EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 01993R2454-20151208

Consolidated text: Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1993/2454/2015-12-08

1993R2454 — SL — 08.12.2015 — 024.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA KOMISIJE (EGS) št. 2454/93

z dne 2. julija 1993

o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92

o carinskem zakoniku Skupnosti

(UL L 253 11.10.1993, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 3665/93 z dne 21. decembra 1993

  L 335

1

31.12.1993

 M2

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 655/94 z dne 24. marca 1994

  L 82

15

25.3.1994

 M3

UREDBA SVETA (ES) št. 1500/94 z dne 21. junija 1994

  L 162

1

30.6.1994

►M4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2193/94 z dne 8. septembra 1994

  L 235

6

9.9.1994

►M5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 3254/94 z dne 19. decembra 1994

  L 346

1

31.12.1994

►M6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1762/95 z dne 19. julija 1995

  L 171

8

21.7.1995

►M7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 482/96 z dne 19. marca 1996

  L 70

4

20.3.1996

►M8

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1676/96 z dne 30. julija 1996

  L 218

1

28.8.1996

 M9

UREDBA SVETA (ES) št. 2153/96 z dne 25. oktobra 1996

  L 289

1

12.11.1996

►M10

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 12/97 z dne 18. decembra 1996

  L 9

1

13.1.1997

 M11

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 89/97 z dne 20. januarja 1997

  L 17

28

21.1.1997

►M12

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1427/97 z dne 23. julija 1997

  L 196

31

24.7.1997

►M13

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 75/98 z dne 12. januarja 1998

  L 7

3

13.1.1998

►M14

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1677/98 z dne 29. julija 1998

  L 212

18

30.7.1998

►M15

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 46/1999 z dne 8. januarja 1999

  L 10

1

15.1.1999

►M16

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 502/1999 z dne 12. februarja 1999

  L 65

1

12.3.1999

 M17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1662/1999 z dne 28. julija 1999

  L 197

25

29.7.1999

►M18

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1602/2000 z dne 24. julija 2000

  L 188

1

26.7.2000

►M19

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2787/2000 z dne 15. decembra 2000

  L 330

1

27.12.2000

►M20

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 993/2001 z dne 4. maja 2001

  L 141

1

28.5.2001

►M21

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 444/2002 z dne 11. marca 2002

  L 68

11

12.3.2002

►M22

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 881/2003 z dne 21. maja 2003

  L 134

1

29.5.2003

►M23

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1335/2003 z dne 25. julija 2003

  L 187

16

26.7.2003

►M24

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2286/2003 z dne 18. decembra 2003

  L 343

1

31.12.2003

►M25

UREDBA SVETA (ES) št. 837/2005 z dne 23. maja 2005

  L 139

1

2.6.2005

►M26

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 883/2005 z dne 10. junija 2005

  L 148

5

11.6.2005

►M27

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 215/2006 z dne 8. februarja 2006

  L 38

11

9.2.2006

►M28

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 402/2006 z dne 8. marca 2006

  L 70

35

9.3.2006

►M29

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1875/2006 z dne 18. decembra 2006

  L 360

64

19.12.2006

►M30

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1792/2006 z dne 23. oktobra 2006

  L 362

1

20.12.2006

►M31

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 214/2007 z dne 28. februarja 2007

  L 62

6

1.3.2007

►M32

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1192/2008 z dne 17. novembra 2008

  L 329

1

6.12.2008

►M33

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 312/2009 z dne 16. aprila 2009

  L 98

3

17.4.2009

►M34

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 414/2009 z dne 30. aprila 2009

  L 125

6

21.5.2009

►M35

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 169/2010 z dne 1. marca 2010

  L 51

2

2.3.2010

►M36

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 177/2010 z dne 2. marca 2010

  L 52

28

3.3.2010

►M37

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 197/2010 z dne 9. marca 2010

  L 60

9

10.3.2010

►M38

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 430/2010 z dne 20. maja 2010

  L 125

10

21.5.2010

►M39

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1063/2010 z dne 18. novembra 2010

  L 307

1

23.11.2010

►M40

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 756/2012 z dne 20. avgusta 2012

  L 223

8

21.8.2012

►M41

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1101/2012 z dne 26. novembra 2012

  L 327

18

27.11.2012

►M42

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1159/2012 z dne 7. decembra 2012

  L 336

1

8.12.2012

►M43

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1180/2012 z dne 10. decembra 2012

  L 337

37

11.12.2012

 M44

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 58/2013 z dne 23. januarja 2013

  L 21

19

24.1.2013

►M45

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013

  L 158

74

10.6.2013

►M46

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 530/2013 z dne 10. junija 2013

  L 159

1

11.6.2013

►M47

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1063/2013 z dne 30. oktobra 2013

  L 289

44

31.10.2013

►M48

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1076/2013 z dne 31. oktobra 2013

  L 292

1

1.11.2013

►M49

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1099/2013 z dne 5. novembra 2013

  L 294

40

6.11.2013

►M50

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1357/2013 z dne 17. decembra 2013

  L 341

47

18.12.2013

►M51

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 174/2014 z dne 25. februarja 2014

  L 56

1

26.2.2014

►M52

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 889/2014 z dne 14. avgusta 2014

  L 243

39

15.8.2014

►M53

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1223/2014 z dne 14. novembra 2014

  L 330

37

15.11.2014

►M54

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1272/2014 z dne 28. novembra 2014

  L 344

14

29.11.2014

►M55

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/234 z dne 13. februarja 2015

  L 39

13

14.2.2015

►M56

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/428 z dne 10. marca 2015

  L 70

12

14.3.2015

►M57

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2064 z dne 17. novembra 2015

  L 301

12

18.11.2015


spremenjena z:

►A1

AKT O pogojih pristopa republike avstrije, republike finske in kraljevine švedske ter o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji evropska unija

  C 241

21

29.8.1994

►A2

AKT o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003


popravljena z:

 C1

Popravek, UL L 272, 18.10.2005, str.  33 (837/2005)

►C2

Popravek, UL L 286, 17.10.2006, str.  27 (883/2005)

►C3

Popravek, UL L 070, 9.3.2007, str.  439 (2286/2003)

 C4

Popravek, UL L 327, 13.12.2007, str.  32 (1875/2006)

►C5

Popravek, UL L 277, 18.10.2008, str.  38 (1875/2006)

►C6

Popravek, UL L 279, 24.10.2009, str.  12 (1192/2008)

►C7

Popravek, UL L 051, 25.2.2011, str.  23 (177/2010)

►C8

Popravek, UL L 292, 10.11.2011, str.  26 (1063/2010)

►C9

Popravek, UL L 169, 21.6.2013, str.  78 (756/2012)



Opomba: Ta konsolidirana različica vsebuje sklicevanja na evropsko obračunsko enoto in/ali eku, kar se od 1. januarja 1999 praviloma razume kot sklicevanje na euro – Uredba Sveta (EGS) št. 3308/80 (UL L 345, 20.12.1980, str. 1) in Uredba Sveta (ES) št. 1103/97 (UL L 162, 19.6.1997, str. 1).




▼B

UREDBA KOMISIJE (EGS) št. 2454/93

z dne 2. julija 1993

o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92

o carinskem zakoniku Skupnosti



KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti ( 1 ), v nadaljevanju „zakonik“, in zlasti člena 249 Uredbe,

ker je zakonik v enem samem pravnem instrumentu povzel obstoječo carinsko zakonodajo; ker je zakonik istočasno povzročil spremembe te zakonodaje, zato da bi jo naredil bolj usklajeno, enostavno in popolno; ker zakonik na ta način oblikuje popolno zakonodajo Skupnosti na tem področju;

ker enaki razlogi, ki so povzročili sprejetje zakonika, veljajo tudi za izvedbene predpise na področju carin; ker je zato določbe o izvajanju carinske zakonodaje, ki so trenutno zajete v mnogih uredbah in direktivah Skupnosti, treba združiti v eno samo uredbo;

ker mora tako določen zakonik za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti vsebovati obstoječe izvedbene predpise na področju carin; ker pa je treba ob upoštevanju pridobljenih izkušenj:

 z nekaterimi spremembami uskladiti te predpise z določbami zakonika,

 razširiti področje uporabe nekaterih določb, ki so zdaj omejene na določene carinske postopke, in tako upoštevati splošno področje uporabe zakonika,

 natančno določiti nekatere predpise zaradi večje pravne varnosti pri njihovi uporabi;

ker se opravljene spremembe nanašajo predvsem na določbe o carinskem dolgu;

ker je treba uporabo člena 791(2) do 1. januarja 1995 omejiti in pred tem vsebino ponovno preučiti ob upoštevanju pridobljenih izkušenj;

ker so ukrepi, predvideni v tej uredbi, skladni z mnenjem Odbora za carinski zakonik,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



DEL I

SPLOŠNI IZVEDBENI PREDPISI



NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE



POGLAVJE I

Opredelitev pojmov

Člen 1

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.  zakonik: Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti;

▼M6

2.  Zvezek ATA pomeni: mednarodni carinski dokument za začasni uvoz, določen z veljavnostjo Konvencije ATA ali Istanbulske konvencije;

▼M21

3.  Odbor pomeni: Odbor za carinski zakonik, ustanovljen s členi 247a in 248a zakonika;

▼B

4.  Svet za carinsko sodelovanje: organizacija, vzpostavljena s konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju;

5.  navedbe, potrebne za prepoznavanje blaga: na eni strani, navedbe, ki se uporabljajo za prepoznavanje blaga v komercialnem smislu in carinskim organom omogočajo njegovo tarifno uvrstitev, in, na drugi strani, količina blaga;

6.  blago nekomercialne narave: blago, ki se predloži v določeni carinski postopek priložnostno ter katerega narava in količina kažeta, da je namenjeno za zasebno, osebno ali družinsko uporabo prejemnikov oziroma oseb, ki ga prevažajo, oziroma jasno kaže, da gre za darila;

7.  ukrepi trgovinske politike: netarifni ukrepi, določeni v okviru skupne trgovinske politike na podlagi določb Skupnosti, ki se uporabljajo za uvoz in izvoz blaga, npr. nadzorni ali zaščitni ukrepi, količinske omejitve ali limiti ter uvozne ali izvozne prepovedi;

8.  nomenklatura carinske tarife: ena od nomenklatur iz člena 20(6) zakonika;

9.  harmonizirani sistem: harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga;

▼M21

10.  Pogodba pomeni: Pogodba o ustanovitvi Evropskih skupnosti;

▼M6

11.  Istanbulska konvencija pomeni: Konvencija o začasnem uvozu, dogovorjena 26. junija 1990 v Carigradu;

▼M29

12.  Ekonominių operacijų vykdytojas – asmuo, kuris užsiimdamas savo verslu vykdo veiklą, reguliuojamą muitų teisės aktų;

▼M32

13.  Enotno dovoljenje pomeni : dovoljenje, ki vključuje carinske uprave v več kot eni državi članici za enega izmed naslednjih postopkov:

 poenostavljen postopek prijavljanja v skladu s členom 76(1) zakonika ali

 postopek hišnega carinjenja v skladu s členom 76(1) zakonika ali

 carinske postopke z ekonomskim učinkom v skladu s členom 84(1)(b) zakonika ali

 posebno uporabo v skladu s členom 21(1) zakonika;

14.  Integrirano dovoljenje pomeni : dovoljenje za uporabo več kot enega izmed postopkov iz točke 13; dovoljenje ima lahko obliko integriranega enotnega dovoljenja, kadar je vključena več kot ena carinska uprava;

15.  Carinski organ izdajatelj pomeni : carinski organ, ki izda dovoljenje;

▼M33

16.  številka EORI (registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta) pomeni : številko, ki je edinstvena v Evropski skupnosti in jo carinski organ države članice ali imenovani organ ali organi dodelijo gospodarskim subjektom in drugim osebam v skladu s pravili iz poglavja 6;

17.  vstopna skupna deklaracija pomeni : skupno deklaracijo iz člena 36a zakonika, ki jo je treba vložiti za blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti, razen če je v tej uredbi določeno drugače;

▼M38

18.  Izstopna skupna deklaracija pomeni: skupno deklaracijo iz člena 182c zakonika, ki jo je treba vložiti za blago, ki se iznaša s carinskega območja Skupnosti, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

▼M18

Člen 1a

Za uporabo členov od 291 do 300 se države Gospodarske unije Beneluksa obravnavajo kot ena sama država članica.

▼B



POGLAVJE 2

Odločbe

Člen 2

Če oseba, ki vloži zahtevek za izdajo odločbe, ni sposobna zagotoviti potrebnih dokumentov in podatkov, potrebnih za odločitev, morajo carinski organi zagotoviti dokumente in podatke, ki so jim na voljo.

Člen 3

Odločba v zvezi z zavarovanjem, ugodna za osebo, ki se je s podpisom zavezala, da bo ob prejetju prvega pisnega zahtevka carinskih organov plačala zahtevane zneske, se prekliče, če obveznost ni izpolnjena.

Člen 4

Preklic ne velja za blago, ki je bilo v trenutku, ko je postal preklic pravnomočen, na podlagi preklicanega dovoljenja že predloženo v postopek.

Vendar lahko carinski organi za blago v roku, ki ga sami določijo, zahtevajo eno od dopustnih carinsko dovoljenih rab ali uporab.

▼M1



POGLAVJE 3

Računalniški sistem izmenjave podatkov

Člen 4a

1.  Carinski organi lahko po pogojih in na način, ki ga določijo, ter ob ustreznem upoštevanju načel, ki jih določajo carinska pravila, zagotovijo, da se formalnosti opravijo z računalniškim sistemom izmenjave podatkov.

V ta namen:

 „računalniški sistem izmenjave podatkov“ pomeni:

 

(a) izmenjavo standardiziranih sporočil EDI s carinskimi organi;

(b) vnos informacij, potrebnih za izpolnitev ustreznih formalnosti, v carinske sisteme za računalniško izmenjavo podatkov;

 „EDI“ (electronic data interchange) pomeni prenos podatkov, strukturiranih v skladu z dogovorjenimi sporočilnimi standardi, med enim računalniškim sistemom in drugim z elektronskimi sredstvi;

 „standardizirano sporočilo“ pomeni vnaprej določeno strukturo, priznano za elektronski prenos podatkov.

2.  Pogoji, predpisani za opravljanje formalnosti z računalniškim sistemom izmenjave podatkov vključujejo med drugim ukrepe za preverjanje vira podatkov in za varstvo podatkov pred nevarnostjo nepooblaščenega dostopa, izgube, spremembe ali uničenja.

Člen 4b

Kjer se formalnosti opravijo z računalniškim sistemom izmenjave podatkov, carinski organi določijo pravila za zamenjavo lastnoročnega podpisa z neko drugo metodo, ki lahko temelji na uporabi oznak.

▼M19

Člen 4c

Za poskusne programe, ki uporabljajo tehnike računalniške izmenjave podatkov in so namenjeni za ocenjevanje morebitnih poenostavitev, lahko carinski organi za obdobje, ki je nujno potrebno za izvajanje programa, opustijo zahtevo po navajanju naslednjih podatkov:

(a) deklaracije iz člena 178(1);

(b) z odstopanjem od člena 222(1) podrobnih podatkov v nekaterih poljih enotne upravne listine, ki niso potrebni za ugotavljanje istovetnosti blaga in niso pomembni za uporabo uvoznih ali izvoznih dajatev.

Takšni podatki pa bodo na razpolago na zahtevo v okviru nadzornih postopkov.

Znesek uvoznih dajatev, ki se zaračunavajo v obdobju, zajetem v odstopanje in odobrenem na podlagi prvega pododstavka, ni nižji od tistega, ki bi se zaračunal, če ni odstopanja.

Države članice, ki se želijo udeležiti takšnega poskusnega programa, pošljejo Komisiji vnaprej vse podatke o predlaganem poskusnem programu, skupaj s predvidenim trajanjem. Komisijo obveščajo tudi o dejanskem izvajanju in rezultatih. Komisija obvešča druge države članice.

▼M29



POGLAVJE 4

Izmenjava podatkov med carinskimi organi z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež

Člen 4d

1.  Kadar so države članice v sodelovanju s Komisijo razvile elektronske sisteme za izmenjavo podatkov o carinskem postopku ali gospodarskih subjektih, carinski organi te sisteme uporabljajo za izmenjavo informacij med zadevnimi carinskimi uradi, brez poseganja v kakršne koli posebne okoliščine in določbe zadevnega postopka, ki se po potrebi smiselno uporabljajo.

2.  Kadar so carinski uradi, ki sodelujejo v postopku, v različnih državah članicah, so sporočila za izmenjavo podatkov skladna s strukturo in podrobnostmi, ki jih določijo carinski organi z medsebojnim dogovorom.

Člen 4e

1.  Poleg pogojev iz člena 4a(2) carinski organi vzpostavijo in ohranjajo ustrezne varnostne ureditve za učinkovito, zanesljivo in varno delovanje različnih sistemov.

2.  Da se zagotovi raven varnosti sistema iz odstavka 1, se zabeleži vsak vnos, sprememba in izbris podatkov, pri čemer se navedejo razlogi za postopek, točen čas in oseba, ki je postopek izvedla. Originalni podatki in kakršni koli podatki, ki se tako obdelajo, se hranijo najmanj tri koledarska leta po poteku leta, na katero se nanašajo, razen če je določeno drugače.

3.  Carinski organi redno spremljajo varnost.

4.  Zadevni carinski organi drug drugega in po potrebi zadevni gospodarski subjekt obveščajo o vseh sumih kršitve varnosti.



POGLAVJE 5

Obvladovanje tveganja

Člen 4f

1.  Carinski organi izvajajo obvladovanje tveganja, da se razlikuje med ravnmi tveganja v zvezi z blagom, ki je predmet carinske kontrole ali nadzora, ter da se določi, ali bo blago predmet posebne carinske kontrole in če bo, kje.

2.  Ravni tveganja se določijo na podlagi ocene verjetnosti pojava dogodka povezanega s tveganjem in njegovega učinka, če bi do njega res prišlo. Podlaga za izbor pošiljk ali deklaracij, ki bodo pod carinsko kontrolo, vključuje element naključja.

Člen 4g

1.  Obvladovanje tveganja na ravni Skupnosti iz člena 13(2) zakonika se izvaja v skladu s skupnim elektronskim okvirom za obvladovanje tveganja, ki ga sestavljajo naslednji elementi:

(a) carinski sistem Skupnosti za obvladovanje tveganja za izvajanje obvladovanja tveganja, ki se uporablja za izmenjavo podatkov v zvezi s tveganjem, ki bi lahko izboljšali carinske kontrole, med carinskimi organi držav članic in Komisijo;

(b) skupna prednostna kontrolna območja;

(c) skupna merila in standardi tveganja za usklajeno izvajanje carinskih kontrol v posebnih primerih.

2.  Carinski organi si z uporabo sistema iz točke (a) odstavka 1 izmenjajo podatke v zvezi s tveganjem v naslednjih primerih:

(a) carinski organ oceni, da je tveganje veliko in da zahteva carinsko kontrolo, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek iz člena 4(25) zakonika;

(b) rezultati kontrole ne kažejo, da se je zgodil dogodek iz člena 4(25) zakonika, vendar zadevni carinski organ meni, da je tveganje drugje v Skupnosti veliko.

Člen 4h

1.  Skupna prednostna kontrolna območja vključujejo posebne carinsko dovoljene rabe ali uporabe, vrste blaga, prometne poti, načine prevoza ali gospodarske subjekte, za katere bodo v določenem obdobju veljale višje ravni analize tveganja in carinskih kontrol.

2.  Uporaba skupnih prednostnih kontrolnih območij temelji na skupnem pristopu k analizi tveganja in na skupnih merilih in standardih tveganja za izbor blaga ali gospodarskih subjektov za kontrolo, da se zagotovijo enake ravni carinskih kontrol.

3.  Carinske kontrole, ki se izvajajo na skupnih prednostnih kontrolnih območjih, ne vplivajo na druge kontrole, ki jih carinski organi izvajajo sicer.

Člen 4i

1.  Skupna merila in standardi tveganja iz člena 4g(1)(c) vključujejo naslednje elemente:

(a) opis tveganja;

(b) dejavnike ali kazalnike tveganja, ki naj se uporabljajo za izbor blaga ali gospodarskih subjektov za carinsko kontrolo;

(c) vrsto carinskih kontrol, ki naj jih izvajajo carinski organi;

(d) trajanje uporabe carinskih kontrol iz točke (c).

Informacije, ki se pridobijo ob uporabi elementov iz prvega pododstavka, se posredujejo prek carinskega sistema Skupnosti za obvladovanje tveganja iz člena 4g(1)(a). Carinski organi jih uporabljajo v svojih sistemih za obvladovanje tveganja.

2.  Carinski organi Komisiji sporočijo rezultate carinskih kontrol, izvedenih v skladu z odstavkom 1.

Člen 4j

Pri vzpostavitvi skupnih prednostnih kontrolnih območij in uporabi skupnih meril in standardov tveganja se upoštevajo naslednji elementi:

(a) sorazmernost tveganju;

(b) nujnost potrebnega izvajanja kontrol;

(c) verjetni učinki na trgovske tokove, posamezne države članice in vire povezane z kontrolo.

▼M33



POGLAVJE 6

Sistem registracije in identifikacije

Člen 4k

1.  Številka EORI se uporablja za identifikacijo gospodarskih subjektov in drugih oseb v njihovih odnosih s carinskimi organi.

Struktura številke EORI ustreza merilom iz Priloge 38.

2.  Če organ, ki je pristojen za dodelitev številke EORI, ni carinski organ, imenuje vsaka država članica organ ali organe, pristojne za registriranje gospodarskih subjektov in drugih oseb ter dodelitev številk EORI.

Carinski organi države članice Komisiji sporočijo ime in naslov organa ali organov, pristojnih za dodelitev številke EORI. Komisija te informacije objavi na internetu.

3.  Države članice lahko ob upoštevanju odstavka 1 kot številko EORI uporabijo številko, ki so jo pristojni organi gospodarskemu subjektu ali drugi osebi že dodelili za davčne, statistične ali druge namene.

Člen 4l

1.  Registracijo gospodarskega subjekta s sedežem na carinskem območju Skupnosti opravi carinski organ ali imenovani organ države članice, v kateri ima ta sedež. Gospodarski subjekti zaprosijo za registracijo, preden začnejo izvajati dejavnosti iz člena 1(12). Gospodarski subjekti, ki niso zaprosili za registracijo, lahko to storijo med svojo prvo operacijo.

2.  V primerih iz člena 4k(3) lahko države članice oprostijo gospodarski subjekt ali drugo osebo obveznosti zaprositi za številko EORI.

3.  Kadar gospodarski subjekt, ki nima sedeža na carinskem območju Skupnosti, nima številke EORI, ga registrira carinski organ ali imenovani organ države članice, kjer prvič izvede eno od naslednjih ravnanj:

▼M35

(a) vloži v Skupnosti skupno ali carinsko deklaracijo, ki ni karkoli od naslednjega:

(i) carinska deklaracija, dana v skladu s členi 225 do 238;

(ii) carinska deklaracija za začasni uvoz ali za zaključek tega postopka s ponovnim izvozom;

(iii) carinska deklaracija v okviru skupnega tranzitnega postopka gospodarskega subjekta s sedežem v pogodbenici h Konvenciji o skupnem tranzitu, ki ni Evropska unija, če se ta deklaracija ne uporabi obenem kot vstopna ali izstopna skupna deklaracija;

(iv) carinska deklaracija v okviru skupnostnega tranzitnega postopka, ki jo poda gospodarski subjekt s sedežem v Andori ali San Marinu, če se ta deklaracija ne uporabi obenem kot vstopna ali izstopna skupna deklaracija.

▼M33

(b) vloži v Skupnosti izstopno ali vstopno skupno deklaracijo;

(c) upravlja skladišče za začasno hrambo v skladu s členom 185(1);

(d) zaprosi za dovoljenje v skladu s členom 324a ali 372;

(e) zaprosi za potrdilo pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 14a;

▼M51

(f) gre za prevoznika iz člena 181b v primeru pomorskega prevoza, prevoza po celinskih plovnih poteh ali zračnega prometa, razen če mu je dodeljena edinstvena identifikacijska številka tretje države, ki je bila sporočena v okviru programa trgovinskega partnerstva tretje države, ki ga Unija prizna; to se uporablja brez poseganja v točko (b);

(g) gre za prevoznika, ki je povezan v carinski sistem in želi prejemati obvestila iz člena 183(6) in (8) ali člena 184d(2).

▼M33

4.  Osebe, ki niso gospodarski subjekti, se ne registrirajo, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) takšno registracijo zahteva zakonodaja države članice;

(b) osebi številka EORI še ni bila dodeljena;

(c) oseba se ukvarja z operacijami, za katere je treba zagotoviti številko EORI v skladu s Prilogo 30a ali naslovom I Priloge 37.

5.  V primerih iz odstavka 4:

(a) osebo s sedežem na carinskem območju Skupnosti, ki ni gospodarski subjekt iz odstavka 1, registrira carinski organ ali imenovani organ države članice, v kateri ima sedež;

(b) osebo, ki nima sedeža na carinskem območju Skupnosti, ki ni gospodarski subjekt iz odstavka 3, registrira carinski organ ali imenovani organ države članice, v kateri opravlja dejavnosti, ki jih zajema carinska zakonodaja.

6.  Gospodarski subjekti in druge osebe imajo samo eno številko EORI.

7.  Za namene tega poglavja se člen 4(2) carinskega zakonika smiselno uporablja pri ugotavljanju, ali ima oseba sedež v državi članici.

Člen 4m

1.  Registracijski in identifikacijski podatki o gospodarskih subjektih ali, kadar je to primerno, o drugih osebah, ki so obdelani v okviru sistema iz člena 4o, vsebujejo podatke iz Priloge 38d, za katere veljajo posebni pogoji iz člena 4o(4) in (5).

2.  Države članice lahko pri registraciji za številko EORI od gospodarskih subjektov in drugih oseb zahtevajo, da poleg podatkov iz Priloge 38d po potrebi predložijo še druge podatke, če jih potrebujejo za namene, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah.

3.  Države članice lahko od gospodarskih subjektov ali, kadar je to primerno, od drugih oseb zahtevajo, da predložijo podatke iz odstavkov 1 in 2 v elektronski obliki.

Člen 4n

Številka EORI se po potrebi uporablja v vseh stikih gospodarskih subjektov in drugih oseb s carinskimi organi. Uporablja se tudi za izmenjavo informacij med carinskimi organi ter med carinskimi in drugimi organi v skladu s pogoji iz členov 4p in 4q.

Člen 4o

1.  Države članice sodelujejo s Komisijo pri razvoju centralnega elektronskega informacijskega in komunikacijskega sistema, ki vsebuje podatke iz Priloge 38d, ki jih zagotavljajo vse države članice.

2.  Carinski organi sodelujejo s Komisijo pri obdelavi in izmenjavi registracijskih in identifikacijskih podatkov iz Priloge 38d o gospodarskih subjektih in drugih osebah med carinskimi organi ter med Komisijo in carinskimi organi z uporabo sistema iz odstavka 1.

Podatki, ki niso navedeni v Prilogi 38d, se v centralnem sistemu ne obdelajo.

3.  Države članice zagotovijo, da se njihovi nacionalni sistemi sproti posodabljajo ter da so popolni in točni.

4.  Države članice redno vnašajo podatke iz točk 1 do 4 Priloge 38d o gospodarskih subjektih in drugih osebah v centralni sistem ob vsaki dodelitvi novih številk EORI ali ob vsaki spremembi navedenih podatkov.

5.  Države članice v centralni sistem in nacionalne sisteme, kadar so na voljo, redno vnašajo podatke iz točk 5 do 12 Priloge 38d o gospodarskih subjektih in drugih osebah ob vsaki dodelitvi novih števil EORI ali ob vsaki spremembi navedenih podatkov.

6.  V centralni sistem se vnesejo samo številke EORI, dodeljene v skladu s členom 4l(1) do (5), skupaj z drugimi podatki iz Priloge 38d.

7.  Kadar se ugotovi, da gospodarski subjekt ali oseba, ki ni gospodarski subjekt, preneha opravljati dejavnosti iz člena 1(12), države članice to navedejo v podatkih iz točke 11 Priloge 38d.

Člen 4p

Organ, ki je imenovan v skladu s členom 4k(2), v vsaki državi članici carinskim organom zadevne države članice omogoči neposreden dostop do podatkov iz Priloge 38d.

Člen 4q

1.  V vsaki državi članici lahko naslednji organi drug drugemu za vsak posamezen primer omogočijo neposreden dostop do podatkov iz točk 1 do 4 Priloge 38d, ki jih imajo:

(a) carinski organi;

(b) veterinarski organi;

(c) zdravstveni organi;

(d) statistični organi;

(e) davčni organi;

(f) organi, pristojni za boj proti goljufijam;

(g) organi, pristojni za trgovinsko politiko, vključno s kmetijskimi organi, kadar je to ustrezno;

(h) organi, pristojni za nadzor meje.

2.  Organi iz odstavka 1 lahko podatke iz navedenega odstavka shranijo ali jih izmenjujejo med seboj samo, če je takšna obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja svojih zakonskih obveznosti v zvezi z gibanjem blaga, danega v carinski postopek.

3.  Carinski organi držav članic sporočijo Komisiji naslove organov iz odstavka 1. Komisija te informacije objavi na internetu.

Člen 4r

Številka EORI in podatki iz Priloge 38d se obdelujejo v centralnem sistemu toliko časa, kot to določa zakonodaja držav članic, ki vnesejo podatke iz člena 4o(4) in (5).

Člen 4s

1.  Ta uredba ne posega in nikakor ne vpliva na raven varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z določbami zakonodaje Skupnosti in nacionalnim pravom, zlasti ne spreminja obveznosti držav članic pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES niti obveznosti institucij in organov Skupnosti pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

2.  Komisija lahko identifikacijske in registracijske podatke o gospodarskih subjektih in drugih osebah, sestavljene iz nabora podatkov iz točk 1, 2 in 3 Priloge 38d objavi na spletu samo, če so gospodarski subjekti in druge osebe dali izrecno in prostovoljno pisno soglasje. Kadar je tako soglasje dano, se v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic o njem obvesti organ ali organe držav članic, imenovane v skladu s členom 4k(2), ali carinske organe.

3.  Pravice oseb v zvezi z njihovimi registracijskimi podatki iz Priloge 38d, ki se obdelajo v nacionalnih sistemih, se izvajajo v skladu z zakonodajo države članice, ki je shranila njihove osebne podatke, in zlasti, kadar je to primerno, z izvedbenimi določbami Direktive 95/46/ES.

Člen 4t

Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo in zagotavljajo usklajen nadzor nad sistemom iz člena 4o(1).

▼M10



NASLOV II

ZAVEZUJOČA INFORMACIJA



POGLAVJE 1

Opredelitve

Člen 5

Za namen tega naslova:

1.  zavezujoča informacija:

pomeni tarifno informacijo ali informacijo o poreklu, zavezujočo za uprave vseh držav članic Skupnosti, če so izpolnjeni pogoji iz členov 6 in 7;

2.  vložnik zahtevka:

 tarifne zadeve: pomeni osebo, ki pri carinskem organu zahteva zavezujočo tarifno informacijo,

 zadeve v zvezi s poreklom: pomeni osebo, ki pri carinskem organu zahteva zavezujočo informacijo o poreklu in ima za to utemeljene razloge;

3.  imetnik:

pomeni osebo, v imenu katere je zavezujoča informacija izdana.



POGLAVJE 2

Postopek za pridobitev zavezujoče informacije – Vročitev informacij vložnikom zahtevkov in posredovanje Komisiji

Člen 6

1.  Zahtevki za zavezujoče informacije se predložijo v pisni obliki pristojnemu carinskemu organu v državi članici ali državah članicah, v katerih se bo informacija uporabljala, ali pristojnemu carinskemu organu v državi članici, v kateri ima vložnik zahtevka sedež.

▼M18

Zahtevki za zavezujočo tarifno informacijo se vložijo na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 1B.

▼M10

2.  Zahtevek za zavezujočo tarifno informacijo se lahko nanaša samo na eno vrsto blaga. Zahtevek za zavezujočo informacijo o poreklu se lahko nanaša samo na eno vrsto blaga in en skupek okoliščin, ki podeljujejo poreklo.

3.  

(A) Zahtevki za zavezujoče tarifne informacije morajo zajemati naslednje podatke:

(a) ime in naslov imetnika;

(b) ime in naslov vložnika zahtevka, če ta oseba ni imetnik;

(c) carinsko nomenklaturo, v katero naj bi bilo blago uvrščeno. Če vložnik zahtevka želi, da se blago uvrsti v eno od nomenklatur iz člena 20(3)(b) in (6)(b) Zakonika, mora biti v zahtevku za zavezujočo tarifno informacijo zadevna nomenklatura izrecno navedena;

(d) podroben opis blaga, ki omogoča njegovo identifikacijo in določitev njegove uvrstitve v carinsko nomenklaturo;

(e) sestavo blaga in morebitne načine pregleda za njeno določitev, če je uvrstitev odvisna od nje;

(f) morebitne primerke, fotografije, načrte, kataloge ali druge razpoložljive dokumente, ki bi lahko bili carinskemu organu v pomoč pri določanju pravilne uvrstitve blaga v carinsko nomenklaturo in ki se priložijo kot priloge;

(g) predvideno uvrstitev;

(h) soglasje, da se zagotovi prevod morebitnega priloženega dokumenta v uradni jezik (ali enega od uradnih jezikov) zadevne države članice, če to zahteva carinski organ;

(i) morebitne podatke, ki se obravnavajo kot zaupni;

(j) navedbo vložnika zahtevka, ali je bila, kolikor mu je znano, zavezujoča tarifna informacija za enako ali podobno blago v Skupnosti že zahtevana ali izdana;

▼M24

(k) privolitev, da se predložene informacije lahko shranijo v podatkovni zbirki Komisije in da se podatki glede zavezujoče tarifne informacije, vključno z vsemi fotografijami, načrti, prospekti itd., lahko javno objavijo na svetovnem spletu razen podatkov, ki jih je vložnik označil kot zaupne; uporabljajo se določbe, ki veljajo na področju varstva podatkov.

▼M10

(B) Zahtevki za zavezujoče informacije o poreklu morajo zajemati naslednje podatke:

(a) ime in naslov imetnika;

(b) ime in naslov vložnika zahtevka, če ta oseba ni imetnik;

(c) pravno podlago, ki se uporablja, za namene členov 22 in 27 Zakonika;

(d) podroben opis blaga in njegove tarifne uvrstitve;

(e) po potrebi sestavo blaga in morebitne načine pregleda za njeno določitev ter njegovo ceno franko tovarna;

(f) pogoje, ki omogočajo določitev porekla, uporabljene materiale in njihovo poreklo, tarifno uvrstitev, ustrezne vrednosti in opis okoliščin (pravila o spremembi tarifne številke, dodana vrednost, opis obdelave ali predelave ali katero koli drugo posebno pravilo), ki omogočajo izpolnitev zadevnih pogojev; zlasti se navedeta točno tisto pravilo o poreklu, ki je uporabljeno, in predvideno poreklo;

(g) morebitne primerke, fotografije, načrte, kataloge ali druge razpoložljive dokumente o sestavi blaga in njegovih sestavnih materialih in take, ki bi lahko bili v pomoč pri opisu proizvodnega postopka ali predelave, ki so ju bili materiali deležni;

(h) soglasje, da se zagotovi prevod morebitnega priloženega dokumenta v uradni jezik (ali enega od uradnih jezikov) zadevne države članice, če to zahteva carinski organ;

(i) morebitne podatke, ki se obravnavajo kot zaupni in ki se nanašajo na javnost ali na uprave;

(j) navedbo vložnika zahtevka, ali je bila, kolikor mu je znano, zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča informacija o poreklu za blago ali materiale, enake ali podobne tistim iz točk (d) ali (f), v Skupnosti že zahtevana ali izdana;

(k) privolitev, da se preskrbljena informacija lahko shrani v javno dostopni podatkovni zbirki Komisije; vendar se poleg člena 15 Zakonika uporabljajo določbe, ki v državah članicah veljajo za varovanje informacij.

4.  Če ob prejetju zahtevka carinski organ meni, da ta ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za oblikovanje utemeljenega mnenja, carinski organ zahteva od vložnika zahtevka, naj preskrbi potrebne informacije. Trimesečni in 150-dnevni rok iz člena 7 začneta teči v trenutku, ko ima carinski organ vse informacije, potrebne za odločitev; carinski organ obvesti vložnika zahtevka o prejetju zahtevka in datumu začetka navedenih rokov.

5.  Seznam carinskih organov, ki jih države članice imenujejo za sprejemanje zahtevkov za zavezujoče informacije ali za njihovo izdajanje, se objavi v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti.

Člen 7

1.  Zavezujoča informacija se vložniku zahtevka vroči čim prej.

(a) Tarifne zadeve: če vložniku zahtevka ni bilo mogoče vročiti zavezujoče tarifne informacije v treh mesecih po sprejetju zahtevka, carinski organ stopi v stik z vložnikom zahtevka in mu razloži, zakaj je prišlo do zamude, ter navede, kdaj bo po svojem pričakovanju sposoben vročiti informacijo.

(b) Zadeve v zvezi s poreklom: informacija se vroči v roku 150 dni od datuma sprejetja zahtevka.

2.  Zavezujoča informacija se vroči v obliki obrazca v skladu s primerkom iz Priloge 1 (zavezujoča tarifna informacija) ali priloge 1A (zavezujoča informacija o poreklu). Pri tem se označi, kateri podatki se bodo obravnavali kot zaupni. Navede se pravica do pritožbe iz člena 243 Zakonika.

▼M24

Člen 8

1.  V primeru zavezujočih tarifnih informacij carinski organi držav članic Komisiji nemudoma pošljejo:

(a) izvod zahtevka za izdajo zavezujoče tarifne informacije (Priloga 1B);

(b) izvod izdane zavezujoče tarifne informacije (izvod št. 2 v Prilogi 1);

(c) podatke, kakor so navedeni na izvodu št. 4 v Prilogi 1.

V primeru zavezujočih informacij o poreklu Komisiji nemudoma pošljejo zahtevane podatke o izdaji zavezujoče informacije o poreklu.

Prenos se opravi z elektronskimi sredstvi.

2.  Komisija na zahtevo države članice le-tej nemudoma pošlje podatke, pridobljene v skladu z odstavkom 1. Prenos se opravi z elektronskimi sredstvi.

3.  Elektronsko poslani podatki iz zahtevka za izdajo zavezujoče tarifne informacije in iz izdane zavezujoče tarifne informacije se skupaj s podatki, navedenimi na izvodu št. 4 iz Priloge 1, shranijo v osrednji podatkovni zbirki Komisije. Podatki o zavezujoči tarifni informaciji, vključno z vsemi fotografijami, načrti, prospekti itd., se lahko javno objavijo na svetovnem spletu, razen zaupnih podatkov iz polj 3 in 8 izdane zavezujoče tarifne informacije.

▼M10



POGLAVJE 3

Določbe, ki se uporabljajo v primeru neskladnosti zavezujočih informacij

Člen 9

1.  Če obstajajo različne zavezujoče informacije:

 Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice uvrsti zadevo na dnevni red Odbora za razpravo na seji v prihodnjem mesecu ali, če to ne gre, na naslednji seji,

 v skladu s postopkom Odbora Komisija sprejme ukrep za zagotovitev enotne uporabe nomenklature ali pravil o poreklu, kot je ustrezno, čim prej in v šestih mesecih po sestanku iz prve alinee.

2.  Za namen uporabe odstavka 1, se šteje, da sta zavezujoči informaciji o poreklu različni, če podeljujeta različni porekli blagu:

 ki se uvršča v isto tarifno številko in katerega poreklo je bilo določeno po istem pravilu o poreklu, in

 ki je bilo pridobljeno po istem proizvodnem postopku.



POGLAVJE 4

Pravni učinek zavezujoče informacije

Člen 10

1.  Brez poseganja v člena 5 in 64 Zakonika lahko zavezujočo informacijo uveljavlja samo njen imetnik.

2.  

(a) Tarifne zadeve: carinski organ lahko od imetnika zahteva, naj pri opravljanju carinskih formalnosti carinski organ obvesti, da ima zavezujočo tarifno informacijo za carinjeno blago.

(b) Zadeve v zvezi s poreklom: organ, odgovoren za preverjanje uporabnosti zavezujoče informacije o poreklu, lahko zahteva od imetnika, naj pri opravljanju carinskih formalnosti carinski organ obvesti, da ima zavezujočo informacijo o poreklu, ki velja za blago, za katerega se opravljajo formalnosti.

3.  Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če se:

(a) tarifne zadeve: carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji;

(b) zadeve v zvezi s poreklom: organu iz odstavka 2(b) zadovoljivo dokaže, da zadevno blago in okoliščine, ki določajo njegovo poreklo, v vseh pogledih ustrezajo blagu, opisanemu v predloženi informaciji.

4.  Carinski organ (za zavezujočo tarifno informacijo) ali organ iz odstavka 2(b) (za zavezujočo informacijo o poreklu) lahko zahteva prevod informacije v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

Člen 11

Zavezujoče tarifne informacije, izdane s strani carinskega organa države članice od 1. januarja 1991, postanejo zavezujoče za carinske organe vseh držav članic pod enakimi pogoji.

Člen 12

1.  Pri sprejemu enega od aktov ali ukrepov iz člena 12(5) Zakonika carinski organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se zavezujoče informacije od takrat naprej izdajajo samo v skladu z zadevnim aktom ali ukrepom.

2.  

(a) Za zavezujočo tarifno informacijo je za namene odstavka 1 zgoraj datum, ki se upošteva:

 za uredbe iz člena 12(5)(a)(i) Zakonika, ki zadevajo spremembe carinske nomenklature, datum, ko se začnejo uporabljati,

 za uredbe iz člena 12(5)(a)(i) Zakonika, ki določajo uvrstitev blaga v carinsko nomenklaturo ali vplivajo nanjo, datum njihove objave v seriji „L“Uradnega lista Evropskih skupnosti,

 za uredbe iz člena 12(5)(a)(ii) Zakonika, ki zadevajo spremembe pojasnil h kombinirani nomenklaturi, datum njihove objave v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti,

 za sodbe Sodišča Evropskih skupnosti iz člena 12(5)(a)(ii) Zakonika datum sodbe,

 za ukrepe iz člena 12(5)(a)(ii) Zakonika, ki zadevajo sprejetje mnenja o razvrstitvi ali spremembe pojasnil k nomenklaturi harmoniziranega sistema Svetovne carinske organizacije, datum sporočila Komisije v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti.

(b) Za zavezujočo informacijo o poreklu je za namene odstavka 1 datum, ki se upošteva:

 za uredbe iz člena 12(5)(b)(i) Zakonika, ki zadevajo določitev porekla blaga in pravila iz člena 12(5)(b)(ii), datum, ko se začnejo uporabljati,

 za ukrepe iz člena 12(5)(b)(ii) Zakonika, ki zadevajo spremembe pojasnil in mnenj, sprejetih na ravni Skupnosti, datum njihove objave v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti,

 za sodbe Sodišča Evropskih skupnosti iz člena 12(5)(b)(ii) Zakonika, datum sodbe,

 za ukrepe iz člena 12(5)(b)(ii) Zakonika, ki zadevajo mnenja o poreklu ali pojasnila, sprejeta s strani Svetovne trgovinske organizacije, datum, naveden v sporočilu Komisije v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti,

 za ukrepe iz člena 12(5)(b)(ii) Zakonika, ki zadevajo prilogo k Sporazumu o pravilih o poreklu Svetovne trgovinske organizacije in taka pravila, sprejeta v okviru mednarodnih sporazumov, datum, na katerega se začnejo uporabljati.

3.  Komisija carinskim organom čim prej sporoči datume sprejetja ukrepov in aktov iz tega člena.



POGLAVJE 5

Določbe, ki se uporabljajo v primeru izteka veljavnosti zavezujoče informacije

Člen 13

Če je v skladu z drugim stavkom člena 12(4) in členom 12(5) Zakonika zavezujoča informacija nična ali preneha veljati, carinski organ, ki jo je izdal, o tem čim prej obvesti Komisijo.

Člen 14

1.  Če želi imetnik zavezujoče informacije, ki je prenehala veljati zaradi razlogov iz člena 12(5) Zakonika, izkoristiti možnosti uveljavljanja take informacije v nekem obdobju v skladu z odstavkom 6 navedenega člena, o tem obvesti carinski organ, pri čemer preskrbi morebitna potrebna dokazila, ki omogočajo preverjanje, da so zadevni pogoji izpolnjeni.

2.  V izjemnih primerih, ko Komisija v skladu z drugim odstavkom člena 12(7) Zakonika sprejme ukrep, ki odstopa od določb odstavka 6 navedenega člena, ali ko pogoji iz odstavka 1 navedenega člena v zvezi z možnostjo nadaljevanja uveljavljanja zavezujoče tarifne informacije ali zavezujoče informacije o poreklu niso izpolnjeni, carinski organ pisno obvesti imetnika.

▼M29



NASLOV IIA

POOBLAŠČENI GOSPODARSKI SUBJEKTI



POGLAVJE 1

Postopek izdaje potrdil



Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 14a

1.  Brez poseganja v siceršnje poenostavitve iz carinskih predpisov lahko carinski organi po vložitvi zahtevka gospodarskega subjekta in v skladu s členom 5a zakonika izdajajo naslednja potrdila pooblaščenega gospodarskega subjekta (v nadaljnjem besedilu „potrdila AEO“):

(a) potrdilo AEO – carinske poenostavitve za gospodarske subjekte, ki zaprosijo za ugodnosti zaradi poenostavitev iz carinskih predpisov in ki izpolnjujejo pogoje iz členov 14h, 14i in 14j;

(b) potrdilo AEO – varstvo in varnost v zvezi z gospodarskimi subjekti, ki zaprosijo za ugodnosti zaradi olajšav pri carinskih kontrolah v zvezi z varstvom in varnostjo pri vnosu blaga na carinsko območje Skupnosti ali iznosu blaga iz carinskega območja Skupnosti in ki izpolnjujejo pogoje iz členov od 14h do 14k;

(c) potrdilo AEO – carinske poenostavitve/varstvo in varnost v zvezi z gospodarskimi subjekti, ki zaprosijo za ugodnosti zaradi poenostavitev iz točke (a) in olajšav iz točke (b) ter izpolnjujejo pogoje iz členov od 14h do 14k.

2.  Carinski organi primerno upoštevajo posebne značilnosti gospodarskih subjektov, zlasti malih in srednje velikih podjetij.

Člen 14b

1.  Če imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1) zaprosi za eno ali več dovoljenj iz členov 260, 263, 269, 272, 276, 277, 282, 283, 313a, 313b, 324a, 324e, 372, 454a in 912g, carinski organi tistih pogojev, ki so bili preverjeni že ob izdaji potrdila AEO, ne preverijo ponovno.

2.  Kadar imetnik potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) vloži vstopno skupno deklaracijo, lahko pristojni carinski urad pooblaščeni gospodarski subjekt še pred prihodom blaga na carinsko območje Skupnosti obvesti o tem, da je bila na podlagi analize tveganja glede varstva in varnosti pošiljka izbrana za nadaljnji fizični pregled. Do tega obvestila pride le, če ne ogroža pregleda, ki naj bi se izvedel.

Vendar lahko države članice pred vnosom blaga na carinsko območje Skupnosti izvedejo fizični pregled tudi, kadar pooblaščeni gospodarski subjekt o izboru pošiljk za takšno kontrolo ni bil obveščen.

Ko blago zapušča carinsko območje Skupnosti, se smiselno uporabljata prvi in drugi pododstavek.

3.  Imetniki potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1), ki uvažajo ali izvažajo blago, lahko vložijo vstopno in izstopno skupno deklaracijo, ki vsebujeta krajše podatkovne zahteve iz oddelka 2.5 Priloge 30A.

Prevozniki, špediterji ali carinski zastopniki, ki so imetniki potrdil AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) in sodelujejo pri uvozu ali izvozu blaga v imenu imetnikov potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1), lahko prav tako vložijo vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ki vsebuje krajše podatkovne zahteve iz oddelka 2.5 priloge 30A.

Od imetnikov potrdila AEO, ki so upravičeni do uporabe krajših podatkovnih zahtev, se lahko zahteva, da predložijo dodatne podatke, da se zagotovi primerno delovanje sistemov glede vzajemnega priznavanja AEO potrdil in ukrepov v zvezi z varnostjo, določenih v mednarodnih pogodbah s tretjimi državami.

4.  Pri imetnikih potrdil AEO se fizični pregledi in pregledi dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri ostalih gospodarskih subjektih. Carinski organi se lahko odločijo drugače z namenom, da se upoštevajo posebna nevarnost ali obveze glede kontrol iz druge zakonodaje Skupnosti.

Kadar pristojni carinski urad po analizi tveganja pošiljko, vključeno v vstopno ali izstopno skupno deklaracijo ali v carinsko deklaracijo, ki jo vloži pooblaščeni gospodarski subjekt, vseeno določi za nadaljnji pregled, potrebno kontrolo izvede kot prednostno nalogo. Če pooblaščeni gospodarski subjekt tako zahteva in če se zadevni carinski organ strinja, se lahko ta kontrola izvede na drugem mestu in ne na mestu zadevnega carinskega urada.

5.  Ugodnosti iz odstavkov od 1 do 4 veljajo za gospodarski subjekt, če predloži potrebne številke potrdila AEO.



Oddelek 2

Zahtevek za izdajo potrdila AEO

Člen 14c

1.  Zahtevek za izdajo potrdila AEO je lahko na papirju ali v elektronski obliki v skladu z vzorcem iz Priloge 1C.

2.  Če carinski organ ugotovi, da ta ne vsebuje vseh zahtevanih podrobnosti, od gospodarskega subjekta, v 30-ih koledarskih dnevih od prejema zahtevka, zahteva, da predloži potrebne podatke, in to zahtevo tudi utemelji.

Roki iz členov 14l(1) in 14o(2) začnejo teči na dan, ko je carinski organ prejel vse informacije, ki so potrebne za sprejetje zahtevka. Carinski organi gospodarski subjekt obvestijo, da je bil zahtevek sprejet, ter navedejo datum, ko začne omenjeni rok teči.

Člen 14d

1.  Zahtevek se predloži enemu od naslednjih carinskih organov:

(a) carinskemu organu države članice, kjer se vodi glavno knjigovodstvo vložnika v zvezi z zadevnimi carinskimi ureditvami in kjer se izvaja vsaj del dejavnosti, ki jih zajema potrdilo AEO;

(b) carinskemu organu države članice, kjer je v računalniškem sistemu vložnika njegovo glavno knjigovodstvo v zvezi z zadevnimi carinskimi ureditvami dostopno pristojnemu carinskemu organu z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, ter kjer se izvajajo vložnikove splošne logistične dejavnosti vodenja in kjer se izvaja vsaj del dejavnosti, ki jih zajema potrdilo AEO.

Glavno knjigovodstvo vložnika iz točk (a) in (b) vključuje evidenco in dokumentacijo, ki carinskemu organu omogoča, da preveri in spremlja pogoje in merila, potrebna za pridobitev potrdila AEO.

2.  Če v skladu z odstavkom 1 ni mogoče določiti pristojnega carinskega organa, se zahtevek predloži enemu od naslednjih carinskih organov:

(a) carinskemu organu države članice, kjer se vodi glavno knjigovodstvo v zvezi zadevnimi carinskimi ureditvami vložnika;

(b) carinskemu organu države članice, kjer je dostopno glavno knjigovodstvo v zvezi zadevnimi carinskimi ureditvami vložnika, kot določa odstavek 1(b), in kjer se izvajajo vložnikove splošne logistične dejavnosti vodenja.

3.  Če se del zadevne evidence in dokumentacije vodi v državi članici, ki ni država članica carinskega organa, kateremu je bil predložen zahtevek v skladu z odstavkom 1 ali 2, vložnik izpolni polja 13, 16, 17 in 18 obrazca za zahtevek iz Priloge 1C.

4.  Če vložnik ima skladišča ali druge prostore v državi članici, ki ni država članica carinskega organa, kateremu je bil predložen zahtevek v skladu z odstavkom 1 ali 2, vložnik ta podatek navede v polju 13 obrazca za zahtevek iz Priloge 1C, da se carinskim organom te države članice olajša pregled ustreznih pogojev v skladišču ali drugih prostorih.

5.  Postopek posvetovanja iz člena 14m se uporablja v primerih iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena.

6.  Vložnik zagotovi lahko dostopno osrednjo točko ali kontaktno osebo v upravi vložnika z namenom, da imajo carinski organi na voljo vse podatke, potrebne za ugotavljanje skladnosti z zahtevami za izdajo potrdila AEO.

7.  Vložniki carinskim organom predložijo potrebne podatke, če je le mogoče v elektronski obliki.

Člen 14e

Države članice Komisiji sporočijo seznam svojih pristojnih organov, pri katerih je treba vložiti zahtevke, in kakršne koli poznejše spremembe v zvezi s tem. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam ali jih da na voljo na internetu.

Ti organi so tudi carinski organi izdajatelji potrdil AEO.

Člen 14f

Zahtevek se ne sprejme v naslednjih primerih:

(a) zahtevek ne upošteva členov 14c in 14d;

(b) vložnik je bil obsojen zaradi resnega kaznivega dejanja, povezanega z njegovo gospodarsko dejavnostjo, ali pa je v času predložitve zahtevka v stečajnem postopku;

(c) vložnik ima pravnega zastopnika v carinskih zadevah, ki je bil obsojen zaradi resnega kaznivega dejanja v zvezi s kršenjem carinskih predpisov in z njegovimi dejavnostmi zakonitega zastopnika;

(d) zahtevek se predloži v treh letih po preklicu potrdila AEO, kot določa člen 14v(4).



Oddelek 3

Pogoji in merila za izdajo potrdila AEO

Člen 14g

V naslednjih primerih vložniku ni treba imeti sedeža na carinskem območju Skupnosti:

(a) kadar mednarodni sporazum med Skupnostjo in tretjo državo, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, zagotavlja vzajemno priznavanje potrdil AEO in določi morebitne upravne ureditve za izvajanje ustrezne kontrole v imenu carinskega organa države članice;

(b) kadar zahtevek za podelitev potrdila AEO iz točke (b) člena 14a(1) vloži letalska ali ladjarska družba, ki nima sedeža v Skupnosti, ima pa tam regionalno pisarno, poleg tega pa že uporablja poenostavitve iz členov 324e, 445 ali 448.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka se šteje, da vložnik izpolnjuje pogoje iz členov 14h, 14i in 14j, vendar se zahteva izpolnitev pogoja iz člena 14k(2).

Člen 14h

1.  Evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev iz prve alinee člena 5a(2) zakonika šteje za ustrezno, če v zadnjih treh letih pred predložitvijo zahtevka nobena izmed naslednjih oseb ni huje ali večkrat kršila carinskih predpisov:

(a) vložnik;

(b) osebe, ki vodijo družbo, ki je vložila zahtevek, ali izvajajo kontrolo nad njegovim upravljanjem;

(c) če je ustrezno, pravni zastopnik vložnika v carinskih zadevah;

(d) oseba iz družbe, ki je vložila zahtevek, pristojna za carinske zadeve.

Vseeno lahko evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev šteje za ustrezno, če pristojni carinski organ vse kršitve obravnava kot zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov in če te ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero vložnika.

2.  Če imajo osebe, ki izvajajo kontrolo družbe, ki je vložilo zahtevek, sedež ali so rezidenti tretje države, carinski organi njihovo izpolnjevanje carinskih zahtev ocenjujejo na podlagi evidenc in podatkov, ki so jim na voljo.

3.  Če so od vložnikove ustanovitve pretekla manj kot tri leta, carinski organi njegovo izpolnjevanje carinskih zahtev ocenjujejo na podlagi evidenc in podatkov, ki so jim na voljo.

Člen 14i

Da lahko carinski organi presodijo, ali ima vložnik zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in, kadar je primerno, transportnih evidenc iz druge alinee člena 5a(2) zakonika, mora vložnik izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v državi članici, kjer se vodi knjigovodstvo, in ki bo olajšal carinski kontrolo, ki temelji na reviziji;

(b) carinskemu organu omogoči fizični ali elektronski dostop do svojih carinskih in, kadar je primerno, transportnih evidenc;

(c) ima logistični sistem, ki razlikuje med skupnostnim in neskupnostnim blagom;

(d) ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;

(e) če je primerno, ima zadovoljive postopke za urejanje licenc in dovoljenj v zvezi z ukrepi trgovinske politike ali trgovanjem s kmetijskimi proizvodi;

(f) ima zadovoljive postopke za arhiviranje evidenc in podatkov družbe ter varovanje pred izgubo podatkov;

(g) zagotovi, da so zaposleni seznanjeni s tem, da je treba obvestiti carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi primerne kontakte za obveščanje carinskih organov o takih primerih;

(h) ima ustrezne informacijsko-tehnološke varnostne ukrepe za zaščito računalniškega sistema vložnika pred vdorom nepooblaščenih oseb in za zaščito dokumentacije vložnika.

V primeru, ko vložnik prosi za potrdilo AEO iz točke (b) člena 14a(1), ni treba izpolnjevati pogoja iz točke (c) prvega odstavka tega člena.

Člen 14j

1.  Pogoj v zvezi s finančno solventnostjo vložnika iz tretje alinee člena 5a(2) zakonika šteje za izpolnjenega, če je njegovo solventnost mogoče dokazati za pretekla tri leta.

Za namene tega člena finančna solventnost pomeni dober finančni položaj, ki zadostuje za izpolnjevanje obveznosti vložnika, ob upoštevanju značilnosti vrste poslovne dejavnosti.

2.  Če je vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se njegova finančna solventnost ocenjuje na podlagi razpoložljivih evidenc in podatkov.

Člen 14k

1.  Varstveni in varnostni standardi vložnika iz četrte alinee člena 5a(2) zakonika štejejo za ustrezne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) stavbe, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki jih vključuje potrdilo, so zgrajene iz materialov, ki ne dopuščajo nezakonitega vstopa in zagotavljajo zaščito pred nezakonitim vdorom;

(b) obstajajo ustrezni ukrepi za kontrolo dostopa, da se prepreči nepooblaščen dostop do območij natovarjanja, nakladalnih dokov in območij za pretovarjanje;

(c) ukrepi za ravnanje z blagom vključujejo zaščito pred vnosom, menjavo ali izgubo materiala in prirejanjem tovornih enot;

(d) če je primerno, obstajajo postopki za ravnanje z uvoznimi in/ali izvoznimi dovoljenji, povezanimi s prepovedmi in omejitvami, ter za razlikovanje med tem in ostalim blagom;

(e) vložnik je izvedel ukrepe, ki omogočajo jasno opredelitev njegovih poslovnih partnerjev, da se zaščiti mednarodna dobavna veriga;

(f) vložnik izvaja, kolikor to dovoljuje zakonodaja, varnostno preverjanje predvidenih zaposlenih, ki bodo delali na varnostno občutljivih položajih, in izvaja redna preverjanja preteklosti;

(g) vložnik zagotovi, da njegovo zadevno osebje aktivno sodeluje v programih za varnostno ozaveščanje.

2.  Če letalska ali ladjarska družba, ki nima sedeža v Skupnosti, ima pa tam regionalno pisarno in že uporablja poenostavitve iz členov 324e, 445 ali 448, vloži zahtevek za potrdilo AEO iz točke (b) člena 14a(1), mora izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

(a) je imetnik mednarodno priznanega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega na podlagi mednarodnih konvencij, ki urejajo zadevne prevozne sektorje;

▼M52

(b) je regulirani agent, kot je opredeljen v členu 3 Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) (v nadaljnjem besedilu: regulirani agent), in izpolnjuje zahteve iz Uredbe Komisije (EU) št. 185/2010 ( 3 );

▼M29

(c) je imetnik potrdila, izdanega v državi, ki ni na carinskem območju Skupnosti, kadar dvostranski sporazum, ki sta ga podpisali Skupnost in tretja država, zagotavlja sprejetje potrdila glede na pogoje iz navedenega sporazuma.

Če je letalska ali ladjarska družba imetnik potrdila iz točke (a) tega odstavka, izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 tega člena. Carinski organ izdajatelj šteje, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, kolikor so pogoji za izdajo mednarodnega potrdila enaki pogojem iz odstavka 1 tega člena ali tem pogojem ustrezajo.

▼M52

Če je letalska družba regulirani agent, se pogoji iz odstavka 1 štejejo za izpolnjene v zvezi z lokacijami in postopki, za katere je vložnik zahtevka pridobil status reguliranega agenta, če so pogoji za izdajo statusa reguliranega agenta enaki pogojem iz odstavka 1 ali tem pogojem ustrezajo.

▼M52

3.  Če ima vložnik zahtevka sedež na carinskem območju Skupnosti in je regulirani agent ali znani pošiljatelj, kakor je opredeljen v členu 3 Uredbe (ES) št. 300/2008, ter izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 185/2010, se pogoji iz odstavka 1 tega člena štejejo za izpolnjene v zvezi z lokacijami in postopki, za katere je vložnik zahtevka pridobil status reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja, če so pogoji za izdajo statusa reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja enaki pogojem iz odstavka 1 ali tem pogojem ustrezajo.

▼M29

4.  Če je vložnik, ki ima sedež v Skupnosti, imetnik mednarodno priznanega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega v skladu z mednarodnimi konvencijami, evropskega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega v skladu z zakonodajo Skupnosti, mednarodnega standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo ali evropskega standarda Evropske organizacije za standardizacijo, pogoji iz odstavka 1 štejejo za izpolnjena, če so pogoji za izdajo teh potrdil enaki pogojem iz te uredbe ali tem pogojem ustrezajo.



Oddelek 4

Postopek za izdajo potrdil AEO

Člen 14l

1.  Carinski organ izdajatelj v petih delovnih dneh od dneva prejema zahtevka v skladu s členom 14c o tem zahtevku obvesti carinske organe vseh drugih držav članic prek komunikacijskega sistema iz člena 14x.

2.  Kadar ima carinski organ katere druge države članice pomembne podatke, ki bi lahko vplivali na izdajo potrdila, navedene podatke posreduje carinskemu organu izdajatelju v 35 koledarskih dneh od dneva obvestila iz odstavka 1 prek komunikacijskega sistema iz člena 14x.

Člen 14m

1.  Če carinski organ izdajatelj zaradi pomanjkanja podatkov ali možnosti ne more preveriti skladnosti z enim ali več pogoji iz členov 14g do 14k, je potrebno posvetovanje med carinskimi organi držav članic. V teh primerih carinski organ države članice izvede posvetovanje v 60 koledarskih dneh od datuma posredovanja podatkov s strani carinskega organa izdajatelja, da se omogoči izdaja potrdila pooblaščenega gospodarskega subjekta ali zavrnitev zahtevka v roku iz člena 14o(2).

Če carinski organ, zaprošen za posvetovanje, ne odgovori v 60 koledarskih dneh, lahko organ, ki je zaprosil za posvetovanje, na odgovornost carinskega organa, zaprošenega za posvetovanje, sklepa, da so zadevna merila izpolnjena. To obdobje se lahko podaljša, če vložnik opravi prilagoditve, da bi izpolnil ta merila, in o tem obvesti oba navedena carinska organa.

2.  Kadar po preučitvi iz člena 14n carinski organ, zaprošen za posvetovanje, ugotovi, da vložnik ne izpolnjuje enega ali več meril, se ustrezno dokumentirani rezultati posredujejo carinskemu organu izdajatelju, ki zahtevek zavrne. Uporablja se člen 14o(4), (5) in (6).

Člen 14n

1.  Carinski organ izdajatelj preveri, ali so pogoji in merila za izdajo potrdila iz členov 14g do 14k izpolnjena. Skladnost z merili iz člena 14k se preverja za vse prostore, ki so povezani s carinskimi dejavnostmi vložnika. Carinski organ dokumentira tako preverjanje kot tudi rezultate.

Kadar zaradi velikega števila prostorov obdobje, ki je na voljo za izdajo potrdila, ne dopušča preverjanja vseh zadevnih prostorov, vendar carinski organ ne dvomi, da vložnik izpolnjuje varnostne standarde družbe, ki veljajo v vseh njenih prostorih, lahko carinski organ preveri samo reprezentativen del teh prostorov.

2.  Carinski organ izdajatelj lahko sprejme sklepe, ki jih v zvezi s pogoji in merili iz členov 14i, 14j in 14k predloži strokovnjak s področij iz teh členov. Strokovnjak ne sme biti povezan z vložnikom.

Člen 14o

1.  Carinski organ izdajatelj izda potrdilo AEO v skladu z vzorcem iz Priloge 1D.

▼M37

2.  Carinski organ izda potrdilo AEO ali zavrne zahtevek v 120 koledarskih dneh od dneva prejema zahtevka v skladu s členom 14c. Kadar se roka ne more držati, se to obdobje lahko podaljša za še eno obdobje 60 koledarskih dni. V takšnih primerih carinski organ vložnika še pred iztekom roka 120 koledarskih dni obvesti o razlogih za podaljšanje.

▼M29

3.  Obdobje iz prvega stavka odstavka 2 se lahko podaljša tudi, če vložnik med preverjanjem skladnosti s pogoji opravi prilagoditve, da bi izpolnil te pogoje, in o tem obvesti pristojni organ.

4.  Kadar bi zaradi rezultata preverjanja v skladu s členi 14l, 14m in 14n zahtevek lahko bil zavrnjen, carinski organ izdajatelj ugotovitve v 30 koledarskih dneh sporoči vložniku in mu omogoči možnost odgovora, preden zavrne zahtevek. Obdobje iz prvega stavka odstavka 2 se ustrezno podaljša.

5.  Obstoječa dovoljenja, izdana v skladu s carinskimi predpisi, se zaradi zavrnitve zahtevka ne prekličejo samodejno.

6.  Če je zahtevek zavrnjen, carinski organ obvesti vložnika o vzrokih za odločitev. Odločba o zavrnitvi zahtevka se sporoči vložniku v rokih iz odstavkov (2), (3) in (4).

Člen 14p

Carinski urad izdajatelj v petih delovnih dneh carinske organe drugih držav članic obvesti o izdaji potrdila AEO prek komunikacijskega sistema iz člena 14x. Če je zahtevek zavrnjen, se podatki o tem posredujejo v istem roku.



POGLAVJE 2

Pravni učinki potrdil AEO



Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 14q

1.  Potrdilo AEO začne veljati deseti delovni dan po datumu izdaje.

2.  Potrdilo AEO priznavajo vse države članice.

3.  Obdobje veljavnosti potrdila AEO ni omejeno.

4.  Carinski organi spremljajo, ali pooblaščeni gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje in merila.

5.  V naslednjih primerih carinski organ izdajatelj izvede ponovno oceno pogojev in meril:

(a) pri večjih spremembah zadevne zakonodaje Skupnosti;

(b) če obstaja utemeljen sum, da pooblaščeni gospodarski subjekt ne izpolnjuje več ustreznih pogojev in meril.

Kadar se potrdilo AEO izda vložniku, od čigar ustanovitve so pretekla manj kot tri leta, se prvo leto po izdaji izvaja strožji nadzor.

Uporablja se člen 14n(2).

Rezultati ponovne ocene so prek komunikacijskega sistema iz člena 14x na voljo carinskim organom vseh držav članic.



Oddelek 2

Začasna ukinitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 14r

1.  Carinski organ izdajatelj status pooblaščenega gospodarskega subjekta začasno ukine v naslednjih primerih:

(a) kadar se ugotovi neskladnost s pogoji ali merili za pridobitev potrdila AEO;

(b) carinski organi upravičeno domnevajo, da je bilo storjeno dejanje, ki se kazensko preganja in je povezano s kršenjem carinskih predpisov s strani pooblaščenega gospodarskega subjekta.

Vendar se lahko v primeru iz točke (b) prvega odstavka carinski organ odloči, da se status pooblaščenega gospodarskega subjekta ne ukine začasno, če meni, da je kršitev zanemarljiva glede na število ali obseg carinskih operacij, in ta ne povzroča dvomov v zvezi z dobro vero pooblaščenega gospodarskega subjekta.

Pred sprejetjem take odločitve carinski organi svoje ugotovitve sporočijo zadevnemu gospodarskemu subjektu. Zadevni gospodarski subjekt ima pravico, da popravi razmere in/ali izrazi svoje stališče v 30 koledarskih dneh od datuma sporočila.

Vendar začasna ukinitev velja takoj, če je to potrebno zaradi vrste ali stopnje nevarnosti za varstvo in varnost državljanov, javno zdravje ali okolje. Carinski organ, ki začasno ukine ugodnosti, prek komunikacijskega sistema iz člena 14x takoj obvesti carinske organe drugih držav članic, da lahko ustrezno ukrepajo.

2.  Če imetnik potrdila AEO stanja iz točke (a), prvega pododstavka odstavka 1 ne odpravi v 30 koledarskih dneh iz pododstavka 3 odstavka 1, pristojni carinski organ pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti, da se status pooblaščenega gospodarskega subjekta začasno ukine za obdobje 30 koledarskih dni, s čimer mu omogoči, da sprejme potrebne ukrepe za ureditev razmer. Obvestilo se prek komunikacijskega sistema iz člena 14x pošlje tudi carinskim organom drugih držav članic.

3.  Če je imetnik potrdila AEO storil dejanje iz točke (b), prvega pododstavka odstavka 1, carinski organ izdajatelj začasno ukine status pooblaščenega gospodarskega subjekta, dokler traja sodni postopek. O tem obvesti imetnika potrdila. Obvestilo se prek komunikacijskega sistema iz člena 14x pošlje tudi carinskim organom drugih držav članic.

4.  Kadar zadevni pooblaščeni gospodarski subjekt ne more urediti razmer v 30 koledarskih dneh, lahko pa predloži dokaze, da je pogoje mogoče izpolniti, če se obdobje začasne ukinitve podaljša, carinski organ izdajatelj začasno ukine status pooblaščenega gospodarskega subjekta za nadaljnjih 30 koledarskih dni.

Člen 14s

1.  Začasna ukinitev ne vpliva na carinske postopke, ki so se pričeli že pred datumom začasne ukinitve in se še niso končali.

2.  Začasna ukinitev ne vpliva samodejno na katero koli dovoljenje, ki je bilo izdano ne glede na potrdila AEO, razen če se razlogi za začasno ukinitev nanašajo tudi na ta dovoljenja.

3.  Začasna ukinitev ne vpliva samodejno na dovoljenja za uporabo carinskih poenostavitev, ki so bile dodeljene na podlagi potrdil AEO in glede katerih so pogoji še vedno izpolnjeni.

4.  Če imetnik potrdila AEO iz točke (c) člena 14a(1) ne izpolnjuje le pogojev iz člena 14k, se status pooblaščenega gospodarskega subjekta delno začasno ukine, na zahtevo gospodarskega subjekta pa se mu lahko izda novo potrdilo AEO iz točke (a) člena 14a(1).

Člen 14t

1.  Kadar zadevni gospodarski subjekt v skladu z zahtevami carinskih organov izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni gospodarski subjekt, carinski organ izdajatelj prekliče začasno ukinitev ter o tem obvesti zadevni gospodarski subjekt in carinske organe drugih držav članic. Začasna ukinitev se lahko prekliče pred potekom roka iz člena 14r(2) ali (4).

V primeru člena 14s(4) carinski organ, ►C5  ki je začasno ukinil potrdilo, ◄ to potrdilo obnovi. Po tem prekliče potrdilo AEO iz točke (a) člena 14a(1).

2.  Če zadevni gospodarski subjekt v obdobju začasne ukinitve iz člena 14r(2) ali (4) ne izvede potrebnih ukrepov, carinski organ izdajatelj prekliče potrdilo AEO in takoj obvesti carinske organe drugih držav članic prek komunikacijskega sistema iz člena 14x.

V primeru okoliščin iz člena 14s(4) se izvirno potrdilo ustrezno prekliče, veljavno pa je samo novo potrdilo AEO iz točke (a) člena 14a(1).

Člen 14u

1.  Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt začasno ne more izpolnjevati katerega izmed meril iz člena 14a, lahko zaprosi za začasno ukinitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta. V tem primeru pooblaščeni gospodarski subjekt o tem obvesti carinski organ izdajatelja, pri tem pa navede datum, do katerega bo spet sposoben izpolnjevati merila. Carinski organ izdajatelja obvesti tudi o kakršnih koli načrtovanih ukrepih in njihovem časovnem okviru.

Obveščeni carinski organ prek komunikacijskega sistema iz člena 14x obvesti carinske organe drugih držav članic.

2.  Če pooblaščenemu gospodarskemu subjektu v obdobju, ki ga je navedel v svojem obvestilu, ne uspe urediti razmer, lahko carinski organ izdajatelj odobri razumno podaljšanje tega obdobja, pod pogojem, da je pooblaščeni gospodarski subjekt ravnal v dobri veri. O tem podaljšanju se prek komunikacijskega sistema iz člena 14x obvestijo carinski organi drugih držav članic.

V vseh drugih primerih se potrdilo AEO prekliče, pristojni carinski organ izdajatelj pa prek komunikacijskega sistema iz člena 14x takoj obvesti carinske organe drugih držav članic.

3.  Če zahtevani ukrepi niso sprejeti v obdobju začasne ukinitve, se uporablja člen 14v.



Oddelek 3

Preklic potrdila AEO

Člen 14v

1.  Carinski organ izdajatelj prekliče potrdilo AEO v naslednjih primerih:

(a) kadar pooblaščeni gospodarski subjekt ne izvede ukrepov iz člena 14t(1);

(b) kadar je pooblaščeni gospodarski subjekt resno kršil carinske predpise in nima več možnosti pritožbe na sodišče;

(c) kadar pooblaščeni gospodarski subjekt v obdobju začasne ukinitve iz člena 14u ne izvede potrebnih ukrepov;

(d) na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta.

Vendar se lahko v primeru iz točke (b) carinski organ odloči, da se potrdila AEO ne prekliče, če meni, da so kršitve zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov, in te ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero pooblaščenega gospodarskega subjekta.

2.  Preklic začne veljati naslednji dan po obvestilu.

Kadar imetnik potrdila AEO iz točke (c) člena 14a(1) ne izpolnjuje le pogojev iz člena 14k, carinski organ izdajatelj potrdilo prekliče, izda novo potrdilo AEO iz točke (a) člena 14a(1).

3.  Carinski organ izdajatelj prek komunikacijskega sistema iz člena 14x o preklicu potrdila AEO takoj obvesti carinske organe drugih držav članic.

4.  Razen v primerih preklica iz točk (c) in (d) odstavka 1 gospodarski subjekt v obdobju treh let od datuma preklica ne sme vložiti novega zahtevka za potrdilo AEO.



POGLAVJE 3

Izmenjava podatkov

Člen 14w

1.  Pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti carinski organ izdajatelja o vseh okoliščinah, nastalih po tem, ko je bilo potrdilo izdano, ki bi lahko vplivale na nadaljnjo veljavnost ali vsebino potrdila.

2.  Vsi pomembni podatke, ki so dostopni carinskemu uradu izdajatelju, se dajo na voljo carinskim organom drugih držav članic, v katerih pooblaščeni gospodarski subjekt izvaja dejavnosti povezane s carino.

3.  Če carinski organ prekliče posebno dovoljenje zadevnega pooblaščenega gospodarskega subjekta za uporabo posameznih carinskih poenostavitev iz členov 260, 263, 269, 272, 276, 277, 282, 283, 313a, 313b, 324a, 324e, 372, 454a in 912g, izdano na podlagi potrdila AEO, o tem obvesti carinski organ, ki je izdal potrdilo AEO.

▼M52

4.  Carinski organ izdajatelj da ustreznemu nacionalnemu organu, odgovornemu za varnost civilnega letalstva, nemudoma na voljo vsaj naslednje informacije v zvezi s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, s katerimi razpolaga:

(a) potrdilo AEO – varstvo in varnost (AEOS) in potrdilo AEO – carinske poenostavitve/varstvo in varnost (AEOF), vključno z imenom imetnika potrdila ter po potrebi spremembo ali preklicem ali začasno ukinitvijo statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta in ustreznimi razlogi;

(b) informacije o tem, ali so posamezno zadevno lokacijo obiskali carinski organi, datum zadnjega obiska in namen obiska (postopek izdaje dovoljenja, ponovna ocena, spremljanje);

(c) informacije o vseh ponovnih ocenah potrdil AEOS in AEOF ter o njihovih rezultatih.

Nacionalni carinski organi v soglasju z ustreznim nacionalnim organom, odgovornim za varnost civilnega letalstva, določijo podrobna pravila za izmenjavo vseh informacij iz prvega pododstavka, ki niso zajete v elektronskem informacijskem in komunikacijskem sistemu iz člena 14x, in sicer najpozneje do 1. marca 2015.

Nacionalni organi, odgovorni za varnost civilnega letalstva, ki obdelujejo zadevne informacije, jih uporabijo samo za namene ustreznih programov za reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja ter izvedejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da se zagotovi varnost teh informacij.

▼M29

Člen 14x

1.  Za izmenjavo podatkov in sporočanje med carinskimi organi ter za obveščanje Komisije in gospodarskih subjektov se uporablja elektronski sistem informiranja in sporočanja, ki ga določijo Komisija in carinski organi z medsebojnim dogovorom.

2.  S pomočjo sistema iz odstavka 1 lahko Komisija in carinski organi hranijo in imajo dostop do naslednjih informacij:

(a) elektronsko preneseni podatki o zahtevkih;

(b) potrdila AEO ter, kjer je uporabno, podatki o njihovih spremembah, opustitvi in preklicu;

(c) vse ostale pomembne podatke.

▼M52

2a.  Kjer je to ustrezno, zlasti ko se status pooblaščenega gospodarskega subjekta šteje kot podlaga za izdajo odobritve ali dovoljenj ali olajšav v skladu z drugo zakonodajo Unije, se lahko dostop do informacij iz točk (a) in (c) člena 14w(4) dodeli tudi ustreznemu nacionalnemu organu, odgovornemu za varnost civilnega letalstva.

▼M29

3.  Carinski organ izdajatelj o izdaji, spremembah, opustitvi ali preklicu potrdila AEO obvesti urade, ki so pristojni za izvedbo analize tveganja v njegovi državi članici. Obvesti tudi vse ostale organe izdajatelje iz drugih držav članic.

4.  S predhodnim soglasjem zadevnih pooblaščenih gospodarskih subjektov lahko Komisija seznam pooblaščenih gospodarskih subjektov javno objavi na internetu. Seznam se posodablja.

▼M18 —————

▼B



NASLOV IV

POREKLO BLAGA



POGLAVJE I

Nepreferencialno poreklo blaga



Oddelek 1

Predelave oziroma obdelave, ki spremenijo poreklo

Člen 35

To poglavje določa za tekstil in tekstilne izdelke, ki se uvrščajo v oddelek XI kombinirane nomenklature carinske tarife, in za nekatere druge izdelke, ki niso tekstil in tekstilni izdelki, vrste obdelav ali predelav, ki v skladu z merili iz člena 24 zakonika tem izdelkom dodelijo poreklo države, v kateri je bila obdelava ali predelava opravljena.

Pojem „država“ lahko pomeni tretjo državo ali Skupnost.



Pododdelek 1

Tekstil in tekstilni izdelki, ki se uvrščajo v oddelek XI kombinirane nomenklature carinske tarife

Člen 36

Za tekstil in tekstilne izdelke iz oddelka XI kombinirane nomenklature carinske tarife se kot obdelava oziroma predelava, na podlagi katere se v skladu s členom 24 zakonika dodeli poreklo države, šteje celotni postopek predelave, kakršen je določen v členu 37.

Člen 37

Kot celotni postopek predelave se šteje obdelava ali predelava, zaradi katere se pridobljeni izdelek razvršča pod drugo tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, kakor je tarifna številka kombinirane nomenklature carinske tarife vseh uporabljenih materialov brez porekla.

Pri izdelkih iz Priloge 10 se kot celotni postopek predelave štejejo samo tiste vrste postopkov, ki so navedeni v stolpcu 3 te priloge za vsak pridobljen izdelek ne glede na to, ali se pri teh postopkih tarifna številka spremeni ali ne.

Način uporabe pravil iz Priloge 10 je določen v uvodnih opombah iz Priloge 9.

Člen 38

Za izvajanje prejšnjega člena se naslednje obdelave ali predelave, ne glede na to, ali se je tarifna številka spremenila ali ne, vedno štejejo kot nezadostne za pridobitev porekla:

(a) postopki, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje pokvarjenih delov in podobni postopki);

(b) enostavno odstranjevanje prahu, presejanje, izločevanje, sortiranje, razvrščanje v skupine (vključno s sestavljanjem v set), pranje, razrezovanje;

(c)

 

(i) zamenjava embalaže ter razdeljevanje in združevanje tovorkov;

(ii) preprosto pakiranje blaga v vrečke, škatle, zaboje, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(d) pritrjevanje oznak, nalepk ali drugih podobnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;

(e) preprosto sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek;

(f) kombinacija dveh ali več postopkov iz točk (a) do (e).



Pododdelek 2

Izdelki, ki niso tekstil in tekstilni izdelki iz oddelka XI kombinirane nomenklature carinske tarife

Člen 39

Za pridobljene izdelke iz Priloge 11 se obdelava ali predelava, navedena v stolpcu 3 te priloge, šteje kot postopek ali predelava, ki omogoča pridobitev porekla v skladu s členom 24 zakonika.

Način uporabe pravil iz Priloge 11 je določen v uvodnih opombah iz Priloge 9.



Pododdelek 3

Skupne določbe za vse izdelke

Člen 40

Kjer seznama v Prilogah 10 in 11 določata, da izdelek pridobi poreklo, če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega določenega odstotka cene franko tovarna pridobljenega izdelka, se ta odstotek izračuna na naslednji način:

 „vrednost“ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla v času uvoza ali, če ta ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za te materiale v državi, v kateri se opravi predelava,

 „cena franko tovarna“ pomeni ceno franko tovarna pridobljenega izdelka, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu tega izdelka,

 „vrednost, pridobljena na podlagi postopkov sestavljanja“ pomeni povečanje vrednosti zaradi sestavljanja, skupaj z zaključnimi postopki in postopki preverjanja, in vgradnje vseh delov po poreklu iz države, v kateri se navedeni postopki opravljajo, vključno z dobičkom in splošnimi stroški, ki nastanejo v tej državi zaradi teh postopkov.



Oddelek 2

Izvedbeni predpisi glede nadomestnih delov

Člen 41

▼M1

1.  Velja, da imajo dodatki, rezervni deli ali orodje, dostavljeni s katerim koli delom opreme, stroja, aparata ali vozila, ki so del njegove standardne opreme, enako poreklo kakor ta del opreme, stroja, aparata ali vozila.

▼B

►M1  2. ◄   Za bistvene nadomestne dele, namenjene opremi, stroju, aparatu ali vozilu, ki se predhodno sprostijo v prosti promet ali izvozijo, se šteje, da imajo enako poreklo kakor ta oprema, stroj, aparat ali vozilo, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz tega oddelka.

Člen 42

Domneva iz prejšnjega člena se upošteva le, če:

 je to nujno zaradi uvoza v namembno državo,

 vključitev bistvenega nadomestnega dela v opremo, stroje, aparate ali vozilo v proizvodni proces ne bi preprečila, da bi ta oprema, stroj, aparat ali vozilo dobilo poreklo Skupnosti ali poreklo države, v kateri poteka proizvodni proces.

Člen 43

Za izvajanje člena 41:

(a) „oprema, stroji, aparati ali vozila“ pomenijo blago, ki se uvršča v oddelke XVI, XVII in XVIII kombinirane nomenklature carinske tarife;

(b) „bistveni nadomestni deli“ pomenijo dele:

 brez katerih se pravilno delovanje blaga iz točke a, ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet ali predhodno izvoženo, ne more zagotoviti,

 ki so značilni za to blago, in

 so namenjeni za normalno vzdrževanje blaga in za nadomestitev enakih delov, ki so poškodovani ali so postali neuporabni.

Člen 44

Če se pri pristojnih organih ali pooblaščenih organizacijah držav članic za bistvene nadomestne dele iz člena 41 vloži zahtevek za izdajo potrdila o poreklu, morata potrdilo in njegov zahtevek v polju št. 6 (zaporedna številka, oznake in številke, število in vrsta tovorkov, poimenovanje blaga) vsebovati izjavo udeleženega, da je navedeno blago namenjeno za normalno vzdrževanje predhodno izvožene opreme, stroja, aparata ali vozila, in natančne podatke za to opremo, stroj, aparat ali vozilo.

Poleg tega udeleženi po možnosti navede podatke o potrdilu o poreklu blaga (organ izdaje, številka in datum potrdila), s katerim so bili izvoženi oprema, stroj, aparat ali vozilo, vzdrževanju katerih so nadomestni deli namenjeni.

Člen 45

Če je treba poreklo bistvenih nadomestnih delov iz člena 41 zaradi njihove sprostitve v prosti promet v Skupnosti dokazati s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to vsebovati navedbe iz člena 44.

Člen 46

Pristojni organi držav članic lahko zaradi zagotavljanja uporabe pravil, ki jih določa ta oddelek, zahtevajo predložitev dodatnih dokazil in predvsem:

 računa ali kopije računa, ki se nanaša na predhodno v prosti promet sproščeno ali izvoženo opremo, stroj, aparat ali vozilo,

 pogodbo ali kopijo pogodbe ali katerega koli drugega dokumenta, iz katerega je razvidno, da se dobava opravlja v okviru normalnega vzdrževanja.



Oddelek 3

Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu blaga



Pododdelek 1

Izvedbeni predpisi za splošna potrdila o poreklu blaga

Člen 47

Če se ob uvozu dokazuje ali je treba dokazovati poreklo blaga s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to potrdilo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) izdati ga mora zanesljiv organ ali organizacija, ki ga je država izdaje za to ustrezno pooblastila;

(b) vsebovati mora vse podatke, potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se nanaša, predvsem pa:

 število tovorkov, njihovo naravo, označbe in številke,

 tip blaga,

 bruto in neto težo blaga; te podatke lahko nadomestijo drugi, na primer število ali volumen, če se blagu med prevozom občutno spremeni teža ali če njegove teže ni mogoče določiti oziroma če se njegova prepoznava običajno zagotovi s temi drugimi podatki,

 ime pošiljatelja;

(c) nedvoumno dokazovati, da je blago, na katero se nanaša, po poreklu iz določene države.

Člen 48

1.  Potrdila o poreklu blaga, ki jih izdajajo pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic, morajo izpolnjevati pogoje iz člena 47(a) in (b).

2.  Ta potrdila in pripadajoči zahtevki se morajo izdati na obrazcih, ki ustrezajo vzorcem iz Priloge 12.

3.  Ta potrdila o poreklu blaga potrjujejo, da je blago po poreklu iz Skupnosti.

Če je to potrebno zaradi zunanje trgovine, se lahko v njih potrjuje, da je blago po poreklu iz določene države članice.

Če so pogoji iz člena 24 zakonika izpolnjeni na podlagi več postopkov ali predelav, opravljenih v različnih državah članicah, se lahko potrdi samo poreklo blaga iz Skupnosti.

Člen 49

Potrdila o poreklu blaga se izdajo na podlagi pisnega zahtevka udeleženega.

Če to upravičujejo okoliščine, predvsem če vložnik zahtevka redno opravlja izvoz, lahko države članice opustijo zahtevo predložitve zahtevka za vsako dejanje v zvezi z izvozom, če se spoštujejo določbe o poreklu.

Če je to potrebno zaradi trgovanja, se lahko za vsako potrdilo o poreklu blaga izda en ali več dodatnih kopij istega potrdila o poreklu blaga.

Te kopije morajo biti izdelani na obrazcih, ki ustrezajo vzorcu iz Priloge 12.

Člen 50

1.  Obrazec potrdila meri 210 × 297 milimetrov. Dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 milimetrov oziroma plus 8 milimetrov. Uporabljati je treba bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta najmanj 64 g/m2 ali med 25 in 30 g/m2, če gre za papir za letalska pisma. Imeti mora ozadje s tiskanim rjavkastočrnim vzorcem „giljoše“, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehanskimi in kemičnimi sredstvi.

2.  Obrazec zahtevka je natisnjen v uradnem jeziku ali v enem ali več uradnih jezikih izvozne države članice; obrazec potrdila o poreklu blaga je natisnjen v enem ali več uradnih jezikov Skupnosti ali, v skladu z običaji in potrebami trgovanja, v kakšnem drugem jeziku.

3.  Države članice si lahko pridržijo pravico, da same tiskajo obrazce potrdil o poreklu blaga ali pa jih dajo tiskat pooblaščenim tiskarjem. V tem primeru se mora vsak obrazec potrdila sklicevati na tako pooblastilo. Vsako potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, ki omogoča njegovo prepoznavanje. Vsebovati mora tudi zaporedno številko, tiskano ali odtisnjeno, ki omogoča njegovo prepoznavanje.

Člen 51

Zahtevek in potrdilo o poreklu blaga morata biti izpolnjena s pisalnim strojem ali v rokopisu, z velikimi tiskanimi črkami, vendar enotno, v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali, v skladu z običaji in potrebami trgovanja, v kakšnem drugem jeziku.

Člen 52

Vsako potrdilo o poreklu blaga iz člena 48 mora vsebovati zaporedno številko, po kateri ga je mogoče identificirati. Zahtevek za potrdilo in vse kopije istega potrdila o poreklu blaga morajo vsebovati enako zaporedno številko.

Pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic lahko te dokumente številčijo v skladu z vrstnim redom njihove izdaje.

Člen 53

Pristojni organi držav članic lahko določijo dodatne navedbe, ki jih je treba vnesti v zahtevek. Te dodatne navedbe je treba omejiti na minimum.

Vsaka država članica sporoči Komisiji določbe, ki jih sprejme v skladu s prejšnjim odstavkom. Komisija te podatke nemudoma sporoči drugim državam članicam.

Člen 54

Pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic, ki so izdale potrdila o poreklu blaga, morajo hraniti zahtevke najmanj dve leti.

Vendar se lahko zahtevki hranijo tudi v obliki kopij istega potrdila o poreklu blaga, če imajo ti v zakonodaji zadevne države članice enako dokazno moč.



Pododdelek 2

Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu za nekatere kmetijske proizvode, za katere se uporabljajo posebni uvozni režimi

Člen 55

Členi 56 do 65 določajo pogoje za uporabo potrdil o poreklu blaga za kmetijske proizvode s poreklom iz tretjih držav, za katere so bili uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, kolikor se ti režimi nanašajo na naslednje določbe.



(a)

Potrdila o poreklu blaga

Člen 56

1.  Potrdila o poreklu blaga za kmetijske proizvode s poreklom iz tretjih držav, za katere so bili uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, morajo biti izdana na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 13.

2.  Ta potrdila izdajo pristojni državni organi zadevnih tretjih držav, v nadaljevanju „organi izdaje“, če se izdelki, na katere se ta potrdila nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz teh držav v skladu z določbami, ki veljajo v Skupnosti.

3.  Ta potrdila morajo vsebovati tudi vse potrebne navedbe, predvidene v predpisih Skupnosti za posebne uvozne režime iz člena 55.

4.  Brez poseganja v posebne določbe o posebnih uvoznih režimih iz člena 55 je obdobje veljavnosti teh potrdil deset mesecev, šteto od datuma, ko jih izdajo organi izdaje.

Člen 57

1.  Potrdila o poreklu blaga, izdana v skladu z določbami tega pododdelka, smejo vsebovati en sam izvod, ki je označen kot „izvirnik“ poleg naslova dokumenta.

Če se izkaže, da so potrebni dodatni izvodi, morajo ti poleg naslova dokumenta vsebovati zaznamek „kopija“.

2.  Pristojni organi v Skupnosti sprejmejo kot veljaven samo izvirnik potrdila o poreklu blaga.

Člen 58

1.  Obrazec potrdila o poreklu blaga meri 210 × 297 milimetrov. Dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 milimetrov oziroma plus 8 milimetrov. Uporabljati je treba bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta najmanj 40 g/m2. Sprednja stran izvirnika mora imeti ozadje s tiskanim rumenim vzorcem „giljoše“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi in kemičnimi sredstvi opazno.

2.  Obrazci potrdila morajo biti natisnjeni in izpolnjeni v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

Člen 59

1.  Obrazci potrdila o poreklu blaga morajo biti izpolnjeni s pisalnim strojem ali z mehanografskim ali podobnim postopkom.

2.  Na potrdilu se ne sme nič izbrisati ali ponovno vpisati. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne navedbe. Vsako tako opravljeno spremembo mora potrditi tisti, ki jo je opravil, in jo morajo overiti organi izdaje.

Člen 60

1.  Potrdila o poreklu blaga, izdana v skladu s členi 56 do 59, morajo v polju št. 5 vsebovati vse dodatne navedbe iz člena 56(3), ki bi se lahko izkazale za potrebne pri izvajanju posebnih uvoznih režimov, na katere se nanašajo.

2.  Neuporabljeni prostor v poljih št. 5, 6 in 7 se mora prečrtati, da se tako preprečijo vsi naknadni vnosi.

Člen 61

Vsako potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati zaporedno številko, tiskano ali ne, po kateri ga je mogoče identificirati, ter žig organa izdaje in podpis osebe ali oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje.

Potrdilo o poreklu blaga se izda ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, organ izdaje pa od vsakega izdanega potrdila zadrži eno kopijo.

Člen 62

Izjemoma se lahko navedeno potrdilo o poreklu blaga izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če to ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin.

Organi izdaje ne smejo naknadno izdati potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 61, dokler ne preverijo, ali se navedbe, vsebovane v zahtevku izvoznika, ujemajo z navedbami v ustreznem izvoznem spisu.

Naknadno izdana potrdila morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:

 expedido a posteriori,

 udstedt efterfølgende,

 Nachträglich ausgestellt,

 Εκδοθέν εκ των υστέρων,

 Issued retrospectively,

 Délivré a posteriori,

 rilasciato a posteriori,

 afgegeven a posteriori,

 emitido a posteriori,

▼A1

 annettu jaelkikaeteen/utfaerdat i efterhand,

 utfaerdat i efterhand,

▼A2

 Vystaveno dodatečně,

 Välja antud tagasiulatuvalt,

 Izsniegts retrospektīvi,

 Retrospektyvusis išdavimas,

 Kiadva visszamenőleges hatállyal,

 Maħruġ retrospettivament,

 Wystawione retrospektywnie,

 Izdano naknadno,

▼M26

 Vyhotovené dodatočne,

▼M30

 Издаден впоследствие,

 Eliberat ulterior,

▼M45

 Izdano naknadno.

▼B

v polju „Opombe“.



(b)

Upravno sodelovanje

Člen 63

1.  Če je v posebnih uvoznih režimih za nekatere kmetijske proizvode predvidena uporaba potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 62, se uporaba takšnih režimov pogojuje z uvedbo postopka upravnega sodelovanja, razen če ni v teh posebnih režimih določeno drugače.

V ta namen zadevne tretje države Komisiji Evropskih skupnosti sporočijo:

 imena in naslove organov za izdajo potrdil o poreklu blaga skupaj z vzorci žigov, ki jih ti organi uporabljajo,

 imena in naslove državnih organov, pristojnih za sprejemanje zahtevkov za naknadno preverjanje potrdil o poreklu blaga iz člena 64.

Komisija sporoči vse te podatke pristojnim organom držav članic.

2.  Če zadevne tretje države Komisiji Evropskih skupnosti ne sporočijo podatkov iz odstavka 1, pristojni organi v Skupnosti zavrnejo dodelitev ugodnosti posebnih uvoznih režimov.

Člen 64

1.  Potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 62 se naknadno preverjajo naključno in kadar se pojavi utemeljen dvom o pristnosti potrdila ali točnosti navedb, vsebovanih v njem.

V zvezi s poreklom se preverjanje opravi na pobudo pristojnih carinskih organov.

Glede izvajanja predpisov na področju kmetijstva lahko po potrebi opravljajo preverjanje tudi drugi pristojni organi.

2.  Za izvajanje določb odstavka 1 pristojni organi v Skupnosti vrnejo potrdilo o poreklu blaga ali njegovo kopijo državnemu organu, ki ga pooblasti izvozna država, in po potrebi navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki opravičujejo preiskavo. Vrnjenemu potrdilu priložijo račun ali kopijo računa, če je bil izdan, in sporočijo vse informacije, ki so jih lahko pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v potrdilu oziroma podvomi o njegovi pristnosti.

Če se carinski organi Skupnosti odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati določbe teh posebnih uvoznih režimov, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo ti organi odobriti sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

Člen 65

1.  Izidi naknadnega preverjanja se takoj, ko je mogoče, sporočijo pristojnim organom v Skupnosti.

Iz njih mora biti razvidno, ali se potrdila o poreklu blaga, ki so bila v skladu s pogoji iz člena 64 vrnjena, nanašajo na dejansko izvoženo blago in ali se za to blago dejansko lahko uporabijo zadevni posebni uvozni režimi.

2.  Če zahtevkom za naknadno preverjanje najpozneje v šestih mesecih ne sledi odgovor, pristojni organi v Skupnosti dokončno zavrnejo dodelitev ugodnosti posebnih uvoznih režimov.

▼M18



POGLAVJE 2

Preferencialno poreklo

▼M39



Oddelek 1

Splošni sistem preferencialov



Pododdelek 1

Splošne določbe

▼M46

Člen 66

Ta oddelek določa pravila v zvezi z opredelitvijo pojma „izdelek s poreklom“ ter z njim povezanih postopkov in metod upravnega sodelovanja za namene uporabe sheme splošnih tarifnih preferencialov (GSP) (v nadaljnjem besedilu: shema), ki jih Evropska unija z Uredbo (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) dodeljuje državam v razvoju.

▼M56

Člen 66a

1.  Členi 68 do 71 ter 90 do 97j veljajo od datuma, ko začnejo države upravičenke in države članice uporabljati sistem samopotrjevanja porekla s strani registriranih izvoznikov (sistem registriranih izvoznikov).

2.  Členi 97k do 97w se uporabljajo, dokler države upravičenke in države članice izdajajo potrdila o poreklu obrazec A in potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali njihovi izvozniki sestavljajo izjave na računu, v skladu s členoma 91 in 91a.

▼M39

Člen 67

1.  V tem oddelku in oddelku 1A tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve:

▼M46

(a) „država upravičenka“ pomeni državo ali ozemlje iz člena 2(d) Uredbe (EU) št. 978/2012;

▼M39

(b) „izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem;

(c) „material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(d) „izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za kasnejšo uporabo pri drugem postopku izdelave;

(e) „blago“ pomeni materiale in izdelke;

(f) „bilateralna kumulacija“ pomeni sistem, ki omogoča izdelkom, ki imajo v skladu s to uredbo poreklo iz Evropske unije, da se štejejo kot materiali s poreklom iz države upravičenke, kadar so nadalje obdelani ali vključeni v izdelek v tej državi upravičenki;

(g) „kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo“ pomeni sistem, ki omogoča izdelkom s poreklom iz Norveške, Švice ali Turčije, da se štejejo kot materiali s poreklom iz države upravičenke, kadar so nadalje obdelani ali vključeni v izdelek v tej državi upravičenki in uvoženi v Evropsko unijo;

(h) „regionalna kumulacija“ pomeni sistem, v okviru katerega se izdelki, ki imajo v skladu s to uredbo poreklo iz države, ki je članica regionalne skupine, štejejo kot materiali s poreklom iz druge države te iste regionalne skupine (ali države iz druge regionalne skupine, ko je možna kumulacija med skupinami), kadar so nadalje obdelani ali vključeni v tam izdelan izdelek;

(i) „razširjena kumulacija“ pomeni sistem, ki ga na zahtevo države upravičenke odobri Komisija in v okviru katerega se nekateri materiali s poreklom iz držav, s katerimi ima Evropska unija sklenjen veljaven sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), štejejo kot materiali s poreklom iz zadevne države upravičenke, kadar so nadalje obdelani ali vključeni v izdelek, izdelan v tej državi;

(j) „zamenljivi materiali“ pomenijo materiale, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki se jih ne da med seboj ločiti, ko so enkrat vgrajeni v končni izdelek;

(k) „regionalna skupina“ pomeni skupino držav, med katerimi se uporablja regionalna kumulacija;

(l) „carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o določanju carinske vrednosti);

▼M56

(m) „vrednost materialov“ na seznamu v Prilogi 13a pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi izdelave; kadar je treba ugotoviti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se določbe te točke smiselno uporabljajo;

(n) „cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške v zvezi z izdelavo, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;

kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v državi izdelave, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh teh stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;

▼M39

(o) „največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla“ pomeni največjo vsebnost materialov brez porekla, ki je dovoljena, da se izdelava šteje za zadostno obdelavo ali predelavo, da izdelku dodeli status porekla. Izražena je lahko v odstotkih od cene izdelka franko tovarna ali v deležu neto teže teh uporabljenih materialov, ki spadajo v določeno skupino poglavij, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko;

(p) „neto teža“ pomeni težo blaga samega brez kakršnega koli embalažnega materiala ali embalaže za blago;

(q) „poglavja“, „tarifne številke“ in „tarifne podštevilke“ pomenijo poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (štirištevilčne ali šestštevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem, s spremembami v skladu s Priporočilom z dne 26. junija 2004 Sveta za carinsko sodelovanje;

(r) „uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;

(s) „pošiljka“ pomeni izdelke, ki so:

 poslani hkrati od enega izvoznika k enemu prejemniku; ali

 zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku ali če ni takšnega dokumenta, zajeti na enem računu;

(t) „izvoznik“ pomeni osebo, ki izvaža blago v Evropsko unijo ali v državo upravičenko in je sposobna dokazati poreklo blaga, ne glede na to, ali je sama proizvajalec oziroma sama opravlja izvozne formalnosti;

▼M56

(u) „registrirani izvoznik“ pomeni:

(i) izvoznik, ki ima sedež v državi upravičenki in je registriran pri pristojnih organih te države upravičenke za namene izvoza izdelkov znotraj sheme, najsi bo to v Unijo ali v drugo državo upravičenko, s katero je možna regionalna kumulacija; ali

(ii) izvoznik, ki ima sedež v državi članici in je registriran pri carinskih organih te države članice za namene izvoza izdelkov s poreklom iz Unije, ki se uporabljajo kot materiali v državi upravičenki v okviru bilateralne kumulacije; ali

(iii) prepošiljatelj blaga, ki ima sedež v državi članici in je registriran pri carinskih organih te države članice za namene dajanja nadomestnih navedb o poreklu za prepošiljanje izdelkov s poreklom v druge dele carinskega ozemlja Unije ali, kadar je to primerno, na Norveško, v Švico ali Turčijo („registrirani prepošiljatelj“);

(v) „navedba o poreklu“ pomeni navedbo, ki jo sestavi izvoznik ali prepošiljatelj blaga, s katero izjavlja, da izdelki, ki jih zajema, izpolnjujejo pravila sheme o poreklu.

▼M46

1a.  Za namene odstavka 1(a) pri sklicevanju na izraz „država upravičenka“ ta izraz zajema tudi teritorialno morje te države ali ozemlja v smislu Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, vendar njegovih meja ne sme presegati (Konvencija iz Montego Baya z dne 10. decembra 1982).

▼M39

2.  Za namene točke (n) odstavka 1 v primeru, ko je zadnja obdelava ali predelava dodeljena proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz, „proizvajalec“ iz prvega pododstavka točke (n) odstavka 1 lahko nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.

▼M56

3.  Za namene točke (u) odstavka 1, kadar ima izvoznik zastopnika za opravljanje izvoznih formalnosti in je ta zastopnik izvoznika prav tako registriran izvoznik, ta zastopnik ne uporablja svoje lastne številke registriranega izvoznika.

▼M39

Člen 68

1.  Da se zagotovi pravilna uporaba sheme, se morajo države upravičenke zavezati, da bodo:

(a) vzpostavile in vzdrževale ustrezne upravne strukture in sisteme, potrebne za izvajanje in upravljanje v tem oddelku določenih pravil in postopkov v tej državi, vključno, kjer je to primerno, z dogovori, ki so potrebni za uporabo kumulacije;

(b) njihovi pristojni organi sodelovali s Komisijo in carinskimi organi držav članic.

2.  Sodelovanje, omenjeno v točki (b) odstavka 1, pomeni:

(a) zagotavljanje vse potrebne podpore v primeru zahteve Komisije za njeno spremljanje ustreznega upravljanja sheme v zadevni državi, vključno z obiski za preverjanje na kraju samem s strani Komisije ali carinskih organov držav članic;

(b) brez poseganja v člen 97g in 97h, preverjanje statusa porekla izdelkov in skladnosti z drugimi pogoji, določenimi v tem oddelku, vključno z obiski na kraju samem, kadar to zahteva Komisija ali carinski organi držav članic v okviru preiskav porekla.

▼M56

3.  Države upravičenke predložijo zaveze iz odstavka 1 Komisiji vsaj tri mesece pred datumom, ko nameravajo začeti z registracijo izvoznikov.

Člen 69

1.  Države upravičenke Komisijo uradno obvestijo o organih na njihovem ozemlju, ki so:

(a) del državnih organov zadevne države ali delujejo v okviru pristojnosti vlade in so pristojni, da lahko izvoznike registrirajo v sistemu REX, spremenijo in posodobijo podatke o registraciji ter razveljavijo registracijo;

(b) del državnih organov zadevne države in so odgovorni za zagotavljanje upravnega sodelovanja s Komisijo in carinskimi organi držav članic, kot je določeno v tem oddelku.

Komisiji sporočijo imena in naslove ter kontaktne podatke teh organov. Uradno obvestilo se pošlje Komisiji najpozneje tri mesece pred datumom, na katerega nameravajo države upravičenke začeti registracijo izvoznikov.

Države upravičenke Komisijo nemudoma obvestijo o vseh spremembah informacij, sporočenih na podlagi prvega pododstavka.

2.  Države članice sporočijo Komisiji imena, naslove ter kontaktne podatke svojih carinskih organov, ki so:

(a) pristojni za registracijo izvoznikov in prepošiljateljev blaga v sistemu REX, spremembo in posodabljanje podatkov o registraciji in razveljavitev registracije;

(b) odgovorni za zagotavljanje upravnega sodelovanja s pristojnimi organi držav upravičenk, kot je določeno v tem oddelku.

Obvestilo bo poslano Komisiji do 30. septembra 2016.

Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o vseh spremembah informacij, sporočenih na podlagi prvega pododstavka.

▼M56

Člen 69a

1.  Komisija vzpostavi sistem REX in zagotovi njegovo dostopnost do 1. januarja 2017.

2.  Pristojni organi držav upravičenk in carinski organi držav članic ob prejemu popolnega zahtevka iz Priloge 13c izvozniku ali, kadar je to potrebno, prepošiljatelju blaga nemudoma dodelijo številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je registracija veljavna v skladu s členom 92(5).

Če pristojni organi menijo, da so informacije iz zahtevka nepopolne, o tem nemudoma obvestijo izvoznika.

Pristojni organi držav upravičenk in carinski organi držav članic sproti posodabljajo podatke, ki so jih registrirali. Te podatke spremenijo takoj, ko jih registrirani izvoznik obvesti o spremembi v skladu s členom 93.

Člen 69b

1.  Komisija zagotovi, da je dostop do sistema REX omogočen v skladu s tem členom.

2.  Komisija ima dostop do vseh podatkov.

3.  Pristojni organi držav upravičenk imajo dostop do podatkov o izvoznikih, ki so jih sami registrirali.

4.  Carinski organi držav članic imajo dostop do podatkov, ki so jih registrirali sami, carinski organi drugih držav članic in pristojni organi držav upravičenk ter Norveška, Švica in Turčija. Ta dostop do podatkov je namenjen izvajanju preverjanja deklaracij v skladu s členom 68 zakonika ali pregledov deklaracij v skladu s členom 78(2) zakonika.

5.  Komisija zagotovi pristojnim organom držav upravičenk varen dostop do sistema REX.

V kolikor sta se na podlagi sporazuma iz člena 97g Norveška in Švica z Unijo dogovorili, da delita sistem REX, Komisija zagotovi varen dostop do sistema REX carinskim organom teh držav. Varen dostop do sistema REX se zagotovi tudi Turčiji, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

6.  Če se država ali ozemlje umakne iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012, pristojni organi države upravičenke ohranijo dostop do sistema REX tako dolgo, kolikor je potrebno, da se jim omogoči skladnost z njihovimi obveznostmi iz člena 71.

7.  Komisija javnosti omogoči dostop do naslednjih podatkov na podlagi dovoljenja izvoznika, ki v ta namen podpiše polje 6 na obrazcu iz Priloge 13c:

(a) ime registriranega izvoznika;

(b) naslov kraja, kjer ima registrirani izvoznik sedež;

(c) kontaktne podatke, kakor so določeni v polju 2 obrazca iz Priloge 13c;

(d) okvirnega opisa blaga, ki izpolnjuje pogoje za preferencialno obravnavo, vključno z okvirnim seznamom tarifnih številk ali poglavij harmoniziranega sistema, kot je opredeljeno v polju 4 obrazca iz Priloge 13c;

(e) številke EORI ali identifikacijske številke gospodarskega subjekta registriranega izvoznika.

Zavrnitev podpisa polja 6 ni razlog za zavrnitev registracije izvoznika.

8.  Komisija javnosti vedno omogoči dostop do naslednjih podatkov:

(a) številka registriranega izvoznika;

(b) datum začetka veljavnosti registracije;

(c) datum razveljavitve registracije, kadar je to primerno;

(d) podatek, ali se registracija uporablja tudi za izvoz na Norveško, v Švico in Turčijo, ko bo ta izpolnila določene pogoje;

(e) datum zadnje uskladitve med sistemom REX in javno spletno stranjo.

Člen 69c

1.  Podatki, registrirani v sistemu REX, se obdelajo le za namen uporabe sheme, kot je določeno v tem oddelku.

2.  Registriranim izvoznikom se predložijo informacije iz člena 11(1)(a) do (e) Uredbe (ES) št. 45/2001 ali člena 10 Direktive 95/46/ES. Poleg tega se jim predložijo tudi naslednje informacije:

(a) informacije v zvezi s pravno podlago postopkov obdelave, za katero so podatki namenjeni;

(b) obdobje hrambe podatkov.

Registriranim izvoznikom se informacije predložijo prek obvestila, ki se priloži zahtevku za registriranega izvoznika, kot je določeno v členu 13c.

3.  Vsak pristojni organ v državi upravičenki iz člena 69(1)(a) in vsak carinski organ v državi članici iz člena 69(2)(a), ki vnese podatke v sistem REX, se šteje za nadzornika obdelave teh podatkov.

Komisija se obravnava kot skupni nadzornik v zvezi z obdelavo vseh podatkov in zagotavlja, da registriran izvoznik pridobi svoje pravice.

4.  Pravice registriranih izvoznikov, navedene v Prilogi 13c, glede obdelave podatkov, ki so shranjeni v sistemu REX ter obdelani v nacionalnih sistemih, se izvajajo v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov države članice, ki hrani te podatke, s katero ta država izvaja Direktivo 95/46/ES.

5.  Države članice, ki v svojih nacionalnih sistemih replicirajo podatke sistema REX, do katerih imajo dostop, te replicirane podatke posodabljajo.

6.  Pravice registriranih izvoznikov v zvezi z obdelavo njihovih podatkov o registraciji, ki jo opravi Komisija, se uveljavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

7.  Vsaka zahteva registriranega izvoznika za uveljavljanje pravice do dostopa, popravka, izbrisa ali blokiranja podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 se predloži nadzorniku podatkov, ki jo preuči.

Če registrirani izvoznik predloži tak zahtevek Komisiji, ne da bi poskušal uveljaviti svoje pravice od nadzornika podatkov, Komisija zahtevek posreduje nadzorniku podatkov registriranega izvoznika.

Če registrirani izvoznik od nadzornika podatkov ne uveljavi svojih pravic, registrirani izvoznik predloži takšen zahtevek Komisiji, ki deluje kot nadzornik. Komisija ima pravico do popravka, izbrisa ali blokiranja podatkov.

8.  Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, sodelujeta in zagotavljata usklajen nadzor nad podatki o registraciji.

V okviru svojih pristojnosti izmenjata zadevne informacije, pomagata drug drugemu pri izvajanju revizij in preverjanj, preučujeta težave pri interpretaciji ali uporabi te uredbe, preučita težave pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, pripravita usklajene predloge za skupne rešitve vsakršnih težav in spodbujata ozaveščanje o pravicah do varstva podatkov, kot je potrebno.

▼M56

Člen 70

Komisija bo na svoji spletni strani objavila datume, ko začnejo države upravičenke uporabljati sistem registriranih izvoznikov. Komisija te informacije posodablja.

Člen 71

Če se država ali ozemlje umakne iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012, obveznost za zagotovitev upravnega sodelovanja iz členov 69, 69a, 86(10) in 97g še naprej velja za to državo ali ozemlje, in sicer za obdobje treh let od datuma umika iz navedene priloge.

▼M39



Pododdelek 2

Opredelitev pojma „izdelki s poreklom“

Člen 72

Kot izdelki s poreklom v državi upravičenki se štejejo:

(a) izdelki, v celoti pridobljeni v tej državi v smislu člena 75;

(b) izdelki, pridobljeni v tej državi, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v tej državi, pod pogojem, da so bili ti materiali zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 76.

Člen 73

1.  Pogoji iz tega pododdelka za pridobitev statusa porekla morajo biti izpolnjeni v zadevni državi upravičenki.

2.  Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz države upravičenke v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže:

(a) da so izdelki, ki se vračajo, isti izdelki, ki so bili izvoženi, in

(b) da se na njih medtem, ko so bili v navedeni državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.

▼M56

Člen 74

1.  Izdelki, ki se prijavljajo za sprostitev v prosti promet v Evropski uniji, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz države upravičenke, v kateri imajo poreklo. Preden se izdelki prijavijo za sprostitev v prosti promet, ne smejo biti spremenjeni ali preoblikovani na kakršen koli način, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju ali dodajanje ali pritrjevanje oznak, nalepk, pečatov ali katere koli druge dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami, ki veljajo v Uniji.

2.  Izdelki, uvoženi v državo upravičenko za namene kumulacije v skladu s členi 84, 85 ali 86, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz države, v kateri imajo poreklo. Preden se izdelki prijavijo za ustrezne carinske postopke v državi uvoza, ne smejo biti spremenjeni ali preoblikovani na kakršen koli način, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju.

3.  Skladiščenje izdelkov se lahko izvede pod pogojem, da ostanejo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita.

4.  Delitev pošiljk je mogoča, kadar jo opravi izvoznik ali se izvede pod njegovo odgovornostjo, če zadevno blago ostane pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita.

5.  Skladnost z odstavki 1 do 4 se upošteva kot izpolnjena, razen če imajo carinski organi razlog, da verjamejo v nasprotno; v takih primerih lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dokazilo o izpolnjevanju zahtev, ki se lahko predloži v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer enotni tovorni listi ali dejanska oz. konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov ali katero koli dokazilo v zvezi z blagom samim.

▼M39

Člen 75

1.  Za v celoti pridobljene v državi upravičenki se štejejo:

(a) mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali njenega morskega dna;

(b) tam pridelani ali pobrani rastlinski in zelenjavni izdelki;

(c) žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e) izdelki, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

(f) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(g) izdelki ribogojstva, kadar so ribe, raki in mehkužci tam rojeni in vzrejeni;

(h) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj katerega koli teritorialnega morja;

(i) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov iz točke (h);

(j) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;

(k) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(l) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj katerega koli teritorialnega morja pod pogojem, da ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(m) blago, izdelano izključno iz izdelkov, navedenih v točkah (a) do (l).

2.  Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(h) in (i) se uporabljata izključno za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vsako izmed naslednjih zahtev:

(a) so registrirane v državi upravičenki ali v državi članici;

(b) plujejo pod zastavo države upravičenke ali države članice;

(c) izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:

(i) so v najmanj 50-odstotni lasti državljanov države upravičenke ali držav članic ali

(ii) so v lasti podjetij,

 ki imajo sedež in glavni kraj poslovanja v državi upravičenki ali državi članici in

 ki so v najmanj 50-odstotni lasti države upravičenke ali držav članic ali javnih organizacij ali državljanov države upravičenke ali države članice.

▼M46

3.  Posamični pogoji iz odstavka 2 so lahko izpolnjeni v državah članicah ali različnih državah upravičenkah, v kolikor vse zadevne države upravičenke uživajo ugodnosti regionalne kumulacije v skladu s členom 86(1) in (5). V tem primeru se šteje, da imajo izdelki poreklo tiste države upravičenke, pod katere zastavo pluje plovilo ali predelovalna ladja v skladu s točko (b) odstavka 2.

Prvi pododstavek se uporablja samo takrat, ko so izpolnjeni pogoji iz člena 86(2)(a), (c) in (d).

▼M39

Člen 76

1.  Brez poseganja v člena 78 in 79 se za izdelke, ki niso v celoti pridobljeni v zadevni državi upravičenki v smislu člena 75, šteje, da imajo poreklo te države, če so za zadevno blago izpolnjeni pogoji s seznama v Prilogi 13a.

2.  Če se izdelek, ki je pridobil status porekla v državi v skladu z odstavkom 1, v tej državi nadalje obdela in se uporablja kot material pri izdelavi novega izdelka, se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Člen 77

1.  Izpolnjevanje zahtev iz člena 76(1) je treba preveriti za vsak izdelek posebej.

Vendar pa se lahko v primeru, ko je določeno pravilo osnovano na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, vrednost materialov brez porekla izračuna na podlagi povprečnih vrednosti, kot je opisano v odstavku 2, z namenom upoštevanja nihanja v stroških in valutnih tečajih.

2.  V primeru, ki ga omenja drugi pododstavek odstavka 1, se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračuna tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje izdelkov v predhodnem poslovnem letu oziroma, da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v državi izvoznici ali, kadar podatki za celotno davčno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

3.  Izvozniki, ki se odločijo za izračunavanje na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati skozi celo leto, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, skozi celo leto, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so se med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali valutnih tečajih, ki so uporabo take metode opravičevala.

4.  Povprečne vrednosti iz odstavka 2 se uporabijo kot cena franko tovarna in vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.

Člen 78

1.  Brez poseganja v odstavek 3 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 76 izpolnjene ali ne:

(a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b) razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d) likanje ali stiskanje tekstila in tekstilnih izdelkov;

(e) preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f) luščenje in delno ali popolno mletje riža; loščenje in glaziranje žit in riža;

(g) postopki barvanja sladkorja ali aromatiziranje sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;

(h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

(i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j) sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

(k) preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;

(m) preprosto mešanje izdelkov, različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(n) preprosto dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;

(o) preprosto sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(p) kombinacija dveh ali več postopkov iz točk od (a) do (o);

(q) zakol živali.

2.  V odstavku 1 se postopki upoštevajo kot preprosti, kadar ne zahtevajo posebnih znanj niti strojev, naprav ali orodji, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje teh postopkov.

3.  Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v državi upravičenki.

Člen 79

1.  Z odstopanjem od člena 76 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena, se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge 13a ne smejo uporabljati v izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem, da njihova skupna vrednost ali neto teža, ocenjena za ta izdelek, ne presega:

(a) 15 % teže izdelka za izdelke, ki spadajo v poglavja 2 in 4 do 24 harmoniziranega sistema, z izjemo predelanih ribiških izdelkov iz poglavja 16;

(b) 15 % cene izdelka franko tovarna za druge izdelke, razen za izdelke, ki spadajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 dela I Priloge 13a.

2.  V skladu z odstavkom 1 ni dovoljeno presegati katerega koli odstotka za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Prilogi 13a.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za izdelke, v celoti pridobljene v državi upravičenki v smislu člena 75. Kljub temu pa se brez poseganja v člena 78 in 80(2) odstopanje iz omenjenih odstavkov vendarle uporablja za seštevek vseh materialov, uporabljenih v izdelavi izdelka in za katere pravilo s seznama v Prilogi 13a za zadevni izdelek zahteva, da so taki materiali v celoti pridobljeni.

Člen 80

1.  Enota kvalifikacije za uporabo določb tega oddelka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev z uporabo harmoniziranega sistema.

2.  Kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega oddelka vsak izdelek obravnavati posebej.

3.  Če je v skladu s splošnim pravilom 5 za razlago harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 81

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 82

Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, kadar so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.

Če je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se garnitura kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 83

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a) energija in gorivo;

(b) naprave in oprema;

(c) stroji in orodja;

(d) katero koli drugo blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.



Pododdelek 3

Kumulacija

Člen 84

Bilateralna kumulacija omogoča, da se izdelki s poreklom iz Evropske unije štejejo kot materiali s poreklom iz države upravičenke, kadar so vključeni v izdelek, ki je izdelan v tej državi, pod pogojem, da tam opravljena obdelava ali predelava presega postopke opisane v členu 78(1).

▼M56

Pododdelka 2 in 7 se uporabljata smiselno za izvoz iz Unije v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.

▼M39

Člen 85

1.  Pod pogojem, da Norveška, Švica in Turčija izdelkom s poreklom iz držav upravičenk odobrijo splošne tarifne preferenciale in uporabljajo opredelitev pojma porekla, ki ustreza opredelitvi iz tega oddelka, kumulacija z Norveško, Švico in Turčijo omogoča izdelkom s poreklom iz Norveške, Švice ali Turčije, da se jih šteje kot materiale s poreklom iz države upravičenke pod pogojem, da tam opravljena obdelava ali predelava presega postopke opisane v členu 78(1).

2.  Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da Turčija, Norveška in Švica po načelu vzajemnosti enako obravnavajo izdelke s poreklom iz držav upravičenk, ki vsebujejo materiale s poreklom iz Evropske unije.

3.  Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki sodijo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema.

4.  Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila datum, ko se izpolnijo pogoji iz odstavkov 1 in 2.

Člen 86

▼M46

1.  Regionalna kumulacija se uporablja za naslednje štiri ločene regionalne skupine:

(a) Skupina I: Brunej, Burma/Mjanmar, Filipini, Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Tajska, Vietnam;

(b) Skupina II: Bolivija, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama, Peru, Venezuela;

(c) Skupina III: Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan, Šri Lanka;

(d) Skupina IV: Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

2.  Regionalna kumulacija med državami znotraj iste skupine se uporablja samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

▼M56

(a) države, udeležene pri kumulaciji, so v času izvoza izdelka v Unijo države upravičenke, za katere preferencialni režimi niso bili začasno preklicani v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012;

▼M46

(b) za namene regionalne kumulacije med državami iz iste regionalne skupine se uporabljajo pravila o poreklu iz tega oddelka;

(c) države znotraj iste regionalne skupine so se zavezale k:

(i) ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem oddelkom in

(ii) zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev ustreznega izvajanja tega oddelka, tako z Unijo kot med njimi samimi;

(d) o zavezah iz točke (c) je Komisijo obvestil sekretariat zadevne regionalne skupine ali drug pristojni skupni organ, ki zastopa vse članice zadevne skupine.

Kadar zahtevani postopek iz dela II Priloge 13a ni enak za vse države, udeležene pri kumulaciji, se za namene točke (b) poreklo izdelkov, ki se izvozijo iz ene države v drugo državo regionalne skupine za namene regionalne kumulacije, določi na podlagi pravila, ki bi se uporabljalo, če bi se izdelki izvažali v Unijo.

Če so države v regionalni skupini že pred 1. januarjem 2011 izpolnile pogoje iz točk (c) in (d) prvega pododstavka, nova zaveza ni potrebna.

▼M39

3.  Materiali iz seznama v Prilogi 13b so izključeni iz regionalne kumulacije iz odstavka 2, kadar:

(a) tarifni preferencial, ki se uporablja v Evropski uniji, ni enak za vse države, udeležene pri kumulaciji; in

(b) kadar bi zadevni materiali prek kumulacije koristili prednosti tarifne obravnave, ki bi bila ugodnejša od tiste, ki bi je bili deležni, če bi bili neposredno izvoženi v Evropsko unijo.

▼M46

4.  Regionalna kumulacija med državami upravičenkami znotraj iste regionalne skupine se uporablja samo pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v državi upravičenki, v kateri so materiali dodatno obdelani ali vgrajeni, presega postopke opisane v členu 78(1) in, v primeru tekstilnih izdelkov, tudi postopke navedene v Prilogi 16.

▼C8

Kadar pogoj iz prvega pododstavka ni izpolnjen, se pri izdelkih kot država porekla upošteva tista država iz regionalne skupine, ki ji pripada največji delež vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz držav zadevne regionalne skupine.

▼M56

Naslednja država se navede kot država porekla na dokazilo o poreklu, ki ga sestavi izvoznik izdelka v Unijo ali ki ga, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, izdajo organi države upravičenke izvoznice:

 v primeru izdelkov, ki se izvozijo brez nadaljnje obdelave ali predelave, država upravičenka, ki je navedena na dokazilu o poreklu iz člena 95a(1) ali tretje alineje člena 97m(5);

 v primeru izdelkov, ki se izvozijo po nadaljnji obdelavi ali predelavi, država porekla, kot je določeno v drugem pododstavku.

▼M39

5.  Na zahtevo organov države upravičenke iz skupine I ali skupine III lahko Komisija odobri regionalno kumulacijo državami teh skupin, kadar je prepričana, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

▼M46

(a) pogoji iz odstavkov 2(a) in (b) so izpolnjeni in

▼M39

(b) države, ki bodo udeležene pri taki regionalni kumulaciji, so se zavezale in so skupaj obvestile Komisijo o svoji zavezi k:

(i) ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem oddelkom in

(ii) zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev ustreznega izvajanja tega oddelka, tako z Evropsko unijo kot med njimi samimi.

Zahtevek, omenjen v prvem pododstavku, se podpre z dokazili, da so pogoji iz tega pododstavka izpolnjeni. Naslovi se na Komisijo. Komisija se bo glede ugoditve zahtevi odločila ob upoštevanju vseh elementov v zvezi s kumulacijo, ki se ji zdijo pomembni, vključno z materiali, ki bodo kumulirani.

6.  Kadar se v Evropsko unijo izvažajo izdelki, izdelani v državi upravičenki iz skupine I ali III, ob uporabi materialov s poreklom iz države, ki spada v drugo izmed teh dveh skupin, se poreklo teh izdelkov določi, kot sledi:

(a) materiali s poreklom iz države v eni regionalni skupini se štejejo kot materiali s poreklom iz države v drugi regionalni skupini, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v slednji državi upravičenki presega postopke opisane v členu 78(1) in, v primeru tekstilnih izdelkov, tudi postopke navedene v prilogi 16.

(b) Kadar pogoj iz točke (a) ni izpolnjen, se pri izdelkih kot država porekla upošteva tista država izmed udeleženih pri tej kumulaciji, ki ji pripada največji delež vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz držav, udeleženih pri isti kumulaciji.

Kadar je država porekla določena v skladu s točko (b) prvega pododstavka, se ta država navede kot država porekla na dokazilu o poreklu, ki ga izda izvoznik izdelka v Evropsko unijo, oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, ki ga izdajo organi države upravičenke izvoznice.

7.  Na zahtevo organov katere koli države upravičenke lahko Komisija odobri razširjeno kumulacijo med državo upravičenko in državo, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) države, udeležene pri kumulaciji, so se zavezale k ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem oddelkom in zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev ustreznega izvajanja tega oddelka, tako z Evropsko unijo kot med njimi samimi;

(b) o zavezi iz točke (a) je Komisijo uradno obvestila zadevna država upravičenka.

Zahtevek iz prvega pododstavka mora vsebovati seznam materialov, ki pri kumulaciji pridejo v poštev, in mora biti podprt z dokazili, da so pogoji iz točk (a) in (b) prvega pododstavka izpolnjeni. Naslovi se ga na Komisijo. Kadar pride do spremembe v zadevnih materialih, je treba predložiti nov zahtevek.

Materiali, ki spadajo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema, so izključeni iz razširjene kumulacije.

8.  V primerih razširjene kumulacije iz odstavka 7 se poreklo uporabljenih materialov in uporabljiva dokumentarna dokazila, določijo v skladu s pravili iz ustreznega sporazuma o prosti trgovini. Poreklo izdelkov, ki bodo izvoženi v Evropsko unijo, se določi v skladu s pravili o poreklu iz tega oddelka.

Da bi pridobljeni izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ni potrebno, da bi bili materiali s poreklom iz države, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini, ki so bili uporabljeni v državi upravičenki pri izdelavi izdelka za izvoz v Evropsko unijo, zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava v zadevni državi upravičenki presega postopke opisane v členu 78(1).

9.  Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila naslednje:

(a) datum začetka kumulacije iz člena 5 med državami iz skupine I in skupine III, države, udeležene pri tej kumulaciji, in, kjer je to primerno, seznam materialov, za katere se kumulacija uporablja.

(b) Datum začetka razširjene kumulacije, države, udeležene pri njej, in seznam materialov, za katere se kumulacija uporablja.

▼M56

10.  Pododdelek 2, členi 90, 91, 92, 93, 94, 95 in pododdelek 7 se smiselno uporabljajo za izvoz iz ene države upravičenke v drugo za namene regionalne kumulacije.

▼M39

Člen 87

Kadar se bilateralna kumulacija ali kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo uporabi v kombinaciji z regionalno kumulacijo, dobi pridobljeni izdelek poreklo ene izmed držav članic zadevne regionalne skupine, ki je določeno v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 86(4).

Člen 88

▼M56 —————

▼M39

2.  Če so pri obdelavi ali predelavi izdelka bili uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla, lahko carinski organi držav članic na pisno zahtevo gospodarskih subjektov dovolijo upravljanje materialov v Evropski uniji z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja za namene kasnejšega izvoza v državo upravičenko v okviru bilateralne kumulacije, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

3.  Carinski organi držav članic lahko dovoljenje iz odstavka 2 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

Dovoljenje se odobri samo v primeru, če se z uporabo metode iz odstavka 2 lahko zagotovi, da je število pridobljenih izdelkov, ki se jih lahko šteje za „izdelke s poreklom iz Evropske unije“, v vsakem trenutku enako številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Če se dovoljenje odobri, se metoda uporablja in njena uporaba beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v Evropski uniji.

4.  Upravičenec do metode iz odstavka 2 izda oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, zaprosi za dokazila o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije. Na zahtevo carinskih organov držav članic mora uporabnik dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

5.  Carinski organi držav članic nadzorujejo uporabo dovoljenja iz odstavka 2.

Dovoljenje lahko odvzamejo v naslednjih primerih:

(a) kadar uporabnik dovoljenje na kakršen koli način nepravilno uporablja, ali

(b) kadar uporabnik ne izpolnjuje katerega koli od drugih pogojev določenih v tem oddelku ali oddelku 1A.



Pododdelek 4

Odstopanja

Člen 89

1.  Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države upravičenke slednji odobri začasno odstopanje od določb iz tega oddelka, kadar:

(a) zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov začasno ni sposobna ravnati v skladu s pravili za pridobitev porekla iz člena 72, čeprav je v preteklosti to že lahko, ali

(b) je potreben čas, da se pripravi na uskladitev s pravili za pridobitev porekla iz člena 72.

2.  Začasno odstopanje je omejeno na trajanje učinkov notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaradi katerih je bilo odstopanje zahtevano, ali na čas, ki ga država upravičenka potrebuje za uskladitev s pravili.

3.  Zahtevek za odstopanje se v pisni obliki predloži Komisiji. V njem morajo biti navedeni razlogi, kot so opredeljeni v odstavku 1, zakaj se odstopanje zahteva in mora vsebovati ustrezne dokazilne listine.

4.  Kadar se odstopanje odobri, mora država upravičenka izpolnjevati vse predpisane zahteve glede informacij, ki jih je treba Komisiji predložiti v zvezi z uporabo odstopanja in upravljanjem količin, za katere je bilo odstopanje odobreno.



▼M56

Pododdelek 5

Postopki pri izvozu v državi upravičenki in v Evropski uniji, ki se uporabljajo od datuma začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov

Člen 90

1.  Shema se uporablja v naslednjih primerih:

(a) za blago, ki izpolnjuje zahteve tega oddelka in ga izvaža registrirani izvoznik;

(b) za pošiljke enega ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, ki jih izvaža kateri koli izvoznik, kadar skupna vrednost poslanih izdelkov s poreklom ne presega 6 000 EUR.

2.  Vrednost izdelkov s poreklom v pošiljki je vrednost vseh izdelkov s poreklom v eni pošiljki, ki jo zajema navedba o poreklu, sestavljena v državi izvoza.

Člen 91

1.  Države upravičenke začnejo registracijo izvoznikov 1. januarja 2017.

Kadar država upravičenka ne more začeti z registracijo na ta dan, Komisijo pisno obvesti do 1. julija 2016, da bo odložila registracijo izvoznikov do 1. januarja 2018 ali 1. januarja 2019.

2.  V obdobju dvanajst mesecev po datumu, ko država upravičenka začne registracijo izvoznikov, pristojni organi te države upravičenke še naprej izdajajo potrdila o poreklu obrazec A na zahtevo izvoznikov, ki še niso registrirani v času, ko se zahteva potrdilo.

Brez poseganja v člen 97k(5) so izdana potrdila o poreklu obrazec A v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, v Uniji sprejemljiva kot dokazila o poreklu, če so izdana pred datumom registracije zadevnega izvoznika.

Pristojni organi države upravičenke, ki imajo težave z dokončanjem postopka registracije v zgoraj navedenem roku dvanajstih mesecev, lahko Komisijo zaprosijo za podaljšanje. Tako podaljšanje ne sme presegati šestih mesecev.

3.  Izvozniki v državi upravičenki, registrirani ali ne, dajo navedbe o poreklu za izdelke s poreklom iz pošiljke, če njihova skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, od datuma, po katerem namerava država upravičenka začeti registracijo izvoznikov.

Izvozniki po izvedeni registraciji dajo navedbe o poreklu za izdelke s poreklom iz pošiljke, kjer njihova skupna vrednost presega 6 000 EUR, od datuma začetka veljavnosti njihove registracije v skladu s členom 92(5).

4.  Vse države upravičenke začnejo uporabljati sistem registriranih izvoznikov najpozneje 30. junija 2020.

Člen 91a

1.  Carinski organi držav članic 1. januarja 2017 začnejo z registracijo izvoznikov in prepošiljateljev blaga s sedežem na njihovem ozemlju.

2.  S 1. januarjem 2018 carinski organi v vseh državah članicah prenehajo z izdajanjem potrdil o gibanju EUR.1 za namene kumulacije v skladu s členom 84.

3.  Do 31. decembra 2017 carinski organi držav članic izdajo potrdila o gibanju EUR.1 ali nadomestna potrdila o poreklu obrazec A na zahtevo izvoznikov ali prepošiljateljev blaga, ki še niso registrirani. To velja tudi, če je izdelkom s poreklom, poslanim v Unijo, priložena navedba o poreklu, ki jo sestavi registrirani izvoznik v državi upravičenki.

4.  Izvozniki v Uniji, registrirani ali ne, od 1. januarja 2017 dajo navedbe o poreklu za izdelke s poreklom iz pošiljke, če njihova skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

Izvozniki po izvedeni registraciji dajo navedbe o poreklu za izdelke s poreklom iz pošiljke, kjer njihova skupna vrednost presega 6 000 EUR, od datuma začetka veljavnosti njihove registracije v skladu s členom 92(5).

5.  Prepošiljatelji blaga, ki so registrirani, lahko dajo nadomestne navedbe o poreklu od datuma začetka veljavnosti njihove registracije v skladu s členom 92(5). To velja ne glede na to, ali je blagu priloženo potrdilo o poreklu obrazec A, izdano v državi upravičenki, ali izjava na računu ali navedba o poreklu, ki jo da izvoznik.

Člen 92

1.  Da bi postal registrirani izvoznik, izvoznik vloži zahtevek pri pristojnem organu države upravičenke, iz katere naj bi se blago izvažalo in iz katere naj bi blago imelo poreklo ali v kateri je bilo obdelano po postopkih, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega pododstavka člena 86(4) ali člena 86(6)(a).

Zahtevek se vloži na obrazcu iz Priloge 13c in vsebuje vse informacije, zahtevane v tem obrazcu.

2.  Da bi postal registrirani izvoznik, izvoznik ali prepošiljatelj blaga s sedežem v državi članici vloži zahtevek pri carinskih organih te države članice na obrazcu iz Priloge 13c.

3.  Izvozniki se enotno registrirajo za namene izvoza v okviru splošne sheme preferencialov Unije, Norveške in Švice ter Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

Številko registriranega izvoznika izvozniku dodeli pristojni organ države upravičenke za namene izvoza v okviru sheme GSP Unije, Norveške in Švice ter Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje, v kolikor te države državo, v kateri se je izvedla registracija, priznavajo kot državo upravičenko.

4.  Zahtevek za registriranega izvoznika vsebuje vse podatke, navedene v Prilogi 13c.

5.  Registracija je veljavna od datuma, na katerega pristojni organi države upravičenke ali carinski organi države članice prejmejo popoln zahtevek za registracijo v skladu z odstavkom 4.

6.  Pristojni organi države upravičenke ali carinski organi države članice izvozniku ali, kadar je to primerno, prepošiljatelju blaga sporočijo številko registriranega izvoznika, dodeljeno temu izvozniku ali prepošiljatelju blaga, in datum, od katerega registracija velja.

Člen 92a

Kadar se država doda na seznam držav upravičenk iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012, Komisija za svojo shemo samodejno aktivira registracije vseh registriranih izvoznikov v tej državi, če so podatki o registraciji izvoznikov na voljo v sistemu REX in veljajo vsaj za sheme GSP Norveške, Švice ali Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

V tem primeru izvozniku, ki je že registriran vsaj za shemo GSP Norveške, Švice ali Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje, pri svojih pristojnih organih ni treba vložiti zahtevka za registracijo za shemo Unije.

Člen 93

1.  Registrirani izvozniki nemudoma obvestijo pristojne organe države upravičenke ali carinske organe države članice o spremembah informacij, ki so jih predložili za namene registracije.

2.  Registrirani izvozniki, ki ne izpolnjujejo več pogojev za izvoz blaga na podlagi sheme ali takega blaga ne nameravajo več izvažati na podlagi sheme, o tem obvestijo pristojne organe v državi upravičenki ali carinske organe države članice.

3.  Pristojni organi v državi upravičenki ali carinski organi v državi članici razveljavijo registracijo, če registriran izvoznik:

(a) ne obstaja več;

(b) ne izpolnjuje več pogojev za izvoz blaga v okviru sheme;

(c) obvesti pristojni organ države upravičenke ali carinske organe države članice, da ne namerava več izvažati blaga v okviru sheme;

(d) namerno ali iz malomarnosti sestavi ali povzroči sestavo navedbe o poreklu, ki vsebuje nepravilne podatke in privede do neupravičene pridobitve ugodnosti preferencialne tarifne obravnave.

4.  Pristojni organ v državi upravičenki ali carinski organi v državi članici lahko razveljavijo registracijo, če registrirani izvoznik ne posodablja podatkov v zvezi z njegovo registracijo.

5.  Razveljavitev registracije velja le za naprej, tj. ob upoštevanju navedb o poreklu, sestavljenih po datumu razveljavitve. Razveljavitev registracije nima nobenega učinka na veljavnost navedb o poreklu, sestavljenih preden je registrirani izvoznik obveščen o razveljavitvi.

6.  Pristojni organ države upravičenke ali carinski organi države članice obvestijo registriranega izvoznika o razveljavitvi njegove registracije in datumu, po katerem razveljavitev začne veljati.

7.  Izvoznik ali prepošiljatelj blaga ima na voljo pravno sredstvo, če pride do razveljavitve njegove registracije.

8.  Razveljavitev registriranega izvoznika se prekliče v primeru nepravilne razveljavitve. Izvoznik ali prepošiljatelj blaga ima pravico do uporabe številke registriranega izvoznika, ki mu je bila dodeljena ob registraciji.

9.  Izvozniki ali prepošiljatelji blaga, katerih registracija je bila razveljavljena, lahko v skladu s členom 92 vložijo nov zahtevek za registracijo izvoznika. Izvozniki ali prepošiljatelji blaga, katerih registracija je bila razveljavljena v skladu z odstavkoma 3(d) in 4 se lahko ponovno registrirajo le, če pristojnim organom države upravičenke ali carinskim organom države članice, ki jih je registrirala, dokažejo, da so odpravili položaj, ki je bil razlog za razveljavitev registracije.

10.  Podatke, vezane na razveljavljeno registracijo, pristojni organi države upravičenke ali carinski organi države članice, ki so te podatke vnesli v sistem REX, hranijo v tem sistemu največ deset koledarskih let po koledarskem letu, v katerem je prišlo do razveljavitve. Po poteku deset koledarskih let pristojni organ države upravičenke ali carinski organi države članice izbrišejo podatke.

Člen 93a

1.  Komisija razveljavi vse registracije izvoznikov, registriranih v državi upravičenki, če se država upravičenka umakne s seznama držav upravičenk iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012 ali če so tarifni preferenciali, dodeljeni državi upravičenki, začasno preklicani v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012.

2.  Kadar se država ponovno uvrsti na seznam ali kadar se začasni preklic tarifnih preferencialov, dodeljenih državi upravičenki, zaključi, Komisija ponovno aktivira registracije vseh registriranih izvoznikov v tej državi, če so podatki o registraciji izvoznikov na voljo v sistemu in še vedno veljajo vsaj za sheme GSP Norveške ali Švice ali Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje. V nasprotnem primeru se izvozniki ponovno registrirajo v skladu s členom 92.

3.  V primeru razveljavitve registracij vseh registriranih izvoznikov v državi upravičenki v skladu s prvim odstavkom, se podatki razveljavljenih registracij hranijo v sistemu REX vsaj deset koledarskih let po koledarskem letu, v katerem je prišlo do razveljavitve. Po izteku tega desetletnega obdobja in ko država upravičenka že več kot deset let ne bo več država upravičenka do sheme GSP Norveške, Švice ali Turčije, ko bo ta izpolnila določene pogoje, bo Komisija podatke razveljavljenih registracij izbrisala iz sistema REX.

Člen 94

1.  Izvozniki morajo, ne glede na to, ali so registrirani ali ne, izpolnjevati naslednje obveznosti:

(a) vzdržujejo ustrezno trgovsko računovodsko dokumentacijo o proizvodnji in dobavi blaga, ki izpolnjuje pogoje za preferencialno obravnavo;

(b) hranijo in dajo na razpolago vsa dokazila v zvezi z materialom, uporabljenim pri izdelavi;

(c) hranijo vso carinsko dokumentacijo v zvezi z materialom, uporabljenim pri izdelavi;

(d) najmanj tri leta po koncu koledarskega leta, v katerem je bila sestavljena navedba o poreklu, ali dlje, če je tako zahtevano v nacionalni zakonodaji, hranijo evidence o:

(i) navedbah o poreklu, ki so jih sestavili,

(ii) njihovih materialih s poreklom in brez njega, račune proizvodnje in evidence zalog.

Te evidence in navedbe o poreklu se lahko hranijo v elektronski obliki, vendar morajo omogočati sledljivost materialov, uporabljenih pri izdelavi izvoženih izdelkov, in potrditev njihovega statusa blaga s poreklom.

2.  Obveznosti iz odstavka 1 veljajo tudi za dobavitelje, ki izvoznikom predložijo izjavo dobavitelja, ki potrjuje, da ima blago, ki ga dobavljajo, status blaga s poreklom.

3.  Prepošiljatelji blaga, ne glede na to ali so registrirani ali ne, ki sestavijo nadomestne navedbe o poreklu, kot je navedeno v členu 97d, hranijo izvirne navedbe o poreklu, ki so jih nadomestili, še najmanj tri leta po koncu koledarskega leta, v katerem je bila sestavljena nadomestna navedba o poreklu, ali dlje, če to zahteva nacionalna zakonodaja.

Člen 95

1.  Navedbo o poreklu sestavi izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če se zadevno blago lahko šteje za blago s poreklom iz zadevne države upravičenke ali druge države upravičenke v skladu z drugim pododstavkom člena 86(4) ali s točko (b) prvega pododstavka člena 86(6).

2.  Navedba o poreklu se lahko sestavi tudi po izvozu zadevnih izdelkov (naknadna navedba). Takšna naknadna navedba je dopustna, če je predložena carinskim organom v državi članici vložitve carinske deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet najpozneje dve leti po uvozu.

Če pride do delitve pošiljke v skladu s členom 74 ter pod pogojem, da se upošteva dvoletni rok iz prvega pododstavka, lahko navedbo o poreklu naknadno sestavi izvoznik države izvoza izdelka. To se smiselno uporablja, če pride do delitve pošiljke v drugi državi upravičenki ali na Norveškem, v Švici ali, če je relevantno, v Turčiji.

3.  Navedbo o poreklu izvoznik predloži svoji stranki v Evropski uniji in vsebuje podatke, navedene v Prilogi 13d. Navedba je v angleškem, francoskem ali španskem jeziku.

Sestavljena je lahko na katerem koli trgovinskem dokumentu, na podlagi katerega je mogoče prepoznati zadevnega izvoznika in vpleteno blago.

4.  Odstavki od 1 do 3 se smiselno uporabljajo za navedbe o poreklu, sestavljene v Uniji za namene bilateralne kumulacije.

Člen 95a

1.  Za namene določitve porekla materialov, ki se uporabljajo v okviru bilateralne ali regionalne kumulacije, se izvoznik izdelkov, ki se izdelujejo z uporabo materialov s poreklom iz države, s katero je kumulacija dovoljena, opira na navedbo o poreklu, ki jo predloži dobavitelj teh materialov. V teh primerih navedba o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebuje ustrezno oznako „EU cumulation“, „regional cumulation“, „Cumul UE“, „cumul regional“, ali „Acumulación UE“„Acumulación regional“.

2.  Za določitev porekla materialov, ki se uporabljajo v okviru kumulacije iz člena 85, se izvoznik izdelka, proizvedenega z uporabo materialov s poreklom iz države, s katero je kumulacija dovoljena, opira na dokazilo o poreklu, ki ga predloži dobavitelj teh materialov, pod pogojem da je bilo dokazilo izdano v skladu z določbami o pravilih o poreklu GSP Norveške, Švice ali, če je relevantno, Turčije. V tem primeru navedba o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebuje oznako „Norway cumulation“, „Switzerland cumulation“, „Turkey cumulation“ ali „Cumul Norvège“, „Cumul Suisse“, „Cumul Turquie“ ali „Acumulación Noruega“, „Acumulación Suiza“, „Acumulación Turquía“.

3.  Za določitev porekla materialov, ki se uporabljajo v okviru razširjene kumulacije iz člena 86(7) in (8), se izvoznik izdelka, proizvedenega z uporabo materialov s poreklom iz države, s katero je razširjena kumulacija dovoljena, opira na dokazilo o poreklu, ki ga predloži dobavitelj teh materialov, pod pogojem da je bilo dokazilo izdano v skladu z določbami zadevnih sporazumov o prosti trgovini med Unijo in zadevno državo.

V tem primeru navedba o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, vsebuje oznako „extended cumulation with country x“, „cumul étendu avec le pays x“ ali „Acumulación ampliada con el país“.

▼M39

Člen 96

1.  Navedba o poreklu se izda za vsako pošiljko.

▼M56

2.  Navedba o poreklu je veljavna dvanajst mesecev od datuma, ko je sestavljena.

▼M39

3.  Ena navedba o poreklu lahko zajema več pošiljk, če blago izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) gre za razstavljene ali nesestavljene izdelke v smislu splošnega pravila 2(a) za razlago harmoniziranega sistema;

(b) izdelki spadajo v oddelek XVI ali XVII ali pod tarifno številko 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema; in

(c) izdelki so namenjeni za uvoz po delih.



▼M56

Pododdelek 6

Postopki ob sprostitvi blaga v prosti promet v Evropski uniji, ki se uporabljajo od datuma začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov

▼M56

Člen 96a

Da bi uvozniki bili upravičeni do ugodnosti iz sheme ob predložitvi navedbe o poreklu, se blago mora izvoziti na datum ali po datumu, na katerega je država upravičenka, iz katere se blago izvaža, začela z registracijo izvoznikov v skladu s členom 91.

▼M56

Člen 97

1.  Kadar deklarant zahteva preferencialno obravnavo na podlagi sheme, se sklicuje na navedbo o poreklu v carinski deklaraciji za sprostitev v prosti promet. Sklic na navedbo o poreklu bo njegov datum izdaje v obliki llllmmdd, kjer llll pomeni leto, mm mesec in dd dan. Kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki, presega 6 000 EUR, deklarant navede tudi številko registriranega izvoznika.

2.  Kadar deklarant zahteva uporabo sheme v skladu z odstavkom 1, ne da bi imel v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet navedbo o poreklu, se ta deklaracija šteje za nepopolno v smislu člena 253(1) in se ustrezno obravnava.

3.  Pred prijavo blaga za sprostitev v prosti promet deklarant zagotovi, da blago izpolnjuje pravila tega oddelka, in zlasti preveri:

(i) na javni spletni strani, če je izvoznik registriran v sistemu REX, kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom iz pošiljke presega 6 000 EUR, ter

(ii) da je navedba o poreklu sestavljena v skladu s Prilogo 13d.

▼M39

Člen 97a

1.  Naslednji izdelki so izvzeti iz obveznosti dajanja in predložitve navedbe o poreklu:

(a) izdelki, ki jih posamezniki pošiljajo drugim posameznikom kot manjše tovorke, katerih skupna vrednost ne presega 500 EUR;

(b) izdelki, ki so del osebne prtljage potnikov, katerih skupna vrednost ne presega 1 200 EUR.

2.  Izdelki iz odstavka 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) izdelki se ne uvažajo v trgovinske namene;

(b) za njih je bila dana izjava, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev prednosti v okviru sheme;

(c) ni dvoma o resničnosti izjave iz točke (b).

3.  Za namene točke (a) odstavka 2 uvozi ne veljajo za uvoze v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) uvozi so občasni;

(b) uvozi so sestavljeni samo iz izdelkov za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin;

(c) iz narave in količine izdelkov je razvidno, da niso namenjeni trgovanju.

Člen 97b

1.  Če so med navedbami v navedbi o poreklu in navedbami v dokumentih, ki so bile predložene carinskim organom zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti navedbe o poreklu, če se pravilno ugotovi, da dokument ustreza zadevnim izdelkom.

2.  Očitne oblikovne napake v navedbi o poreklu, npr. tipkarske, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v dokumentu.

3.  Navedbe o poreklu, ki so carinskim organom države uvoza predložene po poteku veljavnosti iz člena 96, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma. V drugih primerih predložitve z zamude lahko carinski organi države uvoza sprejmejo navedbe o poreklu, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.

Člen 97c

1.  Postopek iz člena 96(3) se uporablja za obdobje, ki ga določijo carinski organi držav članic.

2.  Carinski organi držav članic uvoza, ki nadzorujejo zaporedne sprostitve v prosti promet, preverijo in potrdijo, da so zaporedne pošiljke del razstavljenih ali nesestavljenih izdelkov, za katere je bila sestavljena navedba o poreklu.

▼M56

Člen 97d

1.  Če izdelki še niso bili sproščeni v prosti promet, lahko navedbo o poreklu nadomesti ena ali več nadomestnih navedb o poreklu, ki jo/jih sestavi prepošiljatelj blaga z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj carinskega ozemlja Unije ali na Norveško, v Švico ali Turčijo, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

Nadomestne navedbe o poreklu se lahko sestavijo le, če je bila izvirna navedba o poreklu sestavljena v skladu s členoma 95 in 96 ter Prilogo 13d.

2.  Prepošiljatelji se za namene pošiljanja izdelkov s poreklom drugam znotraj ozemlja Unije morajo registrirati, da lahko dajo nadomestne navedbe o poreklu, kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom iz prvotne pošiljke, ki se razdeli, presega 6 000 EUR.

Vendar se lahko prepošiljateljem, ki niso registrirani, dovoli, da dajo nadomestne navedbe o poreklu, kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom v prvotni pošiljki, ki se razdeli, presega 6 000 EUR, če priložijo kopijo izvirne navedbe o poreklu, sestavljene v državi upravičenki.

3.  Le prepošiljatelji, ki so registrirani v sistemu REX, lahko dajo nadomestne navedbe o poreklu za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na Norveško, v Švico ali Turčijo, ko bo ta izpolnila določene pogoje. To velja ne glede na vrednost izdelkov s poreklom iz prvotne pošiljke in ne glede na to, ali je država porekla navedena v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 978/2012.

4.  Nadomestna navedba o poreklu je veljavna dvanajst mesecev od datuma izdaje izvirne navedbe o poreklu.

5.  Kadar se navedba o poreklu nadomesti, prepošiljatelj na izvirni navedbi o poreklu navede naslednje:

(a) podatke nadomestne navedbe oziroma navedb o poreklu;

(b) ime in naslov prepošiljatelja;

(c) prejemnika ali prejemnike v Uniji ali, kjer je to primerno, na Norveškem, v Švici ali Turčiji, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

Izvirna navedba o poreklu se označi z besedo „Replaced“, „Remplacée“ ali „Sustituida“.

6.  Prepošiljatelj na nadomestni navedbi o poreklu navede naslednje:

(a) vse podrobnosti ponovno odpremljenih izdelkov;

(b) datum sestave izvirne navedbe o poreklu;

(c) informacije, opredeljene v Prilogi 13d;

(d) ime in naslov prepošiljatelja izdelkov v Uniji in, kjer je to primerno, njegovo številko registriranega izvoznika;

(e) ime in naslov prejemnika v Uniji ali, kjer je to ustrezno, na Norveškem, v Švici ali Turčiji, ko bo ta izpolnila določene pogoje.

(f) datum in kraj sestave nadomestne navedbe o poreklu.

Nadomestna navedba o poreklu se označi „Replacement statement“, „Attestation de remplacement“ ali „Comunicación de sustitución“.

7.  Odstavki 1 do 6 se uporabljajo za navedbe, ki nadomeščajo nadomestne navedbe o poreklu.

8.  Pododdelek 7 tega oddelka se uporablja smiselno za nadomestne navedbe o poreklu.

9.  Kadar izdelki uživajo prednosti tarifnih preferencialov na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu s členom 89, se nadomestna navedbo iz tega člena uporabi samo, kadar so takšni izdelki namenjeni za Unijo.

▼M39

Člen 97e

1.  Carinski organi lahko v primeru njihovega dvoma glede statusa izdelkov s poreklom zahtevajo od deklaranta, da v razumnem času, ki ga oni določijo, predloži katera koli razpoložljiva dokazila, da bi preverili točnost oznake porekla na deklaraciji ali izpolnjevanje pogojev iz člena 74.

2.  Carinski organi lahko začasno prenehajo uporabljati preferencialne tarifne ukrepe v času trajanja postopka preverjanja iz člena 97h:

(a) če informacije, ki jih predloži deklarant, ne zadostujejo za potrditev statusa porekla izdelkov ali izpolnjevanja pogojev iz členov 73 ali 74;

(b) če deklarant ne odgovori v času, dovoljenem za predložitev informacij iz odstavka 1.

3.  Med čakanjem na informacije, ki se zahtevajo od deklaranta, iz odstavka 1 ali izide postopka preverjanja iz odstavka 2 se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.

Člen 97f

1.  Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do sheme, ne da bi bili obvezani zahtevati kakršno koli dodatno dokazilo ali poslati zahtevo za preverjanje državi upravičenki, če:

(a) blago ni enako tistemu, ki je navedeno v navedbi o poreklu;

(b) deklarant ne predloži navedbe o poreklu za zadevne izdelke, kadar je takšna navedba obvezna;

(c) brez poseganja v točko (b) člena 90 in člen 97d(1), navedbe o poreklu, ki jo ima deklarant, ni sestavil izvoznik, registriran v državi upravičenki;

(d) navedba o poreklu ni sestavljena v skladu s Prilogo 13d;

(e) pogoji iz člena 74 niso izpolnjeni.

2.  Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do sheme, potem ko so na pristojne organe države upravičenke naslovili zahtevo za preverjanje v smislu člena 97h, če so carinski organi države članice uvoza:

(a) prejeli odgovor v skladu s katerim izvoznik ni bil upravičen sestaviti navedbe o poreklu;

(b) prejeli odgovor v skladu s katerim zadevni izdelki nimajo porekla v državi upravičenki ali pogoji iz člena 73 niso bili izpolnjeni;

(c) upravičeno dvomili o veljavnosti navedbe o poreklu ali točnosti informacij, ki jih je zagotovil deklarant glede pravega porekla zadevnih izdelkov, ko so predložili zahtevo za preverjanje, in

(i) niso prejeli odgovora v času, dovoljenem v skladu s členom 97h, ali

(ii) prejeli odgovor, ki ni zagotovil ustreznih odgovorov na vprašanja, navedena v zahtevi.



▼M56

Pododdelek 7

Nadzor porekla, ki se uporablja od datuma začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov

▼M39

Člen 97g

1.  Da bi zagotovili izpolnjevanje pravil o statusu izdelkov s poreklom, pristojni organi države upravičenke opravijo:

(a) preverjanja statusa izdelkov s poreklom na zahtevo carinskih organov držav članic;

(b) redne preglede izvoznikov na lastno pobudo.

Kolikor so Norveška, Švica in Turčija sklenile sporazum z Evropsko unijo, v katerem so se zavezale, da si bodo zagotavljale potrebno medsebojno podporo v zadevah upravnega sodelovanja, se prvi pododstavek smiselno uporablja za zahteve, ki se pošljejo organom Norveške, Švice in Turčije za preverjanje nadomestnih navedb o poreklu, sestavljenih na njihovem ozemlju, da bi te organe zaprosili za nadaljnjo povezovanje s pristojnimi organi v državi upravičenki.

Razširjena kumulacija je dovoljena na podlagi člena 86(7) in (8) le, če je država, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini, privolila, da bo državi upravičenki zagotavljala podporo v zadevah upravnega sodelovanja na enak način, kot bi tako podporo zagotavljala carinskim organom držav članic v skladu z ustreznimi določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini.

2.  Pregledi iz točke (b) odstavka 1 zagotavljajo, da izvozniki neprekinjeno izpolnjujejo svoje obveznosti. Opravljajo se v presledkih, ki so določeni na podlagi ustreznih meril za analizo tveganja. V ta namen pristojni organi držav upravičenk zahtevajo od izvoznikov predložitev kopij ali seznam navedb o poreklu, ki so jih izdali.

3.  Pristojni organi držav upravičenk imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva in po potrebi računov proizvajalcev, ki mu dobavljajo izdelke, vključno s poslovnimi prostori, ter katere koli druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

Člen 97h

1.  Naknadno preverjanje navedb o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi držav članic upravičeno dvomijo o njihovi pristnosti, statusu porekla izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev iz tega oddelka.

Kadar carinski organi države članice zaprosijo pristojne organe države upravičenke za sodelovanje pri preverjanju veljavnosti navedb o poreklu, statusa porekla izdelkov ali obeh, morajo v zahtevi, kadar je to primerno, navesti razloge za upravičen dvom o veljavnosti navedb o poreklu ali statusu porekla izdelkov.

V podporo zahtevi za preverjanje se lahko pošljejo kopija navedbe o poreklu in katere koli dodatne informacije ali dokumentacija, ki kažejo, da so informacije v navedbi napačne.

Država članica, ki zahteva preverjanje, določi šestmesečni začetni rok za sporočitev izidov preverjanja, ki se začne z datumom zahteve za preverjanje, razen v primeru zahtev, poslanih na Norveško, v Švico ali Turčijo za namen preverjanja nadomestnih navedb o poreklu, sestavljenih na njihovem ozemlju na podlagi navedbe o poreklu, sestavljene v državi upravičenki, za katere se rok podaljša na osem mesecev.

2.  Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v roku iz odstavka 1 ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. V tem obvestilu je določen nadaljnji rok, ki ne presega šestih mesecev.

▼M56

3.  Če postopek preverjanja iz odstavka 1 ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so kršena pravila o poreklu, mora izvozna država upravičenka na lastno pobudo ali zahtevo carinskih organov držav članic ali Komisije opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb s potrebno nujnostjo, da bi ugotovila in preprečila takšne kršitve. V ta namen lahko pri teh poizvedbah sodelujejo Komisija ali carinski organi držav članic.



▼M56

Pododdelek 8

Druge določbe, ki se uporabljajo od datuma začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov

▼M56 —————

▼M39

Člen 97j

1.  Pododdelki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo pri ugotavljanju, ali se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države upravičenke v primeru izvoza v Ceuto ali Melillo oziroma za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v primeru izvoza v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.

2.  Pododdelki 5, 6 in 7 se smiselno uporabljajo za izdelke, ki se izvažajo iz države upravičenke v Ceuto ali Melillo, in za izdelke, ki se izvažajo iz Ceute in Melille v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.

3.  Španski carinski organi so odgovorni za uporabo pododdelkov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 v Ceuti in Melilli.

4.  Za namene iz odstavkov 1 in 2 se Ceuta in Melilla štejeta za enotno ozemlje.



▼M56

Oddelek 1A

Postopki in načini upravnega sodelovanja, ki se uporabljajo v zvezi z izvozom, pri katerem se uporabljajo potrdila o poreklu obrazec A, izjave na računu in potrdila o gibanju blaga EUR.1

▼M39



Pododdelek 1

Splošna načela

Člen 97k

1.  Vsaka država upravičenka izpolnjuje ali zagotavlja izpolnjevanje:

(a) pravil o poreklu za izdelke, ki se izvažajo, iz oddelka 1;

(b) pravil za izpolnitev in izdajo potrdil o poreklu obrazec A, katerega vzorec je v Prilogi 17;

(c) določb za uporabo izjav na računu, katerih vzorec je v Prilogi 18;

(d) določb v zvezi z načini upravnega sodelovanja iz člena 97s;

(e) določb v zvezi z odobritvijo odstopanj iz člena 89.

2.  Pristojni organi držav upravičenk sodelujejo s Komisijo ali državami članicami, tako da zlasti:

(a) zagotovijo vso potrebno podporo v primeru zahteve Komisije za njeno spremljanje ustreznega upravljanja sheme v zadevni državi, vključno z obiski za preverjanje na kraju samem s strani Komisije ali carinskih organov držav članic;

(b) brez poseganja v člena 97s in 97t, preverjajo status porekla izdelkov in izpolnjevanje drugih pogojev iz tega oddelka, vključno z obiski na kraju samem, kadar to zahteva Komisija ali carinski organi držav članic v okviru preiskav porekla.

3.  Kadar je v državi upravičenki imenovan organ, pristojen za izdajo potrdil o porekluje obrazec A, se dokazna dokumentacija o poreklu preverja in se izdajajo potrdila o poreklu na obrazcu A za izvoz v Evropsko unijo, velja, da je zadevna država upravičenka sprejela pogoje iz odstavka 1.

▼M46

4.  Kadar sta država ali ozemlje priznana ali ponovno priznana kot država upravičenka v zvezi z izdelki iz Uredbe (EU) št. 978/2012, je blago s poreklom iz te države ali ozemlja upravičeno do ugodnosti splošnega sistema preferencialov pod pogojem, da se izvozi iz države upravičenke ali upravičenega ozemlja na datum iz člena 97s ali po njem.

▼M39

5.  Dokazilo o poreklu je veljavno deset mesecev od datuma izdaje v državi izvoznici in se mora v tem roku predložiti carinskim organom države uvoznice.

▼M46

6.  Za namene pododdelkov 2 in 3 tega oddelka za državo ali ozemlje, ki je bilo črtano s seznama držav upravičenk iz člena 97s(2), še naprej veljajo obveznosti iz členov 97k(2), 97l(5), 97t(3), (4), (6) in (7) ter 97u(1) za obdobje treh let od datuma črtanja s seznama.

7.  Obveznosti iz odstavka 6 se uporabljajo za Singapur za obdobje treh let od 1. januarja 2014 dalje.

▼M39



Pododdelek 2

Postopki pri izvozu iz države upravičenke

Člen 97l

1.  Potrdila o poreklu obrazec A, katerega vzorec je določen v Prilogi 17, se izdajo na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ki so mu priloženi vsi ustrezni dokumenti, ki dokazujejo, da izdelki, namenjeni za izvoz, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o poreklu obrazec A.

▼M56

2.  Pristojni organi držav upravičenk dajo izvozniku na voljo potrdilo o poreklu obrazec A takoj, ko je izvoz opravljen ali zagotovljen. Vendar lahko pristojni organi države upravičenke potrdilo o poreklu obrazec A izdajo tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

(a) ni bilo izdano v času izvoza zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin ali

(b) se pristojnim državnim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o poreklu obrazec A izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto, ali

(c) končni namembni kraj zadevnih izdelkov je bil določen med prevozom ali skladiščenjem in po morebitni delitvi pošiljke v skladu s členom 74.

3.  Pristojni organi države upravičenke lahko izdajo potrdilo naknadno samo po opravljenem preverjanju, da so informacije v izvoznikovi zahtevi za naknadno izdano potrdilo o poreklu obrazec A v skladu z informacijami v ustreznem izvoznem spisu ter da potrdilo o poreklu obrazec A ni bilo izdano ob izvozu zadevnih izdelkov. Oznaka „Issued retrospectively“, „Délivré a posteriori“ ali „emitido a posteriori“ se navede v polju 4 potrdila o poreklu na obrazcu A, izdanem naknadno.

4.  Če je bilo potrdilo o poreklu obrazec A ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojne organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih listin, ki jih ima. Oznaka „Duplicate“, „Duplicata“ ali „Duplicado“, datum izdaje in zaporedna številka izvirnega potrdila se navedejo v polju 4 dvojnika potrdila o poreklu obrazec A. Dvojnik začne veljati na isti dan kot izvirnik.

▼M39

5.  Za namene preverjanja, ali izdelek, za katerega se zaprosi potrdilo o poreklu obrazec A, izpolnjuje ustrezna pravila o poreklu, imajo pristojni državni organi pravico zahtevati katera koli dokumentarna dokazila ali opraviti kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren.

▼M56

6.  Izpolnitev polj 2 in 10 potrdila o poreklu obrazec A ni obvezna. V polju št. 12 je navedeno „European Union“ ali ime ene izmed držav članic. Datum izdaje potrdila o poreklu obrazec A se vpiše v polje št. 11. Podpis v tem polju, namenjenem navedbi pristojnih državnih organov, ki izdajo potrdilo, in podpis izvoznikovega pooblaščenega podpisnika, ki se vpiše v polje št. 12, morata biti lastnoročna.

▼M39

Člen 97m

▼M46

1.  Izjavo na računu lahko da kateri koli izvoznik, ki je dejaven v državi upravičenki, za vsako pošiljko, sestavljeno iz enega ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, če se za ta postopek uporablja upravno sodelovanje iz člena 97k(2).

▼M39

2.  Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih ali drugih pristojnih državnih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov.

3.  Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 18, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument v francoščini ali angleščini. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami. Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika.

4.  Za uporabo izjave na računu veljajo naslednji pogoji:

(a) ena izjava na računu se izdela za vsako posamično pošiljko;

(b) če je bilo za blago, zajeto v pošiljki, že opravljeno preverjanje v izvozni državi v zvezi z opredelitvijo pojma „izdelki s poreklom“, lahko izvoznik na to preverjanje opozori v izjavi na računu.

5.  V primeru kumulacije na podlagi členov 84, 85 ali 86 se pristojni državni organi države upravičenke, ki naj bi izdali potrdilo o poreklu, obrazec A za izdelke, pri izdelavi katerih se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je kumulacija dovoljena, opirajo na naslednje:

 v primeru bilateralne kumulacije na dokazilo o poreklu, ki ga predloži izvoznikov dobavitelj in je izdano v skladu z določbami pododdelka 5;

 v primeru kumulacije z Norveško, Švico ali Turčijo na dokazilo o poreklu, ki ga predloži izvoznikov dobavitelj in je, odvisno od primera, izdano v skladu s pravili GSP o poreklu, ki veljajo na Norveškem, v Švici ali Turčiji;

 v primeru regionalne kumulacije na dokazilo o poreklu, ki ga predloži izvoznikov dobavitelj, in sicer potrdilo o poreklu obrazec A katerega vzorec je v Prilogi 17, ali, glede na okoliščine, izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 18;

 v primeru razširjene kumulacije na dokazilo o poreklu, ki ga predloži izvoznikov dobavitelj in je izdano v skladu z določbami ustreznega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in zadevno državo.

V primerih iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega pododstavka mora biti v polje št. 4 potrdila o poreklu obrazec A vključena ustrezna navedba „EU cumulation“, „Norway cumulation“, „Switzerland cumulation“, „Turkey cumulation“, „regional cumulation“, „extended cumulation with country x“ ali „Cumul UE“, „Cumul Norvège“, „Cumul Suisse“, „Cumul Turquie“, „cumul regional“, „cumul étendu avec le pays x“.



Pododdelek 3

Postopki pri sprostitvi v prosti promet v Evropski uniji

Člen 97n

1.  Potrdila o poreklu obrazec A ali izjave na računu se predložijo carinskim organom držav članic uvoza v skladu s postopki v zvezi s carinsko deklaracijo.

2.  Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku veljavnosti iz člena 97k(5), se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice dokazila o poreklu sprejmejo, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.

Člen 97o

1.  Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države članice uvoza, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema iz oddelka XVI ali XVII ali tarifne številke 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu lahko carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

2.  Na zahtevo uvoznika in ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države članice uvoza, je mogoče ob uvozu prve pošiljke carinskim organom predložiti eno samo potrdilo o poreklu, kadar je to blago:

(a) ki se uvaža v okviru pogostih in rednih trgovinskih tokov pomembne tržne vrednosti;

(b) ki je predmet enakih prodajnih pogodb, katerih pogodbenice imajo sedež v državi izvoznici ali državah članicah;

(c) ki je uvrščeno v enako tarifno oznako (osemmestno) kombinirane nomenklature;

(d) ki ga dobavlja vedno isti izvoznik in je namenjeno vedno istemu uvozniku ter se uvozne formalnosti zanj opravijo vedno pri istem carinskem uradu iste države članice.

Ta postopek se uporablja za obdobje, ki ga določijo pristojni carinski organi.

Člen 97p

1.  Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada ene države članice, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o poreklu obrazec A z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Evropske unije ali, kjer je to ustrezno, na Norveško, v Švico ali Turčijo.

2.  Nadomestna potrdila o poreklu obrazec A izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili izdelki dani. Nadomestno potrdilo se izda na podlagi pisnega zahtevka ponovnega izvoznika.

3.  Desno zgornje polje nadomestnega potrdila vsebuje ime države posrednice, ki potrdilo izda. V polje št. 4 se vpiše zaznamek „Replacement certificate“ ali „Certificat de remplacement“ ter datum izdaje izvirnega potrdila o poreklu in njegovo zaporedno številko. V polju št. 1 se navede ime ponovnega izvoznika. Ime končnega prejemnika se lahko vpiše v polju št. 2. Vse podrobnosti o ponovno izvoženih izdelkih iz izvirnega potrdila se prenesejo v polja št. 3 do 9 in sklicevanje na račun ponovnega izvoznika se vpiše v polje št. 10.

4.  Carinski organi, ki so izdali nadomestno potrdilo, v polje št. 11 vpišejo zaznamek o tem. Odgovornost teh organov je omejena na izdajo nadomestnega potrdila. Podatki v polju št. 12 o državi porekla in namembni državi se prenesejo iz izvirnega potrdila. V to polje se podpiše ponovni izvoznik. Ponovni izvoznik, ki v dobri veri podpiše to polje, ne odgovarja za točnost podatkov iz izvirnega potrdila.

5.  Carinski urad, od katerega se zahteva izvedba postopka iz odstavka 1, na izvirno potrdilo vpiše težo, številke in naravo izdelkov, ki jih pošlje naprej in na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil. Izvirno potrdilo hrani najmanj tri leta. Nadomestnemu potrdilu se lahko priloži fotokopija izvirnega potrdila.

▼M56

6.  V primeru izdelkov, ki uživajo prednosti tarifnih preferencialov na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu s členom 89, se postopek iz tega člena uporablja zgolj, kadar so takšni izdelki namenjeni za Unijo.

▼M39

Člen 97q

1.  Izdelki, ki jih posamezniki pošiljajo drugim posameznikom kot manjše tovorke ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ki so upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov v skladu s členom 66, ne da bi bilo potrebno predložiti potrdilo o poreklu obrazec A ali izjavo na računu, če

(a) taki izdelki:

i) niso uvoženi v trgovinske namene;

ii) je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev prednosti v okviru sheme;

(b) ni dvoma o verodostojnosti izjave iz točke (a)(ii).

2.  Uvozi se ne obravnavajo kot uvozi v trgovinske namene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) uvozi so občasni;

(b) uvozi so sestavljeni zgolj iz izdelkov za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin;

(c) iz narave in količine izdelkov je razvidno, da niso namenjeni trgovanju.

3.  Skupna vrednost izdelkov iz odstavka 2 ne sme presegati 500 EUR v primeru manjših tovorkov ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 97r

1.  Če so med navedbami v potrdilu o poreklu obrazec A ali v izjavi na računu in tistimi v dokumentih, ki so bile predložene carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti potrdila ali izjave, če se pravilno ugotovi, da dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.  Očitne oblikovne napake na potrdilu o poreklu obrazec A, potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi na računu ne smejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne povzročajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.



Pododdelek 4

Načini upravnega sodelovanja

Člen 97s

1.  Države upravičenke obvestijo Komisijo o imenih in naslovih državnih organov na njihovem ozemlju, ki so pooblaščeni za izdajo potrdil o poreklu obrazcu A, skupaj z vzorčnimi odtisi pečatov, ki jih ti organi uporabljajo, ter imeni in naslovi zadevnih državnih organov, pristojnih za preverjanje potrdil o poreklu obrazec A, in izjav na računu.

Komisija te informacije posreduje carinskim organom držav članic. Kadar se ti podatki sporočijo v okviru spremembe predhodnih obvestil, Komisija naznani datum začetka uporabe teh novih pečatov v skladu z navodili, ki jih dajo pristojni državni organi držav upravičenk. Te informacije so namenjene uradni rabi, vendar lahko zadevni carinski organi, če je blago namenjeno sprostitvi v prosti promet, omogočijo uvozniku ali njegovemu ustrezno pooblaščenemu zastopniku vpogled v vzorčne odtise pečatov.

Države upravičenke, ki so že predložile informacije, zahtevane v prvem pododstavku, jih niso obvezane znova predložiti, razen če se spremenijo.

▼M46

2.  Komisija bo za namen člena 97k(4) v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila datum, na katerega je država ali ozemlje, ki sta priznana ali ponovno priznana kot država upravičenka v zvezi z izdelki iz Uredbe (EU) št. 978/2012, izpolnila obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

▼M39

3.  Komisija bo državam upravičenkam na zahtevo pristojnih organov držav upravičenk poslala vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo carinski organi držav članic za izdajo potrdil o gibanju EUR.1.

Člen 97t

1.  Naknadno preverjanje potrdil o poreklu obrazec A in izjav na računu se opravi naključno ali kadar carinski organi držav članic upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega oddelka.

2.  Ko carinski organi držav članic zaprosijo za naknadno preverjanje, morajo pristojnim državnim organom države upravičenke izvoznice vrniti potrdilo o poreklu obrazec A in račun, če jim je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov ter, kadar je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošljejo vsak pridobljeni dokument in informacija, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu napačne.

Če se carinski organi držav članic odločijo, da bodo med čakanjem na izide preverjanja začasno opustili podeljevanje tarifnih preferecnialov, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki so po njihovem mnenju potrebni.

3.  Ob zahtevi po naknadnem preverjanju, se tako preverjanje opravi in njegovi izidi sporočijo carinskim organom držav članic najpozneje v šestih mesecih ali v primeru zahtev, poslanih Norveški, Švici ali Turčiji za namen preverjanja nadomestnih dokazil o poreklu, danih na njihovem ozemlju na podlagi potrdila o poreklu obrazec A ali izjave na računu, sestavljenih v državi upravičenki, najpozneje v osmih mesecih po datumu, na katerega je bila zahteva poslana. Izidi morajo biti takšni, da je iz njih mogoče ugotoviti, ali zadevno dokazilo o poreklu velja za izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali se ti izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države upravičenke.

4.  V primeru potrdil o poreklu obrazec A, izdanih na podlagi bilateralne kumulacije, mora odgovor vsebovati kopijo (kopije) potrdila (potrdil) o gibanju blaga EUR.1 ali, kadar je to potrebno, ustrezne izjave (izjav) na računu.

5.  Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v šestih mesecih, kot je določeno v odstavku 3, ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. Če po drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih po datumu, na katerega je bilo poslano drugo obvestilo, ali če ti izidi ne omogočajo določitve pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, ti organi, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.

6.  Če postopek preverjanja ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so kršena pravila o poreklu, mora izvozna država upravičenka na lastno pobudo ali zahtevo carinskih organov držav članic opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb s potrebno nujnostjo, da bi ugotovila in preprečila takšne kršitve. V ta namen lahko pri preiskavah sodelujejo Komisija ali carinski organi držav članic.

7.  Za namene naknadnega preverjanja potrdil o poreklu obrazec A morajo izvozniki hraniti vse ustrezne dokumente, ki dokazuje status porekla zadevnih izdelkov, pristojni državni organi izvozne države upravičenke pa morajo hraniti kopije potrdil kot tudi katere koli izvozne dokumente, ki jih zadevajo. Ti dokumenti se hranijo najmanj tri leta po koncu leta, v katerem je bilo izdano potrdilo o poreklu obrazec A.

Člen 97u

1.  Člena 97s in 97t se uporabljata tudi med državami iste regionalne skupine za namene predložitve informacij Komisiji ali carinskim organom držav članic in naknadnega preverjanja potrdil o poreklu obrazec A ali izjav na računu, izdanih v skladu s pravili o poreklu, ki veljajo za regionalno kumulacijo.

2.  Za namene členov 85, 97m in 97p vsebuje sporazum, sklenjen med Evropsko unijo, Norveško, Švico in Turčijo, med drugim zavezo, da si pogodbenice zagotavljajo potrebno medsebojno podporo v zadevah upravnega sodelovanja.

Za namen člena 86(7) in (8) ter člena 97k država, s katero ima Evropska unija sklenjen veljaven sporazum o prosti trgovini in ki je privolila, da bo udeležena pri razširjeni kumulaciji z državo upravičenko, mora privoliti tudi, da državi upravičenki zagotavlja podporo v zadevah upravnega sodelovanja na enak način, kot bi tako podporo zagotavljala carinskim organom držav članic v skladu z ustreznimi določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini.



Pododdelek 5

Postopki za namen bilateralne kumulacije

Člen 97v

1.  Status izdelkov Evropske unije s poreklom se dokaže s predložitvijo:

(a) potrdila o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi 21; ali

(b) izjave na računu, katere besedilo je v Prilogi 18. Izjavo na računu lahko da kateri koli izvoznik za pošiljke, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, ali pooblaščeni izvoznik Evropske unije.

2.  Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše „GSP beneficiary countries“ in „EU“ ali „Pays bénéficiaires du SPG“ in „UE“ v polje št. 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

3.  Določbe tega oddelka v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem potrdil o poreklu obrazec A, se smiselno uporabljajo za potrdila o gibanju blaga EUR.1 in, z izjemo določb v zvezi z izdajo, za izjave na računu.

4.  Carinski organi držav članic lahko v okviru bilateralne kumulacije pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju: „pooblaščeni izvoznik“, ki pogosto pošilja izdelke s poreklom iz Evropske unije, da izdaja izjave na računu, ne glede na vrednost zadevnih izdelkov, kadar ta izvoznik nudi carinskim organom vsa zadovoljiva jamstva, ki so potrebna za preverjanje:

(a) statusa porekla izdelkov, in

(b) izpolnitve drugih zahtev, ki veljajo v zadevni državi članici.

5.  Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, ki so po njihovem mnenju primerni. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi na računu.

6.  Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo. Pooblastilo lahko kadar koli umaknejo.

Pooblastilo umaknejo, če:

(a) pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev iz odstavka 4;

(b) pooblaščeni izvoznik ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 5;

(c) pooblaščeni izvoznik pooblastilo kako drugače nepravilno uporablja.

7.  Pooblaščenemu izvozniku ni treba podpisovati izjav na računu, če se pooblaščeni izvoznik carinskim organom pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri je mogoče prepoznati pooblaščenega izvoznik, kot da jo je pooblaščeni izvoznik lastnoročno podpisal.



Pododdelek 6

Ceuta in Melilla

Člen 97w

Določbe tega oddelka v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem dokazil o poreklu se smiselno uporabljajo za izdelke, ki se iz države upravičenke izvozijo v Ceuto in Melillo, in izdelke, ki se iz Ceute in Melille izvozijo v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.

Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega oddelka v Ceuti in Melilli.

▼M18



Oddelek 2

▼M21

Države ali območja uporabniki, za katere se uporabljajopreferencialni tarifni ukrepi, ki jih je Skupnost enostranskosprejela v korist nekaterih držav ali območij

▼M39

Člen 97x

1.  V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem;

(b) „material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c) „izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za poznejšo uporabo pri drugem postopku izdelave;

(d) „blago“ pomeni materiale in izdelke;

(e) „carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o določanju carinske vrednosti);

(f) „cena franko tovarna“ v seznamu v Prilogi 15 pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka.

Kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v državi upravičenki, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh teh stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;

(g) „vrednost materialov“ v seznamu v Prilogi 15 pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Evropski uniji ali državi upravičenki v smislu člena 98(1). Kadar je treba ugotoviti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se smiselno uporablja ta pododstavek;

(h) „poglavja“, „tarifne številke“ in „tarifne podštevilke“ pomenijo poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (oznake s štirimi ali šestimi ciframi), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem;

(i) „uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;

(j) „pošiljka“ pomeni izdelke, ki so:

 poslani hkrati od enega izvoznika k enemu prejemniku ali

 zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku ali če takšnega dokumenta ni, zajeti na enem računu.

2.  Za namene odstavka 1(f) v primeru, ko je zadnja obdelava ali predelava dodeljena proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz, „proizvajalec“ iz prvega odstavka odstavka 1(f) lahko nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.

▼M18



Pododdelek 1

Opredelitev pojma izdelki s poreklom

Člen 98

▼M21

1.  Za namene izvajanja določb glede preferencialnih tarifnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Skupnost v korist nekaterih držav, skupin držav ali območij (v nadaljnjem besedilu: ‘države ali območja uporabniki'), razen tistih iz oddelka 2 tega poglavja, ter čezmorskih držav in območij, povezanih s Skupnostjo, se naslednji proizvodi štejejo kot proizvodi s poreklom iz države ali območja uporabnika:

▼M18

(a) izdelki, ki so v celoti pridobljeni v tej ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ v smislu člena 99;

(b) izdelki, pridobljeni v tej ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ , pri izdelavi katerih se uporabljajo drugi izdelki, kakor so tisti iz točke (a), če so bili navedeni izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 100.

2.  V tem oddelku se izdelki s poreklom iz Skupnosti v smislu odstavka 3, ki so v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ obdelani ali predelani bolj, kakor to določa člen 101, razumejo kot izdelki s poreklom iz te ►M21  države ali območja uporabnika ◄ .

3.  Odstavek 1 se smiselno uporablja za določanje porekla izdelkov, pridobljenih v Skupnosti.

Člen 99

1.  Razume se, da so v celoti pridobljeni v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti:

(a) mineralni proizvodi, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;

(b) tam pridelani rastlinski izdelki;

(c) žive živali, tam rojene in vzrejene;

(d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

▼M39

(d)a izdelki, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

▼M18

(e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj njenega teritorialnega morja;

(g) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih v točki (f);

(h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;

(i) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, če ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).

2.  Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

 ki so registrirane ali vpisane v seznam v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v državi članici,

 ki plujejo pod zastavo ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali države članice,

 ki so v najmanj 50 % lasti državljanov ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic ali družbe s sedežem v tej ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali eni od držav članic, v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta in večina članov takšnih odborov državljani te ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic in še dodatno, če v družbah vsaj polovica kapitala pripada tej ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali državam članicam ali javnim organom ali državljanom te ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic,

 katerih kapitan in častniki so državljani ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic in

 katerih najmanj 75 % članov posadke je državljanov ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic.

3.  Izraza „ ►M21  država ali območje uporabnika ◄ “ in „Skupnost“ zajemata tudi teritorialno morje te ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic.

4.  Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulovljene ribe obdelajo ali predelajo, se obravnavajo kot del ozemlja te ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali države članice, ki ji pripadajo, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

Člen 100

V členu 98 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti, razumejo kot zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni na seznamu iz Priloge 15.

Ti pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta oddelek, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in zadevajo samo takšne materiale.

Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s tega seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi bili lahko uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Člen 101

▼M22

1.  Brez poseganja v odstavek 2 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 100 izpolnjene ali ne:

(a) postopki, ki zagotavljajo, da ostanejo izdelki med prevozom in skladiščenjem v dobrem stanju;

(b) razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidnih, oljnih, barvnih ali drugih prevlek;

(d) likanje ali stiskanje tekstila;

(e) preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f) luščenje plev, delno ali popolno mletje, poliranje in glaziranje žit in riža;

▼M39

(g) postopki barvanja sladkorja ali aromatiziranje sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;

▼M22

(h) lupljenje, odstranjevanje koščic in lupin pri sadju, oreščkih in vrtninah;

(i) brušenje, preprosto drobljenje ali preprosto rezanje;

(j) sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje po skupinah, stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

(k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, steklene buče, vreče, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali lepenko in vsi drugi preprosti načini pakiranja;

(l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih razločevalnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;

▼M39

(m) preprosto mešanje izdelkov, različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

▼M39

(m)a preprosto dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;

▼M22

(n) preprosto sestavljanje delov izdelkov v popolni izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(o) kombinacija dveh ali več postopkov iz točk od (a) do (n);

(p) zakol živali.

▼M18

2.  Vsi postopki, ki se na danem izdelku opravijo v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti, se upoštevajo skupaj, ko se ugotavlja, ali se obdelava ali predelava, opravljena na tem izdelku, razume kot nezadostna v smislu odstavka 1.

Člen 101a

1.  Enota kvalifikacije za uporabo določb tega oddelka je določeni izdelek, ki se razume kot osnovna enota, kadar se določa uvrstitev blaga pri uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b) kadar je pošiljka sestavljena iz nekega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega oddelka vsak izdelek obravnavati posebej.

2.  Če je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 102

1.  Z odstopanjem od določb člena 100 se materiali brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi zadevnega izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.

Če pravilo na seznamu navaja enega ali več odstotkov za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem takšni odstotki ne smejo biti preseženi na podlagi uporabe prvega pododstavka.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

Člen 103

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v ceno ali pa niso posebej zaračunani, se razumejo kot del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 104

Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema razumejo kot garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in iz izdelkov brez porekla, razume, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 105

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za navedeno, ki bi bilo lahko uporabljeno pri njegovi izdelavi:

(a) energija in gorivo;

(b) naprave in oprema;

(c) stroji in orodje;

(d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

Člen 106

Pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz tega oddelka morajo biti v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti izpolnjeni neprekinjeno.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali iz Skupnosti v drugo državo, vrnejo, se morajo razumeti kot izdelki brez porekla, razen če se pristojnim organom zadovoljivo dokaže:

 da so izdelki, ki se vračajo, isti izdelki, ki so bili izvoženi, in

 da na njih, medtem ko so bili v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.

Člen 107

1.  Kot neposredni prevoz iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ v Skupnost ali iz Skupnosti v ►M21  državo ali območje uporabnika ◄ se razume naslednje:

(a) izdelki, ki se ne prevažajo čez ozemlje katere koli druge države;

(b) izdelki, sestavljajoči eno samo pošiljko, ki se prevažajo čez ozemlja, druga kakor ozemlja ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali Skupnosti, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem, če se že to zgodi, na teh ozemljih, pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki, razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnega koli postopka za ohranitev blaga v dobrem stanju;

(c) izdelki, ki se pošiljajo po cevovodih brez prekinitev čez ozemlja, ki niso ozemlja ►M21  države ali območja uporabnika ◄ izvoznika ali Skupnosti.

2.  Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1(b), je treba pristojnim carinskim organom predložiti:

(a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; in

(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita in:

 vsebuje natančen opis izdelkov,

 navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov, in kjer je to primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in

 potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita;

(c) ali če tega ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 108

1.  Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani za uvoz v Skupnost, so pri uvozu upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, če izpolnjujejo pogoje iz tega oddelka, ki jim podelijo poreklo iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ , in če se pristojnim carinskim organom Skupnosti zadovoljivo dokaže, da:

(a) je izvoznik te izdelke poslal iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ neposredno v državo, v kateri je razstava, in jih je tam razstavljal;

(b) je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na voljo osebi v Skupnosti;

(c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v Skupnost v enakem stanju, kakor so bili poslani na razstavo;

(d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kakor za predstavitev na razstavi.

2.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 mora biti predloženo carinskim organom Skupnosti na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o naravi izdelkov in o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3.  Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.



Pododdelek 2

Dokazilo o poreklu

Člen 109

Za izdelke s poreklom iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ veljajo ugodnosti tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, ob predložitvi:

(a) potrdila o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi 21; ali

(b) v primerih, določenih v členu 116(1), izjave, katere besedilo je v Prilogi 22 in jo dá izvoznik na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati (v nadaljevanju „izjava na računu“).

▼M56

Polje 7 potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računih vsebujejo oznako „Autonomous trade measures“ ali „Mesures commerciales autonomes“.

▼M18



(a) POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

Člen 110

▼M21

1.  Proizvodi s poreklom po tem oddelku so ob uvozu v Skupnost upravičeni do tarifnih preferencialov iz člena 98, če se transportirajo neposredno v Skupnost po členu 107, ob predložitvi potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki ga izdajo carinski ali drugi pristojni vladni organi države ali območja uporabnika, pod pogojem, da ta država ali območje uporabnik:

▼M18

 sporočijo Skupnosti informacije, ki jih zahteva člen 121, in

 pomagajo Skupnosti, tako da dovolijo carinskim organom držav članic preveritev pristnosti dokumenta ali točnosti informacij glede pravega porekla zadevnih izdelkov.

2.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se izda samo, če se uporabi kot dokumentarno dokazilo, ki se zahteva zaradi tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98.

3.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se izda na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Takšen zahtevek se izdela na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi 21, ki mora biti izpolnjen v skladu z določbami tega pododdelka.

Pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali države članice morajo hraniti zahtevke za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 najmanj tri leta.

4.  Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik mora skupaj z zahtevkom predložiti tudi vse ustrezne dokumente kot dokaz, da izdelki, ki jih namerava izvoziti, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Izvoznik mora biti pripravljen, da na zahtevo pristojnih organov predloži katera koli dodatna dokazila, ki jih potrebujejo za ugotovitev pravilnosti statusa o poreklu izdelkov, upravičenih do preferencialne obravnave, in mora biti pripravljen privoliti v vsak pregled svojega knjigovodstva in omogočiti navedenim organom, da preverijo okoliščine, v katerih so bili izdelki pridobljeni.

5.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice, če se izdelki za izvoz lahko razumejo kot izdelki s poreklom v smislu določb tega oddelka.

6.  Ker je potrdilo o gibanju blaga EUR.1 dokumentarno dokazilo za uporabo preferencialnih dogovorov iz člena 98, morajo pristojni organi ►M21  države ali območja uporabni ◄ ali carinski organi države članice izvoznice uveljaviti vse ukrepe, ki so potrebni za preverjanje porekla izdelkov in pregled drugih navedb v potrdilu.

7.  Za preverjanje, ali so pogoji iz odstavka 5 izpolnjeni, imajo pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice pravico zahtevati katera koli dokumentarna dokazila in opraviti kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

8.  Pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice morajo zagotoviti, da so obrazci, navedeni v odstavku 1, pravilno izpolnjeni.

9.  Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti naveden v tistem delu potrdila, ki je namenjen carinskim organom.

10.  Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice, ko se izdelki, za katere velja, izvozijo. Na voljo ga dajo izvozniku takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 111

Če se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki sodijo v oddelek XVI ali XVII ali v tarifno številko 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se pri prvem delnem uvozu za takšne izdelke carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 112

Dokazilo o poreklu se predloži carinskim organom države članice uvoza v skladu s postopki iz člena 62 zakonika. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu in lahko tudi zahtevajo, naj uvozno deklaracijo spremlja izjava uvoznika, da izdelki izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za uporabo tega oddelka.

Člen 113

1.  Z odstopanjem od določb člena 110(10) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, za katere velja, če:

(a) ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin ali

(b) se pristojnim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2.  Pristojni organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 pozneje samo po opravljenem preverjanju, ali se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem izvoznem spisu in ali potrdilo o gibanju blaga EUR.1, ki izpolnjuje določbe tega oddelka, ni bilo izdano ob izvozu zadevnih izdelkov.

3.  Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so izdana pozneje, morajo imeti enega od naslednjih zaznamkov:

 „EXPEDIDO A POSTERIORI“,

 „UDSTEDT EFTERFØLGENDE“,

 „NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT“,

 „ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ“,

 „ISSUED RETROSPECTIVELY“,

 „DÉLIVRÉ A POSTERIORI“,

 „RILASCIATO A POSTERIORI“,

 „AFGEGEVEN A POSTERIORI“,

 „EMITIDO A POSTERIORI“,

 „ANNETTU JÄLKIKÄTEEN“,

 „UTFÄRDAT I EFTERHAND“,

▼A2

 VYSTAVENO DODATEČNĚ,

 VÄLJA ANTUD TAGASIULATUVALT,

 IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI,

 RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS,

 KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL,

 MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT,

 WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE,

 IZDANO NAKNADNO,

▼M26

 VYHOTOVENÉ DODATOČNE,

▼M30

 ИЗДАДЕН ВПОСЛЕДСТВИЕ,

 ELIBERAT ULTERIOR,

▼M45

 „IZDANO NAKNADNO“.

▼M18

4.  Zaznamek iz odstavka 3 se vstavi v polje „Opombe“ potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 114

1.  Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojne organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.  Tako izdani dvojnik mora imeti enega od naslednjih zaznamkov:

 „DUPLICADO“,

 „DUPLIKAT“,

 „DUPLIKAT“,

 „ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ“,

 „DUPLICATE“,

 „DUPLICATA“,

 „DUPLICATO“,

 „DUPLICAAT“,

 „SEGUNDA VIA“,

 „KAKSOISKAPPALE“,

 „DUPLIKAT“,

▼A2

 DUPLIKÁT,

 DUPLIKAAT,

 DUBLIKĀTS,

 DUBLIKATAS,

 MÁSODLAT,

 DUPLIKAT,

 DUPLIKAT,

 DVOJNIK,

 DUPLIKÁT,

▼M30

 ДУБЛИКАТ,

 DUPLICAT,

▼M45

 „DUPLIKAT“.

▼M18

3.  Zaznamek iz odstavka 2 se vstavi v polje Opombe potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4.  Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.

Člen 115

Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v Skupnosti, je mogoče zamenjati izvirno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1 zaradi pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Skupnosti. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili dani izdelki.



(b) IZJAVA NA RAČUNU

Člen 116

1.  Izjavo na računu lahko dá:

(a) pooblaščeni izvoznik iz Skupnosti v skladu s členom 117 ali

(b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov, vsebujočo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 evrov, če se v tem postopku uporablja pomoč iz člena 110(1).

2.  Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, za katere velja, lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti ali ►M21  države ali območja uporabnika ◄ in izpolnjujejo druge zahteve tega oddelka.

3.  Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov ali drugih pristojnih državnih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente kot dokaz statusa porekla zadevnih izdelkov, pa tudi izpolnitve drugih zahtev tega oddelka.

4.  Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 22, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami notranje zakonodaje države izvoznice. Če je napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

5.  Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni izvoznikov podpis. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v skladu s členom 117 ne zahteva, da podpisuje takšne izjave, če se carinskim organom pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kakor da jo je lastnoročno podpisal.

6.  V primerih, navedenih v odstavku 1(b), veljajo za uporabo izjave na računu naslednji posebni pogoji:

(a) ena izjava na računu se izdela za vsako posamično pošiljko;

(b) če je bilo za izdelke, ki so zajeti v pošiljki, že opravljeno poznejše preverjanje v državi izvoznici v zvezi z opredelitvijo „izdelki s poreklom“, lahko izvoznik na ta pregled opozori v izjavi na računu.

Določbe prvega pododstavka ne izključujejo obveznosti izvoznika, da izpolni katere koli druge formalnosti, ki jih zahtevajo carinski ali poštni predpisi.

Člen 117

1.  Carinski organi Skupnosti lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju „pooblaščeni izvoznik“, ki pogosto pošilja izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu člena 98(2) in ki predloži carinskim organom zadovoljiva dokazila o statusu porekla teh izdelkov in izpolnjevanju drugih zahtev tega oddelka, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, za katere veljajo.

2.  Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika po pogojih, ki so po njihovem mnenju ustrezni.

3.  Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.

4.  Carinski organi spremljajo in nadzirajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.  Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil, navedenih v odstavku 1, ne izpolnjuje več pogojev, navedenih v odstavku 2, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 118

1.  Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in mora biti v tem roku predloženo carinskim organom države uvoznice.

2.  Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3.  V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

4.  Na zahtevo uvoznika in glede na pogoje, ki jih določijo carinski organi države članice uvoznice, je mogoče carinskim organom predložiti eno samo dokazilo o poreklu ob uvozu prve pošiljke, kadar je to blago:

(a) ki se uvaža v okviru pogostih in rednih trgovskih tokov pomembne tržne vrednosti;

(b) ki je predmet enakih prodajnih pogodb, katerih pogodbenice imajo sedež v državi izvoznici ali v Skupnosti;

(c) ki je uvrščeno v enako tarifno oznako kombinirane nomenklature (osemmestno);

(d) ki ga dobavlja vedno isti izvoznik in je namenjeno vedno istemu uvozniku ter se uvozne formalnosti opravijo vedno pri istem carinskem organu v Skupnosti.

Ta postopek se uporabi za količine in obdobja, ki jih določijo pristojni carinski organi. Obdobje v nobenem primeru ne sme biti daljše od treh mesecev.

Člen 119

1.  Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ki so upravičeni do tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjavo na računu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega oddelka, ter ni dvoma o resničnosti takšne izjave.

2.  Občasni uvozi, ki jih sestavljajo izključno izdelki za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne razumejo kot uvozi v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 evrov pri majhnih paketih ali 1 200 evrov pri izdelkih, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 120

Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi v dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti in neveljavnosti navedenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

Očitne oblikovne napake, kakor so tipkarske napake, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v katerem od teh dokumentov.



Pododdelek 3

Načini upravnega sodelovanja

Člen 121

1.   ►M21  Države ali območja uporabnika  ◄ sporočijo Komisiji imena in naslove pristojnih državnih organov na njihovem ozemlju, ki so ustrezno pooblaščeni za izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1, skupaj z vzorci odtisov žigov, ki jih ti organi uporabljajo, ter imena in naslove pristojnih državnih organov, ki so ustrezno pooblaščeni za preverjanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izjav na računu. Žigi začnejo veljati na dan, ko Skupnost prejme vzorce odtisov žigov. Komisija pošlje te informacije carinskim organom držav članic. Kadar so ti podatki poslani v obliki sprememb poprej poslanih podatkov, Komisija naznani datum začetka uporabe teh novih žigov v skladu z navodili pristojnih organov ►M21  države ali območja uporabnika ◄ . Te informacije so namenjene uradni rabi; pri sprostitvi blaga v prost promet pa ustrezni carinski organi lahko uvozniku ali njegovemu pravilno pooblaščenemu zastopniku omogočijo vpogled v vzorce odtisov žigov, navedenih v tem odstavku.

2.  Komisija ►M21  države ali območja uporabnika ◄ pošlje vzorce odtisov žigov, ki jih uporabljajo carinski organi v državah članicah pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1.

Člen 122

1.  Potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave na računu se pozneje preverjajo naključno ali kadar carinski organi v državah članicah uvoznicah ali pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ upravičeno dvomijo glede pristnosti teh dokumentov, statusa porekla teh izdelkov ali izpolnitve drugih zahtev tega oddelka.

2.  Za izvajanje določb odstavka 1 morajo pristojni organi v državi članici uvoznici ali v ►M21  državi ali območju uporabnika ◄ vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če jim je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov pristojnim organom države upravičenke izvoznice ali države članice, in kadar je to ustrezno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu napačne.

Če se ti carinski organi v državi članici uvoznici odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevatitarifnepreferenciale, navedene v členu 98, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki so po njihovem mnenju potrebni.

3.  Če je zahteva za poznejše preverjanje izdelana v skladu z odstavkom 1, se to preverjanje opravi in njegovi izidi sporočijo carinskim organom države članice uvoznice ali pristojnim organom ►M21  države ali območja uporabnika ◄ uvoznika najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti takšni, da je iz njih mogoče ugotoviti, ali zadevno dokazilo o poreklu blaga velja za izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali se ti izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ ali iz Skupnosti.

4.  Če ob upravičenem dvomu ni odgovora v šestih mesecih, kakor navaja odstavek 3, ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, pošljejo organi, ki so zahtevali preverjanje, drugo obvestilo pristojnim organom. Če po tem drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih ali če ti izidi ne zagotavljajo pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, lahko ti organi, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.

5.  Če postopek poznejšega preverjanja ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so določbe tega oddelka kršene, mora ►M21  država ali območje uporabnika ◄ izvoznika, na lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti, opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb zaradi nujnosti ugotovitve in preprečitve takšnih kršitev. V ta namen lahko Skupnost sodeluje v poizvedbah.

6.  Za poznejše preverjanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 pristojni organi ►M21  države ali območja uporabnika ◄ izvoznika ali carinski organi države članice izvoznice najmanj tri leta hranijo kopije teh potrdil, pa tudi katere koli izvozne dokumente, ki jih zadevajo.



Pododdelek 4

Ceuta in Melilla

Člen 123

1.  Izraz „Skupnost“, ki je uporabljen v tem oddelku, ne zajema Ceute in Melille. Izraz, izdelki s poreklom iz Skupnosti ne zajema izdelkov s poreklom iz Ceute in Melille.

2.  Ta oddelek se smiselno uporablja pri določevanju, ali veljajo izdelki, ko se uvozijo v Ceuto in Melillo, za izdelke s poreklom iz ►M21  države ali območja uporabnika ◄ izvoznika, ki uporablja preferenciale, ali s poreklom iz Ceute in Melille.

3.  Ceuta in Melilla se obravnavata kot eno ozemlje.

4.  Določbe tega oddelka v zvezi z izdajanjem, uporabo in poznejšim preverjanjem potrdil o gibanju blaga EUR.1 se smiselno uporabljajo za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille.

5.  Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega oddelka v Ceuti in Melilli.

▼B



NASLOV V

CARINSKA VREDNOST



POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 141

1.  Države članice za izvajanje določb členov 28 do 36 carinskega zakonika in določb tega naslova upoštevajo določbe Priloge 23.

Določbe prvega stolpca Priloge 23 se morajo uporabljati v skladu s pojasnjevalno opombo v drugem stolpcu.

2.  Če se je pri določanju carinske vrednosti treba sklicevati na splošno priznana računovodska načela, se uporabljajo določbe Priloge 24.

Člen 142

1.  Posamezni izrazi, uporabljeni v tem naslovu, imajo naslednji pomen:

(a) „sporazum“: sporazum za izvajanje člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT), sklenjenega v okviru večstranskih trgovinskih pogajanj med letoma 1973 in 1979, navedenega v prvi alinei člena 31(1) zakonika;

(b) „izdelano blago“: pridelano, proizvedeno ali z izkopom pridobljeno blago;

(c) „enako blago“: blago, ki je bilo izdelano v isti državi in je v vseh pogledih enako, vključno s fizikalnimi lastnostmi, kakovostjo in slovesom blaga. Malenkostne razlike v videzu ne izključujejo blaga, ki se sicer po opredelitvi šteje za enako;

(d) „podobno blago“: blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, podobne lastnosti in podobno materialno sestavo, ki mu omogoča izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati; pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke;

(e) „blago istega razreda ali vrste“: blago, razvrščeno v isto skupino ali področje blaga, ki ga izdeluje določena industrija ali industrijska panoga in vključuje enako ali podobno blago.

2.  Izraza „enako blago“ in „podobno blago“, odvisno od primera, ne vključujeta blaga, ki vsebuje tehnologije, storitve razvoja, osnutke, načrte in skice, za katere ni bil opravljen noben popravek v skladu s členom 32(1)(b)(iv) zakonika, ker so bile te storitve opravljene v Skupnosti.

Člen 143

1.   ►M15  Za namene naslova II Poglavja 3 zakonika in tega naslova, se osebe štejejo za povezane samo, če: ◄

(a) če je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno;

(b) če pravno nastopata kot družbenika;

(c) če sta delodajalec in delojemalec;

(d) če katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb;

(e) če ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo;

(f) če obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba;

(g) če skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo;

(h) če sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij:

 žena in mož,

 starši in otrok,

 bratje in sestre (tudi polbratje in polsestre),

 stari starši in vnuki,

 stric ali teta in nečak ali nečakinja,

 tast in tašča ter zet ali snaha,

 svaki in svakinje.

2.  Za namene tega naslova osebe, ki so v poslu med seboj povezane tako, da je ena od njih edini zastopnik, edini distributer ali edini koncesionar druge, se štejejo za medsebojno povezane samo, če zanje velja eno od meril iz odstavka 1.

Člen 144

1.  Za določanje carinske vrednosti blaga v skladu z določbami člena 29 zakonika, po katerem cena še ni bila plačana v trenutku, ki je odločilen za določitev carinske vrednosti, se cena, ki se v zadevnem trenutku plača za poravnavo, praviloma upošteva kot osnova za določitev carinske vrednosti.

2.  Komisija in države članice se posvetujejo v okviru odbora glede izvajanja odstavka 1.

▼M21

Člen 145

1.  Če je blago, deklarirano za sprostitev v prosti promet, del večje količine istega blaga, kupljenega v eni transakciji, je za potrebe člena 29(1) zakonika dejansko plačana ali plačljiva cena enaka tistemu deležu skupne cene, ki ustreza deležu količine tako deklariranega blaga v skupni kupljeni količini.

Sorazmerna razdelitev dejansko plačane ali plačljive cene velja tudi ob izgubi dela pošiljke ali poškodbe vrednotenega blaga pred sprostitvijo v prosti promet.

2.  Po sprostitvi blaga v prosti promet se sme popravek dejansko plačane ali plačljive cene prodajalca blaga v prid kupca upoštevati pri določitvi carinske vrednosti v skladu s členom 29 zakonika, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a) je bilo blago pomanjkljivo v trenutku, predvidenem v členu 67 zakonika;

(b) je prodajalec popravil ceno zaradi izvajanja garancijskih obveznosti iz prodajne pogodbe, sklenjene pred sprostitvijo blaga v prosti promet;

(c) pomanjkljiva narava blaga še ni bila upoštevana v zadevni prodajni pogodbi.

3.  Dejansko plačana ali plačljiva cena blaga, popravljena v skladu z odstavkom 2, se sme upoštevati samo, če je bil popravek narejen v obdobju 12 mesecev po datumu sprejema deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet.

▼B

Člen 146

Če dejansko plačana ali plačljiva cena blaga iz člena 29(1) zakonika vsebuje znesek notranje dajatve, ki se plačuje v državi porekla ali izvoza za zadevno blago, se ta znesek ne všteva v carinsko vrednost, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je blago bilo ali da bo oproščeno teh dajatev v korist kupca.

Člen 147

Za izvajanje člena 29 zakonika se dejstvo, da je blago, ki je predmet prodaje in prijavljeno za sprostitev v prosti promet, šteje za zadosten podatek, da je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti.

►M6

 Pri zaporednih prodajah pred ovrednotenjem je tak pokazatelj samo zadnja prodaja, ki je pripeljala do vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, ali prodaja na carinskem območju Skupnosti pred sprostitvijo blaga v prosti promet.

Kadar se prijavi cena, ki se nanaša na prodajo, opravljeno pred zadnjo prodajo, na osnovi katere je bilo blago vneseno na carinsko območje Skupnosti, je treba carinskim organom Skupnosti zadovoljivo dokazati, da se je ta prodaja blaga opravila zaradi izvoza na zadevno carinsko območje.

Uporabljajo se določbe členov 178 do 181a.

 ◄

2.   ►M6  ————— ◄ Pri uporabi blaga v tretji državi med prodajo in sprostitvijo v prosti promet uporaba transakcijske vrednosti ni nujno potrebna.

3.  Kupcu ni treba izpolnjevati nobenega drugega pogoja, kakor da je stranka kupoprodajne pogodbe.

Člen 148

Če se pri uporabi člena 29(1)(b) zakonika ugotovi, da je prodaja ali cena uvoženega blaga odvisna od pogoja ali storitve, katerih vrednost je glede na blago, ki se vrednoti, mogoče določiti, se ta vrednost šteje za posredno plačilo kupca prodajalcu in tako za del dejansko plačane ali plačljive cene, če se pogoj ali storitev ne nanaša na:

(a) dejavnost iz člena 29(3)(b) zakonika;

(b) element, ki ga je treba v skladu z določbami člena 32 zakonika dodati dejansko plačani ali plačljivi ceni.

Člen 149

1.  Izraz „dejavnosti prodaje“ iz člena 29(3)(b) zakonika pomeni vse dejavnosti, ki se nanašajo na oglaševanje in pospeševanje prodaje zadevnega blaga, ter vse dejavnosti v zvezi z jamstvi in zavarovanji za to blago.

2.  Takšne dejavnosti, ki jih opravi kupec, se štejejo za dejavnosti, opravljene za njegov račun, tudi če izhajajo iz obveznosti kupca na podlagi dogovora s prodajalcem.

Člen 150

1.  Pri uporabi člena 30(2)(a) zakonika (transakcijska vrednost enakega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost enakega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za približno enako količino blaga, kolikršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.

2.  Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški iz člena 32(1)(e) zakonika, se ta vrednost uskladi, zato da se upoštevajo bistvene razlike v stroških med uvoženim blagom in ustreznim enakim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.

3.  Če se v skladu s tem členom ugotovi več transakcijskih vrednosti enakega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najnižja transakcijska vrednost.

4.  Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala druga oseba, samo če se v skladu z odstavkom 1 ne more ugotoviti nobena transakcijska vrednost za enako blago, ki ga je izdelala ista oseba kakor vrednoteno blago.

5.  Za namene tega člena se za „transakcijsko vrednost uvoženega enakega blaga“ šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena na podlagi člena 29 zakonika in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.

Člen 151

1.  Pri uporabi člena 30(2)(b) zakonika (transakcijska vrednost podobnega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost podobnega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za skoraj enako količino blaga, kakršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali tudi v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.

2.  Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški iz člena 32(1)(e) zakonika, se ta vrednost uskladi zaradi upoštevanja bistvenih razlik v stroških med uvoženim blagom in ustreznim podobnim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.

3.  Če se pri uporabi tega člena ugotovi več transakcijskih vrednosti podobnega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najnižja transakcijska vrednost.

4.  Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala druga oseba, le če se v skladu z odstavkom 1 ne more ugotoviti nobena transakcijska vrednost za podobno blago, ki ga je izdelala ista oseba kakor vrednoteno blago.

5.  Za uporabo tega člena se za „transakcijsko vrednost uvoženega podobnega blaga“ šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena v skladu s členom 29 zakonika in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.

Člen 152

1.  

(a) Če se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v Skupnosti proda v stanju, v katerem je bilo uvoženo, se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu s členom 30(2)(c) zakonika na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini v istem ali približno istem času uvoza blaga, ki se vrednoti, proda osebam, ki niso povezane s prodajalci. Pri tem se odšteje naslednje:

(i) običajno plačane ali dogovorjene provizije ali običajne trgovske marže za dobiček in skupne stroške (vključno s posrednimi ali neposrednimi stroški prodaje zadevnega blaga) za uvoženo blago istega razreda ali vrste pri prodaji v Skupnosti;

(ii) običajni stroški prevoza in zavarovanja ter stroški, ki nastanejo v Skupnosti;

(iii) uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba zaradi uvoza ali prodaje blaga plačati v Skupnosti.

▼M27

(a)a Carinska vrednost nekaterih vrst pokvarljivega blaga, uvoženega v komisijsko prodajo, se lahko določi neposredno v skladu z členom 30(2)(c) zakonika. V ta namen države članice sporočijo cene na enoto Komisiji, ki jih preko TARIC razširi v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2658/87 ( 5 ).

Cene na enoto se izračunajo in sporočijo na naslednji način:

(i) Države članice ceno na enoto za 100 kg neto za vsako kategorijo blaga po odbitkih, določenih v točki (a), sporočijo Komisiji. Države članice lahko določijo standardne zneske za stroške iz točke (a)(ii), o katerih obvestijo Komisijo.

(ii) Cena na enoto se lahko uporablja za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga za obdobje 14 dni, pri čemer se vsako obdobje začne v petek.

(iii) Referenčno obdobje za določitev cene na enoto je predhodno obdobje 14 dni, ki se konča v četrtek pred tednom, v katerem je treba določiti nove cene na enoto.

(iv) Države članice cene na enoto v eurih sporočijo Komisiji najpozneje ob 12.00 opoldne v ponedeljek v tednu, v katerem jih je Komisija razširila. Če je to dela prost dan, se sporočilo pošlje delovni dan pred tem. Cene na enoto se uporabijo samo, če Komisija razširi to obvestilo.

Blago iz prvega pododstavka te točke je navedeno v Prilogi 26.

▼B

(b) Če se niti uvoženo blago niti uvoženo enako ali podobno blago ni prodajalo v istem ali približno istem času uvoza blaga, ki je predmet vrednotenja, carinska vrednost uvoženega blaga, določena po tem členu, ob upoštevanju drugih določb odstavka (1)(a) temelji na ceni na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago čimprej po uvozu blaga, ki se vrednoti, vendar v vsakem primeru v 90 dneh po uvozu proda v Skupnosti v stanju, v katerem je bilo uvoženo.

2.  Če se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v Skupnosti ne proda v stanju, v katerem je bilo uvoženo, se carinska vrednost na zahtevo uvoznika določi na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago v največji skupni količini po naknadni obdelavi ali predelavi proda osebam s sedežem v Skupnosti, ki niso povezane s prodajalci, pri čemer se upošteva dodana vrednost zaradi obdelave ali predelave in odbitki iz odstavka 1(a).

3.  Pri uporabi tega člena je cena na enoto, po kateri se uvoženo blago proda v največji skupni količini, tista cena, po kateri se največje število enot blaga proda osebam, ki niso povezane z osebami, od katerih kupijo to blago na prvi komercialni ravni po uvozu, na kateri potekajo te prodaje.

4.  Pri določanju cene na enoto za namene tega člena se ne sme upoštevati prodaja v Skupnosti osebi, ki neposredno ali posredno, brezplačno ali po znižanih cenah zagotavlja katero koli blago ali elemente navedene v členu 32(1)(b) zakonika za uporabo pri izdelavi in prodaji za izvoz uvoženega blaga.

5.  Za izvajanje odstavka 1(b) „čimprej“ pomeni dan opravljene prodaje uvoženega blaga ali uvoženega enakega ali podobnega blaga v dovolj veliki količini za določitev cene na enoto.

Člen 153

1.  Pri izvajanju člena 30(2)(d) zakonika (izračunana vrednost) carinski organi od osebe, ki ne biva v Skupnosti, ne morejo zahtevati ali jo obvezati, da bo zaradi preverjanja predložila račune ali druge dokumente za določitev te vrednosti. Vendar pa lahko podatke, ki jih sporoči proizvajalec blaga zaradi določitve carinske vrednosti na podlagi tega člena, carinski organi države članice s soglasjem proizvajalca preverijo v državi nečlanici, če ti organi vnaprej obvestijo pristojne organe te države in ti soglašajo s preverjanjem.

2.  Strošek ali vrednost materiala in izdelave v skladu s prvo alineo člena 30(2)(d) zakonika vključuje stroške, naštete v členu 32(1)(a)(ii) in (iii) zakonika.

Vključuje tudi ustrezno razdeljeno vrednost vsakega izdelka ali storitve iz člena 32(1)(b) zakonika, ki jih neposredno ali posredno zagotovi kupec za uporabo pri izdelavi uvoženega blaga. Vrednost storitev, navedenih v členu 32(1)(b)(iv) zakonika, ki se opravijo v Skupnosti, se vključi samo v obsegu, v kakršnem se zaračunajo proizvajalcu.

3.  Če se za določitev izračunane vrednosti uporabijo druge informacije, kakor jih je zagotovil proizvajalec ali nekdo drug v njegovem imenu, carinski organi ob upoštevanju člena 15 zakonika obvestijo deklaranta na njegovo zahtevo o viru teh informacij, uporabljenih podatkih in izračunih, opravljenih na podlagi teh podatkov.

4.  „Splošni stroški“ iz druge alinee člena 30(2)(d) zakonika vključujejo neposredne in posredne stroške izdelave in prodaje blaga za izvoz, ki niso vključeni v prvi alinei člena 30(2)(d) zakonika.

Člen 154

Če se zabojniki iz člena 32(1)(a)(ii) zakonika večkrat uvozijo, se njihovi stroški na zahtevo deklaranta v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli ustrezno razdelijo.

Člen 155

Za izvajanje člena 32(1)(b)(iv) zakonika se stroški za raziskave in predhodne idejne osnutke ne vključijo v carinsko vrednost.

Člen 156

Člen 33(c) zakonika se smiselno uporablja, če se carinska vrednost določi po metodi, ki ne temelji na transakcijski vrednosti.

▼M8

Člen 156a

1.  Carinski organi lahko na zahtevo udeleženca odobrijo, da se:

 z odstopanjem od člena 32(2) zakonika nekateri elementi, ki se prištejejo dejansko plačani ali plačljivi ceni, čeprav v času nastanka carinskega dolga njihove količine ni mogoče določiti,

 z odstopanjem od člena 33 zakonika nekatere dajatve, ki se ne vključijo v carinsko vrednost v primerih, ko zneski, ki se nanašajo na take elemente, v času nastanka carinskega dolga niso prikazani ločeno,

določijo na osnovi ustreznih in posebnih meril.

V takih primerih se prijavljena carinska vrednost ne obravnava kot začasna v smislu druge alinee člena 254.

2.  Dovoljenje se odobri pod naslednjimi pogoji:

(a) izvedba postopkov iz člena 259 bi v takih okoliščinah predstavljala nesorazmerne upravne stroške;

(b) uporaba členov 30 in 31 zakonika se v takih okoliščinah izkaže kot neprimerna;

(c) obstajajo utemeljeni razlogi za mnenje, da znesek uvoznih dajatev, ki se zaračunajo v obdobju, zajetem v dovoljenju, ne bo manjši kakor tisti, ki bi bil obračunan, če dovoljenja ne bi bilo;

(d) pogoji konkurenčnosti med izvajalci niso izkrivljeni.

▼B



POGLAVJE 2

Določbe v zvezi z avtorskimi honorarji in licenčninami

Člen 157

1.  Za izvajanje člena 32(1)(c) zakonika se za avtorske honorarje in licenčnine še posebej štejejo plačila za uporabo pravic v zvezi:

 s proizvodnjo uvoženega blaga (predvsem patenti, vzorci, modeli in tehnološko znanje) ali

 s prodajo za izvoz uvoženega blaga (predvsem blagovne znamke in zaščiteni modeli) ali

 z uporabo ali ponovno prodajo uvoženega blaga (predvsem avtorske pravice in proizvodni postopki, ki so neločljivo vključeni v uvoženo blago).

2.  Če se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu z določbami člena 29 zakonika, se brez poseganja v člen 32(5) zakonika, avtorski honorar ali licenčnina prišteje k dejansko plačanim ali plačljivim cenam le, če se to plačilo:

 nanaša na blago, ki je predmet vrednotenja in

 predstavlja prodajni pogoj za to blago.

Člen 158

1.  Če je uvoženo blago le sestavina ali sestavni del blaga, ki se izdeluje v Skupnosti, se dejansko plačana ali plačljiva cena za uvoženo blago uskladi le, če se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na to blago.

2.  Če se blago uvaža v razstavljenem stanju ali se pred ponovno prodajo samo nebistveno obdela, npr. razredči ali prepakira, to ne izključuje tega, da se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na uvoženo blago.

3.  Če se avtorski honorarji ali licenčnine delno nanašajo na uvoženo blago, delno pa na druge sestavine ali sestavne dele, ki se blagu dodajo po uvozu, ali na storitve po uvozu, se avtorski honorarji ali licenčnine ustrezno porazdelijo zgolj na podlagi objektivnih in določljivih podatkov v skladu s pojasnjevalno opombo iz Priloge 23 k členu 32(2) zakonika.

Člen 159

Avtorski honorar ali licenčnina za pravico uporabe blagovne znamke se k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prišteje le tedaj, kadar:

 se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na blago, ki je bilo po uvozu ponovno prodano v nespremenjenem stanju ali le nebistveno obdelano oziroma predelano,

 se to blago prodaja z blagovno znamko, nameščeno pred uvozom ali po njem in za katero se plačuje avtorski honorar ali licenčnina, in

 kupec nima možnosti nabave tega blaga pri drugih, s prodajalcem nepovezanih dobaviteljih.

Člen 160

Če kupec avtorske honorarje ali licenčnino plača tretji osebi, so pogoji iz člena 157(2) izpolnjeni le tedaj, če prodajalec ali z njim povezana oseba zahteva od kupca to plačilo.

Člen 161

Če je način obračunavanja avtorskega honorarja ali licenčine odvisen od cene uvoženega blaga, se, če ni dokazano nasprotno, domneva, da se plačilo tega avtorskega honorarja ali licenčnine nanaša na vrednoteno blago.

Če se znesek avtorskega honorarja ali licenčnine obračuna neodvisno od cene uvoženega blaga, pa se lahko plačilo tega avtorskega honorarja ali licenčnine prav tako nanaša na vrednoteno blago.

Člen 162

Država, v kateri ima sedež prejemnik avtorskega honorarja ali licenčnine, pri uporabi člena 32(1)(c) zakonika se ne upošteva.



POGLAVJE 3

Določbe v zvezi s krajem vnosa blaga v Skupnost

Člen 163

1.  Za izvajanje člena 32(1)(e) in člena 33(a) zakonika se šteje za kraj vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti:

(a) za blago, ki se prevaža po morju, pristanišče raztovarjanja ali pristanišče pretovarjanja, če so pretovarjanje potrdili carinski organi tega pristanišča;

(b) za blago, ki se prevaža po morju in potem brez pretovarjanja po rekah, prvo pristanišče, ki je ob ustju reke ali kanala ali v toku navzgor, kjer se lahko opravi pretovarjanje, če se carinskemu uradu dokaže, da je tovornina do pristanišča raztovarjanja blaga višja kakor tovornina do prvega zadevnega pristanišča;

(c) za blago, ki se prevaža po železnici, rekah ali cestah, kraj prvega carinskega urada;

(d) za blago, ki se prevaža na drug način, kraj prehoda kopenske meje carinskega območja Skupnosti.

▼M45

2.  Carinska vrednost blaga, vnesenega na carinsko območje Skupnosti in nato prenesenega v namembni kraj v drugem delu tega območja preko ozemelj Belorusije, Rusije, Švice, Bosne in Hercegovine, Zvezne republike Jugoslavije ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, se določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa na carinsko območje Skupnosti, če se blago preko ozemelj teh držav prevaža neposredno in prevoz preko teh ozemelj ustreza običajni prevozni poti do namembnega kraja.

▼B

3.  Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se na poti do namembnega kraja v drugi del tega območja prevaža po morju, se carinska vrednost določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, če se blago prevaža neposredno po običajni poti do namembnega kraja.

▼M45

4.  Določbe odstavkov 2 in 3 tega člena se uporabljajo tudi, če je bilo blago raztovorjeno, pretovorjeno ali začasno zadržano na ozemljih Belorusije, Rusije, Švice, Bosne in Hercegovine, Zvezne republike Jugoslavije ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije zaradi razlogov, povezanih izključno z njegovim prevozom.

▼B

5.  Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se iz enega francoskega čezmorskega departmaja neposredno prevaža v drug del carinskega območja Skupnosti ali obratno, se za kraj vnosa blaga šteje kraj, predviden v odstavkih 1 in 2, ki je v delu carinskega območja Skupnosti, od koder to blago prihaja, če je bilo tam raztovorjeno ali pretovorjeno in so carinski organi to potrdili.

6.  Če pogoji iz odstavkov 2, 3 in 5 niso izpolnjeni, se šteje za kraj vnosa blaga kraj, predviden v odstavku 1, ki je v delu carinskega območja Skupnosti, za katerega je blago namenjeno.



POGLAVJE 4

Določbe v zvezi s stroški prevoza

Člen 164

Za izvajanje člena 32(1)(e) in člena 33(a) zakonika velja naslednje:

(a) Če se blago prevaža z enakim načinom prevoza do kraja, ki je naprej od kraja vnosa na carinskem območju Skupnosti, se stroški prevoza porazdelijo sorazmerno s prevoženo razdaljo zunaj in znotraj carinskega območja Skupnosti, razen če se carinskim organom dokaže, kakšni stroški bi nastali po splošno obvezni tarifi za prevoz blaga do kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti;

(b) če se blago obračuna po enotni ceni franko namembni kraj, ki ustreza ceni na kraju vnosa, se stroški, ki se nanašajo na prevoz v Skupnosti, ne odštejejo od te cene. Odbitek pa se upošteva, če se carinskim organom dokaže, da je cena franko meja nižja od enotne cene franko namembni kraj;

(c) če je prevoz brezplačen ali ga opravi kupec z lastnim vozilom, se v carinsko vrednost vključijo stroški prevoza do kraja vnosa na carinsko območje, obračunani na podlagi običajno uporabljene tarife za enake načine prevoza.

Člen 165

1.  Poštne pristojbine za blago, ki se prevaža v poštnem prometu, se do namembnega kraja v celoti vštejejo v carinsko vrednost tega blaga, razen dodatnih poštnih pristojbin, ki se po potrebi zaračunajo v državi uvoza.

2.  Te pristojbine pa ne povzročijo uskladitve prijavljene vrednosti pri vrednotenju blaga, ki je predmet pošiljk nekomercialne narave.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za blago, ki se prevaža s hitrimi poštnimi službami „EMS — Datapost“ (na Danskem „EMS — Jetpost“, v Nemčiji „EMS — Kurierpostsendungen“, v Italiji „CAI — Post“).

Člen 166

Stroški letalskega prevoza, ki se vključijo v carinsko vrednost blaga, se določijo po pravilih in odstotkih iz Priloge 25.

▼M21 —————

▼B



POGLAVJE 6

Določbe v zvezi z menjalnimi tečaji

Člen 168

Za namene členov 169 do 172 tega poglavja:

(a) „zabeleženi tečaj“ pomeni:

 zadnji prodajni menjalni tečaj, zabeležen v trgovinskih transakcijah na najbolj reprezentativnem/reprezentativnih deviznih trgih zadevne države članice, ali

 vsak drugi tako zabeleženi menjalni tečaj, ki ga kot zabeleženi tečaj določi ta država članica, če na čimbolj dejanski način izraža tekočo vrednost zadevne valute v trgovinskih transakcijah;

(b) izraz „objavljen“ pomeni posredovan v vednost javnosti v skladu s postopki, ki jih določi zadevna država članica;

(c) izraz „valuta“ pomeni vsako denarno enoto, ki se uporablja kot plačilno sredstvo med denarnimi oblastmi ali na mednarodnem trgu.

Člen 169

1.  Če so elementi za določitev carinske vrednosti blaga v času tega določanja izraženi v drugi valuti, kakršna je valuta države članice, v kateri poteka vrednotenje blaga, se za določitev te carinske vrednosti v valuti zadevne države članice uporabi menjalni tečaj, zabeležen predzadnjo sredo meseca in objavljen istega ali naslednjega dne.

2.  Menjalni tečaj, ki je bil zabeležen predzadnjo sredo meseca, se uporablja cel naslednji mesec, razen če ga nadomesti tečaj, ki se določi v skladu z določbami člena 171.

3.  Če se menjalni tečaj ne zabeleži predzadnjo sredo v skladu z odstavkom 1, ali če se zabeleži in se ne objavi istega ali naslednjega dne, se zadnji tečaj, ki je zabeležen in objavljen za to valuto v preteklih štirinajstih dneh, šteje za tečaj, zabeležen to sredo.

Člen 170

Če se menjalni tečaj ne more določiti v skladu z določbami člena 169, določi menjalni tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika, zadevna država članica; ta kar najbolj dejansko izraža tekočo vrednost te valute v trgovinskih transakcijah, izraženo v valuti te države članice.

Člen 171

1.  Če se menjalni tečaj, zabeležen zadnjo sredo v mesecu in objavljen istega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, določenega v skladu s členom 169 z začetkom veljave naslednji mesec, nadomesti slednjega od prve srede tega meseca kot tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika.

2.  Če se menjalni tečaj v obdobju uporabe, navedenem v prejšnjih določbah, ki je zabeležen v sredo in objavljen tega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, ki se uporablja v skladu z določbami tega poglavja, nadomesti slednjega in začne veljati naslednjo sredo kot tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika. Ta nadomestni tečaj ostane v veljavi do konca tekočega meseca, razen če ga v skladu s prvim stavkom tega odstavka nadomesti drug tečaj.

3.  Če se v državi članici menjalni tečaj ne zabeleži v sredo ali če se zabeleži in se ne objavi istega ali naslednjega dne, se za zabeleženi tečaj zaradi izvajanja odstavkov 1 in 2 v tej državi članici šteje tečaj, ki je bil nazadnje zabeležen in objavljen pred to sredo.

Člen 172

Če carinski organi države članice deklarantu dovolijo, da v obliki periodične deklaracije naknadno odda ali povzame nekatere navedbe v zvezi s carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet, se lahko v tem dovoljenju na zahtevo deklaranta predvidi, da se za preračun elementov v valuto zadevne države članice, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti in so izraženi v določeni valuti, uporabi enotni menjalni tečaj. V tem primeru med tečaji, zabeleženimi v skladu s tem poglavjem, velja tečaj, ki se uporabi prvi dan obdobja, na katero se nanaša deklaracija.



POGLAVJE 7

Poenostavljeni postopki za pokvarljivo blago

▼M27 —————

▼B



POGLAVJE 8

Deklaracija podatkov in dokumentov, ki jih je treba predložiti

Člen 178

1.  Če je treba določiti carinsko vrednost za namene člena 28 do 36 zakonika, se mora carinski deklaraciji, izdani za uvoženo blago, priložiti deklaracija podatkov v zvezi s carinsko vrednostjo (deklaracija vrednosti). Deklaracija vrednosti se opravi na obrazcu D. V. 1, ki ustreza vzorcu obrazca v Prilogi 28 in se po potrebi dopolni z enim ali več obrazci D. V. 1 BIS, ki ustrezajo vzorcu obrazca v Prilogi 29.

▼M14

2.  Vrednost deklaracije, predvidene v odstavku 1, določi le oseba, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Skupnosti in ki razpolaga z ustreznimi dejstvi.

Druga alinea člena 64(2)(b) in člen 64(3) zakonika se uporabljata smiselno.

▼B

3.  Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi deklaracije vrednosti na obrazcu iz odstavka 1, če carinske vrednosti blaga ni mogoče določiti v skladu z določbami člena 29 zakonika. V tem primeru mora oseba iz odstavka 2 carinskim organom navesti ali posredovati vse podatke, ki se lahko zahtevajo za določitev carinske vrednosti na podlagi nekega drugega člena tega zakonika; takšni podatki se morajo zagotoviti v obliki in na način, ki ga določijo carinski organi.

4.  Z oddajo deklaracije, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, na carinskem uradu oseba iz odstavka 2, brez poseganja v morebitno uporabo kazensko pravnih predpisov, prevzame odgovornost glede:

 točnosti in popolnosti podatkov, navedenih v deklaraciji,

 verodostojnosti dokumentov, predloženih kot dokazilo k tem podatkom, in

 predložitve vseh dodatnih podatkov ali dokumentov, potrebnih za določitev carinske vrednosti blaga.

5.  Ta člen se ne uporablja za blago, za katero se carinska vrednost določi po sistemu poenostavljenih postopkov v skladu z določbami členov 173 do 177.

Člen 179

1.  Carinski organ, razen če to ni nujno za pravilen obračun uvoznih dajatev, opusti zahtevo po predložitvi deklaracije v celoti ali njenega dela v skladu s členom 178(1):

(a) če carinska vrednost pošiljke uvoženega blaga ne presega ►M21  10 000 EUR ◄ in ne gre za delno ali večkratno pošiljko istega pošiljatelja istemu prejemniku, ali

(b) če gre za uvoz, ki ni komercialne narave, ali

(c) če deklaracija zadevnih podatkov ni potrebna za uporabo carinske tarife Evropskih skupnosti ali če se v tej tarifi predvidene carinske dajatve na podlagi posebnega carinskega predpisa ne zaračunavajo.

2.  Znesek v ekujih iz odstavka 1(a) se preračuna v skladu s členom 18 zakonika. Carinski organi lahko po preračunu ta znesek zaokrožijo navzgor ali navzdol.

Carinski organi lahko protivrednost zneska v ekujih v nacionalni valuti ohranijo nespremenjeno, če pri letni uskladitvi v skladu s členom 18 zakonika preračun tega zneska pred navedenim zaokroženjem povzroči manj kakor 5-odstotno spremembo protivrednosti v nacionalni valuti ali znižanje te protivrednosti.

3.  Pri uvozu blaga, ki ga isti prodajalec po istih trgovinskih pogojih stalno dobavlja istemu kupcu, carinski organi lahko opustijo zahtevo, da se za vsako carinsko deklaracijo navajajo vsi podatki iz člena 178(1); vendar jih morajo zahtevati ob vsaki spremembi okoliščin in najmanj enkrat na tri leta.

4.  Opustitev, ki se dovoli v skladu s tem členom, se lahko prekliče in zahteva predložitev obrazca D. V. 1, če se ugotovi, da kateri od pogojev za to oprostitev ni bil izpolnjen ali ni več izpolnjen.

Člen 180

Pri uporabi računalniških sistemov izmenjave podatkov ali če se za neko blago predloži splošna, periodična ali zbirna deklaracija, lahko carinski organi dovolijo odstopanja od oblike predložitve podatkov, potrebnih za določanje carinske vrednosti.

Člen 181

1.  Oseba iz člena 178(2) mora carinskim organom predložiti izvod računa, na podlagi katerega je bila prijavljena carinska vrednost uvoženega blaga. Če se carinska vrednost prijavi pisno, ta izvod zadržijo carinski organi.

2.  Če se carinska vrednost prijavi pisno in če se račun o uvoženem blagu izda na ime osebe s sedežem v drugi državi članici kakor tisti, v kateri se prijavi carinska vrednost, mora deklarant carinskim organom predložiti dva izvoda tega računa. En izvod zadržijo carinski organi, drugi pa se overjen z žigom tega urada in s številko vpisa prijave na tem uradu vrne deklarantu, da ga posreduje osebi, na ime katere je izdan račun.

3.  Carinski organi lahko predpišejo, da se določbe odstavka 2 uporabljajo tudi za primere, pri katerih ima oseba, na ime katere je izdan račun, sedež v državi članici, v kateri se prijavi carinska vrednost.

▼M5

Člen 181a

1.  Carinskim organom ni treba določati carinske vrednosti uvoznega blaga na osnovi metode transakcijske vrednosti, če v skladu s postopkom iz odstavka 2 niso prepričani, na podlagi upravičenega dvoma, da prijavljena vrednost predstavlja celoten znesek, plačan ali ki se plača, kakor je navedeno v členu 29 zakonika.

2.  Kadar so carinski organi v dvomih, kakor je opisano v odstavku 1, lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu s členom 178(4). Če se ti dvomi nadaljujejo, morajo carinski organi pred končno odločitvijo obvestiti zadevno osebo, pisno, če se zahteva, o razlogih za te dvome in ji primerno omogočiti, da odgovori. Končna odločitev in razlogi zanjo se zadevni osebi sporočijo v pisni obliki.

▼B



NASLOV VI

VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE



▼M29

POGLAVJE 1

Vstopna skupna deklaracija

▼M29



Oddelek 1

Področje uporabe

▼M33

Člen 181b

Za namene tega poglavja in Priloge 30A se uporabljajo naslednje opredelitve:

Prevoznik :

je oseba iz člena 36b(3) zakonika, ki vnese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Skupnosti. Vendar je:

 v primeru kombiniranega prevoza iz člena 183b, prevoznik oseba, ki bo upravljala prevozno sredstvo, ki se bo po vnosu na carinsko območje Skupnosti premikalo samo kot aktivno prevozno sredstvo,

 v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor iz člena 183c, prevoznik oseba, ki je sklenila pogodbo in izdala nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga na carinsko območje Skupnosti.

▼M29

Člen 181c

Naslednjega blaga ni treba zajeti v vstopno skupno deklaracijo:

(a) električne energije;

(b) blaga, ki vstopa po cevovodu;

(c) pisem, razglednic in tiskovin, tudi na elektronskem nosilcu;

(d) blaga, ki se giblje v skladu s pravili konvencije Svetovne poštne zveze;

▼M38

(e) blaga, za katero je dovoljeno prijavljanje s katerim koli drugim dejanjem v skladu s členi 230, 232 in 233, razen gospodinjske opreme, kakor je opredeljena v členu 2(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 ( 6 ), palet, zabojnikov in prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;

▼M29

(f) blaga v osebni prtljagi potnika;

▼M38

(g) blaga, za katero je dovoljena ustna carinska deklaracija v skladu s členi 225, 227 in 229(1), razen gospodinjske opreme, kakor je opredeljena v členu 2(1)(d) Uredbe (ES) št. 1186/2009, palet, zabojnikov in prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;

▼M29

(h) blaga zajetega z zvezkoma ATA in CPD;

(i) blaga, ki se giblje na podlagi obrazca 302, ki ga določa konvencija med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisana 19. junija 1951 v Londonu;

▼M33

(j) blaga, ki se prevaža na krovu plovil linijskih ladijskih prevoznikov, ustrezno potrjeno v skladu s členom 313b, ter blaga na plovilih ali zrakoplovih, ki se prevaža med pristanišči in letališči Skupnosti, ne da bi pristali v pristanišču ali na letališču zunaj carinskega območja Skupnosti;

▼M29

(k) blaga, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 oproščeno plačila dajatev;

▼M33

(l) orožja in vojaške opreme, ki ga na carinsko območje Skupnosti z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za namene vojaških organov, vnesejo organi, pristojni za vojaško obrambo države članice;

▼M38

(m) naslednjega blaga, ki se na carinsko območje Skupnosti vnese neposredno z vrtalnih ploščadi ali ploščadi za predelavo ali vetrnih turbin, ki jih upravlja oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti:

(i) blaga, ki je bilo vgrajeno v takšne ploščadi ali vetrne turbine za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe;

(ii) blaga, ki je bilo uporabljeno za usposobitev ali opremljanje navedenih ploščadi ali vetrnih turbin;

(iii) drugih potrebščin, ki se uporabljajo oziroma porabljajo na navedenih ploščadih ali vetrnih turbinah, ter

(iv) nenevarnih odpadkov z navedenih ploščadi ali vetrnih turbin;

▼M33

(n) blaga v pošiljkah, katerih realna vrednost ne preseže 22 EUR, pod pogojem, da se carinski organi v dogovoru z gospodarskimi subjekti strinjajo z izvedbo analize tveganja z uporabo informacij iz sistema, ki ga uporablja gospodarski subjekt, ali informacij, ki jih tak sistem zagotovi;

▼M38

(o) blaga, vnesenega z območij znotraj carinskega območja Skupnosti, kjer se ne uporabljata Direktiva Sveta 2006/112/ES ( 7 ) ali Direktiva Sveta 2008/118/ES ( 8 ), in blaga, vnesenega s Helgolanda, iz Republike San Marino in Vatikanske mestne države na carinsko območje Skupnosti.

▼M33 —————

▼M29

Člen 181d

Če mednarodni sporazum med Skupnostjo in tretjo državo zagotavlja priznavanje varnostnih preverjanj v državi izvoza, veljajo pogoji iz navedenega sporazuma.



▼M29

Oddelek 2

Vložitev vstopne skupne deklaracije

Člen 183

1.  Vstopna skupna deklaracija se vloži elektronsko, vsebuje pa podatke, ki jih za take deklaracije določa Priloga 30A. Izpolni se v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz te priloge.

Vstopno skupno deklaracijo overi oseba, ki jo izdela.

Člen 199(1) se uporablja smiselno.

2.   ►M33  Carinski organi dovolijo vložitev papirne vstopne skupne deklaracije ali kateri koli nadomestni postopek, o katerem so se dogovorili carinski organi, le v enih od naslednjih okoliščin: ◄

(a) računalniški sistem carinskih organov ne deluje;

(b) elektronska aplikacija osebe, ki vlaga vstopno skupno deklaracijo, ne deluje.

▼M34

V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se papirna vstopna skupna deklaracija vloži z uporabo obrazca varstvene in varnostne listine, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45i. Kadar pošiljka, za katero je vstopna skupna deklaracija izdelana, vsebuje več kot eno postavko blaga, se varstvena in varnostna listina dopolni s seznamom postavk, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45j. Seznam postavk je sestavni del varstvene in varnostne listine.

▼M34

V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, lahko carinski organi dovolijo, da se varstvena in varnostna listina zamenja ali dopolni s komercialnimi listinami, če listine, predložene carinskim organom, vsebujejo podatke, ki so določeni za vstopne skupne deklaracije v Prilogi 30A.

▼M29

3.  Carinski organi sporazumno določijo postopek, ki se izvaja v primerih iz točke (a), prvega pododstavka odstavka 2.

4.  Uporabo papirne vstopne skupne deklaracije iz točke (b), prvega pododstavka odstavka 2 odobrijo carinski organi.

Papirno vstopno skupno deklaracijo podpiše oseba, ki jo izdela.

5.  Carinski organi vstopne skupne deklaracije vpišejo v evidenco takoj ob prejemu.

▼M33

6.  Carinski organi nemudoma obvestijo osebo, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, o njeni registraciji. Kadar vstopno skupno deklaracijo vloži oseba iz člena 36b(4) zakonika, carinski organi o registraciji prav tako obvestijo prevoznika, pod pogojem, da je ta povezan v carinski sistem.

7.  Kadar vstopno skupno deklaracijo vloži oseba iz člena 36b(4) zakonika, lahko carinski organi domnevajo, razen v primeru nasprotnih dokazov, da je prevoznik v okviru pogodbenega dogovora dal svoje soglasje in je bil obveščen o vloženi deklaraciji.

8.  Carinski organi nemudoma obvestijo osebo, ki je vložila spremembe vstopne skupne deklaracije, o registraciji teh sprememb. Kadar spremembe vstopne skupne deklaracije vloži oseba iz člena 36b(4) zakonika, carinski organi o registraciji prav tako obvestijo prevoznika, pod pogojem, da je ta od carinskih organov zahteval, da mu tako obvestilo pošljejo, in je povezan v carinski sistem.

9.  Kadar po preteku roka 200 dni od datuma vložitve vstopne skupne deklaracije carinski organi niso obveščeni o prihodu prevoznega sredstva v skladu s členom 184g ali blago ni bilo predloženo carinskim organom v skladu s členom 186, se šteje, da vstopna skupna deklaracija ni bila vložena.

▼M29

Člen 183a

1.  Podatki, ki se predložijo v okviru tranzitnega postopka, se lahko uporabijo kot vstopna skupna deklaracija, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) blago se na carinsko območje Skupnosti vnese v okviru tranzitnega postopka;

(b) podatki o tranzitu se izmenjajo z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež;

(c) podatki vsebujejo vse podrobnosti, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.

2.  Če se podatki o tranzitu, ki vključujejo potrebne podrobnosti, izmenjajo v ustreznem roku iz člena 184a, se šteje, da so zahteve iz člena 183 izpolnjene, tudi če je bilo blago prepuščeno v tranzit zunaj carinskega območja Skupnosti.

▼M33

Člen 183b

V primeru kombiniranega prevoza, pri katerem aktivno prevozno sredstvo, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti, zgolj prevaža drugo prevozno sredstvo, ki se bo po vstopu na carinsko območje Skupnosti premikalo samostojno kot aktivno prevozno sredstvo, je za vložitev vstopne skupne deklaracije odgovoren upravljavec tega drugega prevoznega sredstva.

Rok za vložitev vstopne skupne deklaracije ustreza rokom, ki so za različna aktivna prevozna sredstva, ki vstopajo na carinsko območje Skupnosti, določeni v členu 184a.

▼M29

Člen 183c

V primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, je za vložitev vstopne skupne deklaracije odgovorna oseba, ki je sklenila pogodbo in izdala nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga s plovilom ali zrakoplovom, ki je predmet sporazuma.

▼M33

Člen 183d

1.  Kadar aktivno prevozno sredstvo, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti, najprej prispe na carinski urad v državi članici, ki ni bil prijavljen v vstopni skupni deklaraciji, upravljavec tega prevoznega sredstva ali njegov zastopnik o tem obvestita prijavljeni carinski urad vstopa s sporočilom „zahtevek za preusmeritev“. To sporočilo vsebuje podrobnosti, določene v Prilogi 30A, in se izpolni v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz navedene priloge. Ta odstavek se ne uporablja v primerih iz člena 183a.

2.  Prijavljeni carinski urad vstopa nemudoma obvesti dejanski carinski urad vstopa o preusmeritvi in rezultatih analize tveganja glede varstva in varnosti.

▼B

Člen 184

1.  Dokler za blago ni določena vrsta carinsko dovoljene rabe ali uporabe, je oseba iz ►M29  člena 183(1) in (2) ◄ dolžna na zahtevo carinskih organov pokazati nedotaknjeno blago, ki je bilo navedeno v skupni deklaraciji in ni bilo raztovorjeno s prevoznega sredstva, na katerem je.

2.  Vsaka oseba, ki razpolaga z raztovorjenim blagom zaradi premestitve ali skladiščenja, postane dolžna izpolnjevati obveznost predložitve nedotaknjenega blaga, kadarkoli carinski organ to zahteva.

▼M29



Oddelek 3

Roki

Člen 184a

1.  V primeru pomorskega prometa je treba vstopno skupno deklaracijo vložiti pri carinskem uradu vstopa v naslednjem roku:

(a) za tovor v zabojnikih, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d): najmanj 24 ur pred natovarjanjem v pristanišču odhoda;

▼M33

(b) za razsuti/zbirni tovor, najmanj štiri ure pred prihodom v prvo pristanišče na carinskem območju Skupnosti, razen ko se uporabljata točki (c) ali (d);

▼M29

(c) pri prevozu med Grenlandijo, Ferskimi otoki, Ceuto, Melillo, Norveško, Islandijo ali pristanišči v Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju ali Sredozemlju, vsemi pristanišči v Maroku ter carinskim območjem Skupnosti, razen francoskih prekomorskih departmajev, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov: najmanj dve uri pred prihodom v prvo pristanišče na carinskem območju Skupnosti;

(d) pri prevozu, drugem kot je tisti iz točke (c), med območjem izven carinskega območja Skupnosti in francoskimi prekomorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki, če prevoz traja manj kot 24 ur: najmanj dve uri pred prihodom v prvo pristanišče na carinskem območju Skupnosti.

2.  V primeru zračnega prometa je treba vstopno skupno deklaracijo vložiti pri carinskem uradu vstopa v naslednjih rokih:

(a) pri poletih na kratke razdalje: vsaj do dejanskega vzleta zrakoplova;

(b) pri poletih na dolge razdalje: najmanj štiri ure pred prihodom na prvo letališče na carinskem območju Skupnosti.

V tem odstavku je „polet na kratke razdalje“ polet, ki traja manj kot štiri ure od zadnjega letališča odhoda v tretji državi do prihoda na prvo letališče Skupnosti. Vsi drugi poleti se štejejo za polete na dolge razdalje.

3.  V primeru železniškega prometa in prometa po celinskih vodah je treba vstopno skupno deklaracijo vložiti v carinskem uradu vstopa najmanj dve uri pred prihodom v carinski urad vstopa na carinskem območju Skupnosti.

4.  V primeru cestnega prometa je treba vstopno skupno deklaracijo vložiti v carinskem uradu vstopa najmanj eno uro pred prihodom v carinski urad vstopa na carinskem območju Skupnosti.

5.  Kadar vstopna skupna deklaracija ni vložena z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov, je rok iz točk (c) in (d) odstavka 1, točke (a) odstavka 2 ter odstavkov 3 in 4 najmanj štiri ure.

6.  Če računalniški sistem carinskih organov začasno ne deluje, se še vedno uporabljajo roki iz odstavkov 1 do 4.

Člen 184b

Roki iz člena 184a(1) do (4) se ne uporabljajo v naslednjih primerih:

(a) kadar mednarodni sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami zagotavljajo priznavanje varnostnih preverjanj iz člena 181d;

(b) kadar mednarodni sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami zahtevajo izmenjavo podatkov iz deklaracije v rokih, drugačnih od tistih iz člena 184a(1) do (4);

(c) v primeru višje sile.

Člen 184c

Kadar se ugotovi, da blago, predloženo carini, za katero se zahteva vložitev vstopne skupne deklaracije, ni zajeto s tako deklaracijo, oseba, ki je vnesla blago ali prevzela odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Skupnosti, takoj vloži vstopno skupno deklaracijo.

Če gospodarski subjekt vloži vstopno skupno deklaracijo po preteku roka iz člena 184a, to ne prepreči uporabe kazni, ki jih določa nacionalna zakonodaja.



Oddelek 4

Analiza tveganja

Člen 184d

1.  Carinski urad vstopa po prejemu podatkov, vsebovanih v vstopni skupni deklaraciji, pred prihodom blaga na carinsko območje Skupnosti izvede ustrezno analizo tveganja, predvsem v varstvene in varnostne namene.

Kadar je bila vstopna skupna deklaracija vložena pri carinskem uradu, ki ni carinski urad vstopa, in so bili podatki dani na voljo v skladu s členom 36a(2) in drugim pododstavkom člena 36c(1) zakonika, carinski organi v carinskem uradu vstopa sprejmejo rezultate vseh analiz tveganja, ki jih je izvedel drugi carinski urad, ali pa rezultate upoštevajo pri izvedbi lastne analize tveganja.

2.  Carinski organi zaključijo analizo tveganja še pred prihodom blaga, pod pogojem, da se je upošteval rok iz člena 184a.

Vendar pri vrsti prevoza blaga iz točke (a) člena 184a(1) carinski organi analizo tveganja zaključijo v roku 24 ur po prejemu vstopne skupne deklaracije. ►M33  Kadar imajo carinski organi na podlagi navedene analize utemeljene razloge za sum, da bi vnos blaga na carinsko območje Skupnosti tako resno ogrožal varstvo in varnost Skupnosti, da je potrebno takojšnje posredovanje, carinski organi osebo, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo in, kadar je to druga oseba, prevoznika, pod pogojem, da je ta povezan v carinski sistem, obvestijo o tem, da se blago ne sme natovoriti. ◄ Obvestilo se pošlje v 24 urah po prejemu vstopne skupne deklaracije.

▼M33

3.  Kadar je blago, ki ni zajeto z vstopno skupno deklaracijo v skladu s ►M38  členom 181c(c) do (i) in (l) do (o) ◄ , vneseno na carinsko območje Skupnosti, se analiza tveganja izvede ob predložitvi blaga, kadar je na voljo, na podlagi skupne deklaracije za začasno hrambo ali carinske deklaracije, ki zajema navedeno blago.

▼M29

4.  Blago, predloženo carini, se lahko takoj po izvedeni analizi tveganja prepusti v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, če rezultati to dovoljujejo.

Člen 184e

Kadar plovilo ali zrakoplov pristane v več kot enem pristanišču ali na več kot enem letališču na carinskem območju Skupnosti in se giblje med temi pristanišči ali letališči ne da bi pristalo v pristanišču ali na letališču zunaj carinskega območja Skupnosti, se vstopna skupna deklaracija vloži v prvem pristanišču ali na prvem letališču Skupnosti za vse blago, ki se prevaža. Carinski organi v prvem pristanišču ali na prvem letališču vstopa izvedejo analizo tveganja v varstvene in varnostne namene za vse blago, ki se prevaža. Za to blago se lahko v pristanišču ali na letališču, kjer je raztovorjeno, izvede dodatna analiza tveganja.

▼M33

Kadar je ugotovljeno tveganje, carinski urad prvega pristanišča ali letališča vstopa za pošiljke, ki predstavljajo tako veliko tveganje, da se zahteva takojšnje posredovanje, sprejme ukrepe prepovedi in v vsakem primeru posreduje rezultate analize tveganja naslednjim pristaniščem ali letališčem.

V naslednjih pristaniščih ali na naslednjih letališčih na carinskem območju Skupnosti se za blago, ki se predloži carini v navedenem pristanišču ali na navedenem letališču, uporablja člen 186.

▼M33 —————

▼M33



Oddelek 5

Obvestilo o prihodu

Člen 184g

Upravljavec aktivnega prevoznega sredstva, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti, ali njegov zastopnik obvesti carinske organe prvega carinskega urada vstopa o prihodu prevoznega sredstva. Obvestilo o prihodu vsebuje podrobnosti, potrebne za identifikacijo vloženih vstopnih skupnih deklaracij v zvezi z vsem blagom, ki se prevaža na navedenem prevoznem sredstvu. Kadar koli je to mogoče, se uporabijo razpoložljive metode obveščanja o prihodu.



▼M29

POGLAVJE 2

Začasna hramba

▼B

Člen 185

1.  Če so bili prostori iz člena 51(1) zakonika stalno odobreni za začasno hrambo blaga, se ti prostori imenujejo „skladišča za začasno hrambo“.

2.  Če carinski organi sami ne upravljajo skladišča za začasno hrambo, lahko zaradi zagotavljanja izvajanja carinskih predpisov zahtevajo, da:

(a) so skladišča za začasno hrambo zaklenjena z dvojnim ključem, pri čemer imajo en ključ carinski organi;

(b) imetnik skladišča za začasno hrambo vodi evidenco o blagu, ki omogoča spremljanje gibanja blaga.

▼M33

Člen 186

1.  Neskupnostno blago, ki se predloži carini, mora biti zajeto s skupno deklaracijo za začasno hrambo, kakor to določijo carinski organi.

Skupno deklaracijo za začasno hrambo vloži oseba, ki predloži blago, ali se v njenem imenu vloži najpozneje ob predložitvi blaga. Kadar skupno deklaracijo za začasno hrambo vloži oseba, ki ni upravljavec prostorov za začasno hrambo, carinski organi upravljavca obvestijo o deklaraciji, pod pogojem, da je ta oseba navedena v skupni deklaraciji za začasno hrambo in povezana v carinski sistem.

2.  Skupna deklaracija za začasno hrambo se lahko vloži na enega od naslednjih načinov, ki jih predpišejo carinski organi:

(a) s sklicem na katero koli vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago, dopolnjeno s podrobnostmi o skupni deklaraciji za začasno hrambo;

(b) s skupno deklaracijo za začasno hrambo in sklicem na katero koli vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago;

(c) z manifestom ali drugo prevozno listino, pod pogojem, da ta vključuje podrobnosti o skupni deklaraciji za začasno hrambo, vključno s sklicem na katero koli vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago.

3.  Sklic na katero koli vstopno skupno deklaracijo ni potreben, kadar je bilo blago že dano v začasno hrambo ali je bila zanj določena carinsko dovoljena raba ali uporaba in ni zapustilo carinskega območja Skupnosti.

4.  Komercialni, pristaniški in prevozni inventarni sistemi se lahko uporabijo, pod pogojem, da jih odobrijo carinski organi.

5.  Skupna deklaracija za začasno hrambo se lahko vloži skupaj z obvestilom o prihodu iz člena 184g ali lahko to obvestilo vsebuje.

6.  Za namene člena 49 zakonika se za skupno deklaracijo za začasno hrambo šteje, da je bila vložena na dan predložitve blaga.

7.  Carinski organi skupno deklaracijo za začasno hrambo obdržijo zaradi preverjanja, ali je za blago, na katero se deklaracija nanaša, določena carinsko dovoljena raba ali uporaba.

8.  Skupna deklaracija za začasno hrambo se ne zahteva, kadar se najpozneje ob predložitvi carini:

(a) blago prijavi za carinski postopek ali se zanj drugače določi carinsko dovoljena raba ali uporaba ali

(b) se dokaže, da ima blago skupnostni status v skladu s členi 314b do 336.

9.  Kadar je bila carinska deklaracija vložena pri carinskem uradu vstopa kot vstopna skupna deklaracija v skladu s členom 36c zakonika, carinski organi sprejmejo deklaracijo takoj po predložitvi blaga, to pa se da neposredno v prijavljeni postopek, pod pogoji, ki veljajo za ta postopek.

10.  Za namene odstavkov 1 do 9 za neskupnostno blago, ki se iz carinskega urada odhoda giblje v tranzitnem postopku in predloži carini v namembnem uradu na carinskem območju Skupnosti, tranzitna deklaracija, namenjena carinskim organom v namembnem uradu, velja kot skupna deklaracija za začasno hrambo.

▼B

Člen 187

Brez poseganja v člen 56 zakonika in določb, ki veljajo za carinsko prodajo, mora oseba, ki je vložila skupno deklaracijo, ali če skupna deklaracija še ni bila vložena, osebe iz ►M29  člena 36b(3) ◄ zakonika, upoštevati ukrepe, ki so jih sprejeli carinski organi v skladu členom 53(1) zakonika in nositi stroške takih ukrepov.

▼M29

Člen 187a

1.  Carinski organi lahko osebi, ki je na podlagi carinskih predpisov pooblaščena za določanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, na njeno ustno zahtevo dovolijo pregled blaga iz člena 42 zakonika. Vendar lahko glede na okoliščine menijo, da je potrebna pisna zahteva.

2.  Carinski organi lahko odvzem vzorcev dovolijo le na pisno zahtevo osebe iz odstavka 1.

3.  Pisna zahteva je lahko v papirni ali elektronski obliki. Zadevna oseba jo podpiše ali overi in vloži pri pristojnem carinskem organu. Vključuje naslednje podrobnosti:

(a) ime in naslov vložnika zahtevka;

(b) kraj, kjer je blago;

(c) podatke o enem izmed naslednjih:

(i) vstopni skupni deklaraciji;

(ii) predhodnem carinskem postopku;

(iii) prevoznem sredstvu;

(d) vse druge podrobnosti, ki so potrebni za identifikacijo blaga.

4.  Carinski organi svojo odločitev sporočijo zadevni osebi. Kadar se zahtevek nanaša na odvzem vzorcev, je v odločitvi navedena količina blaga, ki se odvzame.

5.  Pregled blaga in odvzem vzorcev se izvedeta pod nadzorom carinskih organov, ki določijo ustrezne postopke.

Zadevna oseba je odgovorna za vsakršno tveganje in stroške, povezane s pregledom, odvzemom vzorcev in analizo blaga.

6.  Za odvzete vzorce veljajo formalnosti zaradi določitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe. Kadar se odvzeti vzorci pri pregledu uničijo ali nenadomestljivo izgubijo, se šteje, da carinski dolg ni nastal.

Kakršnim koli odpadkom in ostankom, ki nastanejo pri pregledu, se določi carinsko dovoljena raba ali uporaba, ki je predpisana za neskupnostno blago.



▼M29

POGLAVJE 3

Posebne določbe, uporabljene za blago, ki se pošilja po morju ali zraku

▼B



Oddelek 1

Splošna določba

▼M33

Člen 189

Blago, ki se na carinsko območje Skupnosti vnese po morju ali zraku in ki med prevozom ostane na krovu istega prevoznega sredstva, brez pretovarjanja, se v skladu s členom 40 zakonika predloži carini samo v pristanišču ali na letališču Skupnosti, kjer se raztovori ali pretovori.

▼M38

Vendar pa se carini ne predloži blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti, ki je raztovorjeno z istega prevoznega sredstva ali nanj natovorjeno med svojim trenutnim prevozom, da bi se omogočilo raztovarjanje ali natovarjanje drugega blaga.

▼B



Oddelek 2

Posebne določbe za ročno in oddano prtljago v potniškem prometu

Člen 190

V tem oddelku se šteje:

(a)  letališče Skupnosti: vsako letališče na carinskem območju Skupnosti;

(b)  mednarodno letališče Skupnosti: vsako letališče Skupnosti, na katerem sme z dovoljenjem pristojnih organov potekati zračni promet s tretjimi državami;

(c)  polet znotraj Skupnosti: let zrakoplova med letališčema Skupnosti brez vmesnega pristanka, ki se ne začne in ne konča na letališču nečlanice;

(d)  pristanišče Skupnosti: vsako pristanišče na carinskem območju Skupnosti;

(e)  plovba znotraj Skupnosti: plovba med pristaniščema Skupnosti brez vmesnega postanka plovila, ki opravlja redni promet med dvema ali več določenimi pristanišči Skupnosti;

(f)  plovila za razvedrilo: zasebna plovila za potovanja po željah uporabnikov;

(g)  turistični ali poslovni zrakoplovi: zasebni zrakoplovi za potovanje po željah uporabnikov;

(h)  prtljaga: vsi predmeti, ki jih potniki kakorkoli prevažajo med potovanjem.

Člen 191

Za izvajanje določb tega oddelka se v zračnem prometu prtljaga šteje za:

 „oddano prtljago“, če po oddaji na letališču odhoda oseba med letom ali ob morebitnem vmesnem pristanku v smislu člena 192(1) in (2) ter člena 194(1) in (2) tega poglavja do prtljage nima dostopa,

 „ročno prtljago“, če jo oseba odnese s seboj v kabino zrakoplova.

Člen 192

Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na:

1. ročno in oddano prtljago oseb, potujočih z zrakoplovom, ki prihaja z letališča države nečlanice in po vmesnem pristanku na letališču v Skupnosti nadaljuje pot do drugega letališča v Skupnosti, se opravijo na tem zadnjem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti; v tem primeru se za to prtljago uporabljajo predpisi, ki veljajo za prtljago oseb iz tretjih držav, če oseba carinskim organom ne more zadovoljivo dokazati, da gre pri blagu, ki je v prtljagi, za skupnostno blago;

2. ročno in oddano prtljago oseb, potujčih z zrakoplovom, ki ima vmesni pristanek na letališču Skupnosti, preden nadaljuje let na letališče države nečlanice, se opravijo na letališču odhoda, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti; v tem primeru se kontrola ročne prtljage lahko opravi na letališču vmesnega pristanka Skupnosti zato, da se ugotovi, ali blago v ročni prtljagi, izpolnjuje pogoje za prosti promet v Skupnosti;

3. osebno prtljago oseb, ki uporabljajo storitev pomorskega plovila, če to storitev zagotavlja isto plovilo in je sestavljena iz zaporednih prevozov, ki se začnejo, imajo vmesni postanek ali se končajo v pristanišču države nečlanice, se opravi v pristaniščukjer se taka prtljaga, odvisno od primera, natovori oziroma raztovori.

Člen 193

Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago oseb:

1. na plovilih za razvedrilo, se opravijo v katerem koli pristanišču Skupnosti, ne glede na to, od kod plovilo izvira in kam je namenjeno;

2. v turističnih ali poslovnih zrakoplovih se opravijo:

 na prvem letališču prihoda, ki mora biti mednarodno letališče Skupnosti, če gre za zrakoplove, ki prihajajo z letališča države nečlanice in po vmesnem pristanku nadaljujejo let do drugega letališča Skupnosti,

 na zadnjem mednarodnem letališču Skupnosti, če gre za zrakoplove, ki prihajajo z letališča Skupnosti in po vmesnem pristanku nadaljujejo let na letališče v državi nečlanici.

Člen 194

1.  Pri prtljagi, ki prispe na letališče Skupnosti v zrakoplovu z letališča države nečlanice in se na tem letališču Skupnosti pretovori v drug zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Skupnosti, se:

 vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, opravijo na letališču prihoda notranjega leta Skupnosti, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti,

 vse kontrole ročne prtljage opravijo na prvem mednarodnem letališču Skupnosti; dodatna kontrola te prtljage se lahko na letališču prihoda notranjega leta Skupnosti opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli oddane prtljage,

 kontrola oddane prtljage se na prvem letališču Skupnosti lahko opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli ročne prtljage.

2.  Pri prtljagi, ki se na letališču Skupnosti natovori na zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti in se na drugem letališču Skupnosti pretovori na zrakoplov, namenjen na letališče države nečlanice, se:

 vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, opravijo na letališču odhoda notranjega leta Skupnosti, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti,

 vse kontrole ročne prtljage opravijo na zadnjem mednarodnem letališču Skupnosti; predhodna kontrola te prtljage se lahko na letališču odhoda notranjega leta Skupnosti opravi le izjemoma, če se za to pokaže potreba pri kontroli oddane prtljage,

 kontrola oddane prtljage se lahko na zadnjem letališču Skupnosti opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli ročne prtljage.

3.  Vse kontrole in formalnosti, nanašajoče se na prtljago, ki prispe na letališče Skupnosti z rednim ali čarterskim poletom z letališča države nečlanice in se na tem letališču Skupnosti pretovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti, se opravijo na letališču prihoda rednega ali čarterskega poleta.

4.  Vse kontrole in formalnosti, nanašajoče se na prtljago, ki se na letališču Skupnosti natovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti, in se na drugem letališču Skupnosti pretovori na zrakoplov za redne ali čarterske polete, ki leti na letališče države nečlanice, se izvedejo na letališču odhoda rednega ali čarterskega poleta.

5.  Države članice lahko na mednarodnem letališču Skupnosti, na katerem poteka pretovarjanje prtljage, opravijo kontrolo prtljage:

 ki prihaja z letališča države nečlanice in se pretovori na mednarodnem letališču Skupnosti na zrakoplov, ki leti na mednarodno letališče na istem državnem ozemlju,

 ki se natovori na letalo na mednarodnem letališču in se na drugem mednarodnem letališču, ki je na istem državnem ozemlju, pretovori na zrakoplov, ki leti na letališče države nečlanice.

Člen 195

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

 potniki ob prihodu ne morejo prepakirati blaga, preden se ne opravi kontrola ročne prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91 ( 9 ),

 potniki ob odhodu ne morejo prepakirati blaga, potem ko se opravi kontrola ročne prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91,

 se ob prihodu potnikov sprejmejo primerni ukrepi, zato da se prepreči vsako prepakiranje pred kontrolo oddane prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91,

 se ob odhodu potnikov sprejmejo primerni ukrepi, zato da se prepreči vsako prepakiranje po opravljeni kontroli oddane prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91.

Člen 196

Za oddano prtljago, registrirano na letališču Skupnosti, se ugotavlja istovetnost z etiketo, pripeto na tem letališču. Vzorec te etikete in njene tehnične lastnosti so v Prilogi 30.

Člen 197

Države članice sporočijo Komisiji seznam letališč, ki ustrezajo pojmu „mednarodno letališče Skupnosti“ iz člena 190(b). Komisija ta seznam objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.



NASLOV VII

CARINSKA DEKLARACIJA — OBIČAJNI POSTOPEK



POGLAVJE 1

Pisne carinske deklaracije



Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 198

1.  Če ena carinska deklaracija zajema več artiklov, se podatki za posamezen artikel štejejo kot samostojna deklaracija.

2.  Sestavni deli industrijskih postrojev, ki so zajeti pod eno številko kombinirane nomenklature, se štejejo, kakor da predstavljajo en sam kos blaga.

Člen 199

▼C6

1.  Deklarant ali njegov zastopnik sta odgovorna za oddajo deklaracije, ki jo podpiše deklarant ali njegov zastopnik, carinskemu uradu ali tranzitne deklaracije, vložene z elektronsko obdelavo podatkov, brez poseganja v morebitno uporabo kazenskih določb za obveznost v skladu z veljavnimi določbami glede:

 točnosti navedb v deklaraciji,

 pristnosti predloženih dokumentov in

 upoštevanja vseh obveznosti v zvezi s predložitvijo zadevnega blaga v zadevni postopek.

2.  Kadar deklarant za izdelavo svojih deklaracij uporablja sisteme elektronske obdelave podatkov, vključno s tranzitnimi deklaracijami, izdelanimi v skladu s členom 353(2)(b), lahko carinski organi določijo, da se lastnoročni podpis nadomesti z drugo metodo za ugotavljanje istovetnosti, ki lahko temelji na uporabi oznak. Taka poenostavitev se odobri samo, če so izpolnjeni tehnični in upravni pogoji, ki jih predpišejo carinski organi.

Carinski organi lahko tudi določijo, da se lahko deklaracije, vključno s tranzitnimi deklaracijami, izdelanimi v skladu s členom 353(2)(b), izdelane z uporabo carinskih sistemov elektronske obdelave podatkov, neposredno overijo z navedenimi sistemi, namesto ročne ali mehanske uporabe žiga carinskega urada in podpisa pristojnega uradnika.

▼M1

3.  Carinski organi lahko pod pogoji in na način, ki ga določijo, dopustijo, da se nekatere podrobnosti pisne deklaracije, navedene v Prilogi 37, nadomestijo s pošiljanjem teh podrobnosti z elektronskimi sredstvi v obliki oznak, pri katerih je to ustrezno, carinskemu uradu, ki ga v ta namen določijo.

▼B

Člen 200

Dokumente, ki spremljajo carinsko deklaracijo, morajo hraniti carinski organi, razen če ni odločeno drugače ali če jih udeleženi potrebuje za druge postopke. V tem primeru morajo carinski organi sprejeti vse ukrepe, da se ti dokumenti lahko naknadno uporabljajo samo za količino ali vrednost, za katero ostanejo v veljavi.

▼M29

Člen 201

1.  Carinska deklaracija se vloži pri enem od naslednjih carinskih uradov:

(a) carinskem uradu, ki je pristojen za kraj, na katerem je blago bilo ali bo predloženo carini v skladu s carinskimi predpisi;

(b) carinskem uradu, ki je pristojen za nadzor v kraju, v katerem ima izvoznik svoj sedež ali v katerem je blago zapakirano ali natovorjeno za izvoz, razen v primerih iz členov 789, 790, 791 in 794.

Carinska deklaracija se lahko vloži takoj, ko se blago predloži ali je na voljo carinskim organom za kontrolo.

2.  Carinski organi lahko dovolijo, da se carinska deklaracija vloži še preden jim lahko deklarant predloži blago ali ga da na voljo za kontrolo, pri carinskem uradu, pri katerem je bila vložena deklaracija, ali pri drugem carinskem uradu ali na drugem kraju, ki ga določijo carinski organi.

Carinski organi lahko glede na okoliščine določijo rok, v katerem se blago predloži ali da na voljo. Če blago v tem roku ni predloženo ali dano na voljo, se šteje, da carinska deklaracija ni bila vložena.

Carinska deklaracija se lahko sprejme šele, ko je bilo zadevno blago predloženo carinskim organom ali jim je bilo na zanje zadovoljiv način dano na voljo za kontrolo.

▼M32

3.  Carinski organi lahko dovolijo, da se carinska deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu kot pri tistem, pri katerem je ali bo predloženo ali dano na voljo blago za kontrolo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) carinski uradi iz uvodnega stavka so v isti državi članici;

(b) blago bo predložil v carinski postopek imetnik enotnega dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja.

▼B

Člen 202

1.  Carinska deklaracija se na pristojnem carinskem uradu vloži med uradnimi urami tega urada.

Vendar lahko carinski organi na zahtevo in stroške deklaranta dovolijo, da se deklaracija vloži zunaj časa njegovih uradnih ur.

2.  Vsaka deklaracija, vložena pri delavcih carinskega urada na drugem mestu, ki se v ta namen določi v okviru dogovorov med carinskimi organi in udeleženim, se šteje, da je bila vložena pri tem carinskem uradu.

▼M32

3.  Tranzitna deklaracija se vloži in blago se predloži uradu odhoda ob dnevih in urah, ki jih določijo carinski organi.

Urad odhoda lahko na zahtevo in stroške glavnega zavezanca odobri predložitev blaga na drugem mestu.

▼M32

Člen 203

1.  Na njej mora biti zabeležen datum prejema deklaracije.

2.  Urad odhoda sprejme in evidentira skupnostno tranzitno deklaracijo v času uradnih ur in dni, ki jih določijo carinski organi.

▼B

Člen 204

Carinski organi lahko dovolijo ali zahtevajo, da se popravki iz člena 65 zakonika opravijo z vložitvijo nove carinske deklaracije, ki nadomesti prvotno vloženo. V tem primeru se kot datum, odločilen za določitev dajatev, ki se po potrebi zaračunajo, in uporabo drugih predpisov, ki urejajo zadevni carinski postopek, šteje datum prejema prvotne deklaracije.



Oddelek 2

Obrazci, ki se uporabljajo

Člen 205

1.  Uradni obrazec, ki se uporablja za pisno carinsko deklaracijo blaga v okviru običajnega postopka za njegov vnos v carinski postopek ali njegov ponovni izvoz v skladu s členom 182(3) zakonika, je enotna upravna listina.

2.  V ta namen se lahko uporabijo tudi drugi obrazci, če to predvidevajo predpisi za zadevni carinski postopek.

3.  Določbe odstavkov 1 in 2 ne preprečujejo:

 opustitve pisne carinske deklaracije, ki je v členih 225 do 236 predvidena za sprostitev v prosti promet, izvoz ali začasni uvoz,

 možnosti, da države članice opustijo obrazec iz odstavka 1, kadar se za poštne pošiljke (pisma in poštni paketi) uporabljajo posebne določbe iz členov 237 in 238,

 uporabe posebnih obrazcev, ki poenostavljajo deklaracijo v posameznih primerih, če carinski organi to dovolijo,

 možnosti, da države članice opustijo obrazec iz odstavka 1 pri sporazumih ali dogovorih, ki so bili ali še bodo sklenjeni med upravami dveh ali več držav članic, o večji poenostavitvi formalnosti v celotni ali posameznih delih trgovine med državami članicami,

▼M32

 uporabe nakladnic s strani zadevnih oseb, za izvedbo formalnosti skupnostnega tranzitnega postopka, kadar se uporabljata člen 353(2) in člen 441, kadar pošiljke sestavlja več vrst blaga,

▼C6

 tiskanja deklaracij za izvoz, uvoz, in tranzit, kadar se uporablja člen 353(2), in dokumentov, ki dokazujejo skupnostni status blaga, ki se ne prevaža po notranjem skupnostnem tranzitnem postopku prek javnih ali zasebnih sistemov obdelave podatkov, po potrebi na praznih listih papirja, pod pogoji, ki jih določijo države članice,

▼B

 možnosti, da države članice pri uporabi računalniškega sistema izmenjave podatkov predvidijo, da enotna listina, izdelana po tem sistemu za obdelavo carinskih deklaracij, predstavlja carinsko deklaracijo iz odstavka 1.

▼M1 —————

▼B

5.  Če se v kakšnem predpisu Skupnosti sklicuje na carinsko deklaracijo za izvoz, ponovni izvoz, uvoz ali vnos v vsak drug carinski postopek, države članice ne morejo zahtevati nobenih drugih upravnih dokumentov kakor:

 tistih, ki so bili izrecno izdelani na podlagi pravnih aktov Skupnosti ali v njih predvideni,

 se zahtevajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki so združljive s Pogodbo,

 ki se zahtevajo od uporabnikov za pridobitev ugodnosti ali posebne olajšave na njihovo zahtevo,

 ki se zahtevajo ob upoštevanju določb Pogodbe za izvajanje posebnih predpisov, ki se samo z uporabo listine iz odstavka 1 ne morejo uporabljati.

Člen 206

Po potrebi se obrazec enotne upravne listine v prehodnem obdobju, predvidenem v Aktu o pristopu, uporablja tudi v trgovini med Skupnostjo v svoji sestavi z dne 31. decembra 1985 in Španijo ali Portugalsko, pa tudi v trgovini med tema državama članicama za blago, za katero carine in dajatve z enakim učinkom še niso bile v celoti odpravljene ali za katero veljajo drugi ukrepi, predvideni v Aktu o pristopu.

Za izvajanje prvega odstavka se izvod 2 ali po potrebi izvod 7 obrazcev, ki se uporabljajo v trgovini s Španijo in Portugalsko ali med tema državama, uniči.

Ta izvod se prav tako uporablja v trgovini z blagom iz Skupnosti med deli carinskega območja Skupnosti, za katere se uporabljajo določbe Direktive Sveta 77/388/EGS ( 10 ) in deli tega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo, ter v trgovini med deli tega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo.

Člen 207

Brez poseganja v člen 205(3) lahko carinske uprave držav članic zaradi izvedbe uvoznih ali izvoznih formalnosti na splošno ne zahtevajo predložitev nekaterih izvodov enotne upravne listine, namenjenih organom te države članice, če so zadevni podatki dostopni na drugih nosilcih podatkov.

Člen 208

1.  Enotna upravna listina se predloži v setih, ki jih sestavljajo izvodi, potrebni za izvedbo formalnosti za carinski postopek, za katerega se mora predložiti blago.

▼M32

2.  Kadar se pred skupnostnim tranzitnim postopkom ali skupnim tranzitnim postopkom ali za njima opravi drug carinski postopek, se predloži set, sestavljen iz izvodov, ki so potrebni za izvedbo formalnosti tranzitnega postopka, kadar se uporablja člen 353(2), in predhodnega ali naknadnega carinskega postopka.

▼B

3.  Seti, na katere se nanašata odstavka 1 in 2, so sestavljeni:

 bodisi iz seta osmih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 31,

 ali, še posebno ob izdaji po računalniškem sistemu za izdelavo carinskih deklaracij, iz dveh zaporednih setov, sestavljenih iz štirih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 32.

4.  Brez poseganja v člene 205(3), 222 do 224 in členov 254 do 289 se lahko obrazci deklaracij dopolnijo, kadar je to potrebno, z enim ali več dopolnilnih obrazcev, predloženih v setih, ki vsebujejo izvode deklaracij, potrebne za izvedbo formalnosti carinskega postopka, v katerega je treba blago prepustiti. Tem setom se po potrebi lahko priložijo izvodi, predvideni za izvedbo formalnosti v zvezi s predhodnimi ali naknadnimi carinskimi postopki.

Ti seti so sestavljeni:

 bodisi iz seta osmih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 33,

 bodisi iz dveh setov po štiri izvode v skladu z vzorcem iz Priloge 34.

Dopolnila so sestavni del enotne upravne listine, na katero se nanašajo.

5.  Z odstopanjem od odstavka 4 lahko carinski organi določijo, da se dopolnilni obrazci ne smejo uporabljati, kadar se za izdelavo carinskih deklaracij uporabi računalniški sistem za izdelavo carinskih deklaracij.

Člen 209

1.  V primeru uporabe člena 208(2) je vsaka stranka odgovorna samo za tiste podatke, ki se nanašajo na carinski postopek, za katerega je zaprosila kot deklarant, glavni zavezanec ali zastopnik enega od njiju.

2.  Za izvajanje odstavka 1 mora deklarant, če uporablja enotno upravno listino, izdano za predhodni carinski postopek, pred vložitvijo svoje deklaracije preveriti točnost obstoječih podatkov v poljih, za katere je odgovoren, pa tudi uporabnost teh podatkov za zadevno blago in carinski postopek, ki ga je zahteval, ter jih po potrebi dopolniti.

V primerih iz prejšnjega odstavka mora deklarant o vseh neskladjih med zadevnim blagom in obstoječimi podatki nemudoma obvestiti carinski urad, pri katerem je bila deklaracija vložena. V tem primeru mora deklarant svojo carinsko deklaracijo izpolniti na novih izvodih obrazca enotne upravne listine.

Člen 210

Če se enotna upravna listina uporabi za več zaporednih carinskih postopkov, se carinski organi prepričajo, da se navedbe na deklaracijah za različne carinske postopke med seboj ujemajo.

Člen 211

Carinska deklaracija mora biti izpolnjena v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki je sprejemljiv za carinske organe države članice, v kateri se opravijo formalnosti.

Carinski organi namembne države članice lahko po potrebi od deklaranta ali njegovega zastopnika v tej državi članici zahtevajo prevod carinske deklaracije v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zadevne države članice. Prevod nadomesti ustrezne navedbe v carinski deklaraciji.

Z odstopanjem od prejšnjega odstavka mora biti carinska deklaracija izpolnjena v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov namembne države članice v vseh primerih, pri katerih se carinska deklaracija v tej državi članici odda na drugih izvodih carinske deklaracije, kakor so bili prvotno predloženi carinskemu uradu odpremne države članice.

Člen 212

1.  Enotna upravna listina mora biti izpolnjena v skladu z navodili v Prilogi 37 in po potrebi ob upoštevanju vseh dodatnih navedb, predvidenih v drugih predpisih Skupnosti.

▼M29

Kadar se carinska deklaracija uporablja kot vstopna skupna deklaracija v skladu s členom 36c(1) zakonika, ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za posebni postopek iz Priloge 37, vključuje podrobnosti za vstopno skupno deklaracijo iz Priloge 30A.

▼B

2.  Carinski organi uporabnikom zagotovijo, da imajo dostop do navodil, navedenih v odstavku 1.

3.  Carinski organi vsake države članice po potrebi dopolnijo navodila.

▼M24

4.  Države članice pošljejo Komisiji seznam podatkov, ki jih zahtevajo za vsakega med postopki iz Priloge 37. Komisija objavi seznam teh podatkov.

▼B

Člen 213

Oznake, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju obrazca iz člena 205(1), so navedene v Prilogi 38.

▼M24

Države članice pošljejo Komisiji seznam državnih šifrantov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju polj 37 (drugo podpolje), 44 in 47 (prvo podpolje). Komisija objavi seznam teh šifrantov.

▼B

Člen 214

V primerih, pri katerih je predpisana uporaba dodatnih kopij obrazca iz člena 205(1), lahko deklarant v ta namen po potrebi uporabi dodatne izvode ali fotokopije tega obrazca.

Te dodatne izvode ali fotokopije mora deklarant podpisati in jih predložiti carinskim organom, ki morajo nanje, ob upoštevanju enakih pogojev kakor za enotno upravno listino, odtisniti svoj žig. Carinski organi jih sprejmejo kot izvirnike, če menijo, da so njihove lastnosti in čitljivost zadovoljive.

Člen 215

1.  Obrazec iz člena 205(1) je odtisnjen na samokopirni papir, ki tehta najmanj 40 gramov na kvadratni meter. Papir mora biti dovolj neprozoren, da navedbe na eni strani ne ovirajo čitljivosti navedb na drugi strani, njegova trdnost pa mora biti takšna, da se ob običajni uporabi ne strga ali zmečka.

▼M32

Papir je bele barve in je enak za vse izvode. Na izvodih, ki se uporabljajo za skupnostni tranzitni postopek v skladu s členom 353(2), imajo polja št. 1 (prvo in tretje podpolje), 2, 3, 4, 5, 6, 8, 15, 17, 18, 19, 21, 25, 27, 31, 32, 33 (prvo podpolje na levi), 35, 38, 40, 44, 50, 51, 52, 53, 55 in 56 zeleno ozadje.

Obrazci so natisnjeni v zeleni barvi.

▼B

2.  Polja morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni in šestinah inča v vertikalni smeri. Podpolja morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni smeri.

3.  Izvodi obrazcev so barvno označeni na naslednji način:

(a) na obrazcih v skladu z vzorci iz prilog 31 in 33:

 izvodi 1, 2, 3 in 5 imajo na desnem robu neprekinjeno črto rdeče, zelene, rumene oziroma modre barve,

 izvodi 4, 6, 7 in 8 imajo na desnem robu prekinjeno črto modre, rdeče, zelene oziroma rumene barve,

(b) na obrazcih v skladu z vzorci iz prilog 32 in 34 imajo izvodi 1/6, 2/7, 3/8 in 4/5 na desnem robu neprekinjeno in desno od tega prekinjeno črto rdeče, zelene, rumene oziroma modre barve.

Črte so široke približno 3 milimetre. Prekinjena črta je sestavljena iz barvnih kvadratkov 3 × 3 mm in trimilimetrskih presledkov.

4.  Priloga 35 navaja izvode, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 31 in 33 v samokopirni obliki.

Priloga 36 navaja izvode, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 32 in 34 v samokopirni obliki.

5.  Format obrazcev je 210 × 297 milimetrov, pri čemer je pri dolžini dovoljeno največje možno odstopanje 5 milimetrov navzdol in 8 milimetrov navzgor.

6.  Carinske uprave držav članic lahko zahtevajo, da se na obrazcih natisne naziv in naslov tiskarja ali druga oznaka, ki omogoča njegovo prepoznavo. Razen tega lahko tiskanje obrazcev pogojujejo s predhodnim tehničnim dovoljenjem.



Oddelek 3

Navedbe, ki se zahtevajo za predvideni carinski postopek

▼M24

Člen 216

Seznam polj, ki jih je treba izpolniti ob predložitvi blaga v carinski postopek pri uporabi enotne upravne listine, vsebuje Priloga 37.

▼M29

Kadar se carinska deklaracija zahteva za blago, ki se iznese iz carinskega območja Skupnosti, v skladu s členom 182b zakonika, ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za posebni postopek v skladu s Prilogo 37, vključuje tudi podrobnosti za izstopno skupno deklaracijo iz Priloge 30A.

▼B

Člen 217

Navedbe, ki jih je treba opraviti pri uporabi enega od obrazcev iz člena 205(2), izhajajo iz zadevnega obrazca in se po potrebi dopolnijo z določbami, ki urejajo zadevni carinski postopek.



Oddelek 4

Dokumenti, ki se priložijo carinski deklaraciji

Člen 218

1.  Carinski deklaraciji za sprostitev blaga v prosti promet se priložijo naslednji dokumenti:

(a) račun, na podlagi katerega se prijavi carinska vrednost blaga, v skladu s členom 181;

(b) deklaracija podatkov za določitev carinske vrednosti prijavljenega blaga, če to zahteva člen 178, opravljena v skladu s pogoji, ki jih predpisuje ta člen;

(c) dokumenti, potrebni za preferencialno tarifno obravnavo blaga ali uporabo vseh drugih ukrepov, ki odstopajo od veljavnih skupnih predpisov za prijavljeno blago;

(d) vsi drugi dokumenti, potrebni za izvajanje predpisov, ki urejajo sprostitev prijavljenega blaga v prosti promet.

2.  Carinski organi lahko zahtevajo, da se ob vložitvi deklaracije predložijo prevozne listine ali, odvisno od primera, dokumenti v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.

Kadar se ena vrsta blaga predloži v dveh ali več tovorkih, lahko zahtevajo tudi predložitev seznama pošiljk ali enakovrednega dokumenta, v katerem je navedena vsebina posameznega tovorka/pošiljke.

▼M7

3.  Kadar blago izpolnjuje pogoje za pavšalno stopnjo carin iz Oddelka II (D) predhodnih določb kombinirane nomenklature ali kadar blago izpolnjuje pogoje za oprostitev uvoznih dajatev, dokumentov iz odstavka 1(a), (b) in (c) ni treba zahtevati, razen če carinski organi menijo, da je to potrebno za uporabo predpisov, ki urejajo sprostitev tega blaga v prosti promet.

▼B

Člen 219

▼M32

1.  Blago iz tranzitne deklaracije se predloži skupaj s prevozno listino.

Po izpolnitvi carinskih formalnosti lahko urad odhoda opusti zahtevo po predložitvi te listine, vendar mora biti ta na voljo.

Na zahtevo carinskih ali drugega pristojnega organa pa se prevozna listina predloži kadar koli med prevozom.

▼B

2.  Brez poseganja v ukrepe poenostavitve, ki se po potrebi lahko izvajajo, se carinski dokument za izvoz ali ponovni izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti ali kateri koli drug dokument z enakim učinkom predloži uradu odhoda skupaj s tranzitno deklaracijo, na katero se nanaša.

3.  Carinski organi lahko po potrebi zahtevajo predložitev dokumenta v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.

▼M10

Člen 220

1.  Brez poseganja v posebne določbe morajo biti deklaraciji za vnos v carinski postopek z ekonomskim učinkom priloženi naslednji dokumenti:

(a) za postopek carinskega skladiščenja:

 vrste D; dokumenti iz člena 218(1)(a) in (b),

 drugega kot vrste D; nobeni dokumenti;

(b) za postopek aktivnega oplemenitenja:

 sistem povračila carine; dokumenti iz člena 218(1),

 sistem odloga; dokumenti iz člena 218(1)(a) in (b),

in, kjer je ustrezno, pisno pooblastilo za zadevni carinski postopek ali izvod zahtevka za pooblastilo, če se uporabi ►M20  člen 508(1) ◄ ;

(c) za predelavo pod carinskim nadzorom dokumenti iz člena 218(1)(a) in (b) in, kjer je ustrezno, pisno pooblastilo za zadevni carinski postopek ►M20  ali eno kopijo zahtevka za izdajo dovoljenja, kadar se uporabi člen 508(1) ◄ ;

(d) za postopek začasnega uvoza:

 z delno oprostitvijo uvoznih dajatev; dokumenti iz člena 218(1),

 z oprostitvijo uvoznih dajatev v celoti; dokumenti iz člena 218(1)(a) in (b),

in kjer je ustrezno, pisno pooblastilo za zadevni carinski postopek ►M20  ali eno kopijo zahtevka za izdajo dovoljenja, kadar se uporabi člen 508(1) ◄ ;

(e) za postopek pasivnega oplemenitenja dokumenti iz člena 221(1) in, kjer je ustrezno, pisno pooblastilo za zadevni carinski postopek ali izvod zahtevka za pooblastilo, če se uporabi ►M20  člen 508(1) ◄ .

2.  Člen 218(2) se uporabi za deklaracije za vnos v katerikoli carinski postopek z ekonomskim učinkom.

3.  Carinski organ lahko dovoli, da se pisno pooblastilo postopka ali izvod zahtevka za pooblastilo hrani tako, da mu je na voljo, namesto da je priložen deklaraciji.

▼B

Člen 221

1.  Izvozni deklaraciji ali deklaraciji za ponovni izvoz morajo biti priloženi vsi dokumenti, potrebni za pravilen izračun izvoznih dajatev in uporabo drugih določb za izvoz ali ponovni izvoz zadevnega blaga.

2.  Člen 218(2) se uporablja za izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz.

▼M1



POGLAVJE 2

Carinske deklaracije, izdelane z računalniškim sistemom izmenjave podatkov

Člen 222

1.  Kjer se carinska deklaracija izdela z računalniškim sistemom izmenjave podatkov, se podrobnosti v pisni deklaraciji, določene v Prilogi 37, nadomestijo tako, da se carinskemu uradu, določenemu v ta namen, zaradi računalniške obdelave, pošlje podatke v obliki oznak ali izdelane v neki drugi obliki, opredeljeni s strani carinskih organov in ki ustreza podrobnostim, zahtevanim v pisnih deklaracijah.

2.  Carinska deklaracija, izdelana z EDI, velja za vloženo, kadar carinski organi prejmejo sporočilo EDI.

Sprejem carinske deklaracije, izdelane z EDI, se deklarantu sporoči z odzivnim sporočilom, ki vsebuje vsaj podrobnosti za prepoznavanje prejetega sporočila in/ali registrsko številko carinske deklaracije in datum sprejema.

3.  Kadar je carinska deklaracija izdelana z EDI, carinski organi določijo pravila za izvajanje določb, predpisanih v členu 247.

4.  Kadar je carinska deklaracija izdelana z EDI, je o sprostitvi blaga obveščen deklarant, pri tem pa se navedejo vsaj podrobnosti za prepoznavanje deklaracije in datum sprostitve.

5.  Kadar se podrobnosti carinske deklaracije vnesejo v carinske sisteme računalniške izmenjave podatkov, se smiselno uporabljajo odstavki 2, 3 in 4.

Člen 223

Kjer je za zaključek drugih formalnosti potreben papirni izvod carinske deklaracije, to na zahtevo deklaranta izdela in potrdi ustrezen carinski urad ali pa se izdela in potrdi v skladu z drugim pododstavkom člena 199(2).

Člen 224

Carinski organi lahko pod pogoji in na način, ki ga določijo, dovolijo, da se listine, potrebne za začetek carinskega postopka za blago, izdelajo in prenesejo z elektronskimi sredstvi.

▼B



POGLAVJE 3

Ustne carinske deklaracije in prijavljanje s konkludentnim dejanjem



Oddelek 1

Ustne carinske deklaracije

Člen 225

Ustna carinska deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet se lahko da za:

(a) blago nekomercialne narave:

 ki je v potnikovi osebni prtljagi,

 ki se pošilja zasebnikom,

 v drugih primerih manjšega pomena, če carinski organi to odobrijo;

(b) blago komercialne narave, če:

 njegova skupna vrednost po pošiljki in deklarantu ne presega statističnega praga, predvidenega v veljavnih predpisih Skupnosti,

 pošiljka ni del redne serije istovrstnih pošiljk in

 blaga ne prevažajo neodvisni prevozniki kot del večje komercialne prevozne operacije;

(c) blago iz člena 229, če gre za blago, ki je kot vrnjeno blago oproščeno;

(d) blago iz člena 230(b) in (c).

Člen 226

Ustno carinsko deklaracijo za izvoz se lahko da za:

(a) blago nekomercialne narave, ki:

 je v potnikovi osebni prtljagi,

 ga pošiljajo fizične osebe;

(b) blago iz člena 225(b);

(c) blago iz člena 231(b) in (c);

(d) drugo blago manjšega ekonomskega pomena, če carinski organi to odobrijo.

Člen 227

1.  Carinski organi lahko določijo, da se člena 225 in 226 ne uporabljata, če oseba, ki začne postopek carinjenja, kot carinski agent deluje za račun druge osebe.

2.  Če carinski organi dvomijo o pravilnosti ali popolnosti navedb, lahko zahtevajo pisno carinsko deklaracijo.

Člen 228

Če je za blago, za katero se da ustna carinska deklaracija, v skladu s členoma 225 in 226 treba plačati dajatve ob uvozu ali izvozu, carinski organi izdajo udeleženemu potrdilo o plačilu dolgovanih dajatev.

▼M10

Potrdilo o prejemu mora zajemati vsaj naslednje informacije:

(a) opis blaga, ki je dovolj natančen, da omogoča njegovo identifikacijo; to lahko vključuje tarifno številko;

(b) fakturno vrednost in/ali količino blaga, kot je ustrezno;

(c) razčlenitev izterjanih dajatev;

(d) datum, na katerega je bilo izstavljeno;

(e) ime organa, ki ga je izdal.

Države članice obvestijo Komisijo o vseh standardnih potrdilih o prejemu, uvedenih v skladu s tem členom. Komisija vse take informacije posreduje drugim državam članicam.

▼B

Člen 229

1.  V skladu s pogoji določb ►M20  drugi pododstavek člena 497(3) ◄ je možna ustna carinska deklaracija za začasni uvoz naslednjega blaga:

(a)

  ►M20

 

 živali zaradi sezonske selitve ali paše ali zaradi opravljanja dela ali prevozov in drugega blaga, ki izpolnjuje pogoje, določene v točki (a) drugega pododstavka člena 567,

 embalaže iz člena 571(a), ki ima stalne, neizbrisne oznake osebe s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti,

 ◄

 opreme za radijsko in televizijsko produkcijo in oddajanje ter vozil, posebej opremljenih za radijsko ali televizijsko oddajanje, in njihove opreme, ki jih uvažajo javne ali zasebne organizacije s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti in so jih carinski organi, ki so izdali dovoljenje za postopek, pooblastili za uvoz te opreme in vozil,

 instrumentov in aparatov, ki jih potrebujejo zdravniki za dajanje pomoči bolnikom, ki čakajo na presaditev organa, v skladu s ►M20  členom 569 ◄ ;

(b) blaga iz člena 232;

(c) drugega blaga, če carinski organi to odobrijo.

2.  Za blago iz odstavka 1 se lahko da ustna deklaracija za ponovni izvoz ob zaključku postopka začasnega uvoza.



Oddelek 2

Prijavljanje s konkludentnim dejanjem

Člen 230

Šteje se, da je bilo naslednje blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet s konkludentnim dejanjem iz člena 233, tudi če se izrecno ne prijavi:

(a) blago nekomercialne narave, ki je v potnikovi osebni prtljagi in je oproščeno v skladu z naslovom XI poglavja I Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 ( 11 ) ali kot vrnjeno blago;

(b) blago, ki je oproščeno v skladu z naslovoma IX in X poglavja I Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83;

(c) prevozna sredstva, ki so oproščena kot vrnjeno blago;

(d) blago, uvoženo v okviru uvoza manjšega pomena in oproščeno obveznosti prevoza do carinskega urada v skladu s členom 38(4) zakonika, pod pogojem, da ni zavezano plačilu uvoznih dajatev;

▼M48

(e) prenosna glasbila, ki jih uvozijo potniki in so oproščena prijave kot vrnjeno blago.

▼B

Člen 231

Šteje se, da je naslednje blago prijavljeno za izvoz s konkludentnim dejanjem iz člena 233(b), tudi če se izrecno ne prijavi:

(a) blago nekomercialne narave, ki je v potnikovi osebni prtljagi in ni zavezano plačilu izvoznih dajatev;

(b) prevozna sredstva, registrirana na carinskem območju Skupnosti in namenjena za ponovni uvoz;

(c) blago iz poglavja II Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83;

(d) drugo blago manjšega ekonomskega pomena, če carinski organi to odobrijo;

▼M48

(e) prenosna glasbila potnikov.

▼B

Člen 232

▼M20

1.  Kadar ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno, se šteje, da je bilo blago prijavljeno za začasni uvoz z dejanjem iz člena 233, pri čemer se upošteva člen 579:

(a) osebni predmeti in blago za šport, ki jih potniki uvozijo v skladu s členom 563;

(b) prevozna sredstva iz členov 556 do 561;

(c) material za razvedrilo pomorščakov, uporabljen na plovilu, ki vozi v mednarodnem pomorskem prometu, v skladu s členom 564(a);

▼M48

(d) prenosna glasbila iz člena 569(1a).

▼B

2.  Šteje se, da je blago iz odstavka 1 prijavljeno za ponovni izvoz ob zaključku postopka začasnega uvoza s konkludentnim dejanjem iz člena 233, tudi če ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno.

Člen 233

►M6  1. ◄   Za namene členov 230 do 232 se naslednja dejanja štejejo kot carinska deklaracija:

(a) v primeru, pri katerem je blago prepeljano do carinskega urada ali drugega mesta, ki je določeno ali odobreno v skladu s členom 38(1)(a) zakonika:

 uporaba zelenega („ničesar za prijavo“) izhoda v carinskih uradih, kjer obstaja dvojni kontrolni izhod,

 prehod skozi urad, ki nima dvojnega kontrolnega izhoda brez spontane oddaje carinske deklaracije,

 namestitev vinjete carinske deklaracije ali nalepke „ničesar za prijavo“ na vetrobransko steklo osebnega vozila, če je ta možnost predvidena v notranjih predpisih;

(b) pri oprostitvi obveznosti prevoza blaga do carinskega urada v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika, pri izvozu v skladu s členom 231 in ponovnem izvozu v skladu s členom 232(2):

 sam prestop meje carinskega območja Skupnosti.

▼M6

2.  Kadar se blago iz točke (a) člena 230, člena 231(a), točke (a) člena 232(1) ali člena 232(2), vsebovano v potniški prtljagi, prevaža po železnici brez spremstva potnika in se prijavi na carini, ne da bi bil potnik osebno prisoten, se lahko uporabi dokument iz Priloge 38a ob upoštevanju pogojev in omejitev, določenih v njej.

▼B

Člen 234

1.  Če so izpolnjeni pogoji iz členov 230 do 232, se šteje, kakor da je bilo blago predloženo carinskemu organu v skladu s členom 63 zakonika, da je bila deklaracija sprejeta in blago prepuščeno v trenutku, ko je bilo izvedeno dejanje iz člena 233.

2.  Če se pri kontroli ugotovi, da je dejanje iz člena 233 izvršeno, ne da bi blago, ki je bilo vneseno ali izneseno, izpolnjevalo pogoje iz členov 230 do 232, se šteje, kakor da je to blago vneseno ali izvoženo nezakonito.



Oddelek 3

Skupne določbe k oddelkoma 1 in 2

Člen 235

Določbe členov 225 do 232 se ne uporabljajo za blago, za katero se zahteva ali zaprosi odobritev nadomestil ali drugih zneskov oziroma povračilo dajatev, ali za blago, ki je predmet kakršnih koli prepovedi ali omejitev oziroma drugih posebnih formalnosti.

Člen 236

Za namene oddelkov 1 in 2 se za „potnika“ šteje:

A. pri uvozu:

1. vsaka oseba, ki začasno prihaja na carinsko območje Skupnosti, kjer nima običajnega bivališča, in

2. vsaka oseba, ki se vrne na carinsko območje Skupnosti, kjer ima običajno bivališče, potem ko je začasno bivala na ozemlju tretje države;

B. pri izvozu:

1. vsaka oseba, ki začasno zapusti carinsko območje Skupnosti, kjer ima običajno bivališče, in

2. vsaka oseba, ki po začasnem bivanju zapusti carinsko območje Skupnosti, kjer nima običajnega bivališča.



Oddelek 4

Poštni promet

Člen 237

1.  V poštnem prometu se naslednje blago šteje, da je prijavljeno:

A. za sprostitev v prosti promet:

(a) ob njegovem vnosu na carinsko območje Skupnosti:

 razglednice in pisma, ki vsebujejo le osebna sporočila,

 braillova pisma,

 tiskovine, ki niso zavezane plačilu dajatev ob uvozu, in

 vse druge poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki so v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika oproščene obveznosti prevoza do carinskega urada;

(b) ob njegovi predložitvi carinskim organom:

 poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki niso navedeni v točki (a), pod pogojem, da se jim priloži deklaracija ►M18  CN22 ◄ in/ali ►M18  CN23 ◄ ;

B. za izvoz:

(a) ko jih prevzamejo poštni organi, poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki niso zavezane plačilu izvoznih dajatev;

(b) ob njihovi predložitvi carinskemu organu poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki so zavezane plačilu izvoznih dajatev, če jim je priložena deklaracija ►M18  CN22 ◄ in/ali deklaracija ►M18  CN23 ◄ .

2.  Za deklaranta in po potrebi dolžnika se v primerih iz odstavka 1A šteje prejemnik, v primerih iz točke B pa pošiljatelj. Carinski organi lahko predvidijo, da se poštna uprava šteje za deklaranta in po potrebi za dolžnika.

3.  Za izvajanje odstavka 1 se blago, ki ni zavezano plačilu dajatev, šteje, da je bilo predloženo carinskim organom v skladu s členom 63 zakonika, carinska deklaracija sprejeta in prepustitev odobrena:

(a) ko je blago izročeno prejemniku, če gre za uvoz;

(b) ko blago prevzamejo poštni organi, če gre za izvoz.

4.  Če se poštna pošiljka (pismo ali poštni paketi), ki ni oproščena obveznosti predložitve na carinskem uradu v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika, predloži brez deklaracije ►M18  CN23, ◄ in/ali deklaracije ►M18  CN23 ◄ ali če je ta deklaracija nepopolna, carinski organi odločijo, kako je treba vložiti carinsko deklaracijo oziroma jo dopolniti.

Člen 238

Člen 237 se ne uporablja:

 za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, katerega skupna vrednost presega statistični prag, predviden v veljavnih predpisih Skupnosti; carinski organi lahko določijo višje mejne vrednosti,

 za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, ki so del redne serije istovrstnih operacij,

 če je carinska deklaracija oddana v pisni obliki, dana ustno ali pa z računalniško obdelavo podatkov,

 pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago iz člena 235.



NASLOV VIII

PREGLED BLAGA, UGOTOVITVE CARINSKEGA URADA IN DRUGI UKREPI, KI JIH SPREJME CARINSKI URAD

Člen 239

1.  Blago se pregleda na kraju, ki je za ta namen določen, in v času, ki je za to predviden.

2.  Vendar lahko carinski organi na zahtevo deklaranta dovolijo, da se pregled blaga opravi na kraju ali v času, ki nista predviden v odstavku 1.

Stroške, ki tako nastanejo, nosi deklarant.

Člen 240

1.  Če se carinski organi odločijo opraviti pregled blaga, o tem obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika.

2.  Če se carinski organi odločijo le za delni pregled prijavljenega blaga, deklaranta ali njegovega zastopnika obvestijo, katero blago želijo pregledati, pri čemer deklarant ne more nasprotovati izbiri.

Člen 241

1.  Carinski deklarant ali oseba, ki jo ta imenuje, da prisostvuje pregledu blaga, mora carinskim organom za olajšanje njihove naloge nuditi potrebno pomoč. Če carinski organi menijo, da nudena pomoč ne zadošča, lahko od deklaranta zahtevajo, da določi drugo osebo, ki bi jim bila sposobna dati potrebno pomoč.

2.  Če deklarant zavrne sodelovanje pri pregledu blaga ali ne določi druge osebe, ki bi carinskim organom pri pregledu lahko dala potrebno pomoč, carinski organi določijo rok za izpolnitev obveznosti, razen če menijo, da lahko pregled opustijo.

Če deklarant ob izteku roka ni izpolnil zahtev carinskih organov, ti zaradi izvajanja člena 75(a) zakonika po uradni dolžnosti opravijo pregled blaga na deklarantov riziko in stroške ter povabijo k sodelovanju, če menijo, da je to potrebno, tudi strokovnjaka ali vsako drugo osebo, določeno v skladu z veljavnimi predpisi.

3.  Ugotovitve carinskih organov o pregledu blaga, ki ga izvedejo pod pogoji iz prejšnjega odstavka, so enako veljavne, kakor če bi se pregled opravil v navzočnosti deklaranta.

4.  Carinski organi lahko namesto ukrepov iz odstavkov 2 in 3 štejejo carinsko deklaracijo za neveljavno, če deklarantova odklonitev sodelovanja pri pregledu blaga oziroma imenovanju osebe, ki bi carinskim organom lahko dala potrebno pomoč, ni imela za namen ali cilj preprečiti ugotovitve, da so bili predpisi, ki urejajo prepustitev blaga v zadevni carinski postopek, kršeni, ali izogniti se uporabi določb člena 66(1) ali člena 80(2) zakonika.

Člen 242

1.  Če se carinski organi odločijo opraviti odvzem vzorcev, o tem obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika.

2.  Carinski organi sami opravijo odvzem vzorcev. Vendar lahko ti zahtevajo, da odvzem vzorcev pod njihovim nadzorom opravi deklarant ali oseba, ki jo ta določi.

Odvzem vzorcev se opravi po metodah, ki so za ta namen predvidene v veljavnih predpisih.

3.  Vzorce se vzame le v takšni količini, ki je nujno potrebna za analizo ali natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo.

Člen 243

1.  Deklarant ali oseba, ki jo ta imenuje, da prisostvuje odvzemu vzorcev, mora carinskim organom zaradi olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč.

▼M7

2.  Če deklarant zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne določi druge osebe oz. carinskim organom ne zagotovi vse potrebne pomoči za olajšanje izvajanja operacij, se uporabijo določbe drugega stavka člena 241(1) in člena 241(2), (3) in (4).

▼B

Člen 244

Če so carinski organi zaradi analize ali natančnega pregleda vzeli vzorce, odobrijo prepustitev zadevnega blaga, preden so znani rezultati te analize ali pregleda, če prepustitvi sicer nič ne nasprotuje in pod pogojem, da so bili v primeru nastanka ozroma možnega nastanka carinskega dolga zneski za dajatve predhodno vknjiženi in plačani ali zavarovani.

Člen 245

1.  Količine, ki jih carinski urad odvzame kot vzorce, se ne odštevajo od prijavljene količine.

2.  V primeru deklaracije za izvoz ali deklaracije za pasivno oplemenitenje lahko deklarant, če to dovoljujejo okoliščine, zaradi izpopolnitve pošiljke nadomesti odvzeto vzorčno količino blaga z enakim blagom.

Člen 246

1.  Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo deklarantu na njegovo zahtevo in stroške, takoj ko postane njihova hramba nepotrebna, predvsem ko so izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jih ima deklarant na razpolago zoper odločbo carinskih organov, sprejeto na podlagi rezultatov te analize ali natančnega pregleda.

2.  Vzorce, za katere deklarant ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko carinski organi uničijo ali shranijo. Vendar lahko carinski organi v določenih primerih od udeleženega zahtevajo, da preostanek vzorcev umakne.

Člen 247

1.  Ko carinski organi preverijo carinsko deklaracijo in spremne dokumente ali opravijo pregled blaga, vsaj na izvodu deklaracije, ki ga zadržijo, ali na spremnem dokumentu zabeležijo razloge in izide preverjanja ali pregleda. Pri delnem pregledu blaga je treba zabeležiti tudi podatke o pregledani pošiljki.

Carinski organi po potrebi v deklaraciji navedejo tudi odsotnost deklaranta ali njegovega zastopnika.

2.  Če se izidi preverjanja carinske deklaracije in spremnih dokumentov ali pregleda blaga ne ujemajo s podatki iz carinske deklaracije, carinski organi vsaj na izvodu deklaracije, ki ga zadržijo, ali na spremnem dokumentu navedejo podatke, ki jih je treba upoštevati pri izračunu dajatev v zvezi z zadevnim blagom in pri morebitnem obračunu povračil in drugih zneskov pri izvozu ter za uporabo drugih predpisov, ki urejajo carinski postopek, v katerega je bilo blago dano.

3.  Iz izidov preverjanja carinskih organov morajo biti po potrebi vidni sprejeti načini ugotavljanja istovetnosti. V njih morajo poleg tega biti navedeni datum in podatki, potrebni za prepoznavo uradnika, ki je izvedel preverjanje.

4.  Carinskim organom na deklaracijo ali spremni dokument iz odstavka 1 ni treba vpisati nobenega zaznamka, če ne preverijo deklaracije ali opravijo pregleda blaga.

▼M32

5.  Za izvajanje skupnostnega tranzitnega postopka urad odhoda zabeleži rezultate preverjanja v tranzitno deklaracijo z vnosom ustreznih podatkov.

▼B

Člen 248

1.  Ko se odobri prepustitev blaga, se vknjižijo uvozne dajatve, ugotovljene na podlagi navedb v carinski deklaraciji. Če carinski organi ocenjujejo, da je na podlagi preverjanj, ki so jih opravili, znesek dajatev lahko višji, kakor izhaja iz navedb v deklaraciji, poleg tega zahtevajo predložitev ustreznega zavarovanja za pokritje razlike med zneskom, navedenim v deklaraciji, in tistim, ki se lahko nazadnje obračuna za to blago. Vendar lahko deklarant namesto predložitve tega zavarovanja zahteva takojšnje vknjiženje zneska dajatev, ki se lahko nazadnje zaračuna za blago.

2.  Če carinski organi na podlagi opravljenega preverjanja določijo drugačen znesek dajatev, kakor je naveden v deklaraciji, se tako določeni znesek s prepustitvijo blaga takoj vknjiži.

3.  Če carinski organi niso prepričani, ali se za prijavljeno blago uporabljajo ukrepi prepovedi ali omejevanja, in na to vprašanje pred prejemom rezultatov preverjanj, ki jih opravijo, ne morejo odgovoriti, se blago ne more prepustiti.

▼M12

4.  Ne glede na odstavek 1 lahko carinski organi opustijo sprejetje zavarovanja za blago, ki je predmet prošnje za črpanje v okviru tarifne kvote, če v trenutku sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet ugotovijo, da je zadevna tarifna kvota nekritična v smislu člena 308c.

▼B

Člen 249

1.  Način prepustitve blaga deklarantu določijo carinski organi ob upoštevanju kraja, na katerem blago ne, in posebnih načinov, po katerih izvajajo njegov nadzor.

2.  Če je za blago vložena pisna carinska deklaracija, se prepustitev in datum prepustitve navede na deklaraciji ali po potrebi na dokumentu, ki se ji priloži, njena kopija pa se vroči deklarantu.

▼M32

3.  Za izvajanje skupnostnega tranzitnega postopka in če to omogočajo rezultati preverjanja deklaracij, urad odhoda odobri prepustitev blaga in vnese datum prepustitve v računalniški sistem.

▼B

Člen 250

1.  Če se prepustitev blaga zaradi enega od razlogov iz druge in tretje alinee člena 75(a) zakonika ne more odobriti, carinski organi deklarantu določijo rok za ureditev položaja blaga.

2.  Če deklarant v primerih iz druge alinee člena 75(a) zakonika ne predloži zahtevanih dokumentov pred iztekom roka iz odstavka 1, se zadevna carinska deklaracija šteje za neveljavno in jo carinski organi odpravijo. Uporabljajo se določbe člena 66(3) zakonika.

3.  Če deklarant v primerih iz tretje alinee člena 75(a) zakonika in brez poseganja v morebitno uporabo prvega pododstavka člena 66(1) ali člena 182 zakonika ne plača oziroma predloži ustreznega zavarovanja za dolgovani znesek dajatev pred iztekom roka iz odstavka 1, lahko carinski organi uvedejo predhodne ukrepe za prodajo blaga. V tem primeru sledi prodaja blaga, če zahtevani pogoji medtem niso bili izpolnjeni, po potrebi na podlagi prisile, če to dovoljuje zakonodaja države članice, ki ji pripadajo ti organi. Carinski organi o tem obvestijo deklaranta.

Carinski organi lahko na riziko in stroške deklaranta prenesejo zadevno blago na poseben kraj, ki je pod njihovim nadzorom.

Člen 251

Z odstopanjem od člena 66(2) zakonika se lahko carinska deklaracija po odobritvi prepustitve pod naslednjimi pogoji razveljavi:

1. če se ugotovi, da je bilo blago pomotoma prijavljeno za carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev, namesto da bi bilo prijavljeno za drug carinski postopek, carinski organi razveljavijo deklaracijo, če je zahtevek vložen v treh mesecih po dnevu prejema carinske deklaracije in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

 blago ni bilo uporabljeno pod drugačnimi pogoji, kakršne predvideva carinski postopek, v katerega bi moralo biti prepuščeno,

 blago je bilo v trenutku, ko je bilo prijavljeno, namenjeno prepustitvi v drug carinski postopek, za katerega je izpolnjevalo vse zahtevane pogoje, in

 blago je takoj prijavljeno za carinski postopek, za katerega je bilo dejansko namenjeno.

Carinska deklaracija o prepustitvi blaga v drug carinski postopek velja od dneva prejema razveljavljene carinske deklaracije.

V utemeljenih izjemnih primerih lahko carinski organi dovolijo prekoračitev navedenega roka;

▼M1

1a. Kjer se ugotovi, da je bilo blago napačno deklarirano namesto drugega blaga, in carinski postopek nalaga obveznost plačila uvoznih dajatev, carinski organi razveljavijo deklaracijo, če se taka zahteva poda v treh mesecih od datuma sprejema deklaracije, pod pogojem, da:

 prvotno deklarirano blago:

 

(i) ni bilo uporabljeno drugače, kakor je dovoljeno v njegovem prvotnem statusu; in

(ii) je bilo vrnjeno v svoj prvotni status;

 in da

 blago, ki bi moralo biti deklarirano za prvotno nameravani carinski postopek:

 

(i) bi lahko bilo, ko je bila vložena prvotna deklaracija, predloženo istemu carinskemu uradu; in

(ii) je bilo deklarirano za isti carinski postopek, kakor je bilo predvideno prvotno.

Carinski organi lahko dovolijo, da se navedena časovna omejitev preseže v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih;

▼M12

1b. če se blago, prodano po pošti, vrne, carinski organ razveljavi deklaracijo za sprostitev v prosti promet, če se ustrezna prošnja vloži v treh mesecih od dneva sprejetja deklaracije pod pogojem, da je bilo blago izvoženo na naslov dejanskega dobavitelja ali na drug naslov, ki ga je navedel dejanski dobavitelj;

▼M20

1c. Kadar je dovoljenje z veljavnostjo za nazaj dano v skladu s:

 členom 294 za sprostitev v prosti promet z ugodnejšo tarifno obravnavo ali z znižano ali stopnjo dajatve nič zaradi posebne uporabe blaga ali

 členom 508 za carinski postopek z ekonomskim učinkom;

▼B

2. če je bilo blago prijavljeno za izvoz ali pasivno oplemenitenje, se carinska deklaracija razveljavi, če:

(a) pri blagu, ki je bodisi predmet izvoznih dajatev ali pa je bilo predmet zahtevka za povračilo uvoznih dajatev, nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu ali kakšnega drugega posebnega izvoznega ukrepa:

 deklarant predloži organom carinskega urada izvoza dokazilo, da blago ni zapustilo carinskega območja Skupnosti,

 deklarant ponovno predloži tem carinskim organom vse izvode carinske deklaracije skupaj z vsemi drugimi dokumenti, ki so mu bili izročeni po prejemu carinske deklaracije,

 deklarant po potrebi organom carinskega urada izvoza predloži dokazilo, da so bila nadomestila in drugi zneski, odobreni na podlagi prijavljanja blaga za izvoz, povrnjeni oziroma da so pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe, da se ti zneski ne izplačajo,

 deklarant po potrebi in v skladu z veljavnimi predpisi izpolni vse druge obveznosti, ki jih lahko določijo organi carinskega urada izvoza za ureditev položaja blaga.

Razveljavitev carinske deklaracije po potrebi povzroči, da se prilagoditve, ki so bile opravljene na izvoznih potrdilih ali potrdilih o vnaprejšnji določitvi, priloženih tej carinski deklaraciji, prekličejo.

Če mora blago, ki je prijavljeno za izvoz, v določenem roku zapustiti carinsko območje Skupnosti, lahko neupoštevanje tega roka povzroči razveljavitev zadevne carinske deklaracije;

▼M33

(b) je bil v primeru drugega blaga carinski urad izvoza v skladu s členom 792a(1) obveščen ali v skladu s členom 796e(2) meni, da prijavljeno blago ni zapustilo carinskega območja Skupnosti.

▼B

3. če je treba zaradi ponovnega izvoza blaga vložiti deklaracijo, se smiselno uporablja točka 2;

4. če je bilo skupnostno blago prepuščeno v postopek carinskega skladiščenja v skladu s členom 98(1)(b) zakonika, se lahko razveljavitev carinske deklaracije za vnos v postopek zahteva in opravi takoj, ko so bili sprejeti ukrepi, predvideni v posebnih predpisih za primere neupoštevanja predvidene rabe ali uporabe.

Če ob izteku roka, ki je bil določen za carinsko skladiščenje navedenega blaga, za to blago ni bil vložen zahtevek za pridobitev ene od predvidenih rab ali uporab v zadevnih posebnih predpisih, sprejmejo carinski organi ukrepe, predvidene v teh predpisih.

▼M1

Člen 252

Kjer carinski organi prodajo skupnostno blago v skladu s točko (b) člena 75 zakonika, se to opravi v skladu s postopki, veljavnimi v državah članicah.

▼B



NASLOV IX

POENOSTAVLJENI POSTOPKI



▼M1

POGLAVJE 1

Splošne določbe



▼M32

Oddelek 1

Splošno

▼B

Člen 253

1.  Postopek nepopolne deklaracije omogoča carinskim organom, da v upravičenih primerih sprejmejo deklaracijo, ki ne vsebuje vseh zahtevanih navedb ozroma ji niso priloženi vsi dokumenti, ki so potrebni za zadevni carinski postopek.

2.  Poenostavljeni postopek prijavljanja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek na podlagi predložitve poenostavljene deklaracije in naknadne predložitve dopolnilne deklaracije, ki je lahko glede na okoliščine primera splošna, periodična ali zbirna.

3.  Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek v prostorih udeleženega ali na drugem kraju, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi.

▼M32

4.  Vsaka oseba lahko vloži zahtevek za dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, ki se izda njej sami za lastno uporabo ali za uporabo kot zastopniku, če so vzpostavljeni zadovoljiva evidenca in postopki, ki carinskemu organu izdajatelju omogočajo opredelitev zastopanih oseb in izvedbo ustreznih carinskih kontrol.

Tak zahtevek se lahko nanaša tudi na integrirano dovoljenje brez poseganja v člen 64 zakonika.

5.  Uporaba poenostavljene deklaracije ali postopka hišnega carinjenja je odvisna od predložitve zavarovanja za uvozne in druge dajatve.

6.  Imetnik dovoljenja izpolnjuje pogoje in merila iz tega poglavja ter obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, brez poseganja v obveznosti deklaranta, in pravila, ki urejajo nastanek carinskega dolga.

7.  Imetnik dovoljenja sporoči carinskemu organu izdajatelju vse okoliščine, ki nastanejo po izdaji dovoljenja in lahko vplivajo na nadaljnjo veljavnost ali vsebino dovoljenja.

8.  Carinski organ izdajatelj izvede ponovno oceno dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja v naslednjih primerih:

(a) pri večjih spremembah zadevne zakonodaje Skupnosti;

(b) če obstaja utemeljen sum, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več ustreznih pogojev.

Če se dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja izda vložniku, od ustanovitve katerega so pretekla manj kot tri leta, se prvo leto po izdaji izvaja strožji nadzor.

▼M1

Člen 253a

Kjer se uporabi poenostavljen postopek z uporabo sistemov za računalniško izmenjavo podatkov za izdelavo carinskih deklaracij ali z uporabo računalniškega sistema izmenjave podatkov, se smiselno uporabljajo določbe, navedene v členih 199(2) in (3), 222, 223 in 224.

▼M32

Uporaba poenostavljene deklaracije ali postopka hišnega carinjenja je odvisna od vložitve elektronskih carinskih deklaracij in obvestil.

▼M38

Vendar lahko v primerih, kadar niso vzpostavljeni računalniški sistemi carinskih organov ali gospodarskih subjektov za vložitev ali prejem poenostavljenih carinskih deklaracij ali obvestil o hišnem carinjenju z uporabo postopkov za obdelavo podatkov, carinski organi sprejmejo druge oblike deklaracij in obvestil, ki jih predpišejo, če je izvedena učinkovita analiza tveganja.

▼M32



Oddelek 2

Izdaja, začasna ukinitev in preklic dovoljenj za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja

Člen 253b

1.  Zahtevki za dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja se vložijo z uporabo obrazca zahtevka iz Priloge 67 ali ustrezne elektronske oblike.

2.  Kadar carinski organ izdajatelj ugotovi, da zahtevek ne vsebuje vseh zahtevanih podrobnosti, vložnika v tridesetih koledarskih dneh od prejema zahtevka pozove, naj predloži vse ustrezne informacije in to zahtevo utemelji.

3.  Zahtevek se ne sprejme, če:

(a) ni v skladu z odstavkom 1;

(b) ni bil predložen pristojnim carinskim organom;

(c) je bil vložnik obsojen za resno kaznivo dejanje, povezano z njegovo gospodarsko dejavnostjo;

(d) je vložnik v času predložitve zahtevka v stečajnem postopku.

4.  Pred izdajo dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja carinski organi revidirajo vložnikovo evidenco, razen če je mogoče uporabiti rezultate predhodne revizije.

Člen 253c

1.  Dovoljenje za poenostavljen postopek prijavljanja se izda, če so izpolnjeni pogoji in merila iz člena 14h, razen točke (c) odstavka 1, točk (d), (e) in (g) člena 14i in člena 14j.

Dovoljenje za postopek hišnega carinjenja se izda, če so izpolnjeni pogoji in merila iz člena 14h, razen točke (c) odstavka 1, člena 14i in člena 14j.

Za izdajo dovoljenj iz prvega in drugega pododstavka carinski organi uporabljajo člen 14a(2) in obrazec za dovoljenje določen v Prilogi 67.

2.  Kadar je vložnik imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), se šteje, da so pogoji in merila iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni.

Člen 253d

1.  Carinski organ izdajatelj začasno ukine dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, kadar:

(a) se ugotovi neskladnost s pogoji in merili iz člena 253c(1);

(b) carinski organi upravičeno domnevajo, da je bilo storjeno dejanje, ki se kazensko preganja in je povezano s kršenjem carinskih predpisov s strani imetnika dovoljenja ali druge osebe iz točk (a), (b) ali (d) člena 14h(1).

Vendar se lahko v primeru iz točke (b) prvega pododstavka tega člena, carinski organ izdajatelj odloči, da se dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja začasno ne ukine, če meni, da je kršitev zanemarljiva glede na število ali obseg carinskih operacij in ne povzroča dvomov v zvezi z dobro vero imetnika dovoljenja.

Pred sprejetjem odločitve carinski organ izdajatelj sporoči svoje ugotovitve imetniku dovoljenja. Imetnik dovoljenja ima pravico, da uredi situacijo in/ali izrazi svoje stališče v tridesetih koledarskih dneh od datuma sporočila.

2.  Če imetnik dovoljenja ne uredi situacije iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 v tridesetih koledarskih dneh, carinski organ izdajatelj imetnika dovoljenja obvesti, da se dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja začasno ukine za obdobje tridesetih koledarskih dni, s čimer mu omogoči, da sprejme potrebne ukrepe za ureditev situacije.

3.  V primerih iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 carinski organ izdajatelj začasno ukine dovoljenje do konca sodnega postopka. O tem obvesti imetnika dovoljenja.

4.  Kadar imetnik dovoljenja ne more urediti situacije v tridesetih koledarskih dneh, vendar predloži dokaze, da je pogoje mogoče izpolniti, če se obdobje začasne ukinitve podaljša, carinski organ izdajatelj začasno ukine dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja za nadaljnjih trideset koledarskih dni.

5.  Začasna ukinitev dovoljenja ne vpliva na carinske postopke, ki so se začeli že pred datumom začasne ukinitve in se še niso končali.

Člen 253e

1.  Kadar imetnik dovoljenja v skladu z zahtevami carinskega organa izdajatelja sprejme potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki morajo biti izpolnjena za dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, carinski organ izdajatelj prekliče začasno ukinitev ter o tem obvesti imetnika dovoljenja. Začasna ukinitev se lahko prekliče pred iztekom roka iz člena 253d(2) ali (4).

2.  Če imetnik dovoljenja v obdobju začasne ukinitve iz člena 253d(2) ali (4) ne sprejme potrebnih ukrepov, se uporabi člen 253g.

Člen 253f

1.  Kadar imetnik dovoljenja začasno ne more izpolnjevati nobenih pogojev in meril za dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, lahko zaprosi za začasno ukinitev dovoljenja. V takšnih primerih imetnik dovoljenja to sporoči carinskemu organu izdajatelju, pri tem pa navede datum, ko bo spet lahko izpolnjeval pogoje in merila. Carinskemu organu izdajatelju sporoči tudi kakršne koli načrtovane ukrepe in njihov časovni okvir.

2.  Če imetniku dovoljenja v obdobju, ki ga je navedel v svojem obvestilu, ne uspe urediti situacije, lahko carinski organ izdajatelj odobri razumno podaljšanje tega obdobja, če je imetnik dovoljenja ravnal v dobri veri.

Člen 253g

Brez poseganja v člen 9 zakonika in člen 4 te uredbe carinski organ izdajatelj prekliče dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja v naslednjih primerih:

(a) kadar imetnik dovoljenja ne uredi situacije iz členov 253d(2) in 253f(1);

(b) kadar je imetnik dovoljenja ali druga oseba iz točk (a), (b) ali (d) člena 14h(1) resno ali večkrat kršila carinske predpise in nima več možnosti pritožbe na sodišču;

(c) na zahtevo imetnika dovoljenja.

Vendar se lahko v primeru iz točke (b) prvega pododstavka carinski organ izdajatelj odloči, da se dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo ali postopka hišnega carinjenja ne prekliče, če meni, da so kršitve zanemarljive glede na število ali obseg carinskih operacij in ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero imetnika dovoljenja.



POGLAVJE 1A

Enotno dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja



Oddelek 1

Postopek za vložitev zahtevkov

Člen 253h

1.  Zahtevek za enotno dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja se predloži enemu izmed carinskih organov iz člena 14d(1) in (2).

Kadar pa se dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja zahteva v okviru ali po vložitvi zahtevka za enotno dovoljenje za posebno uporabo ali za carinski postopek z ekonomskim učinkom, se uporabljajo člen 292(5) in (6) ali člena 500 in 501.

2.  Če se del zadevne evidence in dokumentacije hrani v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil vložen zahtevek, vložnik ustrezno izpolni polja 5a, 5b in 7 obrazca za zahtevek iz Priloge 67.

3.  Vložnik zagotovi lahko dostopno osrednjo točko ali imenuje kontaktno osebo v upravi vložnika v državi članici, v kateri je bil vložen zahtevek, da zagotovi carinskim organom vse podatke, potrebne za ugotavljanje skladnosti z zahtevami za izdajo enotnega dovoljenja.

4.  Vložniki predložijo carinskim organom, kolikor je mogoče, potrebne podatke v elektronski obliki.

▼C6

5.  Do uvedbe sistema elektronske obdelave podatkov med vključenimi državami članicami, ki je potreben za namene ustreznega carinskega postopka, lahko carinski organi izdajatelji zavrnejo zahtevke, predložene v skladu z odstavkom 1, če bi enotno dovoljenje ustvarilo nesorazmerne upravne stroške.

▼M32

Člen 253i

1.  Države članice Komisiji sporočijo seznam carinskih organov iz člena 253h(1), pri katerih je treba vložiti zahtevke, in kakršne koli poznejše spremembe seznama. Komisija te podatke objavi na internetu. Ti organi so tudi carinski organi izdajatelji enotnih dovoljenj za poenostavljeno deklaracijo in postopek hišnega carinjenja.

2.  Države članice imenujejo osrednji urad, odgovoren za izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo, in o tem obvestijo Komisijo.



Oddelek 2

Postopek izdaje

Člen 253j

1.  Kadar se vloži zahtevek za enotno dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, carinski organ izdajatelj drugim zadevnim carinskim organom da na voljo naslednje informacije:

(a) zahtevek;

(b) osnutek dovoljenja;

(c) vse potrebne informacije za izdajo dovoljenja.

Informacije se dajo na voljo z uporabo komunikacijskega sistema iz člena 253m, ko je sistem na voljo.

2.  Carinski organ izdajatelj da na voljo informacije iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 v okviru naslednjih rokov:

(a) v 30 koledarskih dneh, če je bila vložniku že odobrena poenostavljena deklaracija ali postopek hišnega carinjenja ali potrdilo AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1);

(b) v 90 koledarskih dneh v vseh drugih primerih.

Kadar carinski organ izdajatelj ne more izpolniti navedenih rokov, se lahko podaljšajo za nadaljnjih 30 koledarskih dni. V takšnih primerih carinski organ izdajatelj vložnika še pred iztekom navedenih rokov obvesti o razlogih za podaljšanje.

Roki začnejo teči na dan, ko je carinski organ izdajatelj prejel vse potrebne informacije iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1. Carinski organ izdajatelj vložnika obvesti, da je bil zahtevek sprejet, ter navede datum, ko začne zadevni rok teči.

3.  Do 31. decembra 2009 se najdaljši obdobji 30 ali 90 koledarskih dni iz prvega pododstavka odstavka 2 nadomestita z 90 oziroma 210 koledarskimi dnevi.

Člen 253k

1.  Carinski organ izdajatelj države članice, v kateri je bil vložen zahtevek, in carinski organi drugih držav članic, ki so vključeni v postopek vložitve zahtevka za enotno dovoljenje, sodelujejo pri vzpostavitvi operativnih in poročevalskih zahtev, vključno s kontrolnim načrtom za nadzor carinskega postopka, ki poteka v okviru enotnega dovoljenja. Vendar pa podatki, ki jih je treba izmenjati za namene carinskega(-ih) postopka(-ov) med zadevnimi carinskimi organi, ne smejo presegati podatkov iz Priloge 30A.

2.  Carinski organi drugih držav članic, ki jih zadeva enotno dovoljenje, za katero je bil vložen zahtevek, carinskemu organu izdajatelju sporočijo vse ugovore v tridesetih koledarskih dneh od datuma prejema osnutka dovoljenja. Če je za to obvestilo potreben dodaten čas, se to čim prej in v vsakem primeru v tem roku sporoči carinskemu organu izdajatelju. Ta dodatni rok se lahko podaljša za največ trideset koledarskih dni. V primeru odobritve podaljšanja carinski organ izdajatelj vložnika obvesti o podaljšanju roka.

Kadar se sporočijo pripombe in soglasje med carinskimi organi ni doseženo v tem roku, se zahtevek zavrne glede na obseg pripomb, ki so bile dane.

Če carinski organ, s katerim se posvetuje, ne odgovori v roku(-ih) iz prvega pododstavka, lahko carinski organ izdajatelj na odgovornost carinskega organa, s katerim se posvetuje, sklepa, da ne obstaja noben ugovor v zvezi z izdajo takega dovoljenja.

3.  Pred delno ali popolno zavrnitvijo zahtevka carinski organ izdajatelj sporoči razloge za svojo odločitev vložniku, ki ima možnost izraziti svoje stališče v tridesetih koledarskih dneh od datuma, ko je bilo izvedeno sporočilo.

Člen 253l

1.  Kadar zahtevek za enotno dovoljenje vloži vložnik, ki je imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), se dovoljenje izda, ko se organizira potrebna izmenjava informacij med:

(a) vložnikom in carinskim organom izdajateljem;

(b) organom izdajateljem in drugimi carinskimi organi, ki jih zadeva enotno dovoljenje, za katerega je bil vložen zahtevek.

Kadar vložnik ni imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), se dovoljenje izda, ko se carinski organ izdajatelj prepriča, da bo vložnik lahko izpolnil pogoje in merila za dovoljenje iz členov 253, 253a in 253c, in ko je organizirana potrebna izmenjava informacij iz prvega pododstavka tega odstavka.

2.  Carinski organ izdajatelj po tem, ko prejme soglasje ali ne prejme nobenih utemeljenih ugovorov od drugih zadevnih carinskih organov, izda dovoljenje v skladu z obrazcem za dovoljenje iz Priloge 67 v tridesetih koledarskih dneh po preteku obdobij iz člena 253k(2) ali (3).

Carinski organ izdajatelj da dovoljenje na voljo carinskim organom v sodelujočih državah članicah z uporabo informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 253m takoj, ko je ta sistem na voljo.

3.  Enotna dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo in postopek hišnega carinjenja se priznajo v vseh državah članicah, navedenih v polju 10 ali polju 11 ali v obeh poljih dovoljenja, kot je primerno.



Oddelek 3

Izmenjava informacij

Člen 253m

1.  Za izmenjavo informacij in sporočanje med carinskimi organi ter za obveščanje Komisije in gospodarskih subjektov se uporablja elektronski informacijski in komunikacijski sistem, ki ga določijo Komisija in carinski organi z medsebojnim dogovorom, potem ko je vzpostavljen. Informacije, ki se posredujejo gospodarskim subjektom, so omejene na nezaupne podatke, opredeljene v točki 16 naslova II pojasnjevalnih opomb k obrazcu za zahtevek za poenostavljene postopke iz Priloge 67.

2.  Komisija in carinski organi z uporabo sistema iz odstavka 1 izmenjujejo, hranijo in dostopajo do naslednjih informacij:

(a) podatki o zahtevkih;

(b) informacije, ki so potrebne za postopek izdaje;

(c) enotna dovoljenja, izdana za postopke iz člena 1(13) in (14), ter, kadar je primerno, podatki o njihovi spremembi, začasni ukinitvi in preklicu;

(d) rezultati ponovne ocene v skladu s členom 253(8).

3.  Komisija in države članice lahko javnosti prek interneta razkrijejo seznam enotnih dovoljenj ter nezaupne podatke iz točke 16 naslova II pojasnjevalnih opomb k obrazcu za zahtevek za poenostavljene postopke iz Priloge 67 s predhodnim soglasjem imetnika dovoljenja. Seznam se posodablja.

▼B



POGLAVJE 2

Deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet



Oddelek 1

Nepopolna deklaracija

▼M29

Člen 254

Če deklarant tako zahteva, carinski organi lahko sprejmejo deklaracije za sprostitev v prosti promet, ki ne vsebujejo vseh podrobnosti iz Priloge 37.

Vendar te deklaracije vsebujejo vsaj podrobnosti za nepopolno deklaracijo iz Priloge 30A.

▼B

Člen 255

1.  Deklaracijam za sprostitev v prosti promet, ki jih carinski organi na zahtevo deklaranta lahko sprejmejo, kljub temu da jim niso priloženi vsi predpisani dokumenti, morajo biti priloženi vsaj tisti dokumenti, katerih predložitev je potrebna za sprostitev blaga v prosti promet.

2.  Z odstopanjem od določb odstavka 1 se carinska deklaracija, ki ji niso priloženi vsi dokumenti, s predložitvijo katerih se pogojuje sprostitev v prosti promet, lahko sprejme takoj, ko se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a) zadevni dokument obstaja in je veljaven;

(b) ta dokument ni mogel biti priložen deklaraciji zaradi razlogov, na katere carinski deklarant ni mogel vplivati; in da

(c) bi zamuda pri sprejemu carinske deklaracije preprečila sprostitev blaga v prosti promet ali povzročila zaračunanje dajatve po višji stopnji.

Podatki, ki se nanašajo na manjkajoče dokumente, morajo biti vsekakor navedeni na deklaraciji.

Člen 256

1.  Rok, ki ga carinski organi deklarantu odobrijo za predložitev manjkajočih navedb ali dokumentov ob sprejemu deklaracije, ne sme biti daljši od enega meseca, ki se šteje od dneva prejema deklaracije.

▼M22

Kadar imajo glede dokumenta, potrebnega za uporabo znižane stopnje uvozne dajatve ali stopnje nič, carinski organi dober razlog za prepričanje, da je blago, zajeto v nepopolni deklaraciji, lahko upravičeno do take znižane stopnje dajatve ali stopnje nič, se na deklarantovo zahtevo, če je utemeljena z okoliščinami, lahko za predložitev dokumenta odobri rok, ki je daljši od predvidenega v prvem pododstavku. Ta rok ne sme presegati štirih mesecev od dneva sprejetja deklaracije. Ni ga mogoče podaljšati.

▼B

Če gre za predložitev manjkajočih navedb ali dokumentov v zvezi s carinsko vrednostjo, lahko carinski organi, kolikor je to nujno potrebno, določijo daljši rok ali podaljšajo predhodno določeni rok. Pri odobrenem celotnem obdobju je treba upoštevati predpisane veljavne roke.

▼M12

2.  Če se za blago, sproščeno v prosti promet v okviru tarifne kvote, uporablja znižana ali nična stopnja uvoznih dajatev ali če ni bila ponovno uvedena običajna uvozna dajatev v okviru tarifnih zgornjih meja ali drugih preferencialnih tarifnih ukrepov, se lahko ugodnosti tarifne kvote ali preferencialnih tarifnih ukrepov odobrijo šele potem, ko se carinskemu organu predloži dokument, od katerega je odvisna uporaba znižane ali nične stopnje. Dokument je treba vsekakor predložiti:

 preden je tarifna kvota izčrpana, ali

 v drugih primerih, pred datumom, ko se z ukrepom Skupnosti ponovno uvedejo običajne uvozne dajatve.

▼B

3.  Ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 se lahko dokument, s predložitvijo katerega se pogojuje odobritev znižane uvozne dajatve ali stopnje „nič“, predloži po izteku obdobja, za katero je bila določena ta znižana uvozna dajatev ali stopnja „nič“, če je bila deklaracija, ki se nanaša na zadevno blago, sprejeta pred tem datumom.

Člen 257

1.  Sprejem nepopolne carinske deklaracije ne more preprečiti ali odložiti prepustitve blaga, ki se nanaša na to deklaracijo, če prepustitvi sicer nič ne nasprotuje. Brez poseganja v določbe člena 248 se prepustitev opravi v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 5.

2.  Če naknadna predložitev manjkajoče navedbe iz deklaracije ali dokumenta ob njenem prejemu ne more vplivati na višino dajatev, ki se zaračunajo za blago, na katero se nanaša ta deklaracija, carinski organi takoj vknjižijo znesek teh dajatev, ki se določi na podlagi običajnih pogojev.

3.  Če v skladu z določbami člena 254 deklaracija vsebuje začasno navedbo vrednosti, carinski organi:

 takoj vknjižijo znesek dajatev, izračunanih na podlagi te navedbe,

 po potrebi zahtevajo predložitev zavarovanja v višini razlike med tem zneskom in zneskom, ki bi se lahko nazadnje zaračunal za blago.

4.  Če v primerih, ki niso navedeni v odstavku 3, naknadna predložitev manjkajoče navedbe iz deklaracije ali dokumenta ob njenem prejemu lahko vpliva na višino dajatev, ki se zaračunajo za blago, na katero se nanaša deklaracija, se ravna takole:

(a) če naknadna predložitev manjkajoče navedbe ali dokumenta lahko povzroči uporabo znižane dajatve, carinski organi:

 takoj vknjižijo znesek dajatev, izračunanih na podlagi te znižane dajatve,

 zahtevajo predložitev zavarovanja v višini razlike med tem zneskom in tistim, ki bi izhajal iz uporabe dajatev za to blago, izračunanih na podlagi običajne stopnje;

(b) če naknadna predložitev manjkajoče navedbe ali dokumenta lahko povzroči odobritev popolne oprostitve plačila dajatev, carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja za morebitno zaračunanje zneska dajatev, izračunanega po običajni stopnji.

5.  Brez poseganja v kakršne koli morebitne naknadne spremembe, predvsem zaradi dokončne določitve carinske vrednosti, lahko carinski deklarant namesto predložitve zavarovanja, zahteva, da se takoj vknjiži:

 če se uporablja druga alinea odstavka 3 ali druga alinea odstavka 4(a), znesek dajatev, ki bi se lahko nazadnje zaračunal za blago,

 pri uporabi odstavka 4(b) pa znesek dajatev, izračunanih po običajni stopnji.

Člen 258

Če do poteka roka iz člena 256 deklarant ni predložil podatkov, ki so potrebni za dokončno določitev carinske vrednosti blaga, oziroma ni predložil manjkajoče navedbe ali dokumenta, carinski organi nemudoma vknjižijo kot dajatve, ki se uporabljajo za zadevno blago, znesek zavarovanja, predloženega v skladu z določbami druge alinee člena 257(3) ali druge alinee člena 257(4)(a) ali člena 257(4)(b).

Člen 259

Deklarant lahko nepopolno deklaracijo, ki so jo carinski organi sprejeli v skladu s členi 254 do 257, dopolni ali s soglasjem carinskih organov nadomesti z drugo carinsko deklaracijo, ki ustreza pogojem iz člena 62 zakonika.

V obeh primerih se kot odločilni datum za določitev dajatev, ki se po potrebi zaračunajo, in uporabo drugih predpisov o sprostitvi blaga v prosti promet šteje datum prejema nepopolne deklaracije.



Oddelek 2

Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 260

1.   ►M32  Vložnik ◄ lahko na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke, pod pogoji in v skladu s postopki iz členov 261 in 262 predloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v poenostavljeni obliki, ko se blago predloži carini.

▼M29

2.  Taka poenostavljena deklaracija vsebuje vsaj podrobnosti, ki so za poenostavljeno uvozno deklaracijo določeni v Prilogi 30A.

▼B

3.  Če okoliščine to dovoljujejo, lahko carinski organi odobrijo, da zahtevo za sprostitev v prosti promet iz druge alinee odstavka 2 nadomesti splošna zahteva, ki zajema operacije za sprostitev v prosti promet, opravljene v danem obdobju. Dovoljenje na podlagi splošne zahteve je treba zabeležiti v komercialnem ali upravnem dokumentu, ki se mora predložiti v skladu z odstavkom 1.

4.  Poenostavljeni deklaraciji morajo biti priloženi vsi dokumenti, s predložitvijo katerih se po potrebi pogojuje sprostitev v prosti promet. Uporablja se člen 255(2).

5.  Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 278.

▼M32

Člen 261

▼M38

1.  Dovoljenje za uporabo poenostavljenega postopka prijavljanja se izda vložniku, če so izpolnjeni pogoji in merila iz členov 253, 253a, 253b in 253c.

▼M32

2.  Kadar je vložnik imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), carinski organ izdajatelj izda dovoljenje, ko se organizira potrebna izmenjava informacij med vložnikom in carinskim organom izdajateljem. Šteje se, da so izpolnjeni vsi pogoji in merila iz odstavka 1 tega člena.

▼B

Člen 262

▼M29

1.  Dovoljenje iz člena 260 vključuje naslednje podrobnosti:

(a) carinski(-e) urad(-e), ki je(so) pristojen(-ni) za sprejemanje poenostavljenih deklaracij;

(b) blago, za katero se uporablja;

(c) sklic na zavarovanje, ki ga mora zadevna oseba zagotoviti za pokritje morebitnega carinskega dolga.

Dovoljenje določa tudi obliko in vsebino dopolnilnih deklaracij in roke, v katerih je treba te predložiti v ta namen imenovanemu carinskemu organu.

▼B

2.  Carinski organi lahko opustijo predložitev dopolnilne deklaracije, če se poenostavljena deklaracija nanaša na blago, katerega vrednost je nižja od statističnega praga, predvidenega v veljavnih predpisih Skupnosti, in če poenostavljena deklaracija že vsebuje vse navedbe, potrebne za sprostitev v prosti promet.



Oddelek 3

Prijavljanje na podlagi knjigovodskih vpisov

Člen 263

Dovoljenje za uporabo hišnega carinjenja se lahko v skladu s pogoji in postopki iz členov 264, 265 in 266 izda vsaki osebi, ki želi, da se postopek sprostitve blaga v prosti promet opravi v njenih lastnih prostorih ali na drugih krajih iz člena 253, in ki carinskim organom za to predloži pisni zahtevek z vsemi potrebnimi podatki za podelitev dovoljenja:

 za blago, ki je predmet skupnostnega tranzitnega postopka ali skupnega tranzitnega postopka in za katero je navedena oseba v skladu s ►M19  členi 406, 407 in 408 ◄ upravičena do poenostavljenih postopkov pri namembnem carinskem uradu;

 brez poseganja v člen 278 za blago, ki je bilo predhodno prepuščeno v postopek z ekonomskim učinkom,

 za blago, ki je bilo po predložitvi carinskim organom v skladu s členom 40 zakonika prepeljano v te prostore ali na te kraje v skladu s tranzitnim postopkom, ki ni naveden v prvi alinei,

 za blago, ki je bilo pripeljano na carinsko območje Skupnosti, vendar v skladu s členom 41(b) zakonika ni zavezano predložitvi na carinskem uradu.

▼M32

Člen 264

▼M38

1.  Dovoljenje za uporabo postopka hišnega carinjenja se izda vložniku, če so izpolnjeni pogoji in merila iz členov 253, 253a, 253b in 253c.

▼M32

2.  Kadar je vložnik imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), carinski organ izdajatelj izda dovoljenje, ko se organizira potrebna izmenjava informacij med vložnikom in carinskim organom izdajateljem. Šteje se, da so izpolnjeni vsi pogoji in merila iz odstavka 1 tega člena.

▼M32 —————

▼B

Člen 266

▼M4

1.  Da bi carinskim organom omogočili, da se prepričajo o pravilnem vodenju postopkov, imetnik dovoljenja, navedenega v členu 263:

(a) v primerih, navedenih v prvi in tretji alinei člena 263:

(i) kadar se blago sprosti v prosti promet ob svojem prihodu na kraj, določen v ta namen:

 pravilno obvesti carinske organe o tem prihodu v obliki in na način, ki ga ti organi opredelijo, da bi se pridobila sprostitev blaga, in

 vpiše blago v svoje evidence;

(ii) kadar je pred sprostitvijo v prosti promet blago začasno skladiščeno v pomenu člena 50 zakonika na istem kraju, pred potekom roka, določenega po členu 49 zakonika:

 pravilno obvesti carinske organe v obliki in na način, ki ga ti organi opredelijo, o svoji želji, naj se blago sprosti v prosti promet, da bi se pridobila sprostitev blaga, in

 vpiše blago v svoje evidence;

(b) v primerih, navedenih v drugi alinei člena 263:

 pravilno obvesti carinske organe v obliki in na način, ki ga ti organi opredelijo, o svoji želji, naj se blago sprosti v prosti promet, da bi se pridobila sprostitev blaga, in

 vpiše blago v svoje evidence.

Obvestilo, navedeno v prvi alinei, se ne zahteva, kadar je bilo blago, ki naj se sprosti v prosti promet, že dano v postopek carinskega skladiščenja v skladišču vrste D;

(c) v primerih, navedenih v četrti alinei člena 263, ob prihodu blaga na kraj, določen v ta namen:

 vpiše blago v svoje evidence;

(d) dá carinskim organom od časa vpisa v evidence, navedenega v točkah (a), (b) in (c), na voljo vse dokumente, katerih predložitev se zahteva za uporabo določb, ki urejajo sprostitev v prosti promet.

▼B

2.  Če s tem preverjanje pravilnosti postopkov ni ovirano, lahko carinski organi:

▼M4

(a) dovoli, da se obvestilo, navedeno v točkah (a) in (b) odstavka 1, izvede, kakor hitro prihod blaga postane neizbežen;

▼B

(b) v nekaterih posebnih okoliščinah, ki jih upravičujeta narava zadevnega blaga in pospešeni tempo postopkov, dovolijo, da imetniku dovoljenja ni treba sporočati pristojnemu carinskemu uradu vsakega prispetja blaga, pod pogojem, da imetnik dovoljenja temu carinskemu uradu predloži vse podatke, ki mu omogočajo, da lahko po potrebi izvaja svojo pravico pregleda blaga.

V tem primeru se vpis blaga v evidence udeleženega šteje za prepustitev blaga.

▼M29

3.  Vpis v evidence iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 se lahko nadomesti s kakršno koli drugo formalnostjo, ki jo zahtevajo carinski organi in pomeni podobno jamstvo. Ta vpis vsebuje datum, ko se opravi, in vsaj podrobnosti predvidene za deklaracijo v okviru postopka hišnega carinjenja iz Priloge 30A.

▼B

Člen 267

Dovoljenje iz člena 263 predpisuje praktične podrobnosti izvajanja postopka in določa zlasti:

 blago, na katero se nanaša,

 obliko obveznosti iz člena 266 in navedbo zavarovanja, ki ga mora udeleženi predložiti,

 rok za prepustitev blaga,

 rok, v katerem je treba vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo pri za to pristojnem carinskem uradu,

 pogoje, v katerih se za blago po potrebi predložijo splošne, periodične ali zbirne deklaracije.



POGLAVJE 3

Prijavljanje za carinski postopek z ekonomskim učinkom



Oddelek 1

Vnos blaga v carinski postopek z ekonomskim učinkom



Pododdelek 1

Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja



A.

Nepopolna deklaracija

Člen 268

▼M29

1.  Če deklarant tako zahteva carinski urad vstopa lahko sprejme deklaracije za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja, ki ne vsebujejo vseh podrobnosti iz Priloge 37.

Vendar te deklaracije vsebujejo vsaj podrobnosti za nepopolno deklaracijo iz Priloge 30A.

▼B

2.  Členi 255, 256 in 259 se smiselno uporabljajo.

3.  Ta člen se ne uporablja za deklaracije za vnos kmetijskih izdelkov Skupnosti iz ►M20  člena 524 ◄ v postopek.



B.

Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 269

▼M38

1.  Dovoljenje za uporabo poenostavljenega postopka prijavljanja se izda vložniku, če so izpolnjeni pogoji in merila iz členov 253, 253a, 253b, 253c in 270.

▼B

2.  Če se ta postopek uporablja za carinsko skladišče tipa D, mora poenostavljena deklaracija vsebovati tudi tako natančne podatke o naravi blaga, da omogočajo takojšnjo in nedvoumno uvrstitev blaga, in carinsko vrednost blaga.

▼M1

3.  Postopek iz odstavka 1 se ne uporablja za skladišča vrste F ali za začetek postopka za kmetijske proizvode Skupnosti iz ►M20  člena 524 ◄ v skladiščih katere koli vrste.

▼M24

4.  Postopek, naveden v drugi alinei odstavka 1, se uporablja za skladišča vrste B, vendar če ni mogoče uporabiti trgovinskega dokumenta. Če upravna listina ne vsebuje vseh navedb iz Priloge 37, naslov I(B), jih je treba navesti na spremljajočem zahtevku.

▼B

Člen 270

1.  Zahtevek iz člena 269(1) se mora predložiti v pisni obliki in vsebovati vse podatke, potrebne za izdajo dovoljenja.

Če okoliščine to dopuščajo, se lahko zahtevek iz člena 269(1) nadomesti s splošno zahtevo, ki zajema vse, v danem obdobju opravljene operacije.

V tem primeru se zahtevek vloži v skladu s pogoji, določenimi v ►M20  členih 497, 498 in 499 ◄ , in predloži skupaj z zahtevkom za odobritev vodenja carinskega skladišča ali v obliki zahtevka za spremembo prvotnega dovoljenja pri carinskem organu, ki je izdal dovoljenje za postopek.

▼M32 —————

▼M32

5.  Kadar je vložnik imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), carinski organ izdajatelj izda dovoljenje, ko se organizira potrebna izmenjava informacij med vložnikom in carinskim organom izdajateljem. Šteje se, da so izpolnjeni vsi pogoji in merila iz odstavka 1 tega člena.

▼M29

Člen 271

Dovoljenje iz člena 269(1) določa posebna pravila za izvajanje postopka, vključno s carinskim(-i) uradom(-i) za vnos v postopek.

Dopolnilna deklaracija ni potrebna.

▼B



C.

Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

Člen 272

▼M38

1.  Dovoljenje za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja se izda vložniku, če so izpolnjeni pogoji in merila iz odstavka 2 in členov 253, 253a, 253b, 253c in 274.

▼M6

2.  Postopek hišnega carinjenja se ne uporablja za skladišča tipa B in F in tudi ne za vnos blaga v carinski postopek za kmetijske proizvode Skupnosti iz ►M20  člena 524 ◄ v skladišču kakršnega koli tipa.

3.  Člen 270 se uporablja smiselno.

▼B

Člen 273

1.  Da lahko carinski organi zagotovijo pravilnost izvajanja operacij, mora imetnik dovoljenja takoj po prispetju blaga na kraj, določen v ta namen:

(a) sporočiti nadzornemu carinskemu uradu prihod blaga v obliki in na način, ki ga ta določi;

(b) opraviti vpise v evidence blaga;

(c) dati nadzornemu carinskemu uradu na razpolago vse dokumente v zvezi s prepustitvijo blaga v postopek.

Vpis v evidence blaga iz točke (b) mora vsebovati vsaj nekatere navedbe, ki se v trgovinski praksi uporabljajo za prepoznavanje blaga, vključno z njegovo količino.

2.  Uporablja se člen 266(2).

Člen 274

Dovoljenje iz člena 272(1) predpisuje praktične podrobnosti izvajanja postopka in določa zlasti:

 blago, na katero se nanaša,

 obliko obveznosti iz člena 273,

 trenutek prepustitve blaga.

Vložitev dopolnilne carinske deklaracije ni potrebna.



Pododdelek 2

Vnos v postopek aktivnega oplemenitenja, predelavo pod carinskim nadzorom ali začasni uvoz



A.

Nepopolna deklaracija

Člen 275

▼M29

1.  Če deklarant tako zahteva carinski urad vstopa lahko sprejme deklaracije za predložitev blaga v carinski postopek z gospodarskim učinkom, razen pasivnega oplemenitenja ali carinskega skladiščenja, ki ne vsebujejo vseh podatkov iz Priloge 37 ali jim niso priloženi nekateri dokumenti iz člena 220.

Vendar te deklaracije vsebujejo podrobnosti za nepopolno izvozno deklaracijo iz Priloge 30A.

▼B

2.  Členi 255, 256 in 259 se smiselno uporabljajo.

3.  Prav tako se v primerih začetka postopka aktivnega oplemenitenja (sistem povračila) smiselno uporabljata člena 257 in 258.



B.

Poenostavljeni postopek prijavljanja in prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

Člen 276

Določbe členov 260 do 267 in člena 270 se smiselno uporabljajo za blago, ki se prijavi za začetek postopka z ekonomskim učinkom iz tega pododdelka.



Pododdelek 3

Blago, ki se prijavi za pasivno oplemenitenje

Člen 277

Določbe členov 279 do 289, ki se uporabljajo za blago, prijavljeno za izvoz, se smiselno uporabljajo za blago, prijavljeno za izvoz v okviru postopka pasivnega oplemenitenja.

▼M20



Pododdelek 4

Skupne določbe

Člen 277a

Kadar ista oseba dobi dve ali več dovoljenj za carinski postopek z ekonomskim učinkom in se en postopek zaključi z vnosom blaga v drug postopek po postopku hišnega carinjenja, ni treba zahtevati dodatne deklaracije.

▼B



Oddelek 2

Zaključek carinskega postopka z ekonomskim učinkom

Člen 278

1.  Za zaključek postopka z ekonomskim učinkom, razen postopkov pasivnega oplemenitenja in carinskega skladiščenja, se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz. Pri ponovnem izvozu se smiselno uporabljajo določbe členov 279 do 289.

2.  V primerih sprostitve blaga v prosti promet v okviru postopka pasivnega oplemenitenja se lahko uporabijo poenostavljeni postopki, predvideni v členih 254 do 267.

3.  Za zaključek postopka carinskega skladiščenja se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz.

Vendar:

(a) za blago, ki je bilo dano v postopek v carinskem skladišču tipa F, ni mogoče dovoliti nobenega poenostavljenega postopka;

(b) se lahko za blago, ki je bilo dano v postopek v carinskem skladišču tipa B, dovoli le uporaba nepopolnih deklaracij ali poenostavljeni postopek prijavljanja;

(c) izdaja dovoljenja za carinsko skladišče tipa D vključuje tudi avtomatsko uporabo postopka prijavljanja blaga na podlagi hišnega carinjenja za sprostitev blaga v prosti promet.

Vendar se ta postopek ne more uporabiti, če želi udeleženi zahtevati uporabo podlag za izračun dajatev, ki se ne morejo preveriti brez pregleda blaga. V tem primeru se lahko dovolijo drugi postopki, ki vključujejo predložitev blaga carinskemu organu;

▼M20

(d) se noben poenostavljen postopek ne more uporabljati za kmetijske proizvode Skupnosti iz člena 524, dane v postopek carinskega skladiščenja.

▼B



POGLAVJE 4

Prijavljanje za izvoz

▼M38

Člen 279

Izvozne formalnosti iz členov 786 do 796e se lahko poenostavijo v skladu s tem poglavjem.

▼B



Oddelek 1

Nepopolna deklaracija

▼M29

Člen 280

1.  Če deklarant tako zahteva carinski urad izvoza lahko sprejme izvozne deklaracije, ki ne vsebujejo vseh podrobnosti iz Priloge 37.

Vendar te deklaracije vsebujejo vsaj podrobnosti za nepopolno izvozno deklaracijo iz Priloge 30A.

Kadar je treba za blago plačati izvozne dajatve ali se zanj uporablja kateri koli drugi ukrep, ki ga določa skupna kmetijska politika, izvozne deklaracije vsebujejo vse zahtevane informacije, ki so potrebne za uporabo takšnih dajatev ali ukrepov.

2.  Členi 255 do 259 se smiselno uporabljajo za izvozne deklaracije.

Člen 281

1.  Kadar se uporabi člen 789, se lahko dopolnilna deklaracija vloži pri carinskem uradu, ki je pristojen v kraju, v katerem ima izvoznik svoj sedež.

2.  Kadar ima podizvajalec sedež v drugi državi članici kot izvoznik, se odstavek 1 uporablja samo, kadar se zahtevani podatki izmenjujejo elektronsko v skladu s členom 4d.

3.  V nepopolni izvozni deklaraciji je naveden carinski urad, pri katerem se vloži dopolnilna deklaracija. Carinski urad, ki je prejel nepopolno izvozno deklaracijo, podatke o njej posreduje carinskemu uradu, kjer je vložena dopolnilna deklaracija, kot jo določa odstavek 1.

4.  V primerih iz odstavka 2 carinski urad, ki je prejel dopolnilno deklaracijo, podatke o njej takoj posreduje carinskemu uradu, kjer je vložena nepopolna izvozna deklaracija.

▼B



Oddelek 2

Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 282

▼M38

1.  Dovoljenje za uporabo poenostavljenega postopka prijavljanja se izda v skladu s pogoji in na način, določen v členih 253, 253a, 253b, 253c, 261(2) in, smiselno, v členu 262.

▼M29

2.  Poenostavljena deklaracija vsebuje vsaj podrobnosti, ki so za poenostavljeno deklaracijo določeni v Prilogi 30A.

Členi 255 do 259 se uporabljajo smiselno.

▼B



Oddelek 3

Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

▼M38

Člen 283

Dovoljenje za prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja se v skladu s pogoji in načinom iz členov 253, 253a, 253b in 253c izda vsaki osebi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvoznik), ki želi izvesti izvozne formalnosti v svojih prostorih oziroma na drugih krajih, ki so jih določili ali odobrili carinski organi.

▼M38 —————

▼M29

Člen 285

1.  Pooblaščeni izvoznik pred odstranitvijo blaga iz krajev, navedenih v členu 283, izpolni naslednji obveznosti:

(a) o tej odstranitvi ustrezno obvesti carinski urad izvoza, tako da vloži poenostavljeno izvozno deklaracijo iz člena 282;

(b) carinskim organom da na voljo vse dokumente, ki se zahtevajo pri izvozu blaga.

2.  Pooblaščeni izvoznik lahko namesto poenostavljene izvozne deklaracije vloži popolno izvozno deklaracijo. V tem primeru se opusti zahteva po dopolnilni deklaraciji iz člena 76(2) zakonika.

▼M29

Člen 285a

1.  Carinski organi lahko pooblaščenega izvoznika oprostijo obveznosti vložitve poenostavljene izvozne deklaracije pri carinskem uradu izvoza za vsako odstranitev blaga. Ta izjema se odobri le, če pooblaščeni izvoznik izpolni naslednje pogoje:

(a) carinski urad izvoza obvesti o vsaki odstranitvi, na način in v obliki, kot jo določi ta urad;

(b) carinskim organom pred odstranitvijo blaga iz krajev, navedenih v članu 283, predloži ali da na voljo vse podatke, ki se jim zdijo potrebni za učinkovito analizo tveganja;

(c) blago vpiše v svoje evidence.

Vpis iz točke (c) prvega odstavka se lahko nadomesti s katero koli drugo formalnostjo, ki jo zahtevajo carinski organi in zagotavlja podobno jamstvo. Pri tem vpisu se navede datum, ko se opravi, in potrebne podrobnosti za identifikacijo blaga.

▼M38

1a.  Kadar se uporablja člen 592a ali 592d, lahko carinski organi gospodarskemu subjektu dovolijo, da nemudoma v svoje evidence vpiše vsako izvozno operacijo in o vseh carinskemu uradu izdajatelju redno poroča z dopolnilno deklaracijo, in sicer v roku do enega meseca po tistem, ko je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti. Takšno dovoljenje se lahko izda pod naslednjimi pogoji:

(a) gospodarski subjekt uporablja dovoljenje le za blago, za katero ne veljajo prepovedi in omejitve;

(b) gospodarski subjekt carinskemu uradu izvoza zagotovi vse informacije, ki se temu uradu zdijo potrebne za izvajanje kontrole blaga;

(c) kadar se carinski urad izvoza razlikuje od carinskega urada izstopa, so se carinski organi strinjali s takšno ureditvijo in so informacije iz točke (b) na voljo tudi carinskemu uradu izstopa.

Kadar se uporablja ureditev iz prvega pododstavka, se vpis blaga v evidence šteje za prepustitev blaga v izvoz in izstop.

▼M29

2.  V nekaterih posebnih okoliščinah, ki jih upravičujeta narava zadevnega blaga in pospešeni tempo izvoznih dejavnosti, lahko carinski organi do 30. junija 2009 pooblaščenega izvoznika izvzamejo iz zahtev iz točk (a) in (b) prvega odstavka, pod pogojem, da carinskemu uradu izvoza predloži vse informacije, ki se mu zdijo potrebne za to, da lahko po potrebi izvaja svojo pravico do pregleda blaga, preden to blago izstopi.

V tem primeru vpis blaga v evidence pooblaščenega izvoznika velja za enakovrednega prepustitvi blaga.

Člen 285b

1.  Podatki iz točke (a), prvega pododstavka člena 285a(1) se carinskemu uradu izvoza posredujejo do rokov iz členov 592b in 592c.

2.  Vpis v evidence iz točke (c), prvega pododstavka člena 285a(1) vključuje podrobnosti za postopek hišnega carinjenja iz Priloge 30A.

3.  Carinski organi zagotovijo, da so izpolnjene zahteve iz členov 796a do 796e.

▼B

Člen 286

1.  Za preverjanje, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje Skupnosti, se kot dokaz uporablja izvod št. 3 enotne upravne listine.

Dovoljenje predvideva, da je treba izvod 3 enotne upravne listine vnaprej overiti.

2.  Predhodna overitev se lahko opravi tako, da:

(a) pristojni carinski urad vnaprej odtisne žig v polje A in ga carinski uradnik tega urada podpiše;

(b) pooblaščeni izvoznik odtisne poseben žig po vzorcu iz Priloge 62.

Odtis žiga se lahko na obrazce odtisne vnaprej, če se tiskanje zaupa za to pooblaščeni tiskarni.

▼M29

3.  Pred odpremo blaga pooblaščeni izvoznik izpolniti naslednje zahteve:

(a) izvede postopke iz člena 285 ali 285a;

(b) na vseh spremnih dokumentih ali drugih nosilcih, ki jih nadomeščajo, navede naslednje podatke:

(i) sklicevanje na vpis v svoje evidence;

(ii) datum vpisa v evidence iz točke (i);

(iii) številko dovoljenja;

(iv) ime carinskega urada izdajatelja.

▼B

Člen 287

▼M29

1.  Dovoljenje iz člena 283 določa podrobna pravila za izvajanje postopka, in zlasti:

(a) blago, za katero se uporablja;

(b) način, kako se izpolnijo pogoji iz člena 285a(1);

(c) način in trenutek prepustitve;

(d) vsebino kakršnega koli spremnega dokumenta ali nosilca podatkov, ki ga nadomešča, in način njegove potrditve;

(e) postopek za predložitev dopolnilne deklaracije in rok, do katerega mora biti vložena.

Kadar se uporabljajo členi 796a do 796e, se odobri sprostitev iz točke (c), prvega pododstavka v skladu s členom 796b.

▼B

2.  Dovoljenje mora vsebovati obveznost pooblaščenega izvoznika, da bo sprejel vse potrebne ukrepe za zagotovitev hrambe posebnega žiga oziroma obrazcev, ki vsebujejo odtisnjeni žig carinskega urada izvoza ali odtis posebnega žiga.



Oddelek 4

Skupne določbe k oddelkoma 2 in 3

▼M32 —————

▼B

Člen 289

Če se celotna operacija izvoza opravi na ozemlju iste države članice, lahko ta poleg postopkov iz oddelkov 2 in 3 ob upoštevanju politik Skupnosti predvidi druge poenostavitve.

▼M29

Vendar da deklarant podatke, ki so potrebni za učinkovito analizo tveganja in pregled blaga, carinskim organom na voljo še pred iznosom tega blaga.

▼B



DEL II

CARINSKO DOVOLJENA RABA ALI UPORABA



NASLOV I

SPROSTITEV V PROSTI PROMET



POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 290

1.  Če se skupnostno blago izvozi na podlagi zvezka ATA v skladu s členom 797, se lahko to blago sprosti v prosti promet na podlagi zvezka ATA.

2.  V tem primeru carinski urad, kjer se blago sprosti v prosti promet, opravi naslednje formalnosti:

(a) preveri podatke v poljih od „A“ do „G“ kupona ponovnega uvoza;

(b) izpolni talon in polje „H“ kupona ponovnega uvoza;

(c) zadrži kupon ponovnega uvoza.

3.  Če se formalnosti za zaključek začasnega izvoza skupnostnega blaga ne opravijo v carinskem uradu, prek katerega je to blago prispelo na carinsko območje Skupnosti, se prevoz blaga iz tegacarinskega urada v carinski urad, kjer se opravijo te formalnosti, opravi brez formalnosti.



▼M28

POGLAVJE 1a

Določbe, ki se nanašajo na banane

▼M28

Člen 290a

Za namene prilog 38b in 38c tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „pooblaščeni tehtalec“ je kateri koli gospodarski subjekt, ki ga carinski urad pooblasti za tehtanje svežih banan;

(b) „evidenca prosilca“ so kateri koli dokumenti, potrebni za izvedbo tehtanja svežih banan;

(c) „neto teža svežih banan“ je teža samih banan brez kakršne koli embalaže;

(d) „pošiljka svežih banan“ je pošiljka, ki vsebuje vse sveže banane, natovorjene na posamezno prevozno sredstvo, ki jih posamezni izvoznik pošlje enemu ali več prejemnikom;

(e) „kraj raztovarjanja“ je vsak kraj, kjer se v skladu s carinskim postopkom pošiljka svežih banan lahko raztovori ali kamor se lahko ta pošiljka dostavi, v primeru prevoza v kontejnerjih pa kraj, kjer se kontejner raztovori z glavnega prevoznega sredstva (ladje, zrakoplova itd.) ali kjer se kontejner razpakira.

▼M28

Člen 290b

1.  Vsak carinski urad lahko status pooblaščenega tehtalca odobri gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo z uvozom, prevozom, skladiščenjem ali trgovanjem s svežimi bananami, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) prosilec da vsa potrebna zagotovila za pravilno izvajanje tehtanja;

(b) prosilec ima na razpolago ustrezno opremo za tehtanje;

(c) evidenca prosilca carinskim organom omogoča izvedbo učinkovitih preverjanj.

Carinski urad zavrne status pooblaščenega tehtalca, če je prosilec huje ali večkrat kršil carinsko zakonodajo.

Pooblastilo se omeji na tehtanje svežih banan samo na kraju, ki ga nadzoruje tisti carinski urad, ki je status odobril.

2.  Carinski urad, ki je status odobril, odvzame status pooblaščenega tehtalca, če upravičenec pogojev iz odstavka 1 ne izpolnjuje več.

Člen 290c

1.  Za preverjanje neto teže svežih banan, uvoženih v Skupnost in uvrščenih pod oznako KN 0803 00 19 , se deklaracijam o dajanju v prosti promet doda potrdilo o tehtanju banan, ki navaja neto težo zadevne pošiljke svežih banan po vrsti embalaže in poreklu.

Potrdila o tehtanju banan pripravijo pooblaščeni tehtalci v skladu s postopkom, določenem v Prilogi 38b in v obliki, ki ustreza vzorcu iz Priloge 38c.

Ta potrdila se carinskim organom lahko predložijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določijo carinski organi.

2.  Pooblaščeni tehtalec carinske organe predhodno obvesti o tehtanju pošiljke svežih banan za pripravo potrdila o tehtanju z natančnimi podatki o vrsti embalaže, poreklu, času in kraju tehtanja.

3.  Vsak carinski urad na podlagi analize tveganja preveri neto težo, vpisano na takih potrdilih, in sicer iz najmanj 5 % potrdil o tehtanju banan, predloženih vsako leto, tako, da je prisoten pri tehtanju reprezentativnih vzorcev banan, ki ga izvaja pooblaščeni tehtalec, ali pa take vzorce stehta sam v skladu s postopkom, določenem v odstavkih 1 do 3 Priloge 38b.

Člen 290d

Države članice Komisiji sporočijo seznam pooblaščenih tehtalcev in vse poznejše spremembe.

Komisija to informacije posreduje drugim državam članicam.

▼M18



POGLAVJE 2

Posebna uporaba

Člen 291

1.  To poglavje se uporabi, če velja, da je blago, ki se sprosti v prost promet po ugodnejši tarifni obravnavi ali z znižano dajatvijo ali po stopnji nič zaradi uporabe v posebni namen, predmet carinskega nadzora glede posebne uporabe.

2.  V tem poglavju:

▼M32 —————

▼M18

(b) „poslovne knjige“ pomenijo: imetnikovo trgovinsko, davčno ali drugo računovodsko dokumentacijo ali takšne podatke, ki se vodijo za njegov račun;

(c) „evidence“ pomenijo: dokumentacijo z vsemi potrebnimi podatki in tehničnimi podrobnostmi na kakršnem koli sredstvu, ki carinskim organom omogoča, da nadzirajo in kontrolirajo postopek.

Člen 292

1.  Pisno dovoljenje je podlaga za odobritev ugodnejše tarifne obravnave v skladu s členom 21 zakonika, če velja, da jeblago predmet carinskega nadzora glede posebne uporabe.

Če se blago sprosti v prost promet z znižano dajatvijo ali po stopnji nič zaradi posebne uporabe in veljavne določbe zahtevajo, da blago ostane pod carinskim nadzorom v skladu s členom 82 zakonika, je potrebno pisno dovoljenje za carinski nadzor glede posebne uporabe.

2.  Zahtevek za dovoljenje se predloži pisno po vzorcu iz Priloge 67. Carinski organi lahko dovolijo, da se za podaljšanje ali spremembo dovoljenja zaprosi s preprostim pisnim zahtevkom.

3.  V posebnih okoliščinah carinski organ lahko dovoli, da carinska deklaracija za prost promet v pisni obliki ali z uporabo sistema za obdelavo podatkov po običajnem postopku pomeni zahtevek za dovoljenje, če:

 zahtevek vključuje le eno carinsko upravo,

 vložnik zahtevka blagu v celoti dodeli predpisano posebno uporabo in

 se zagotovi ustrezno izvajanje operacij.

4.  Če so carinski organi mnenja, da je kateri koli podatek v dovoljenju nezadosten, lahko zahtevajo dodatne podrobnosti od vložnika zahtevka.

Zlasti kadar se zahtevek lahko predloži kot carinska deklaracija, carinski organi brez poseganja v člen 218 zahtevajo, da je k zahtevku priložen dokument, ki ga izpolni deklarant in ki vsebuje vsaj naslednje podatke, razen če se takšni podatki zdijo nepotrebni ali pa se lahko vnesejo na obrazec za carinsko deklaracijo:

(a) ime in naslov vložnika, deklaranta in izvajalca;

(b) vrsta posebne uporabe blaga;

(c) tehnični opis blaga in izdelkov, pridobljenih s posebno uporabo, in način zagotavljanja istovetnosti;

(d) ocenjeni normativ porabe ali način za določitev tega normativa;

(e) predvideni rok za določitev posebne uporabe blaga;

(f) kraj, kjer se blago dá v posebno uporabo.

5.  Če vložnik zahtevka zaprosi za enotno dovoljenje, je potrebno poprejšnje soglasje pristojnih organov po naslednjem postopku.

Zahtevek se predloži carinskim organom, ki so pristojni za kraj,

 kjer se vodijo glavne poslovne knjige vložnika zaradi olajševanja revizijskih nadzorov in kjer se izvaja vsaj del operacij, zajetih v dovoljenju, ali

▼M24

 v drugih primerih, pri katerih se vodijo glavne poslovne knjige vložnika zaradi olajševanja revizijskih kontrol dogovorov.

▼M18

Ti carinski organi pošljejo zahtevek in osnutek dovoljenja drugim zadevnim carinskim organom, ki potrdijo prejem dokumentov v 15 dneh.

Drugi zadevni carinski organi sporočijo kakšne koli zadržke v 30 dneh od datuma prejema osnutka dovoljenja. Če se v zgoraj navedenem obdobju vložijo ugovori in zadeva v tem roku ni rešena, se zahtevek zavrne v obsegu in smislu ugovorov.

Carinski organi lahko izdajo dovoljenje, če v 30 dneh ne prejmejo pripomb na osnutek dovoljenja.

Carinski organi, ki izdajo dovoljenje, pošljejo kopijo dovoljenja vsem zadevnim carinskim organom.

6.  Če se o kriterijih in pogojih za odobritev enotnega dovoljenja dogovorita dve ali več carinskih uprav, se lahko dogovorita tudi o tem, da nadomestita posvetovanje s preprostim obvestilom. Takšno obvestilo vedno zadošča za podaljšanje ali odvzem enotnega dovoljenja.

▼M21

7.  Vlagatelj se obvesti o odločitvi o izdaji dovoljenja ali o razlogih za zavrnitev zahtevka v roku tridesetih dni od datuma vložitve zahtevka ali datuma, ko carinski organi prejmejo manjkajoče ali dodatno zahtevane podatke.

To obdobje se ne uporablja pri enem samem dovoljenju, razen če to ni izdano v skladu s členom 6.

▼M18

Člen 293

1.  Dovoljenje po vzorcu iz Priloge 67 se izda osebam s sedežem na carinskem ozemlju Skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) predvidene dejavnosti so v skladu s predpisano posebno uporabo in z določbami za prenos blaga v skladu s členom 296 in zagotovljeno je ustrezno izvajanje operacij;

(b) vložnik zahtevka daje vsa jamstva, ki so potrebna za pravilno opravljanje operacij, in sprejme obveznost, da:

 bo v celoti ali delno dodelil blagu predpisano posebno uporabo ali opravil prenos blaga in pripravil dokaz o dodelitvi posebne uporabe ali prenosu blaga v skladu z veljavnimi predpisi,

 ne bo storil ničesar, kar je v nasprotju z nameravanim namenom predpisane posebne uporabe,

 bo pristojnim carinskim organom sporočil vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na dovoljenje;

(c) se zagotovi učinkovit carinski nadzor in upravni sporazumi, ki jih sprejmejo carinski organi, niso v nasprotju z gospodarskimi potrebami;

(d) se vodijo in hranijo zadostne evidence;

(e) se zagotovi zavarovanje, če imajo carinski organi to za potrebno.

2.  Kadar se zahtevek predloži v skladu s členom 292(3), se osebam s sedežem na carinskem ozemlju Skupnosti dovoljenje izda s sprejetjem carinske deklaracije, v skladu z drugimi pogoji iz odstavka 1.

3.  Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke, razen če se takšni podatki zdijo nepotrebni:

(a) prepoznavanje imetnika dovoljenja;

(b) tarifna oznaka kombinirane nomenklature ali oznaka TARIC, vrsta in poimenovanje blaga ter operacij posebne uporabe in določb o normativu porabe, kjer je to potrebno;

▼M21

(c) sredstva in metode za identifikacijo in carinski nadzor, vključno z dogovori glede:

 skupnega skladiščenja, za katero se smiselno uporablja člen 534(2) in (3),

 mešanega skladiščenja proizvodov iz poglavij 27 in 29 kombinirane nomenklature, ki so predmet nadzora zaradi posebnega namena, ali teh proizvodov s surovo nafto iz tarifne oznake 2708 00 KN;

▼M18

(d) rok, v katerem se mora blagu dodeliti predpisana posebna uporaba;

(e) carinski organi, pri katerih se blago deklarira za prost promet, in uradi, ki nadzorujejo te postopke;

(f) kraji, na katerih se mora blagu dodeliti predpisana posebna uporaba;

(g) zavarovanje, kadar je to potrebno;

(h) trajanje veljavnosti dovoljenja;

(i) možnost prenosa blaga v skladu s členom 296(1), kadar je to primerno;

(j) poenostavljeni postopki za prenos blaga v smislu drugega pododstavka člena 296(2) in (3);

(k) poenostavljeni postopki, odobreni v skladu s členom 76 zakonika, kadar je to primerno;

(l) način obveščanja.

▼M21

Če blago iz druge alinee točke (c) prvega pododstavka ne spada pod isto osemmestno tarifno oznako KN in ni enake trgovske kvalitete ter nima enakih tehničnih in fizičnih lastnosti, se mešano skladiščenje dovoli samo, če bo celotna mešanica predmet ene od obdelav iz dodatnih opomb 4 in 5 k poglavju 27 kombinirane nomenklature.

▼M18

4.  Brez poseganja v člen 294 dovoljenje začne veljati na dan izdaje ali na kateri koli poznejši datum, naveden v dovoljenju.

▼M21

Obdobje veljavnosti ne sme biti daljše od treh let od datuma veljavnosti dovoljenja, razen če ne obstajajo ustrezno utemeljeni tehtni razlogi.

▼M18

Člen 294

1.  Carinski organi lahko izdajo dovoljenje z veljavnostjo za nazaj.

Brez poseganja v odstavka 2 in 3 dovoljenje z veljavnostjo za nazaj začne veljati na dan vložitve zahtevka.

2.  Če se vloži zahtevek za podaljšanje dovoljenja za enako vrsto operacij ali blago, se dovoljenje lahko odobri z učinkom za nazaj od datuma, ko je preteklo prvotno dovoljenje.

3.  V izjemnih okoliščinah se lahko učinek dovoljenja za nazaj podaljša, vendar ne več kakor za eno leto pred datumom, ko je bil zahtevek vložen, če za to obstaja dokazana gospodarska potreba in:

(a) zahtevek za dovoljenje ni vezan na namerno prevaro ali očitno malomarnost;

(b) poslovne knjige vložnika zahtevka dokazujejo, da se vse zahteve, ki izhajajo iz postopkov, lahko razumejo kot izpolnjene in da se, kadar je to ustrezno, zaradi izognitve zamenjavi blago lahko prepozna za celotno zadevno obdobje, če poslovne knjige omogočajo preverjanje postopkov;

(c) vse formalnosti, ki so potrebne za ureditev položaja blaga, se lahko opravijo, vključno z razveljavitvijo deklaracije, če je to potrebno.

Člen 295

Pretek dovoljenja ne vpliva na blago, ki je bilo v prostem prometu po tem dovoljenju, preden je dovoljenje poteklo.

Člen 296

1.  Prenos blaga med različnimi kraji, navedenimi v enem dovoljenju, se lahko opravi brez carinskih formalnosti.

2.  Če se prenos blaga opravlja med dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v različnih državah članicah in se zadevni carinski organi niso dogovorili o poenostavljenih postopkih v skladu z odstavkom 3, se po naslednjem postopku uporabi kontrolni izvod T5 iz Priloge 63:

(a) prenositelj izpolni kontrolni izvod T5 v treh izvodih (en izvirnik in dve kopiji) ►M21  ————— ◄ ;

(b) kontrolni izvod T5 vsebuje:

 v polju A („Urad odhoda“) naslov pristojnega carinskega urada, ki je naveden v prenositeljevem dovoljenju,

 v polju 2 ime ali trgovsko ime, celotni naslov in številka dovoljenja prenositelja,

 v polju 8 ime ali trgovsko ime, celotni naslov in številka dovoljenja prejemnika,

 v polju „Pomembne opombe“ in v polju B se prekriža besedilo,

 v poljih 31 in 33 poimenovanje blaga v času prevoza, vključno s številom postavk blaga, in ustrezna tarifna oznaka KN,

 v polju 38 neto teža blaga,

 v polju 103 neto količina blaga z besedami,

 v polju 104 se obkljuka polje „Drugo (opredeli)“ in se z velikimi tiskanimi črkami vpiše eden od naslednjih zaznamkov:

 

 DESTINO ESPECIAL: MERCANCÍAS RESPECTO DE LAS CUALES, LAS OBLIGACIONES SE CEDEN AL CESIONARIO (REGLAMENTO (CEE) No 2454/93, ARTÍCULO 296)

 SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL: VARER, FOR HVILKE FORPLIGTELSERNE OVERDRAGES TIL ERHVERVEREN (FORORDNING (EØF) Nr. 2454/93, ARTIKEL 296)

 BESONDERE VERWENDUNG: WAREN MIT DENEN DIE PFLICHTEN AUF DEN ÜBERNEHMER ÜBERTRAGEN WERDEN (ARTIKEL 296 DER VERORDNUNG (EWG) Nr. 2454/93)

 ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ: ΕΜΠΟΡΕΓΜΑΤΑ ΓΙΑ ΤΑ ΟΠΟΙΑ ΟΙ ΥΠΟΧΡΕΩΣΕΙΣ ΕΚΧΩΡΟΥΝΤΑΙ ΣΤΟΝ ΕΚΔΟΧΕΑ (ΑΡΘΡΟ 296 ΚΑΝΟΝΙΣΜΟΣ (ΕΟΚ) αριθ. 2454/93)

 END-USE: GOODS FOR WHICH THE OBLIGATIONS ARE TRANSFERRED TO THE TRANSFEREE (REGULATION (EEC) No 2454/93, ARTICLE 296)

 DESTINATION PARTICULIÈRE: MARCHANDISES POUR LESQUELLES LES OBLIGATIONS SONT TRANSFÉRÉES AU CESSIONNAIRE [RÈGLEMENT (CEE) No 2454/93, ARTICLE 296]

 DESTINAZIONE PARTICOLARE: MERCI PER LE QUALI GLI OBBLIGHI SONO TRASFERITI AL CESSIONARIO (REGOLAMENTO (CEE) N. 2454/93, ARTICOLO 296)

 BIJZONDERE BESTEMMING: GOEDEREN WAARVOOR DE VERPLICHTINGEN AAN DE OVERNEMER WORDEN OVERGEDRAGEN (VERORDENING (EEG) Nr. 2454/93, ARTIKEL 296)

 DESTINO ESPECIAL: MERCADORIAS RELATIVAMENTE ÀS QUAIS AS OBRIGAÇÕES SÃO TRANSFERIDAS PARA O CESSIONÁRIO [REGULAMENTO (CEE) N.o 2454/93, ARTIGO 296.o]

 TIETTY KÄYTTÖTARKOITUS: TAVARAT, JOIHIN LIITTYVÄT VELVOITTEET SIIRRETÄÄN SIIRRONSAAJALLE (ASETUS (ETY) N:o 2454/93, 296 ARTIKLA)

 ANVÄNDNING FÖR SÄRSKILDA ÄNDAMÅL: VAROR FÖR VILKA SKYLDIGHETERNA ÖVERFÖRS TILL DEN MOTTAGANDE PARTEN (ARTIKEL 296 I FÖRORDNING (EEG) nr 2454/93)

▼A2

 KONEČNÉ POUŽITÍ: ZBOŽÍ, U KTERÉHO PŘECHÁZEJÍ POVINNOSTI NA PŘÍJEMCE (ČLÁNEK 296 NAŘÍZENÍ (EHS) č. 2454/93)

 EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE: KAUP, MILLE KORRAL KOHUSTUSED LÄHEVAD ÜLE KAUBA SAAJALE (MÄÄRUSE ((EMÜ) NR 2454/93 ARTIKKEL 296)

 IZMANTOŠANAS MĒR-IS: PREČU SAŅĒMĒJS ATBILDĪGS PAR PREČU IZMANTOŠANU (REGULA (EEK) NR.2454/93, 296.PANTS)

 GALUTINIS VARTOJIMAS: PREKĖS, SU KURIOMIS SUSIJUSIOS PRIEVOLĖS PERDUOTOS JŲ PERĖMĖJUI (REGLAMENTAS (EEB) NR. 2454/93, 296 STRAIPSNIS)

 MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS: AZ ÁRUKKAL KAPCSOLATOS KÖTELEZETTSÉGEK AZ ÁRUK ÁTVEVŐJÉRE SZÁLLTAK ÁT (A 2454/93/EGK RENDELET 296. CIKKE)

 UŻU AĦĦARI: OĠĠETTI LI GĦALIHOM L-OBBLIGI HUMA TRASFERITI LIL MIN ISIR IT-TRASFERIMENT (REGOLAMENT (KEE) 2454/93, ARTIKOLU 296)

 PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE: TOWARY, W ODNIESIENIU DO KTÓRYCH ZOBOWIĄZANIA SĄ PRZENOSZONE NA OSOBĘ PRZEJMUJĄCĄ (ROZPORZĄDZENIE (EWG) NR 2454/93, ART. 296)

 POSEBEN NAMEN: BLAGO, ZA KATERO SE OBVEZNOSTI PRENESEJO NA PREJEMNIKA (UREDBA (EGS) ŠT. 2454/93, ČLEN 296)

 KONEČNÉ POUŽITIE: TOVAR, S KTORÝM PRECHÁDZAJÚ POVINNOSTI NA PRÍJEMCU (NARIADENIE (EHS) Č. 2454/93, ČLÁNOK 296)

▼M30

 СПЕЦИФИЧНО ПРЕДНАЗНАЧЕНИЕ: СТОКИ, ЗА КОИТО ЗАДЪЛЖЕНИЯТА СА ПРЕХВЪРЛЕНИ НА ЛИЦЕТО, КОЕТО ГИ ПОЛУЧАВА (РЕГЛАМЕНТ (ЕИО) № 2454/93, ЧЛЕН 296)

 DESTINAȚIE FINALĂ: MĂRFURI PENTRU CARE OBLIGAȚIILE SUNT TRANSFERATE CESIONARULUI (REGULAMENTUL (CEE) Nr. 2454/93, ARTICOLUL 296)

▼M45

 POSEBNA UPORABA: ROBA ZA KOJU SU OBVEZE PRENESENE NA PRIMATELJA (UREDBA (EEZ) BR. 2454/93, ČLANAK 296.)

▼M18

 v polju 106:

 

▼M21

 elemente za obdavčitev blaga, razen če se carinski organi ne odrečejo tej zahtevi,

▼M18

 vpisna številka in datum deklaracije za sprostitev v prost promet ter ime in naslov carinskega urada, ki je deklaracijo izdal;

(c) prenositelj pošlje popoln komplet kontrolnih izvodov T5 prevzemniku;

(d) prevzemnik priloži izvirnik trgovinskega dokumenta, ki navaja datum prejema blaga, h kompletu kontrolnih izvodov T5 in vse dokumente predloži carinskemu uradu, ki je določen na dovoljenju. Prav tako takoj obvesti ta carinski urad o kakršnem koli pribitku ali primanjkljaju, nadomestitvi ali drugi nepravilnosti;

(e) carinski urad, naveden v prevzemnikovem dovoljenju, izpolni polje J, vključno z datumom prejema blaga od prevzemnika, na izvirniku kontrolnega izvoda T5, potem ko preveri pripadajoče trgovinske dokumente ter datira in odtisne žig na izvirnik v polje J in na obeh kopijah v polje E. Carinski urad zadrži drugo kopijo v svojih evidencah ter izvirnik in prvo kopijo vrne prevzemniku;

(f) prevzemnik obdrži prvo kopijo T5 v svojih evidencah in pošlje izvirnik prenositelju;

(g) prenositelj obdrži izvirnik v svojih evidencah.

Zadevni carinski organi se lahko dogovorijo o poenostavljenem postopku v skladu z določbami za uporabo kontrolnega izvoda T5.

3.  Če zadevni carinski organi menijo, da je zagotovljeno primerno opravljanje operacij, lahko dovolijo, da se prenos blaga dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v različnih državah članicah opravi brez uporabe kontrolnega izvoda T5.

4.  Če se prenos opravi med dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v isti državi članici, se ta prenos opravi v skladu z nacionalnimi predpisi teh držav.

5.  S prejemom blaga prevzemnik prevzame tudi vse obveznosti iz tega poglavja za blago, ki je predmet prenosa.

6.  Prenositelj je prost vseh obveznosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

 prevzemnik je prevzel blago in bil obveščen, da je blago, na katero so vezane obveznosti, ki se prenašajo, predmet carinskega nadzora zaradi posebne uporabe,

 carinski nadzor je prevzel prevzemnikov carinski organ, kar se zgodi, ko prevzemnik blago vpiše v svoje evidence, razen če carinski organi ne odločijo drugače.

Člen 297

1.  Pri prenosu blaga za vzdrževanje ali popravilo letal bodisi pod pogoji pogodb o izmenjavi ali za lastne potrebe letalskega prevoznika za letalske družbe, ki delujejo v mednarodnem prometu, velja, da se letalski tovorni list ali drug ustrezen dokument lahko uporabi namesto kontrolnega izvoda T5.

2.  Letalski tovorni list ali drug ustrezen dokument mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a) ime letalskega prevoznika pošiljatelja;

(b) ime letališča odhoda;

(c) ime letalskega prevoznika prejemnika;

(d) ime namembnega letališča;

(e) opis materialov;

(f) število kosov blaga.

Podrobni podatki iz prvega pododstavka tega člena so lahko zapisani z oznakami ali s sklicem na priloženi dokument.

3.  Letalski tovorni list v zračnem prometu ali drug ustrezen dokument mora imeti na sprednji strani naslednje zaznamke, zapisane z velikimi tiskanimi črkami:

 DESTINO ESPECIAL

 SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL

 BESONDERE VERWENDUNG

 ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ

 END-USE

 DESTINATION PARTICULIÈRE

 DESTINAZIONE PARTICOLARE

 BIJZONDERE BESTEMMING

 DESTINO ESPECIAL

 TIETTY KÄYTTÖTARKOITUS

 ANVÄNDNING FÖR SÄRSKILDA ÄNDAMÅL.

▼A2

 KONEČNÉ POUŽITÍ

 EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE

 IZMANTOŠANAS MĒRĶIS

 GALUTINIS VARTOJIMAS

 MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS

 UŻU AĦĦARI

 PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE

 POSEBEN NAMEN

 KONEČNÉ POUŽITIE.

▼M30

 СПЕЦИФИЧНО ПРЕДНАЗНАЧЕНИЕ

 DESTINAȚIE FINALĂ.

▼M45

 POSEBNA UPORABA.

▼M18

4.  Letalski prevoznik pošiljatelj obdrži kopijo letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta v svojih evidencah in na način, ki ga predpišejo carinski organi države članice odhoda, izdela dodatno kopijo za pristojni carinski urad.

Letalski prevoznik prejemnik shrani kopijo letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta v svojih evidencah in na način, ki ga predpišejo carinski organi namembne države članice, izdela dodatno kopijo za pristojni carinski urad.

5.  Nedotaknjeni materiali in kopije letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta so poslani letalskemu prevozniku prejemniku na lokacije,ki jih določijo carinski organi države članice, v kateri ima sedež letalski prevoznik. Letalski prevoznik prejemnik materiale vnese v svoje evidence.

6.  Obveznosti, ki izhajajo iz odstavkov od 1 do 5, se z letalskega prevoznika pošiljatelja prenesejo na letalskega prevoznika prejemnika takrat, ko so temu dobavljeni nedotaknjeni materiali in kopije letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta.

Člen 298

1.  Carinski organi lahko pod pogoji, ki jih predpišejo, odobrijo izvoz blaga ali uničenje blaga.

2.  Pri izvozu kmetijskih izdelkov se v polje 44 enotne upravne listine vpiše eden do naslednjih zaznamkov z velikimi tiskanimi črkami:

 ARTÍCULO 298, REGLAMENTO (CEE) No 2454/93, DESTINO ESPECIAL: MERCANCÍAS DESTINADAS A LA EXPORTACIÓN — NO SE APLICAN RESTITUCIONES AGRÍCOLAS

 ART. 298 I FORORDNING (EØF) Nr. 2454/93 SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL: VARER BESTEMT TIL UDFØRSEL — INGEN RESTITUTION

 ARTIKEL 298 DER VERORDNUNG (EWG) Nr. 2454/93 BESONDERE VERWENDUNG: ZUR AUSFUHR VORGESEHENE WAREN — ANWENDUNG DER LANDWIRTSCHAFTLICHEN AUSFUHRERSTATTUNGEN AUSGESCHLOSSEN

 ΑΡΘΡΟ 298 ΤΟΥ ΚΑΝ. (CEE) αριθ. 2454/93 ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ: ΕΜΠΟΡΕΓΜΑΤΑ ΠΡΟΟΡΙΖΟΜΕΝΑ ΓΙΑ ΕΞΑΓΩΓΗ — ΑΠΟΚΛΕΙΟΝΤΑΙ ΟΙ ΓΕΩΡΓΙΚΕΣ ΕΠΙΣΤΡΟΦΕΣ

 ARTICLE 298 REGULATION (EEC) No 2454/93 END-USE: GOODS DESTINED FOR EXPORTATION — AGRICULTURAL REFUNDS NOT APPLICABLE

 ARTICLE 298, RÈGLEMENT (CEE) No 2454/93 DESTINATION PARTICULIÈRE: MARCHANDISES PRÉVUES POUR L'EXPORTATION — APPLICATION DES RESTITUTIONS AGRICOLES EXCLUE

 ARTICOLO 298 (CEE) No 2454/93 DESTINAZIONE PARTICOLARE: MERCI PREVISTE PER L'ESPORTAZIONE — APPLICAZIONE DELLE RESTITUZIONI AGRICOLE ESCLUSA

 ARTIKEL 298, VERORDENING (EEG) Nr. 2454/93 BIJZONDERE BESTEMMING: VOOR UITVOER BESTEMDE GOEDEREN — LANDBOUWRESTITUTIES NIET VAN TOEPASSING

 ARTIGO 298.o REG. (CEE) N.o 2454/93 DESTINO ESPECIAL: MERCADORIAS DESTINADAS À EXPORTAÇÃO — APLICAÇÃO DE RESTITUIÇÕES AGRÍCOLAS EXCLUÍDA

 298 ART., AS. 2454/93 TIETTY KÄYTTÖTARKOITUS: VIETÄVIKSI TARKOITETTUJA TAVAROITA — MAATALOUSTUKEA EI SOVELLETA

 ARTIKEL 298 I FÖRORDNING (EEG) nr 2454/93 AVSEENDE ANVÄNDNING FÖR SÄRSKILDA ÄNDAMÅL: VAROR AVSEDDA FÖR EXPORT — JORDBRUKSBIDRAG EJ TILLÄMPLIGA

▼A2

 ČLÁNEK 298 NAŘÍZENÍ (EHS) č. 2454/93 KONEČNÉ POUŽITÍ: ZBOŽÍ URČENO K VÝVOZU - ZEMĚDĚLSKÉ NÁHRADY NELZE UPLATNIT

 MÄÄRUSE (EMÜ) NR 2454/93 ARTIKKEL 298 „EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE“: KAUBALE, MIS LÄHEB EKSPORDIKS, PÕLLUMAJANDUSTOETUSI EI RAKENDATA

 REGULAS (EEK) NR.2454/93, 298.PANTS: IZMANTOŠANAS MĒR-IS: PRECES PAREDZĒTAS IZVEŠANAI - LAUKSAIMNIECĪBAS KOMPENSĀCIJU NEPIEMĒRO

 REGLAMENTAS (EEB) NR. 2454/93, 298 STRAIPSNIS, GALUTINIS VARTOJIMAS: EKSPORTUOJAMOS PREKĖS - ŽEMĖS ŪKIO GRĄŽINAMOSIOS IŠMOKOS NETAIKOMOS

 MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS A 2454/93/EGK RENDELET 298. CIKKE SZERINT: KIVITELI RENDELTETÉSŰ ÁRUK - MEZŐGAZDASÁGI VISSZATÉRÍTÉS NEM ALKALMAZHATÓ

 ARTIKOLU 298 REGOLAMENT (KEE) 2454/93 UŻU AĦĦARI: OĠĠETTI DESTINATI GĦALL-ESPORTAZZJONI RIFUŻJONIJIET AGRIKOLI MHUX APPLIKABBLI

 ARTYKUŁ 298 ROZPORZĄDZENIA (EWG) NR 2454/93 PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE: TOWARY PRZEZNACZONE DO WYWOZU - NIE STOSUJE SIĘ DOPŁAT ROLNYCH

 ČLEN 298 UREDBE (EGS) ŠT. 2454/93 POSEBEN NAMEN: BLAGO DEKLARIRANO ZA IZVOZ - UPORABA KMETIJSKIH IZVOZNIH NADOMESTIL IZKLJUČENA

 ČLÁNOK 298 NARIADENIA (EHS) Č. 2454/93 KONEČNÉ POUŽITIE: TOVAR URČENÝ NA VÝVOZ - POĽNOHOSPODÁRSKE NÁHRADY NEMOŽNO UPLATNIŤ

▼M30

 ЧЛЕН 298 НА РЕГЛАМЕНТ (ЕИО) № 2454/93 СПЕЦИФИЧНО ПРЕДНАЗНАЧЕНИЕ: СТОКИ, НАСОЧЕНИ ЗА ИЗНАСЯНЕ — СЕЛСКОСТОПАНСКИ ВЪЗСТАНОВЯВАНИЯ СА НЕПРИЛОЖИМИ

 ARTICOLUL 298 REGULAMENTUL (CEE) Nr. 2454/93 DESTINAȚIE FINALĂ: MĂRFURI DESTINATE PENTRU EXPORT — NU SE APLICĂ RESTITUIRI RESTITUȚII AGRICOLE

▼M45

 ČLANAK 298. UREDBE (EEZ) BR. 2454/93, POSEBNA UPORABA: ROBA NAMIJENJENA IZVOZU – POLJOPRIVREDNE NAKNADE SE NE PRIMJENJUJU

▼M18

3.  Če se blago izvozi, se to blago razume kot neskupnostno blago od trenutka prejema izvozne deklaracije.

4.  Ob uničenju se uporabi člen 182(5) zakonika.

Člen 299

Če se carinski organi strinjajo, da je uporaba blaga, ki je drugačna od uporabe, navedene v dovoljenju, upravičena, takšna uporaba v nasprotju z izvozom ali uničenjem povzroči carinski dolg. Določbe člena 208 zakonika se smiselno uporabljajo.

Člen 300

1.  Blago, navedeno v členu 291(1), ostane pod carinskim nadzorom in zanj veljajo uvozne dajatve, dokler:

(a) blago prvič ne pridobi predpisane posebne uporabe;

(b) ni izvoženo, uničeno ali drugače uporabljeno v skladu s členoma 298 in 299.

Vendar se obdobje carinskega nadzora lahko podaljša na obdobje, ki ne sme biti daljše od dveh let po datumu prve podelitve, če je blago primerno za večkratno uporabo in carinski organi menijo, da je to primerno zaradi izognitve zlorabam.

2.  Odpadki in ostanki pri obdelavi ali predelavi blaga in izgube zaradi naravnega odpada se razumejo kot blago, ki je pridobilo predpisano posebno uporabo.

3.  Za odpadke in ostanke iz uničenja blaga se carinski nadzor konča, ko blago pridobi eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab.

▼M12



POGLAVJE 3

Upravljanje tarifnih ukrepov



Oddelek 1

Upravljanje tarifnih kvot, ki se uporabljajo v enakem kronološkem redu datumov, kakor so bile sprejete carinske deklaracije

Člen 308a

1.  Če določba Skupnosti predvideva odpiranje tarifnih kvot, se te, razen če ni drugače določeno, upravljajo po kronološkem redu datumov, kakor so bile sprejete deklaracije za sprostitev v prosti promet.

2.  Če je sprejeta deklaracija za sprostitev v prosti promet z veljavno prošnjo deklaranta za odobritev tarifne kvote, se zadevna država članica prek Komisije loti črpanja takšne količine iz tarifne kvote, ki ustreza njenim potrebam.

3.  Države članice ne vložijo nobenih prošenj za črpanje, dokler niso izpolnjeni pogoji iz člena 256(2) in (3).

4.  Ob upoštevanju odstavka 8 Komisija dodeli količine na podlagi datumov, ko so bile sprejete zadevne deklaracije za sprostitev v prosti promet, če to dovoljuje preostala količina zadevne tarifne kvote. Prednostni vrstni red se ugotovi v skladu s kronološkim redom datumov prejema.

5.  Države članice Komisiji nemudoma sporočijo vse veljavne zahtevke za črpanje. Ta sporočila vsebujejo datum iz odstavka 4 in natančno količino, zaprošeno v zadevni carinski deklaraciji.

6.  Za namene odstavkov 4 in 5 Komisija dodeli zaporedne številke, če to ni predvideno s predpisom Skupnosti o odpiranju tarifne kvote.

7.  Če so zaprošene količine za črpanje tarifne kvote večje od preostale razpoložljive količine, se količina dodeli sorazmerno z zaprošeno količino.

8.  Za namene tega člena se šteje, da je carinski organ 1., 2. in 3. januarja prejete deklaracije, prejel 3. januarja. Če pa je kateri koli od teh dni sobota ali nedelja, se šteje, da je bila deklaracija prejeta 4. januarja.

9.  Če se odpre nova tarifna kvota, Komisija ne dovoli črpanja pred enajstim delovnim dnem, ki sledi datumu objave pravnega akta, s katerim se uvaja omenjena tarifna kvota.

10.  Države članice nemudoma vrnejo Komisiji črpane količine, ki jih niso porabile. Če pa se en mesec po poteku veljavnosti zadevne tarifne kvote zaradi napačnega črpanja ugotovi carinski dolg v višini ►M31  10 EUR ◄ ali manj, državi članici zneska ni treba vrniti.

11.  Če carinski organ razveljavi deklaracijo za sprostitev v prosti promet za blago, ki je predmet prošnje za črpanje tarifne kvote, postane celoten zahtevek za to blago neveljaven. Država članica nemudoma vrne Komisiji katero koli količino tega blaga, črpano iz tarifne kvote.

12.  Podatke o črpanju, ki jih zahtevajo posamezne države članice, morajo Komisija in države članice obravnavati zaupno.

Člen 308b

1.  Komisija opravi razdelitev vsak delovni dan razen:

 v dneh, ki so prazniki za institucije Skupnosti v Bruslju, ali

 v izrednih okoliščinah tudi v drugih dneh, pod pogojem, da so bili pristojni organi držav članic o tem predhodno obveščeni.

2.  Ob upoštevanju člena 308a(8) se pri dodelitvi upoštevajo vse neodgovorjene prošnje, ki se nanašajo na deklaracije za sprostitev v prosti promet, sprejete do vključno dveh dni pred dodelitvijo, in ki so bile posredovane Komisiji.

▼M22

Člen 308c

1.  Tarifna kvota se šteje za kritično, takoj ko je uporabljenih ►M31  90 % ◄ začetne količine ali po presoji pristojnih organov.

2.  Ne glede na odstavek 1 se šteje tarifna kvota za kritično že od dneva odprtja v vsakem od naslednjih primerov:

(a) če je odprta za manj kakor tri mesece;

(b) če tarifne kvote, ki zajemajo isti izdelek in poreklo ter enako kvotno obdobje kakor obravnavana tarifna kvota (enakovredne tarifne kvote), niso bile odprte v predhodnih dveh letih;

(c) če je bila enakovredna tarifna kvota, odprta v predhodnih dveh letih, izčrpana zadnji dan ali pred zadnjim dnem tretjega meseca kvotnega obdobja ali je imela večjo začetno količino kakor obravnavana tarifna kvota.

3.  Tarifna kvota, katere edini namen je uporaba zaščitnega ukrepa ali povračilnega ukrepa po pravilih STO, se šteje za kritično, takoj ko je uporabljenih ►M31  90 % ◄ začetne količine ne glede na to, ali so bile enakovredne tarifne kvote odprte v predhodnih dveh letih ali ne.

▼M12



Oddelek 2

▼M24

Nadzor blaga

▼M31

Člen 308d

1.  Če je potreben nadzor Skupnosti, države članice Komisiji najmanj enkrat na teden pošljejo podatke o carinskih deklaracijah za sprostitev v prost promet ali o izvoznih deklaracijah.

Države članice sodelujejo s Komisijo, da določijo katere podatke se zahteva iz carinskih deklaracij za sprostitev v prost promet ali iz izvoznih deklaracij.

2.  Podatki, iz prvega odstavka, ki jih posamezne države članice, se obravnavajo zaupno.

Kljub temu so zbirni podatki za vsako državo članico na voljo pooblaščenim uporabnikom v vseh državah članicah.

Države članice sodelujejo s Komisijo, da vzpostavijo praktična pravila za pooblaščeni dostop do zbirnih podatkov.

3.  Za nekatero blago se izvaja nadzor zaupno.

4.  Če v okviru poenostavljenega postopka iz členov 253 do 267 in členov 280 do 289, podatki iz prvega odstavka tega člena niso na voljo, države članice Komisiji zagotovijo podatke, ki so na voljo na datum sprejetja popolne ali dopolnilne deklaracije.

▼B



NASLOV II

▼M19

CARINSKI STATUS BLAGA IN TRANZIT

▼M19 —————

▼B



POGLAVJE 3

▼M13

Carinski status blaga



▼M7

Oddelek 1

Splošne določbe

▼M36

Člen 313

1.  V skladu s členom 180 zakonika in izjemami iz odstavka 2 tega člena velja vse blago na carinskem območju Skupnosti za skupnostno blago, razen če je določeno, da nima skupnostnega statusa.

2.  Naslednje blago ne velja za skupnostno blago, razen če je v skladu s členi 314 do 323 te Uredbe določeno, da ima skupnostni status:

(a) blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti v skladu s členom 37 zakonika;

(b) blago v začasni hrambi v ►C7  prosti coni ◄ kontrole vrste I v smislu člena 799 te Uredbe ali prostem skladišču;

(c) blago, dano v odložni postopek ali v ►C7  prosti coni ◄ kontrole vrste II v smislu člena 799 te Uredbe.

3.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 velja blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti, za skupnostno blago, razen če je določeno, da nima skupnostnega statusa:

(a) če je bilo pri zračnem prevozu blago natovorjeno ali pretovorjeno na letališču na carinskem območju Skupnosti za dostavo na drugo letališče na carinskem območju Skupnosti in če se prevaža na podlagi enotne prevozne listine, ki je bila sestavljena v državi članici; ali

(b) če se pri pomorskem prevozu blago prevaža med pristanišči na carinskem območju Skupnosti z rednimi ladijskimi prevozi, odobrenimi v skladu s členom 313b.

Člen 313a

„Redni ladijski prevoz“ pomeni storitev prevoza blaga s plovili, ki plujejo le med pristanišči na carinskem območju Skupnosti in ne smejo priti iz nobenega kraja, iti tja ali pristati tam, če je ta kraj zunaj tega območja ali v ►C7  prosti coni ◄ kontrole vrste I v smislu člena 799 v pristanišču na navedenem območju.

Člen 313b

1.  Ladijski družbi se lahko izda dovoljenje za vzpostavitev rednih ladijskih prevozov po predložitvi vloge carinskim organom države članice, na katere ozemlju je navedena družba ustanovljena ali, če tega ni, na katere ozemlju ima regionalno podružnico, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in člena 313c.

2.  Dovoljenje se izda samo ladijskim družbam, ki:

(a) so ustanovljene ali imajo regionalno podružnico na carinskem območju Skupnosti in katerih dokumentacija bo dostopna pristojnim carinskim organom;

(b) izpolnjujejo pogoje iz člena 14h;

(c) določijo plovila, ki se uporabljajo za redni ladijski prevoz, in navedejo pristanišča postanka po izdaji dovoljenja;

(d) se obvežejo, da na progah rednih ladijskih prevozov ne bodo obiskale nobenega pristanišča zunaj carinskega območja Skupnosti ali ►C7  proste cone ◄ kontrole vrste I v pristanišču na carinskem območju Skupnosti in ne bodo opravljale pretovarjanja na morju;

(e) pri carinskem organu za izdajo dovoljenja registrirajo imena plovil, določenih za redne ladijske prevoze, in pristanišča postanka.

▼M49

2a.  Komisija in carinski organi držav članic z uporabo elektronskega sistema informiranja in sporočanja za redni ladijski prevoz shranjujejo naslednje informacije in do njih dostopajo:

(a) podatki o vlogah;

(b) dovoljenja za redne ladijske prevoze in, če je ustrezno, njihove spremembe ali preklice;

(c) imena pristanišč postanka in imena plovil, ki se uporabljajo pri izvajanju storitve;

(d) vsi ostali relevantni podatki.

▼M36

3.   ►M49  V vlogi za dovoljenje za redni ladijski prevoz se navedejo države članice, ki jih st