šelak — sivobela, amorfna, zrnata smola Beljeni šelak z odstranjenim voskom — svetlorumena, amorfna, zrnata smola |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Netopen v vodi; dobro topen (čeprav zelo počasi) v alkoholu; rahlo topen v acetonu |
|||
B. Kislinsko število |
Med 60 in 89 |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 6,0 % (40 °C, nad silikagelom, 15 h) |
|||
Smola |
Je ni |
|||
Vosek |
Beljeni šelak: ne več kakor 5,5 % Beljeni šelak z odstranjenim voskom: ne več kakor 0,2 % |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
E 920 L-CISTEIN |
||||
Definicija |
Cistein hidroklorid ali hidroklorid monohidrat. Človeški lasje se ne smejo uporabiti kot surovina za pridobivanje cisteina |
|||
EINECS |
200–157–7 (brezvodni) |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
157,62 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % in ne več kakor 101,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel prah ali brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Dobro topen v vodi in etanolu |
|||
B. Območje taljenja |
Brezvodna oblika se stali pri približno 175 °C |
|||
C. Specifična rotacija |
|
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Med 8,0 % in 12, 0 % Ne več kakor 2,0 % (brezvodna oblika) |
|||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Amonijev ion |
Ne več kakor 200 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1,5 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 927b KARBAMID |
||||
Sopomenke |
Urea |
|||
Definicija |
||||
EINECS |
200–315–5 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
60,06 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarven do bel, prizmatičen kristalinični prah ali majhni, beli peleti |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Dobro topen v vodi. Topen v etanolu |
|||
B. Obarjanje z dušikovo kislino |
Nastane bela kristalinična oborina |
|||
C. Barvna reakcija |
Nastane rdečkasto vijolična barva |
|||
D. Območje taljenja |
132 °C do 135 °C |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % (105 °C, 1 h) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
V etanolu netopne snovi |
Ne več kakor 0,04 % |
|||
Alkalnost |
Alkalna |
|||
Amonijev ion |
Ne več kakor 500 mg/kg |
|||
Biuret |
Ne več kakor 0,1 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 938 ARGON |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Argon |
|||
EINECS |
231–147–0 |
|||
Kemična formula |
Ar |
|||
Molska masa |
40 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, brez vonja |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Metan in drugi ogljikovodiki, računani na metan |
Ne več kakor 100 ml/l |
|||
E 939 HELIJ |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Helij |
|||
EINECS |
231–168–5 |
|||
Kemična formula |
He |
|||
Molska masa |
4 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, brez vonja |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Metan in drugi ogljikovodiki, računani na metan |
Ne več kakor 100 ml/l |
|||
E 941 DUŠIK |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Dušik |
|||
EINECS |
231–783–9 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
28 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, brez vonja |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Ogljikov monoksid |
Ne več kakor 10 ml/l |
|||
Metan in drugi ogljikovodiki, računani na metan |
Ne več kakor 100 ml/l |
|||
Dušikov dioksid in dušikov oksid |
Ne več kakor 10 ml/l |
|||
Kisik |
Ne več kakor 1 % |
|||
E 942 DIDUŠIKOV OKSID |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Didušikov oksid |
|||
EINECS |
233–032–0 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
44 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, sladkobnega vonja |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Ogljikov monoksid |
Ne več kakor 30 ml/l |
|||
Dušikov dioksid in dušikov oksid |
Ne več kakor 10 ml/l |
|||
E 948 KISIK |
||||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Kisik |
|||
EINECS |
231–956–9 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
32 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, brez vonja |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
|||
Metan in drugi ogljikovodiki, računani na metan |
Ne več kakor 100 ml/l |
|||
E 999 EKSTRAKT KVILAJE |
||||
Sopomenke |
Ekstrakt saponinov iz lubja; ekstrakt lubja kvilaje, ekstrakt lubja paname, ekstrakt lubja murilla, ekstrakt lubja chine |
|||
Definicija |
Ekstrakt kvilaje dobimo z vodno ekstrakcijo iz drevesa Qiuillai saponaria Molina ali drugih vrst rastlin Quillaie iz družin Rosaceae. Vsebuje številne triterpenoidne saponine, sestavljene iz glikozidov kvilajske kisline. Zraven so še nekatere vrste sladkorja, denimo glukoza, galaktoza, arabinoza, ksiloza in ramnoza, ter tanin, kalcijev oksalat in druge manj pomembne sestavine. |
|||
Opis |
Ekstrakt kvilaje v prahu je svetlorjav z rožnim odtenkom. Na voljo je tudi kot vodna raztopina |
|||
Identifikacija |
||||
A. pH 2,5-odstotne raztopine |
Med 4,5 in 5,5 |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 6,0 % (Karlfischerjeva metoda) (samo za prah) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
E 1103 INVERTAZA |
||||
Definicija |
Invertazo proizvaja Saccharomyces cerevisiae |
|||
Sistematsko ime |
B-D-fruktofuranozid fruktohidrolaza |
|||
Enzyme Commission No |
EC 3.2.1.26 |
|||
EINECS |
232–615–7 |
|||
Čistost |
||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 0,5 mg/kg |
|||
Skupno število bakterij |
Ne več kakor 50 000/g |
|||
Salmonella spp. |
V 25 g invertaze je ne sme biti |
|||
Koliformne bakterije |
Ne več kakor 30/g |
|||
E. coli |
V 25 g invertaze je ne sme biti |
|||
E 1200 POLIDEKSTROZA |
||||
Sopomenke |
Modificirane polidekstroze |
|||
Definicija |
Naključno vezani glukozni polimeri z nekaterimi končnimi skupinami sorbitola in s citronsko kislino ali ostanki fosforne kisline, vezanimi na polimere z mono- ali diestrskimi vezmi. Pridobivamo jih s taljenjem in kondenzacijo sestavin in so sestavljeni iz približno 90 delov D-glukoze, 10 delov sorbitola in 1 dela citronske kisline ali 0,1 dela fosforne kisline. 1,6-glukozidna povezava prevladuje v polimerih, so pa tudi druge vezave. Produkti vsebujejo majhno količino proste glukoze, sorbitola, levoglukozana (1,6-anhidro-D-glukoza) in citronske kisline, ki jo lahko nevtraliziramo s katero koli bazo in/ali razbarvamo in deioniziramo za nadaljnje rafiniranje. Produkte je mogoče tudi delno hidrogenirati s katalizatorjem raneyjevim nikljem, da zmanjšamo ostanke glukoze. Polidekstroza-N je nevtralizirana polidekstroza |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 90 % polimera, računano na suho snov in snov brez pepela |
|||
Opis |
Bela do svetlo rdečerjava trdna snov. Polidekstroze se raztapljajo v vodi in dajejo bistro, brezbarvno do slamnato rumeno obarvano raztopino |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivni reakciji na sladkor in na reducirajoči sladkor |
||||
B. pH 10 % raztopine |
Med 2,5 in 7,0 za polidekstrozo Med 5,0 in 6,0 za polidektrozo-N |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 4,0 % (Karlfischerjeva metoda) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,3 % (polidekstroza) Ne več kakor 2,0 % (polidekstroza-N) |
|||
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg za hidrogenirane polidekstroze |
|||
1,6-anhidro-D-glukoza |
Ne več kakor 4,0 % na suho snov in na snov brez pepela |
|||
Glukoza in sorbitol |
Ne več kakor 6,0 % na suho snov in na snov brez pepela; glukozo in sorbitol določimo ločeno |
|||
Maksimalna molska masa |
Negativni preskus na polimere z molsko maso, večjo od 22,000 |
|||
5-hidroksimetilfurfural |
Ne več kakor 0,1 % (polidekstroza) Ne več kakor 0,05 % (polidekstroza-N) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 0,5 mg/kg |
|||
E 1204 PULULAN |
||||
Opredelitev |
Linearni nevtralni glukan, sestavljen večinoma iz enot maltotrioze, povezanih z -1,6 glikozidnimi vezmi. Nastane pri fermentaciji hidroliziranega škroba, ki je namenjen za prehrano, z vrsto Aureobasidium pullulans, ki ne proizvaja toksinov. Po fermentaciji se glivične celice odstranijo z mikrofiltracijo, filtrat se toplotno sterilizira, pigmenti in druge nečistoče pa se odstranijo z adsorpcijo in ionsko izmenjevalno kromatografijo. |
|||
EINECS |
232-945-1 |
|||
Kemična formula |
(C6H10O5)x |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 90 % glukana, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bel do sivobel prah brez vonja |
|||
Določitev |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, praktično netopen v etanolu |
|||
B. pH 10 % raztopine |
5,0–7,0 |
|||
C. Obarjanje s polietilen glikolom 600 |
Dodajte 2 ml polietilen glikola 600 v 10 ml 2 % vodne raztopine pululana. Nastane bela oborina. |
|||
D. Depolimerizacija s pululanazo |
Pripravite dve epruveti, vsaka naj vsebuje 10 ml 10 % raztopine pululana. Dodajte 0,1 ml raztopine pululanaze z aktivnostjo 10 enot/g v eno epruveto, v drugo pa 0,1 ml vode. Po inkubaciji pri približno 25 °C za 20 minut je viskoznost raztopine, ki se ji je dodala pululanaza, vidno manjša kakor raztopina brez dodane pululanaze. |
|||
Čistost |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 6 % (90 °C, tlak ne več kakor 50 mm Hg, 6 ur) |
|||
Mono-, di- in oligosaharidi |
Ne več kakor 10 %, izraženo kot glukoza |
|||
Viskoznost |
100–180 mm2/s (10 % m/m vodna raztopina pri 30 °C) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 100 kolonij na gram |
|||
Koliformne bakterije |
V 25 g jih ni, negativno |
|||
Salmonella |
V 25 g jih ni, negativno |
|||
E 1404 OKSIDIRANI ŠKROB |
||||
Definicija |
Oksidirani škrob je škrob, ki ga obdelujemo z natrijevim hipokloritom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „\izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 % za druge vrste škroba |
|||
Karboksilne skupine |
Ne več kakor 1,1 % |
|||
veplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1410 MONOŠKROBNI FOSFAT |
||||
Definicija |
Monoškrobni fosfat je škrob, zaestren z ortofosforno kislino ali z natrijevim oz. kalijevim ortofosfatom ali natrijevim tripolifosfatom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 % za druge vrste škroba |
|||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,5 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob Ne več kakor 0,4 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1412 DIŠKROBOV FOSFAT |
||||
Definicija |
Diškrobov fosfat je škrob, zamrežen z natrijevim trimetafosfatom ali fosforjevim oksikloridom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,5 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob Ne več kakor 0,4 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1413 FOSFATIRANI DIŠKROBNI FOSFAT |
||||
Definicija |
Fosfatirani diškrobni fosfat je kombinirano obdelani škrob, kakor je opisano za monoškrobni fosfat in za diškrobni fosfat |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,5 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob Ne več kakor 0,4 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1414 ACETILIRANI DIŠKROBNI FOSFAT |
||||
Definicija |
Acetilirani diškrobni fosfat je škrob, zamrežen z natrijevim trimetafosfatom ali fosforjevim oksikloridom in zaestren z acetanhidridom ali vinilacetatom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Acetilne skupine |
Ne več kakor 2,5 % |
|||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,14 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob Ne več kakor 0,04 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Vinilacetat |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1420 ACETILIRANI ŠKROB |
||||
Sopomenke |
Škrob acetat |
|||
Definicija |
Acetilirani škrob je škrob, zaestren z acetanhidridom ali vinilacetatom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Acetilne skupine |
Ne več kakor 2,5 % |
|||
Vinilacetat |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1422 ACETILIRANI DIŠKROBNI ADIPAT |
||||
Definicija |
Acetilirani diškrobni adipat je škrob, zamrežen z anhidridom adipinske kisline in zaestren z acetanhidridom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Acetilne skupine |
Ne več kakor 2,5 % |
|||
Adipinske skupine |
Ne več kakor 0,135 % |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1440 HIDROKSIPROPILNI ŠKROB |
||||
Definicija |
Hidroksipropilni škrob je škrob, zaestren s propilenoksidom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroam (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Hidroksipropilne skupine |
Ne več kakor 7,0 % |
|||
Propilen klorhidrin |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1442 HIDROKSIPROPIL DIŠKROBNI FOSFAT |
||||
Definicija |
Hidroksipropil diškrobni fosfat je škrob, zamrežen z natrijevim trimetafosfatom ali fosforjevim oksikloridom in zaestren s propilenoksidom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Hidroksipropilne skupine |
Ne več kakor 7,0 % |
|||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,14 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob Ne več kakor 0,04 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Propilen klorhidrin |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1450 ŠKROBOV NATRIJEV OKTENILSUKCINAT |
||||
Sopomenke |
SSOS |
|||
Definicija |
Škrobov natrijev oktenilsukcinat je škrob, zaestren z oktenilsukcin anhidridom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Oktenilsukcinilne skupine |
Ne več kakor 3 % |
|||
Ostanek oktenilsukcinske kisline |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1451 ACETILIRANI OKSIDIRANI ŠKROB |
||||
Definicija |
Acetilirani oksidirani škrob je škrob, obdelan z natrijevim hipokloritom in nato zaestren z acetanhidridom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Identifikacija |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlordeča barva) |
||||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Karboksilne skupine |
Ne več kakor 1,3 % |
|||
Acetilne skupine |
Ne več kakor 2,5 % |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg /kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
E 1452 ŠKROBNI ALUMINIJEV OKTENIL SUKCINAT |
||||
Sopomenke |
SAOS |
|||
Opredelitev |
Aluminijev oktenil sukcinat škroba je škrob, zaestren z oktenil sukcin anhidridom in obdelan z aluminijevim sulfatom |
|||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca ali (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
|||
Določitev |
||||
A. Če ni preželatiniran: z mikroskopskim pregledom |
||||
B. Pozitivna reakcija obarvanja z jodom (temnomodra do svetlo rdeča barva) |
||||
Čistost |
||||
(vse vrednosti, razen izguba pri sušenju, so podane na suho snov) |
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 21 % |
|||
Oktenilsukcinilne skupine |
Ne več kakor 3 % |
|||
Ostanek oktenilsukcinske kisline |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||
Aluminij |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
E 1505 TRIETIL CITRAT |
||||
Sopomenke |
Etil citrat |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Trietil-2-hidroksipropan-1,2,3-trikarboksilat |
|||
EINECS |
201–070–7 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
276,29 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
|||
Opis |
Skoraj brezbarvna oljnata tekočina, brez vonja |
|||
Identifikacija |
||||
A. Specifična masa |
|
|||
B. Indeks refrakcije |
|
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 0,25 % (Karlfischerjeva metoda) |
|||
Kislost |
Ne več kakor 0,02 % (kot citronska kislina) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 1518 GLICERIL TRIACETAT |
||||
Sopomenke |
Triacetin |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
Gliceril triacetat |
|||
EINECS |
203–051–9 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
218,21 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezbarvna, nekoliko oljnata tekočina, rahlega vonja po maščobi |
|||
Identifikacija |
||||
A. Pozitivne reakcije na acetat in na glicerol |
||||
B. Indeks refrakcije |
Med 1,429 in 1,431 pri 25 °C |
|||
C. Specifična masa (25 °C/25 °C) |
Med 1,154 in 1,158 |
|||
D. Območje vrelišča |
Med 258 °C in 270 °C |
|||
Čistost |
||||
Voda |
Ne več kakor 0,02 % (Karlfischerjeva metoda) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,02 % (kot citronska kislina) |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
E 1520 PROPILEN GLIKOL |
||||
Sopomenke |
Propan-1,2-diol |
|||
Definicija |
||||
Kemično ime |
1,2-dihidroksipropan |
|||
EINECS |
200–338–0 |
|||
Kemična formula |
|
|||
Molska masa |
76,10 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Bistra, brezbarvna, higroskopska, viskozna tekočina |
|||
Identifikacija |
||||
A. Topnost |
Topen v vodi, etanolu in acetonu |
|||
B. Specifična masa |
|
|||
C. Indeks refrakcije |
|
|||
Čistost |
||||
Območje destilacije |
99 % v/v destilira med 185 °C–189 °C |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,07 % |
|||
Voda |
Ne več kakor 1,0 % (Karlfischerjeva metoda) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
(1) Kobaltov klorid TSC: približno 65 g kobaltovega klorida CoCl2.6H2O raztopimo v zadostni količini zmesi 25 ml klorovodikove kisline in 975 ml vode, da dobimo skupni volumen 1 l. Natančno 5 ml te raztopine prenesemo v bučko z okroglim dnom, ki vsebuje 250 ml raztopine joda, dodamo 5 ml 3 % vodikovega peroksida, nato 15 ml 20 % raztopine natrijevega hidroksida. Vremo 10 minut in pustimo, da se ohladi, dodamo 2 g kalijevega jodida in 20 ml 25 % žveplene kisline. Ko se oborina v celoti raztopi, sproščeni jod titriramo z natrijevim tiosulfatom (0,1 N) v prisotnosti škroba TS (1). 1 ml natrijevega tiosulfata (0,1 N) ustreza 23,80 mg CoCl2.6H2O. Končni volumen raztopine uravnamo z dodatkom zadostne količine raztopine klorovodikove kisline/vode, da dobimo raztopino, ki vsebuje 59,5 mg CoCl2.6H2O na ml. (2) Feriklorid TSC: približno 55 g feriklorida raztopimo v zadostni količini zmesi 25 ml klorovodikove kisline in 975 ml vode, da dobimo skupen volumen 1 l. V bučko z okroglim dnom, ki vsebuje 250 ml raztopine joda, prenesemo 10 ml te raztopine, dodamo 15 ml vode in 3 g kalijevega jodida; zmes pustimo stati 15 minut. Razredčimo jo s 100 ml vode in sproščeni jod titriramo z natrijevim tiofosfatom (0,1 N) v prisotnosti škroba TS (1). 1 ml natrijevega tiosulfata (0,1 N) ustreza 27,03 mg FeCl3.6H20. Končni volumen raztopine uravnamo z dodatkom ustrezne količine zmesi klorovodikove kisline/vode, da dobimo raztopino, ki vsebuje 45,0 mg FeCl3.6H20 na ml. (3) Bakrov sulfat TSC: približno 65 g bakrovega sulfata CuSO4.5H20 raztopimo v zadostni količini zmesi 25 ml klorovodikove kisline in 975 ml vode, da dobimo skupen volumen 1 l. V bučko z okroglim dnom, ki vsebuje 250 ml raztopine joda, prenesemo 10 ml te raztopine, dodamo 40 ml vode, 4 ml ocetne kisline in 3 g kalijevega jodida. Sproščeni jod titriramo z natrijevim tiosulfatom (0,1 N) v prisotnosti škroba TS (1). 1 ml natrijevega tiosulfata (0,1 N) ustreza 24,97 mg CuSO4.5H20. Končni volumen raztopine uravnamo z dodatkom zadostne količine zmesi klorovodikove kisline/vode, da dobimo raztopino, ki vsebuje 62,4 mg CuSO4.5H20 na ml. (4) Škrob TS: 0,5 g škroba (krompirjevega škroba, koruznega škroba) zmešamo s 5 ml vode v pasto in med stalnim mešanjem dodajamo vodo, da dobimo volumen 100 ml. Vremo nekaj minut in pustimo, da se ohladi, nato filtriramo. Škrob mora biti sveže pripravljen. (5) Kadar ima oznako „za prehranske namene“, se nitrit lahko prodaja samo v zmesi s soljo ali nadomestkom soli. |
E 170 (i) KALCIJEV KARBONAT
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/45/EC o posebnih merilih čistosti za barvila, ki se uporabljajo v živilih ( 8 ).
E 353 METAVINSKA KISLINA
Sopomenke |
Divinska kislina |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Metavinska kislina |
Kemijska formula |
C4H6O6 |
Analiza |
Najmanj 99,5 % |
Opis |
Kristalinična ali prašnata snov, bele ali rumenkaste barve. Zelo higroskopična, z rahlim vonjem po karamelu |
Identifikacija |
|
A. |
Dobro topna v vodi in etanolu |
B. |
V epruveto z 2 ml koncentrirane žveplene kisline in 2 kapljicama sulfo-rezorcinol reagenta se da vzorec 1 do 10 mg te snovi. Pri segrevanju do 150 °C se pojavi intenzivna vijolična barva |
Čistost |
|
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 354 KALCIJEV TARTRAT
Sopomenke |
L-kalcijev tartrat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Kalcijev L(+)- 2,3-dihidroksibutandioat dihidrat |
Kemijska formula |
C4H4CaO6 · 2H2O |
Molekularna masa |
224,18 |
Analiza |
Najmanj 98,0 % |
Opis |
Fin kristaliničen prašek, bele ali umazanobele barve |
Identifikacija |
|
A. Rahlo topen v vodi. Topnost približno 0,01 g/100 ml vode (20 °C). Malo topen v etanolu. Rahlo topen v dietiletru. Topen v kislinah |
|
B. Specifični kot zasuka [α]20D |
+ 7,0° do + 7,4° (0,1 % v 1N HCl raztopini) |
C. pH 5 % tekoče zmesi |
Med 6,0 in 9,0 |
Čistost |
|
Sulfati (kot H2SO4) |
Največ 1 g/kg |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 356 NATRIJEV ADIPAT
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Natrijev adipat |
EINECS |
231–293–5 |
Kemijska formula |
C6H8Na2O4 |
Molekularna masa |
190,11 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % (računano na suho snov) |
Opis |
Bel kristalni ali kristalinični prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Območje taljenja |
151 °C – 152oC (za adipinsko kislino) |
B. Topnost |
Približno 50 g/100 ml vode (20 °C) |
C. Pozitivni test za natrij |
|
Čistost |
|
Voda |
Največ 3 % (Karl Fischer) |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 357 KALIJEV ADIPAT
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Kalijev adipat |
EINECS |
242–838–1 |
Kemijska formula |
C6H8 K2O4 |
Molekularna masa |
222,32 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % (računano na suho snov) |
Opis |
Bel kristalni ali kristalinični prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Območje taljenja |
151 °C– 152oC (za adipinsko kislino) |
B. Topnost |
Približno 60 g/100 ml vode (20 °C) |
C. Pozitivni test za kalij |
|
Čistost |
|
Voda |
Največ 3 % (Karl Fischer) |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 420(i) SORBITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih ( 9 ).
E 420(ii) SORBITOL SIRUP
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 421 MANITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 425(i) KONJAK GUMA
Opredelitev pojma |
Konjak guma je vodotopni hidrokoloid, dobljen z vodno ekstrakcijo iz konjak moke. Ta moka je nečiščen surovi produkt iz korenin trajnice Amorphophallus konjac. Glavna sestavina konjak gume je vodotopen, visokomolekularen polisaharid glukomanan, sestavljen iz enot D-manoze in D-glukoze z molsko rotacijo 1,6: 1,0, povezanih z β (1-4)-glikozidnimi vezmi. Krajše stranske verige so povezane z β (1-3)-glikozidnimi vezmi, acetilne skupine se pojavljajo naključno, v razmerju 1 skupina na 9 do 19 enot sladkorja. |
Molekularna masa |
Glavna sestavina glukomanan ima povprečno molekularno maso 200 000 do 2 000 000 |
Analiza |
Najmanj 75 % ogljikovih hidratov |
Opis |
Bel, rumenkast do svetlo rumenorjav prašek |
Identifikacija |
|
A. Topnost |
Dispergiran v vroči ali hladni vodi tvori zelo viskozno raztopino s pH med 4,0 in 7,0 |
B. Tvorba gela |
V epruveto se da 1 % raztopina vzorca in 5 ml 4 % raztopine natrijevega borata ter se močno stresa. Nastane gel |
C. Tvorba toplotno obstojnega gela |
Pripravi se 2 % raztopina vzorca, se med močnim in stalnim mešanjem segreva 30 minut na vodni kopeli in nato ohladi na sobno temperaturo. V 30 g tako pripravljenega vzorca se za vsak gram vzorca doda 1 ml 10 % raztopine kalijevega karbonata, ki naj vzorec pri sobni temperaturi dobro omoči. Mešanica se segreje na vodni kopeli do 85 °C in na tej temperaturi pusti 2 h brez mešanja. Pri teh pogojih nastane toplotno stabilen gel |
D. Viskoznost (1 % raztopina) |
Najmanj 3 kgm-1s-1 pri 25 °C |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 12 % (105 °C, 5 h) |
Škrob |
Največ 3 % |
Beljakovine |
Največ 3 % (N × 5,7) Dušik se določi po metodi kjeldahl. Odstotni delež dušika v vzorcu, pomnožen s 5,7, da odstotni delež beljakovin v vzorcu |
Snov, topna v etru |
Največ 0,1 % |
Pepel skupaj |
Največ 5,0 % (800 °C, 3 do 4 h) |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
Salmonella spp. |
V 12,5 g je ni |
E. coli |
V 5 g je ni |
E 425(ii) KONJAK GLUKOMANAN
Opredelitev pojma |
Konjak glukomanan je vodotopni hidrokoloid, dobljen iz konjak moke s pranjem v vodi, ki ji je dodan etanol. Konjak moka je nečiščen, surov produkt iz korenin trajnice Amorphophallus konjac. Glavna sestavina je vodotopen, visokomolekularen polisaharid glukomanan, ki je sestavljen iz enot D-manoze in D-glukoze z molskim razmerjem 1,6: 1,0, povezanih z β (1-4)-glikozidnimi vezmi z vejo na okoli 50 do 60 enot. Približno vsak 19. sladkorni ostanek je acetiliran |
Molekularna masa |
500 000 do 2 000 000 |
Analiza |
Skupne prehranske vlaknine, najmanj 95 % v suhi snovi |
Opis |
Bel do rahlo rjavkast, drobnozrnat, sipek prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Topnost |
Dispergiran v vroči ali hladni vodi tvori zelo viskozno raztopino s pH med 5,0 in 7,0. Topnost narašča s segrevanjem in mehanskim mešanjem |
B. Tvorba toplotno obstojnega gela |
Pripravi se 2 % raztopina vzorca, se med močnim mešanjem segreva na vodni kopeli 30 minut in nato ohladi na sobno temperaturo. V 30 g tako pripravljenega vzorca se za vsak gram doda 1 ml 10 % raztopine kalijevega karbonata, ki naj vzorec pri sobni temperaturi dobro omoči. Mešanica se na vodni kopeli segreje do 85 °C in pusti na tej temperaturi 2 h brez mešanja. Pri teh pogojih nastane toplotno stabilen gel |
C. Viskoznost (1 % raztopina) |
Najmanj 20 kgm-1s-1 pri 25 °C |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 8 % (105 °C, 3 h) |
Škrob |
Največ 1 % |
Beljakovine |
Največ 1,5 % (N × 5,7) Dušik se določi po metodi kjeldahl. Odstotek dušika v vzorcu, pomnožen s 5,7, da odstotek beljakovin v vzorcu |
Snov, topna v etru |
Največ 0,5 % |
Sulfit (kot SO2) |
Največ 4 mg/kg |
Klorid |
Največ 0,02 % |
Topno v 50 % alkoholu |
Največ 2,0 % snovi |
Pepel skupaj |
Največ 2,0 % (800 °C, 3 do 4 h) |
Svinec |
Največ 1 mg/kg |
Salmonella spp. |
V 12,5 g je ni |
E. coli |
V 5 g je ni |
E 426 HEMICELULOZA IZ SOJE |
|
Sopomenke |
|
Opredelitev |
Hemiceluloza iz soje je rafiniran v vodi topen polisaharid, ki se pridobiva iz naravnih sojinih vlaken z ekstrakcijo z vročo vodo |
Kemična imena |
V vodi topni sojini polisaharidi V vodi topna sojina vlakna |
Vsebnost |
Ne manj kakor 74 % ogljikovih hidratov |
Opis |
Zelo sipek bel prah |
Določitev |
|
A. Topnost |
Topna v vroči in mrzli vodi, ne da bi pri tem nastal gel |
pH 1 % raztopine |
5,5 ± 1,5 |
B. Viskoznost 10 % raztopine |
Ne več kakor 200 mPa.s |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7 % (105 °C, 4 ure) |
Beljakovine |
Ne več kakor 14 % |
Skupaj pepel |
Ne več kakor 9,5 % (600 °C, 4 ure) |
Arzen |
Ne več kakor 2 mg/kg |
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
Standardno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 3 000 kolonij na gram |
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 100 kolonij na gram |
E. coli |
Negativno v 10 g |
E 504(ii) MAGNEZIJEV HIDROKSID KARBONAT
Sopomenke |
Magnezijev hidrogen karbonat, magnezijev subkarbonat (lahek ali težek), težki bazični magnezijev karbonat, magnezijev karbonat hidroksid |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Magnezijev karbonat hidroksid hidrat |
EINECS |
235–192–7 |
Kemijska formula |
4MgCO3Mg(OH)2 5H2O |
Molekularna masa |
485 |
Analiza |
Vsebnost Mg najmanj 40,0 % in največ 45,0 %, računano kot MgO |
Opis |
Lahka, bela, prhka snov ali voluminozen, bel prašek |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test za magnezij in karbonat |
|
B. Topnost |
Praktično netopen v vodi. Netopen v etanolu |
Čistost |
|
Snov, netopna v kislini |
Največ 0,05 % |
Snov, topna v vodi |
Največ 1,0 % |
Kalcij |
Največ 1,0 % |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 10 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 553b SMUKEC
Sopomenke |
Talkum |
Opredelitev pojma |
Naravna snov v obliki hidriranega magnezijevega silikata, ki vsebuje različne deleže asociiranih mineralov, kot so alfa kremen, kalcit, klorit, dolomit, magnezit in flogopit |
Kemijsko ime |
Magnezijev hidrogen metasilikat |
EINECS |
238–877–9 |
Kemijska formula |
Mg3(Si4O10)(OH)2 |
Molekularna masa |
379,22 |
Opis |
Lahek, homogen, bel ali skoraj bel prašek, na otip masten |
Identifikacija |
|
A. IR-absorpcija |
Karakteristični vrhovi pri 3 677, 1 018 in 669 cm-1 |
B. Rentgenska difrakcija |
Vrhovi pri 9,34 / 4,66 / 3,12 Å |
C. Topnost |
Netopen v vodi in etanolu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 0,5 % (105 °C, 1 h) |
Snov, topna v kislini |
Največ 6 % |
Snov, topna v vodi |
Največ 0,2 % |
Železo, topno v kislini |
Pod mejo detekcije |
Arzen |
Največ 10 mg/kg |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
E 554 NATRIJEV ALUMINIJEV SILIKAT
Sopomenke |
Natrijev silikoaluminat, natrijev aluminosilikat, aluminijev natrijev silikat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Natrijev aluminijev silikat |
Analiza |
Vsebnost, računana na suho snov: — SiO2, najmanj 66,0 % in največ 88,0 % — Al2O3, najmanj 5,0 % in največ 15,0 % |
Opis |
Fin, bel, amorfen prašek ali zrnca |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni testi za natrij, aluminij in silikat |
|
B. pH 5 % tekoče zmesi |
Med 6,5 in 11,5 |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 8 % (105 °C, 2 h) |
Izguba pri žarenju |
Najmanj 5,0 % in največ 11,0 %, računano na suho snov (1 000 °C, konstantna teža) |
Natrij |
Najmanj 5 % in največ 8,5 % (kot Na2O), računano na suho snov |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 555 KALIJEV ALUMINIJEV SILIKAT
Sopomenke |
Sljuda, muskovid |
Opredelitev pojma |
Naravna sljuda je večinoma sestavljena iz kalijevega aluminijevega silikata (muskovita) |
EINECS |
310–127–6 |
Kemijsko ime |
Kalijev aluminijev silikat |
Kemijska formula |
KAl2[AlSi3O10](OH)2 |
Molekularna masa |
398 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 98 % |
Opis |
Lahke sive do bele kristalinične ploščice ali prašek |
Identifikacija |
|
A. Topnost |
Netopen v vodi, razredčenih kislinah in lugih ter organskih topilih |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 0,5 % (105 °C, 2 h) |
Antimon |
Največ 20 mg/kg |
Cink |
Največ 25 mg/kg |
Barij |
Največ 25 mg/kg |
Krom |
Največ 100 mg/kg |
Baker |
Največ 25 mg/kg |
Nikelj |
Največ 50 mg/kg |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
Kadmij |
Največ 2 mg/kg |
Svinec |
Največ 10 mg/kg |
E 556 KALCIJEV ALUMINIJEV SILIKAT
Sopomenke |
Kalcijev aluminosilikat, kalcijev silikoaluminat, aluminijev kalcijev silikat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Kalcijev aluminijev silikat |
Analiza |
Vsebnost, računano na suho snov: — SiO2, najmanj 44,0 % in največ 50,0 % — Al2O3, najmanj 3,0 % in največ 5,0 % — CaO, najmanj 32,0 % in največ 38,0 % |
Opis |
Fin, bel, sipek prašek |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni testi za kalcij, aluminij in silikat |
|
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 10,0 % (105 °C, 2 h) |
Izguba pri žarenju |
Najmanj 14,0 % in največ 18,0, računano na suho snov (1 000 °C, konstantna teža) |
Fluorid |
Največ 50 mg/kg |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 10 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 558 BENTONIT
Opredelitev pojma |
Bentonit je naravna glina, ki vsebuje velik delež montmorilonita, naravni hidratizirani alumosilikat, ki ima nekaj aluminijevih in silicijevih atomov, naravno zamenjanih z drugimi atomi, kot sta magnezij in železo. Kalcijevi in natrijevi ioni so ujeti med plastmi minerala. Navadno se pojavlja v štirih tipih: naravni natrijev bentonit, naravni kalcijev bentonit, aktiviran natrijev bentonit in kislo aktiviran bentonit |
EINECS |
215–108–5 |
Kemijska formula |
(Al, Mg)8(Si4O10)4(OH)8 · 12H2O |
Molekularna masa |
819 |
Analiza |
Vsebnost montmorilonita najmanj 80 % |
Opis |
Zelo fin, rumenkast ali sivobel prašek ali granule. Struktura bentonita je taka, da absorbira vodo v notranjosti in na površini (nabrekanje) |
Identifikacija |
|
A. Metilen blue test |
|
B. Rentgenska difrakcija |
Karakteristični vrhovi pri 12,5/15 A |
C. IR-absorpcija |
Vrhovi pri 428/470/530/1 110—1 020/3 750 - 3 400 cm-1 |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 15,0 % (105 °C, 2 h) |
Arzen |
Največ 2 mg/kg |
Svinec |
Največ 20 mg/kg |
E 559 ALUMINIJEV SILIKAT (KAOLIN) |
|
Sopomenke |
Kaolin, lahek ali težek |
Opredelitev |
Hidratiziran aluminijev silikat (kaolin) je očiščena bela glina, sestavljena iz kaolinita, kalijevega aluminijevega silikata, živca (ortoklaza) in kremena. Predelava naj ne vključuje kalcinacije. Surova kaolitna glina, ki se uporablja v proizvodnji aluminijevega silikata, sme vsebovati dioksine le v količinah, ki ne škodujejo zdravju oz. so primerne za prehrano ljudi. |
EINECS |
215-286-4 (kaolinit) |
Kemična formula |
Al2Si2O5(OH)4 (kaolinit) |
Molekulska masa |
264 |
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 90 % (vsota silicijevega in aluminijevega oksida po žarjenju) silicijev oksid (SiO2) med 45 % in 55 % aluminijev oksid (Al2O3) med 30 % in 39 % |
Opis |
Fin bel ali sivobel, masten prah. Kaolin je konglomerat naključno orientiranih skladov kaolitnih plasti ali posameznih heksagonalnih plasti |
Določitev |
|
A. Pozitiven test na aluminijev oksid in silikat |
|
B. Rentgenska difrakcija |
Karakteristični vrhovi pri 7, 18/3, 58/2, 38/1, 78 Å |
C. IR absorpcija |
Vrhovi pri 3 700 in 3 620 cm-1 |
Čistost |
|
Izguba pri žarenju |
Med 10 in 14 % (1 000 °C, do konstantne mase) |
Snov, topna v vodi |
Ne več kakor 0,3 % |
Snov, topna v kislini |
Ne več kakor 2 % |
Železo |
Ne več kakor 5 % |
Kalijev oksid (K2O) |
Ne več kakor 5 % |
Ogljik |
Ne več kakor 0,5 % |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 620 GLUTAMINSKA KISLINA
Sopomenke |
L-glutaminska kislina, L-α-aminoglutarna kislina |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
L-glutaminska kislina, L-2-amino-pentandiojska kislina |
EINECS |
200–293–7 |
Kemijska formula |
C5H9NO4 |
Molekularna masa |
147,13 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prašek |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo |
|
B. Specifični kot zasuka [α]D20 |
Med + 31,5° in + 32,2° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |
C. pH nasičene raztopine |
Med 3,0 in 3,5 |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 0,2 % (80 °C, 3 h) |
Sulfatni pepel |
Največ 0,2 % |
Klorid |
Največ 0,2 % |
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 621 MONONATRIJEV GLUTAMINAT
Sopomenke |
Natrijev glutaminat, MSG |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Mononatrijev L-glutaminat monohidrat |
EINECS |
205–538–1 |
Kemijska formula |
C5H8NaNO4 · H2O |
Molekularna masa |
187,13 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prašek, praktično brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test za natrij |
|
B. Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo |
|
C. Specifični kot zasuka [α]D20 |
Med + 24,8° in + 25,3° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |
D. pH 5 % raztopine |
Med 6,7 in 7,2 |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 0,5 % (98 °C, 5h) |
Klorid |
Največ 0,2 % |
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 622 MONOKALIJEV GLUTAMINAT
Sopomenke |
Kalijev glutaminat, MPG |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Monokalijev L-glutaminat monohidrat |
EINECS |
243–094–0 |
Kemijska formula |
C5H8KNO4 · H2O |
Molekularna masa |
203,24 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prašek, praktično brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test za kalij |
|
B. Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo |
|
C. Specifični kot zasuka [α]D20 |
Med + 22,5° and + 24,0° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |
D. pH 2 % raztopine |
Med 6,7 in 7,3 |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 0,2 % (80 °C, 5 h) |
Klorid |
Največ 0,2 % |
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 623 KALCIJEV DIGLUTAMINAT
Sopomenke |
Kalcijev glutaminat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Monokalcijev di-L-glutaminat |
EINECS |
242–905–5 |
Kemijska formula |
C10H16CaN2O8 · x H2O (x = 0, 1, 2 ali 4) |
Molekularna masa |
332,32 (brezvoden) |
Analiza |
Vsebnost najmanj 98,0 % in največ 102,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prašek, praktično brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test za kalcij |
|
B. Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo |
|
C. Specifični kot zasuka [α]D20 |
Med + 27,4 in + 29,2 (za kalcijev diglutaminat z x = 4) (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |
Čistost |
|
Voda |
Največ 19,0 % (za kalcijev diglutaminat z x = 4) (Karl Fischer) |
Klorid |
Največ 0,2 % |
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 624 MONOAMONIJEV GLUTAMINAT
Sopomenke |
Amonijev glutaminat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Monoamonijev L-glutaminat monohidrat |
EINECS |
231–447–1 |
Kemijska formula |
C5H12N2O4 · H2O |
Molekularna masa |
182,18 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prašek, praktično brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test za amonij |
|
B. Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo |
|
C. Specifični kot zasuka [α]D20 |
Med + 25,4° and + 26,4° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |
D. pH 5 % raztopine |
Med 6,0 in 7,0 |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 0,5 % (50 °C, 4 h) |
Sulfatni pepel |
Največ 0,1 % |
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 625 MAGNEZIJEV DIGLUTAMINAT
Sopomenke |
Magnezijev glutaminat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Monomagnezijev di-L-glutaminat tetrahidrat |
EINECS |
242–413–0 |
Kemijska formula |
C10H16MgN2O8 · 4H2O |
Molekularna masa |
388,62 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 95,0 % in največ 105,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test za magnezij |
|
B. Pozitivni test za glutaminsko kislino s tankoplastno kromatografijo |
|
C. Specifični kot zasuka [α]D20 |
Med + 23,8° in + 24,4° (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |
D. pH 10 % raztopine |
Med 6,4 in 7,5 |
Čistost |
|
Voda |
Največ 24,0 % (Karl Fischer) |
Klorid |
Največ 0,2 % |
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 626 GVANILNA KISLINA
Sopomenke |
Gvanilna kislina |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Gvanozin - 5′-monofosforna kislina |
EINECS |
201–598–8 |
Kemijska formula |
C10H14N5O8P |
Molekularna masa |
363,22 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo in organske fosfate |
|
B. pH 0,25 % raztopine |
Med 1,5 in 2,5 |
C. Spektrometrija |
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 256 nm |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 1,5 % (120 °C, 4 h) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 627 DINATRIJEV GVANILAT
Sopomenke |
Natrijev gvanilat, natrijev 5′-gvanilat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Dinatrijev gvanozin-5′-monofosfat |
EINECS |
221–849–5 |
Kemijska formula |
C10H12N5Na2O8P · x H2O (x = ca. 7) |
Molekularna masa |
407,19 (brezvoden) |
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in natrij |
|
B. pH 5 % raztopine |
Med 7,0 in 8,5 |
C. Spektrometrija |
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 256 nm |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 25 % (120 °C, 4 h) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 628 DIKALIJEV GVANILAT
Sopomenke |
Kalijev gvanilat, kalijev 5′-gvanilat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Dikalijev gvanozin-5′-monofosfat |
EINECS |
226–914–1 |
Kemijska formula |
C10H12 K2N5O8P |
Molekularna masa |
439,40 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalij |
|
B. pH 5 % raztopine |
Med 7,0 in 8,5 |
C. Spektrometrija |
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 256 nm |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 5 % (120 °C, 4 h) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 629 KALCIJEV GVANILAT
Sopomenke |
Kalcijev 5′-gvanilat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Kalcijev gvanozin-5′-monofosfat |
Kemijska formula |
C10H12 CaN5O8P · nH2O |
Molekularna masa |
401,20 (brezvoden) |
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalcij |
|
B. pH 0,05 % raztopine |
Med 7,0 in 8,0 |
C. Spektrometrija |
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 256 nm |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 23 % (120 °C, 4 h) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 630 INOZINSKA KISLINA
Sopomenke |
5′- inozinska kislina |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Inozin-5′-monofosforna kislina |
EINECS |
205–045–1 |
Kemijska formula |
C10H13N4O8P |
Molekularna masa |
348,21 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo in organske fosfate |
|
B. pH 5 % raztopine |
Med 1,0 in 2,0 |
C. Spektrometrija |
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Največ 3 % (120 °C, 4 h) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 631 DINATRIJEV INOZINAT
Sopomenke |
Natrijev inozinat, natrijev 5′- inozinat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Dinatrijev inozin-5′-monofosfat |
EINECS |
225–146–4 |
Kemijska formula |
C10H11N4Na2O8P · H2O |
Molekularna masa |
392,17 (brezvoden) |
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in natrij |
|
B. pH 5 % raztopine |
Med 7,0 in 8,5 |
C. Spektrometrija |
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |
Čistost |
|
Voda |
Največ 28,5 % (Karl Fischer) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 632 DIKALIJEV INOZINAT
Sopomenke |
Kalijev inozinat, kalijev 5′- inozinat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Dikalijev inozin-5′-monofosfat |
EINECS |
243–652–3 |
Kemijska formula |
C10H11K2N4O8P |
Molekularna masa |
424,39 |
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalij |
|
B. pH 5 % raztopine |
Med 7,0 in 8,5 |
C. Spektrometrija |
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |
Čistost |
|
Voda |
Največ 10,0 % (Karl Fischer) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 633 KALCIJEV INOZINAT
Sopomenke |
Kalcijev 5′- inozinat |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Kalcijev inozin-5′-monofosfat |
Kemijska formula |
C10H11CaN4O8P · nH2O |
Molekularna masa |
386,19 (brezvoden) |
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalcij |
|
B. pH 0,05 % raztopine |
Med 7,0 in 8,0 |
C. Spektrometrija: |
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |
Čistost |
|
Voda |
Največ 23,0 % (Karl Fischer) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 634 KALCIJEV 5′-RIBONUKLEOTID
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Kalcijev 5′- ribonukleotid je v glavnem zmes kalcijevega inozin-5-monofosfata in kalcijevega gvanozin-5′-monofosfata |
Kemijska formula |
C10H11N4CaO8P · nH20 y C10H12N5CaO8P · nH20 |
Analiza |
Vsebnost obeh glavnih sestavin najmanj 97,0 % ter posamezne sestavine najmanj 47,0 % in največ 53 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in kalcij |
|
B. pH 0,05 % raztopine |
Med 7,0 in 8,0 |
Čistost |
|
Voda |
Največ 23,0 % (Karl Fischer) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 635 DINATRIJEV 5′-RIBONUKLEOTID
Sopomenke |
Natrijev 5′- ribonukleotid |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Dinatrijev 5′- ribonukleotid je v glavnem zmes natrijevega inozin-5-monofosfata in dinatrijevega gvanozin-5′-monofosfata |
Kemijska formula |
C10H11N4O8P · nH20 in C10H12N5Na2O8P · nH20 |
Analiza |
Vsebnost obeh glavnih sestavin najmanj 97,0 % ter posamezne sestavine najmanj 47,0 % in največ 53 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prašek, brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Pozitivni test na ribozo, organske fosfate in natrij |
|
B. pH 5 % raztopine |
Med 7,0 in 8,5 |
Čistost |
|
Voda |
Največ 26,0 % (Karl Fischer) |
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 905 MIKROKRISTALINIČNI VOSEK
Sopomenke |
Petrolejski vosek |
||||||||||
Opredelitev pojma |
Mikrokristalinični vosek je rafinirana zmes trdih, nasičenih ogljikovodikov, večinoma razcepljenih parafinov, dobljenih iz nafte |
||||||||||
Opis |
Bel do rjavkasto rumen vosek, brez vonja |
||||||||||
Identifikacija |
|||||||||||
A. Topnost |
Netopen v vodi, zelo malo topen v etanolu |
||||||||||
B. Indeks refrakcije |
nD100 1,434 -1,448 |
||||||||||
Čistost |
|||||||||||
Molekularna masa |
Povprečno najmanj 500 |
||||||||||
Viskoznost pri 100 °C |
Najmanj 1,1. 10-5 m2s-1 |
||||||||||
Ostanek po žarenju |
Največ 0,1 % |
||||||||||
Ogljikovo število pri 5 % destilacije |
Največ 5 % molekul z ogljikovim številom, manjšim od 25 |
||||||||||
Barva |
Prestane preskus |
||||||||||
Žveplo |
Največ 0,4 % |
||||||||||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||||||||||
Svinec |
Največ 3 mg/kg |
||||||||||
Policiklične aromatske sestavine |
Policiklični aromatski ogljikovodiki, dobljeni z ekstrakcijo z dimetil sulfoksidom, v naslednjih mejnih vrednostih ultravijolične absorpcije:
|
E 907 HIDROGENIRANI POLI-1-DECEN
Sopomenke |
Hidrogenirani polidec-1-en Hidrogenirani poli-alfa-olefin |
Opredelitev |
|
Kemična formula |
C10nH20n + 2, pri čemer je n = 3 – 6 |
Molska masa |
560 (povprečje) |
Vsebnost |
Najmanj 98,5 % hidrogeniranega poli-1-decena, ki ima naslednjo razdelitev oligomerov: C30: 13 – 37 % C40: 35 – 70 % C50: 9 – 25 % C60: 1 – 7 % |
Opis |
Brezbarvna viskozna tekočina brez vonja |
Identifikacija |
|
A. Topnost |
Netopen v vodi, rahlo topen etanolu; topen v toluenu |
B. Gorenje |
Gori s svetlim plamenom in z značilnim vonjem po parafinu |
Čistost |
|
Viskoznost |
Med 5,7 * 10-6 in 6,1 * 10-6 m2s-1 pri 100 °C |
Spojine s številom ogljikovih atomov nižjim od 30 |
Največ 1,5 % |
Lahko karbonizirajoče snovi |
Po 10-minutnem stresanju v vreli vodni kopeli, epruveta žveplove kisline s 5 g vzorcem hidrogeniranega poli-1-decena ni temneješa od zelo rahle slamnate barve |
Nikelj |
Največ 1 mg/kg |
Svinec |
Največ 1 mg/kg |
E 912 ESTRI MONTANSKE KISLINE
Opredelitev pojma |
Montanske kisline in/ali estri z etilen glikolom in/ali 1,3-butandiolom in/ali glicerolom |
Kemijsko ime |
Estri montanske kisline |
Opis |
Skoraj beli do rumenkasti kosmiči, prah, granule ali peleti |
Identifikacija |
|
A. Gostota (20 °C) |
Med 0,98 in 1,05 |
B. Kapljišče |
Višje od 77 °C |
Čistost |
|
Kislinska vrednost |
Največ 40 |
Glicerol |
Največ 1 % (s plinsko kromatografijo) |
Drugi polioli |
Največ 1 % (s plinsko kromatografijo) |
Druge vrste voska |
Pod mejo detekcije (z diferencialno kalorimetrijo in/ali infrardečo spektroskopijo) |
Arzen |
Največ 2 mg/kg |
Krom |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 914 OKSIDIRAN POLIETILENSKI VOSEK
Opredelitev pojma |
Produkti polarne reakcije pri blagi oksidaciji polietilena |
Kemijsko ime |
Oksidiran polietilen |
Opis |
Skoraj beli kosmiči, prašek, granule ali peleti |
Identifikacija |
|
A. Gostota (20 °C) |
Med 0,92 in 1,05 |
B. Kapljišče |
Višje od 95 °C |
Čistost |
|
Kislinska vrednost |
Največ 70 |
Viskoznost pri 120 °C |
Najmanj 8,1.10-5 m2s-1 |
Druge vrste voska |
Pod mejo detekcije (z diferencialno kalorimetrijo in/ali infrardečo spektroskopijo) |
Kisik |
Največ 9,5 mg/kg |
Krom |
Največ 5 mg/kg |
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 950 ACESULFAM K
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 951 ASPARTAM
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 953 IZOMALT
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanja določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/66/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 957 TAUMATIN
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 959 NEOHESPERIDIN DIHIDROHALKON
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 965(i) MALTITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 965(ii) MALTITOL SIRUP
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 966 LAKTITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
967 KSILITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistost, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi 95/31/ES o določitvi posebnih meril čistosti sladil pri uporabi v živilih.
E 1517 GLICERIL DIACETAT
Sopomenke |
Diacetin |
Opredelitev |
Gliceril diacetat je sestavljen predvsem iz zmesi 1,2- in 1,3-diacetatov glicerola, z manjšimi količinami mono- in triestrov. |
Kemična imena |
Gliceril diacetat 1,2,3-propantriol diacetat |
Kemična formula |
C7H12O5 |
Molska masa |
176,17 |
Vsebnost |
Najmanj 94,0 % |
Opis |
Bistra, brezbarvna, higroskopična, nekoliko oljnata tekočina z rahlim vonjem po maščobi |
Identifikacija |
|
A. Topnost |
Topen v vodi. Meša se z etanolom |
B. Pozitivna reakcija na glicerol in acetat |
|
C. Specifična masa |
d20 20: 1,175 – 1,195 |
D. Območje vrelišča |
Med 259 in 261 °C |
Čistost |
|
Skupni pepel |
Največ 0,02 % |
Kislost: |
Največ 0,4 % (kot ocetna kislina) |
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
E 1519 BENZILNI ALKOHOL
Sopomenke |
Fenilkarbinol Fenilmethil alkohol Benzenmetanol Alfa-hidroksitoluen |
Opredelitev |
|
Kemična imena |
Benzilni alkohol Fenilmetanol |
Kemična formula |
C7H8O |
Molska masa |
108,14 |
Vsebnost |
Najmanj 98,0 % |
Opis |
Brezbarvna, bistra tekočina z rahlim aromatičnim vonjem |
Identifikacija |
|
A. Topnost |
Topen v vodi, etanolu in etru |
B. Refrakcijski indeks |
[n]D20: 1,538 – 1,541 |
C. Specifična masa |
d25 25: 1,042 – 1,047 |
D. Pozitivna reakcija na perokside |
|
Čistost |
|
Območje destilacije |
Najmanj 95 % v/v, destilira med 202 in 208 °C |
Kislinsko število |
Največ 0,5 |
Aldehidi |
Največ 0,2 v/v (kot benzaldehid) |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
( 1 ) UL L 40, 11.2.1989, str. 27.
( 2 ) UL L 237, 10.9.1994, str. 1.
( 3 ) UL L 61, 18.3.1995, str. 1.
( 4 ) UL L 22, 9.2.1965, str. 373.
( 5 ) UL L 352, 13.12.1986, str. 45.
( 6 ) UL L 233, 14.8.1978, str. 30.
( 7 ) UL L 297, 23.10.1982, str. 31.
( 8 ) UL L 226, 22.9.1995, str. 13.
( 9 ) UL L 178, 28.7.1995, str. 1.