(a)  dejavnosti površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin vsako dejavnost, pri kateri se:

razen za pridobivanje rudnin z vrtanjem, kakor je opredeljeno v členu 2(a) Direktive 92/91/EGS;

(b)  delovno mesto pomeni celotno območje, na katerem so nameščene delovne postaje za neposredne ali pomožne dejavnosti ter objekti in postroji za površinsko ali podzemno pridobivanje rudnin, vključno z razbremenilnimi deponijami in drugimi odlagališči ter bivalnimi prostori, kjer so zagotovljeni, do katerih imajo delavci dostop pri opravljanju svojega dela.

(a) tako načrtovanje, izvedbo, opremljenost, obratovanje in delovanje ter vzdrževanje delovnih mest, ki omogočajo delavcem opravljanje dodeljenega dela, ne da bi to ogrožalo njihovo varnost in/ali zdravje ali varnost in/ali zdravje drugih delavcev;

(b) obratovanje delovnih mest pod nadzorom odgovorne osebe, kadar so na njih prisotni delavci;

(c) da posebno nevarna dela zaupajo le za to pristojnim zaposlenim, ki jih opravijo skladno z danimi navodili;

(d) da so vsa varnostna navodila razumljiva vsem delavcem, ki so jim namenjena;

(e) da je na razpolago primerna oprema za prvo pomoč;

(f) da se redno izvaja vse potrebno usposabljanje glede varnosti pri delu.

— je določeno in ocenjeno tveganje, ki so mu delavci izpostavljeni na delovnih mestih,

— so sprejeti ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo doseganje ciljev te direktive,

— so ureditev, uporaba, vzdrževanje delovnih mest in opreme varni.

— preprečevanje, odkrivanje in gašenje začetnih in že razširjenih požarov in eksplozij, ter

— preprečitev nastanka eksplozivnega in/ali zdravju škodljivega ozračja.

— sprejetjem direktive na področju tehnične uskladitve in standardizacije za dejavnost površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin,

— in/ali

— tehničnim napredkom, spremembami mednarodnih pravilnikov ali specifikacij in novimi spoznanji, ki zadevajo površinsko ali podzemno pridobivanje rudnin,

1.1.1 Delovna mesta morajo biti organizirana tako, da zagotavljajo ustrezno varovanje pred nevarnostjo. Biti morajo urejena, vse nevarne snovi ali ostanke je treba odstraniti ali nadzorovati, tako da ne ogrožajo zdravja in varnosti delavcev.

1.1.2 Delovne postaje morajo biti načrtovane in izvedene skladno z ergonomskimi načeli in ob upoštevanju zahteve, da delavci sledijo delovnim postopkom, ki potekajo na njihovih delovnih postajah.

1.1.3 Če na delovni postaji dela le en delavec, je treba zagotoviti ustrezen nadzor ali komunikacijska sredstva.

4.1.1 Treba je sprejeti ukrepe za ocenjevanje prisotnosti škodljivih in/ali potencialno eksplozivnih snovi v okolju in poskrbeti za merjenje njihove koncentracije.

Če to zahteva dokument o varnosti in zdravju, je treba zagotoviti naprave za samodejno in neprekinjeno merjenje koncentracije plinov na določenih mestih, samodejne alarmne naprave in naprave za samodejno prekinitev dovoda energije do električnih instalacij in motorjev z notranjim izgorevanjem.

Če so nameščene naprave za samodejno merjenje, je treba izmerjene vrednosti zabeležiti in zapise hraniti, kakor določa dokument o varnosti in zdravju.

4.1.2 Kajenje je prepovedano na območjih, kjer je nevarnost nastanka eksplozije ali požara.

Prepovedana je uporaba kakršnega koli odprtega ognja in opravljanje kakršnega koli dela, ki bi lahko povzročilo nevarnost vžiga, razen če so izvedeni primerni preventivni varnostni ukrepi za preprečitev nastanka požara ali eksplozije.

4.2.1 Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za preprečitev nastanka eksplozivnega ozračja.

4.2.2 Na območjih, kjer obstaja tveganje eksplozije, je treba izvesti vse potrebne ukrepe za preprečitev vžiga eksplozivnega ozračja.

4.2.3 Treba je pripraviti načrt za preprečevanje eksplozij, v katerem so natančno opisani oprema in obvezni ukrepi.

4.3.1 Če se v ozračju kopičijo ali bi se lahko kopičile škodljive snovi, je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev:

tako, da delavci niso izpostavljeni tveganju.

Sistem mora omogočati disperzijo teh škodljivih snovi tako, da delavci niso izpostavljeni tveganju.

4.3.2 Ne glede na Direktivo 89/656/EGS ( 9 ) mora biti na območjih, kjer bi delavci lahko bili izpostavljeni zdravju škodljivemu ozračju, na voljo ustrezna in zadostna oprema za dihanje in oživljanje.

V takih primerih mora biti na delovnem mestu zadosti delavcev, usposobljenih za uporabo takšne opreme.

Opremo je treba primerno shraniti in vzdrževati.

4.3.3 Če so ali bi lahko bili v ozračju prisotni strupeni plini, je treba pripraviti varnostni načrt, v katerem so podrobno opisani razpoložljiva varovalna oprema in preventivni ukrepi.

4.4.1 Ob načrtovanju, izvedbi, opremljanju, prevzemu, obratovanju ali vzdrževanju delovnih mest je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nastanka in širjenja požarov iz virov, opredeljenih v dokumentu o varnosti in zdravju.

Poskrbeti je treba za hitro in učinkovito gašenje.

4.4.2 Delovna mesta morajo biti opremljena s primerno gasilno opremo ter, če je potrebno, s požarnimi detektorji in alarmnimi sistemi.

4.4.3 Neavtomatska gasilna oprema mora biti na lahko dostopnem mestu, preprosta za uporabo in, če je potrebno, zaščitena pred poškodbami.

4.4.4 V požarnem načrtu, ki se hrani na delovišču, morajo biti podrobno navedeni varnostni ukrepi na podlagi členov 3, 4, 5 in 6 te direktive za varovanje, odkrivanje in gašenje začetnih in že razširjenih požarov.

4.4.5 Gasilna oprema mora biti označena z znaki, skladno z nacionalnimi predpisi, o prenosu Direktive 92/58/EGS ( 10 ) v zakonodajo.

Take znake je treba namestiti na primerno mesto, narejeni morajo biti iz trajnega materiala.

6.1 Dostop do delovnih mest mora biti varen, ob nevarnosti mora omogočati hiter in varen umik.

6.2 Izračuni, dimenzije in postavitev prometnih poti, vključno s stopnišči, pritrjenimi lestvami, nakladališči in klančinami, morajo omogočati lahek, varen in primeren dostop pešcem ali vozilom tako, da niso ogroženi delavci, ki delajo v bližini teh prometnih poti.

6.3 Dimenzije poti, ki jih uporabljajo pešci in/ali vozila za prevoz blaga, morajo ustrezati številu možnih uporabnikov in vrsti del.

Če prometne poti uporabljajo tudi prevozna sredstva, je treba pešcem zagotoviti zadosten varnostni pas.

6.4 Zadostna razdalja mora biti tudi med prometnimi potmi za vozila in vrati, izhodi, prehodi za pešce, hodniki in stopnišči.

6.5 Prometne in dostopne poti morajo biti zaradi varnosti delavcev jasno označene.

6.6 Če vozila ali stroji vstopajo na delovno mesto, je treba sprejeti ustrezno prometno ureditev.

7.1 Delovne postaje, prometne poti in druga območja ali objekti in postroji na prostem, ki jih uporabljajo ali na katerih se zadržujejo delavci med delom, morajo biti organizirani tako, da se lahko pešci in vozila varno gibajo.

7.2 Če dnevna svetloba ne zadošča, je treba delovna mesta na prostem primerno osvetljevati z umetno razsvetljavo.

7.3 Ko so delavci zaposleni na delovnih postajah na prostem, morajo biti te, kolikor se da, opremljene tako, da:

8.1 Nevarna območja je treba jasno označiti.

8.2 Če so na delovnih mestih nevarna območja, na katerih je zaradi narave dela tveganje, vključno s tveganjem padca delavca ali predmeta, morajo biti kar najbolj opremljena z napravami, ki nepooblaščenim delavcem preprečujejo vstop na tako območje.

8.3 Treba je sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje tistih delavcev, ki smejo vstopiti na taka območja.

9.1 Ob nevarnosti je treba delavcem omogočiti, da hitro in kar najbolj varno zapustijo vse delovne postaje.

9.2 Poti in izhodi v sili morajo biti prosti in morajo po najkrajši možni poti voditi na prosto ali na varno območje, varno zbirno ali varno evakuacijsko mesto.

9.3 Število, razporeditev in velikost poti in izhodov v sili je odvisno od uporabe, opreme in velikosti delovnih mest ter največjega števila ljudi, ki so lahko prisotni.

9.4 Vrata izhodov v sili se morajo odpirati navzven.

Izhodi v sili ne smejo biti zaklenjeni ali pritrjeni tako, da jih oseba, ki tak izhod potrebuje v sili, ne more zlahka in hitro odpreti.

9.5 Izhodi v sili ne smejo biti zaklenjeni.

Na poteh in izhodih v sili ter prometnih poteh in vratih, ki vodijo do njih, ne sme biti nobenih ovir, tako da jih je mogoče v vsakem trenutku neovirano uporabiti.

9.6 Poti in izhodi v sili, ki zahtevajo osvetlitev, morajo imeti varnostno razsvetljavo v sili primerne jakosti, ki se uporabi, če razsvetljava odpove.

9.7 Posamezne poti in izhodi v sili morajo biti označeni z znaki skladno z nacionalnimi predpisi, ki se nanašajo na Direktivo 92/58/EGS.

10.1 Delavce je treba usposobiti za primerno ravnanje v sili.

10.2 Reševalno opremo, pripravljeno za uporabo, je treba hraniti na ustrezno postavljenih in lahko dostopnih mestih, označena mora biti z znaki, skladnimi z nacionalnimi predpisi o prenosu Direktive 92/58/EGS v zakonodajo.

12.1 Primerna oprema za prvo pomoč mora biti na razpolago povsod, kjer to zahtevajo delovne razmere.

Opremo je treba označiti z ustreznimi znaki in postaviti na lahko dostopno mesto.

12.2 Zagotoviti je treba eno ali več sob za prvo pomoč, če je to potrebno zaradi velikosti rudniškega kompleksa, vrste dejavnosti, ki se izvaja, in pogostosti poškodb pri delu.

V teh sobah morajo biti obešena jasna navodila za prvo pomoč ob poškodbi.

12.3 Sobe za prvo pomoč morajo biti opremljene z najpomembnejšimi pripomočki in opremo za prvo pomoč, dostop z nosili mora biti lahek.

Dostop do njih mora biti označen skladno z nacionalnimi predpisi o prenosu Direktive 92/58/EGS v zakonodajo.

12.4 Poleg tega mora biti oprema za prvo pomoč na razpolago povsod, kjer je to potrebno zaradi delovnih razmer.

Taka oprema mora biti primerno označena in lahko dostopna.

12.5 Za uporabo razpoložljive opreme za prvo pomoč je treba usposobiti zadosti delavcev.

13.1 Vsako delovno mesto mora imeti na celotnem območju tako razsvetljavo, ki omogoča osvetlitev, zadostno za zagotavljanje zdravja in varnosti oseb na delovnem mestu.

13.2 Delovna mesta morajo biti kar najbolj osvetljena z naravno svetlobo in, ob upoštevanju klimatskih razmer, opremljena z umetno razsvetljavo, ki varuje zdravje in zagotavlja varnost delavcev.

13.3 Instalacija za razsvetljavo mora biti v prostorih z delovnimi mesti in na hodnikih položena tako, da zaradi vrste razsvetljave delavci niso izpostavljeni tveganju poškodbe pri delu.

13.4 Delovna mesta, na katerih so delavci ob izpadu umetne razsvetljave izpostavljeni tveganju, morajo biti opremljena z zasilno razsvetljavo primerne jakosti.

Če tega ni mogoče zagotoviti, morajo imeti delavci osebne svetilke.

14.1.1 Delavcem, ki morajo nositi posebne delovne obleke in tistim, ki se iz zdravstvenih ali moralnih razlogov ne morejo preoblačiti v drugih prostorih, je treba zagotoviti primerne garderobe.

Garderobe morajo biti lahko dostopne, dovolj prostorne, opremljene morajo biti s sedeži.

14.1.2 Garderobe morajo biti dovolj velike in tako opremljene, da imajo delavci možnost med delovnim časom zakleniti svojo obleko.

Če okoliščine to zahtevajo (npr. škodljive snovi, vlaga, umazanija), morajo biti omarice za delovno obleko ločene od omaric za običajno obleko.

Poskrbeti je treba za možnost sušenja mokrih oblek.

14.1.3 Poskrbeti je treba za ločene garderobe za moške in ženske ali zagotoviti, da jih ne uporabljajo istočasno.

14.1.4 Če po pododstavku 14.1.1 garderobe niso potrebne, je treba vsakemu delavcu/delavki zagotoviti prostor za shranjevanje njegove/njene obleke.

14.2.1 Zagotoviti je treba ustrezne in primerne prhe, če so zaradi narave dela ali zdravstvenih razlogov potrebne.

Prhe za moške in ženske morajo biti ločene ali pa je treba poskrbeti, da jih ne uporabljajo istočasno.

14.2.2 Prostori s prhami morajo biti dovolj veliki, da se delavci v primernih higienskih razmerah lahko neovirano umivajo.

Prhe morajo imeti toplo in hladno vodo.

14.2.3 Če po pododstavku 14.2.1 prhe niso potrebne, je treba v bližini delovnih postaj in v garderobah namestiti primerne in ustrezne umivalnike s hladno in toplo vodo.

Taki umivalniki morajo biti ločeni za moške in ženske ali pa je treba poskrbeti, da jih uporabljajo ločeno, če je to potrebno zaradi dostojnosti.

16.2.1 Tla na delovnih mestih ne smejo imeti nevarnih izboklin, lukenj ali naklonov, biti morajo trdna, trpežna in ne smejo drseti.

Delovna mesta z delovnimi postajami morajo biti primerno toplotno izolirana, pri tem je treba upoštevati vrsto dela, ki se tam opravlja, in telesno aktivnost delavcev.

16.2.2 Površina tal, sten in stropov v prostorih mora omogočati čiščenje ali prenavljanje, ki zagotavlja primerno higiensko raven.

16.2.3 Prozorne ali prosojne stene, predvsem steklene predelne stene, v prostorih ali v bližini delovnih mest in prometnih poti morajo biti jasno označene in narejene iz varnega materiala ali pa jih je treba od takih prostorov ali prometnih poti ločiti tako, da delavci ne pridejo v stik z njimi ali se ne poškodujejo, če se stene razbijejo.

16.2.4 Dostop na strehe, narejene iz materiala, ki ni dovolj trden, je dovoljen le v primeru, če je zagotovljena oprema za varno opravljanje dela.

16.3.1 Delovni prostori morajo biti dovolj veliki, visoki in imeti ustrezno prostornino, ki delavcem omogoča opravljanje dela brez tveganja za njihovo varnost, zdravje ali dobro počutje.

16.3.2 Velikost nezasedene površine na delovni postaji mora delavcem zagotavljati dovolj prostora za gibanje in varno opravljanje dela.

16.4.1 Okna, svetlobni jaški in prezračevalne naprave, ki jih je mogoče odpirati, regulirati ali zavarovati, morajo biti oblikovani tako, da omogočajo, da se to opravi varno.

Ne smejo biti nameščeni tako, da predstavljajo nevarnost za delavce, če so odprti.

16.4.2 Čiščenje oken in svetlobnih jaškov ne sme povzročati tveganja.

16.5.1 Postavitev, število in velikost vrat in izhodov ter material, iz katerega so narejeni, so odvisni od narave in uporabe prostorov ali področij.

16.5.2 Prozorna vrata je treba v višini oči primerno označiti.

16.5.3 Nihajna vrata in izhodi morajo biti prozorni ali imeti prozorna okenca.

16.5.4 Če prozorni ali prosojni deli vrat in izhodov niso narejeni iz varnega materiala in če obstaja nevarnost, da bi se delavci poškodovali, če se vrata ali izhodi razbijejo, mora biti površina zaščitena pred zlomom.

16.5.5 Na drsnih vratih morajo biti varnostne naprave, ki preprečujejo, da bi se snela in nepričakovano padla.

16.5.6 Vrata in izhodi, ki se odpirajo navzgor, morajo imeti mehanizem, ki preprečuje, da bi se nepričakovano zaprli.

16.5.7 Vrata ob poteh v sili morajo biti primerno označena.

V vsakem trenutku morajo omogočati odpiranje z notranje strani brez posebne pomoči.

Omogočeno mora biti, da se vrata odpirajo tudi takrat, ko so na delovnih mestih delavci.

16.5.8 Vrata za pešce morajo biti v neposredni bližini vseh izhodov, ki so namenjeni predvsem motornim vozilom, razen če pešci lahko varno stopajo skoznja; taka vrata je treba jasno označiti, na njih ne sme biti ovir.

16.5.9 Mehanska vrata in izhodi morajo delovati tako, da delavci niso izpostavljeni tveganju poškodb.

Na lahko dostopnem in vidnem mestu morajo imeti napravo za zaustavitev v sili, narejeni morajo biti tako, da ob izpadu energije omogočajo ročno odpiranje, če se ne odprejo samodejno.

16.6.1 Poskrbeti je treba, da je na delovnih mestih v zaprtih prostorih dovolj svežega zraka, pri tem je treba upoštevati delovne postopke in telesni napor delavcev.

Če se uporablja umetno prezračevanje, ga je treba vzdrževati tako, da dobro deluje.

Sistem krmilja mora javiti vsako napako v delovanju, če je to potrebno zaradi zdravja delavcev.

16.6.2 Klimatizacija ali mehansko prezračevanje mora, če se uporablja, delovati tako, da delavci niso izpostavljeni prepihu, ki povzroča neugodje.

Nemudoma je treba odstraniti vse odpadke ali umazanijo, ki bi lahko neposredno ogrozila zdravje delavcev zaradi onesnaženja ozračja.

16.7.1 Med delovnim časom mora biti temperatura v prostorih, kjer so delovne postaje, primerna za ljudi, pri čemer je treba upoštevati delovne postopke in telesni napor delavcev.

16.7.2 Temperatura v prostorih za počitek, sobah za dežurstvo, sanitarijah, menzah in sobah za prvo pomoč mora ustrezati namenu teh prostorov.

16.7.3 Okna, svetlobni jaški in steklene predelne stene morajo preprečevati neprijetne učinke sončne svetlobe, pri čemer je treba upoštevati naravo dela in delovnega mesta.

16.8.1 Če varovanje zdravja ali zagotavljanje varnosti delavcev, predvsem zaradi vrste dejavnosti, ki se opravlja, to zahteva ali če je prisotnih več kakor določeno število zaposlenih, je treba delavcem zagotoviti lahko dostopen prostor za počitek.

Ta določba ne velja za delavce, ki delajo v pisarnah ali podobnih delovnih prostorih, kjer se med odmori lahko enakovredno sprostijo.

16.8.2 Prostori za počitek morajo biti dovolj veliki in opremljeni z zadostnim številom miz in stolov z naslonjali, ki ustreza številu delavcev.

16.8.3 Nekadilci morajo biti v prostorih za počitek ustrezno zavarovani pred neugodjem, ki ga povzroča tobačni dim.

16.8.4 Če so med delovnim časom redne in pogoste prekinitve ter prostora za počitek ni, je treba delavcem priskrbeti druge prostore, v katerih se lahko zadržujejo med takimi prekinitvami, če je to potrebno zaradi njihove varnosti ali zdravja.

Nekadilce je treba primerno zavarovati pred neugodjem, ki ga povzroča tobačni dim.

1.1 Ne da bi to vplivalo na člen 3(2), mora delodajalec, ki je po nacionalni zakonodaji in/ali praksi odgovoren za delovno mesto, na katero se nanaša del B, zagotoviti, da je iz dokumenta o varnosti in zdravju razvidno, da je sprejel vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v običajnih in izrednih okoliščinah.

1.2 Dokument o varnosti in zdravju je treba redno ažurirati, na delovnem mestu mora biti na razpolago inšpekciji.

Delo je treba opravljati skladno z dokumentom o varnosti in zdravju.

2.1 Delo je treba načrtovati tako, da upošteva elemente iz dokumenta o varnosti in zdravju, ki se nanašajo na tveganje podora ali zdrsa zemlje.

Zato morata, kot preventivni ukrep, višina in naklon razbremenilnih deponij in delovnih etaž v dnevnih kopih ustrezati vrsti in trdnosti kritine ter načinu dela.

2.2 Etažne terase in transportne poti morajo biti dovolj stabilne za stroje in naprave, ki se uporabljajo na njih.

Zgraditi in vzdrževati jih je treba tako, da se stroji in naprave po njih varno premikajo.

2.3 Pred začetkom ali ponovnim začetkom dela je treba preveriti, ali na delovnih etažah nad območjem, kjer bo delo potekalo, ali na transportnih poteh ni zrahljane zemlje ali skal.

Po potrebi je treba opraviti obtrkavanje kritine.

2.4 Dnevnih kopov in odlagališč se ne sme obdelovati tako, da bi povzročili njihovo nestabilnost.

1.1 Ne da bi to vplivalo na člen 3(2), mora delodajalec, ki je po nacionalni zakonodaji in/ali praksi odgovoren za delovno mesto iz dela C, zagotoviti, da je iz dokumenta o varnosti in zdravju razvidno, da je sprejel vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev v običajnih in izrednih okoliščinah.

1.2 Dokument o varnosti in zdravju je treba redno ažurirati, na delovišču mora biti na razpolago inšpekciji.

Delo je treba opravljati skladno z dokumentom o varnosti in zdravju pri delu.

2.1 Pripraviti je treba načrte podzemnih delovišč, ki so narisani v jasno čitljivem merilu.

Poleg cest in črpališč morajo prikazovati tudi znane značilnosti, ki bi lahko vplivale na delo in varnost.

Načrti morajo biti dostopni, hraniti jih je treba toliko časa, kolikor je potrebno zaradi varnosti.

2.2 Načrte podzemnih delovišč je treba periodično ažurirati, biti morajo na razpolago na delovnem mestu.

5.1 Naprave za transport morajo biti vgrajene, morajo delovati in biti vzdrževane tako, da zagotavljajo varnost in zdravje voznikov, uporabnikov in drugih oseb v bližini.

5.2 Mehanični vitli in naprave za prevoz ljudi morajo biti pravilno nameščeni, uporabljati jih je treba skladno s pisnimi navodili.

7.1 Vsa podzemna delovišča, do katerih je dovoljen dostop, je treba ustrezno prezračevati.

Z neprestanim zračenjem je treba, ob upoštevanju zadostne varnostne meje, zagotavljati:

7.2 Če zahtev iz pododstavka 7.1 ni mogoče izpolniti z naravnim prezračevanjem, je treba namestiti glavno prezračevanje z enim ali več mehanskimi ventilatorji.

Poskrbeti je treba za zagotovitev zanesljivega in neprestanega prezračevanja.

Delovanje glavnih ventilatorjev je treba neprestano spremljati in nadzorovati, samodejni alarm mora opozoriti na nepredvideni zastoj.

7.3 Parametre prezračevanja je treba občasno izmeriti in zabeležiti.

Pripraviti je treba načrt prezračevanja, ki mora biti na razpolago na delovnem mestu in mora vsebovati ustrezne podatke o prezračevalnem sistemu. Občasno ga je treba ažurirati.

8.1 Šteje se, da je podzemno delovišče zaplinjeno, če je verjetnost, da se jamski eksplozivni plin pojavlja v taki količini, da ni mogoče izključiti tveganja nastanka eksplozivnega okolja.

8.2 Treba je zagotoviti glavno prezračevanje z enim ali več mehanskimi ventilatorji.

8.3 Pri napredovanju delovišča je treba upoštevati emisije jamskega eksplozivnega plina.

Treba je poskrbeti, da se kar najbolj odstrani tveganje, ki ga povzroča jamski eksplozivni plin.

8.4 Pomožno prezračevanje je treba omejiti na delo pri razvoju in reševanju ter na mesta, ki so neposredno povezana z glavnim prezračevalnim tokom.

Delovišča, kjer poteka pridobivanje, se smejo prezračevati s pomožnimi sistemi le, če so zagotovljeni ustrezni dodatni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.

8.5 Merjenje parametrov prezračevanja iz točke 7.3 je treba dopolniti z določanjem prisotnosti jamskega eksplozivnega plina.

Če tako določa dokument o varnosti in zdravju, je treba neprestano spremljati in nadzorovati tudi raven jamskega eksplozivnega plina v povratnih zračnih poteh z delovišč, kjer za pridobivanje rude uporabljajo mehanizacijo, in na začetnih točkah slepih delovišč, na katerih uporabljajo mehanizacijo.

8.6 Lahko se uporablja le razstrelivo in vžigalna sredstva, namenjena uporabi v zaplinjenih rudnikih.

8.7 Določbe pododstavka 4.1.2 dela A se nadomestijo na naslednji način:

9.1 Šteje se, da so v premogovnikih emisije vnetljivega prahu, razen če je iz dokumenta o varnosti in zdravju razvidno, da nobeno ležišče, na katerem se dela, ne vsebuje prahu, ki bi lahko povzročil eksplozijo.

9.2 V rudnikih, v katerih se nabira vnetljiv prah, se prav tako uporabljajo določbe pododstavkov 8.6 in 8.7 iz dela C.

9.3 Treba je poskrbeti za zmanjšanje odlaganja vnetljivega prahu in za njegovo odstranjevanje, nevtralizacijo ali vezavo.

9.4 Z namestitvijo sistema eksplozijskih pregrad je treba omejiti širjenje vnetljivega prahu in/ali eksplozij jamskega plina, ki lahko povzroči nadaljnje eksplozije vnetljivega prahu.

Mesta postavitve takih eksplozijskih pregrad je treba označiti v dokumentu, ki se občasno ažurira in mora biti na razpolago na delovnem mestu.

10.1 Za območja, na katerih lahko izbruhne plin, ne glede na to ali povzroči padanje rudnin ali kamenja ter vdore kamenja ali vode, je treba pripraviti in izvajati operativni načrt, ki kar najbolj zagotavlja varen sistem dela in varovanja delavcev.

10.2 Treba je ukreniti vse potrebno za določitev nevarnih območij, varovanje delavcev na deloviščih, ki so blizu ali prečkajo taka območja, in nadzorovati tveganje.

11.1 Poskrbeti je treba za preprečevanje in, če je potrebno, za zgodnje odkrivanje samovžiga.

11.2 Na podzemna delovišča se sme vnašati le najnujnejša potrebna količina vnetljivega materiala.

11.3 Če se uporabi hidravličnih tekočin (tekočine za prenos hidrostatične in/ali hidrokinetične mehanske energije) ne da izogniti, je treba kar najbolj uporabljati težko vnetljive tekočine, s čimer se prepreči tveganje požara in njegove širitve.

Hidravlične tekočine morajo ustrezati specifikacijam in testnim pogojem glede odpornosti proti ognju in higienskih meril.

Če se uporabljajo hidravlične tekočine, ki ne ustrezajo specifikacijam, pogojem in merilom iz drugega pododstavka, je treba sprejeti dodatne preventivne ukrepe, ki preprečijo povečano tveganje požara in njegovega širjenja.

— Delavci morajo imeti primerne osebne svetilke.

— Za varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev morajo biti delovna mesta kar najbolj opremljena s primerno umetno razsvetljavo.

— Napeljava za razsvetljavo mora biti nameščena tako, da vrsta razsvetljave ne povzroča tveganja poškodbe delavcev.