EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 01990L0270-20190726

Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (90/270/EGS)

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1990/270/2019-07-26

01990L0270 — SL — 26.07.2019 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DIREKTIVA SVETA

z dne 29. maja 1990

o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(90/270/EGS)

(UL L 156 21.6.1990, str. 14)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DIREKTIVA 2007/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. junija 2007

  L 165

21

27.6.2007

►M2

UREDBA (EU) 2019/1243 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019

  L 198

241

25.7.2019




▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 29. maja 1990

o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(90/270/EGS)



ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

1.  Ta direktiva, ki je peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve za delo s slikovnimi zasloni, kakor so opredeljeni v členu 2.

2.  Določbe Direktive 89/391/EGS se v celoti uporabljajo za celotno področje iz odstavka 1, brez poseganja v strožje in/ali posebne določbe te direktive.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) voznikove kabine ali krmilne kabine za vozila ali stroje;

(b) računalniške sisteme na prevoznih sredstvih;

(c) računalniške sisteme, namenjene predvsem javni uporabi;

(d) „prenosne“ sisteme, namenjene trajnejši uporabi na delovni postaji;

(e) računske stroje, blagajne in vsako opremo z majhnim podatkovnim ali merilnim zaslonom, potrebnim za neposredno uporabo opreme;

(f) pisalne stroje običajne konstrukcije tipa, poznanega kot „pisalni stroj z okencem“.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi imajo naslednji izrazi naslednji pomen:

(a)  slikovni zaslon: alfanumerični ali grafični slikovni zaslon, ne glede na uporabljeni način prikazovanja;

(b)  delovna postaja: sklop, obsegajoč slikovni zaslon, ki je lahko opremljen s tipkovnico ali napravo za vnašanje, in/ali programsko opremo, ki določa vmesno povezavo med operaterjem in strojem, dodatno opremo po izbiri, zunanjo opremo, vključno z disketnim pogonom, telefonom, modemom, tiskalnikom, držalom za predloge, delovnim stolom in delovno mizo ali delovno površino, ter neposredno delovno okolje;

(c)  delavec: vsak delavec, skladno z opredelitvijo v členu 3(a) Direktive 89/391/EGS, ki stalno uporablja slikovni zaslon kot pomemben del svojega običajnega dela.



ODDELEK II

OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

Člen 3

Analiza delovnih postaj

1.  Delodajalci morajo opraviti analizo delovnih postaj, da bi ocenili varnostne in zdravstvene razmere, še posebno v zvezi z možno nevarnostjo za vid, telesnimi težavami in duševnim pritiskom.

2.  Delodajalci morajo izvesti ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenega tveganja na podlagi ocene iz odstavka 1, ob upoštevanju dodatnih in/ali skupnih učinkov tako ugotovljenega tveganja.

Člen 4

Delovne postaje, ki se uporabljajo prvič

Delodajalci morajo izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da delovne postaje, ki se prvič uporabljajo po 31. decembru 1992, ustrezajo minimalnim zahtevam iz Priloge.

Člen 5

Obstoječe delovne postaje

Delodajalci morajo izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se delovne postaje, ki so že v uporabi 31. decembra 1992 ali prej, prilagodijo tako, da bodo ustrezale minimalnim zahtevam iz Priloge, najpozneje v štirih letih po tem datumu.

Člen 6

Obveščanje in usposabljanje delavcev

1.  Brez vpliva na člen 10 Direktive 89/391/EGS je treba delavce seznaniti z vsemi vidiki varnosti in zdravja v zvezi z njihovo delovno postajo, še posebno s tistimi ukrepi, ki se uporabljajo za delovne postaje in izvajajo na podlagi členov 3, 7 in 9.

V vseh primerih je treba delavce ali njihove predstavnike seznaniti z vsakim zdravstvenim ali varnostnim ukrepom, izvedenim v skladu s to direktivo.

2.  Ne da bi to vplivalo na člen 12 Direktive 89/391/EGS, je treba vsakega delavca usposobiti za delo na delovni postaji pred začetkom tovrstnega dela in vsakokrat, ko se organizacija delovne postaje bistveno spremeni.

Člen 7

Vsakodnevno delo

Delodajalec mora načrtovati delavčevo delo tako, da bo vsakodnevno delo s slikovnim zaslonom redno prekinjano z odmori ali spremembo dejavnosti, ki zmanjšujejo obremenitev pri delu s slikovnim zaslonom.

Člen 8

Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev

O vprašanjih iz te direktive, vključno s Prilogo, poteka posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

Člen 9

Varovanje oči in vida delavcev

1.  Delavci so upravičeni do ustreznega pregleda oči in vida, ki ga opravi ustrezno usposobljena oseba:

 pred začetkom dela s slikovnim zaslonom,

 v rednih časovnih intervalih za tem,

 in če se pojavijo težave z vidom, ki bi lahko bile posledica dela s slikovnim zaslonom.

2.  Delavci so upravičeni do specialističnega pregleda, če rezultati pregleda iz odstavka 1 pokažejo, da je to potrebno.

3.  Če rezultati pregleda iz odstavka 1 ali pregleda iz odstavka 2 pokažejo, da so potrebni posebni korekcijski pripomočki, in če običajnih korekcijskih pripomočkov ni mogoče uporabiti, je treba delavcu zagotoviti posebne korekcijske pripomočke, ki ustrezajo nekemu delu.

4.  Zaradi ukrepov sprejetih na podlagi tega člena, za delavce v nobenem primeru ne smejo nastati dodatni finančni stroški.

5.  Varovanje oči in vida delavcev je mogoče zagotavljati kot del nacionalnega zdravstvenega sistema.



ODDELEK III

DRUGE DOLOČBE

▼M2

Člen 10

Spremembe Priloge

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za vnos strogo tehničnih sprememb v Prilogo, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje na področju slikovnih zaslonov.

Kadar je v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, ki vključujejo neizbežna, neposredna in resna tveganja za fizično zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, iz izredno nujnih razlogov potrebno ukrepanje v zelo kratkem času, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 10b.

▼M2

Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 1 ).

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 10b

Postopek v nujnih primerih

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 10a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

▼B

Člen 11

Končne določbe

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 31. decembra 1992.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo ali so jih že sprejele na področju, ki ga ureja ta direktiva.

▼M1 —————

▼B

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.




PRILOGA

MINIMALNE ZAHTEVE

(Člena 4 in 5)

Uvodna opomba

Obveznosti, določene v tej prilogi, se uporabljajo za dosego ciljev te direktive in če, prvič, zadevne komponente obstajajo na delovni postaji in če, drugič, ga inherentne zahteve ali značilnosti naloge ne izključujejo.

1. OPREMA

(a) Splošna pripomba

Uporaba opreme kot taka ne sme biti vir tveganja za delavce.

(b) Slikovni zaslon

Znaki na zaslonu morajo biti dobro opredeljeni in jasno oblikovani, primerne velikosti in z ustreznim razmikom med znaki in vrsticami.

Slika na zaslonu mora biti stabilna, brez utripanja in drugih oblik nestabilnosti.

Svetlost in/ali kontrast med znaki in ozadjem morata biti za operaterja lahko nastavljiva, prav tako pa morata biti lahko prilagodljiva na razmere v prostoru.

Zaslon se mora zlahka in prosto vrteti ter nagibati v skladu s potrebami operaterja.

Obstajati mora možnost uporabe ločenega podstavka za zaslon ali nastavljive mize.

Zaslon mora biti brez odbojnega bleska in odsevov, ki bi lahko povzročali uporabnikovo nelagodje.

(c) Tipkovnica

Tipkovnica naj omogoča nagibanje in naj bo ločena od zaslona, da lahko uporabnik najde udoben delovni položaj, s čimer se izogne utrujenosti rok in dlani.

Prosta površina pred tipkovnico naj bo dovolj velika, da omogoča oporo za operaterjeve dlani in roke.

Tipkovnica naj ima motno površino (brez leska), da se izognemo odbojnemu blesku.

Namestitev tipkovnice in značilnosti tipk naj bodo take, da olajšajo uporabo tipkovnice.

Simboli na tipkah morajo zagotavljati ustrezen kontrast in čitljivost iz predvidenega delovnega položaja.

(d) Delovna miza ali delovna površina

Delovna miza ali delovna površina mora biti dovolj velika in z nizkim odbojnim koeficientom ter mora omogočati fleksibilnost pri razporejanju zaslona, tipkovnice, dokumentov in pripadajoče opreme.

Držalo za dokumente mora biti stabilno ter nastavljivo in postavljeno, tako da kar najbolj zmanjšuje potrebo po neudobnih premikih glave in oči.

Na razpolago mora biti primeren prostor, tako da lahko delavec najde udoben položaj.

(e) Delovni stol

Delovni stol mora biti stabilen in omogočati operaterju, da se zlahka svobodno premika in udobno namesti.

Višina stola mora biti nastavljiva.

Naslonjalo stola mora biti nastavljivo po višini in po naklonu.

Naslonjalo za noge mora biti na razpolago vsakomur, ki ga želi.

2. OKOLJE

(a) Prostorske zahteve

Delovna postaja mora biti dimenzionirana in načrtovana tako, da zagotavlja uporabniku dovolj prostora za menjavo položaja in izvajanje raznih gibov.

(b) Razsvetljava

Razsvetljava v prostoru in na delovnem mestu (delovne svetilke) mora zagotavljati zadovoljive razmere glede osvetljenosti in ustrezen kontrast med zaslonom in okoljem v ozadju ob upoštevanju vrste dela in zmogljivosti uporabnikovega vida.

Možen moteč blesk in odseve na zaslonu ali drugi opremi je treba preprečiti z ustrezno ureditvijo delovnega mesta in delovne postaje z namestitvijo in tehničnimi zahtevami virov umetne svetlobe.

(c) Odsevi in blesk

Delovne postaje morajo biti načrtovane tako, da viri svetlobe, kakršni so okna in druge odprtine, prozorne in prosojne stene in živobarvni inventar ali stene, ne povzročajo neposrednega bleska in odsevov na zaslonu.

Okna morajo biti opremljena s primernim sistemom nastavljivega zastiranja za zmanjšanje jakosti dnevne svetlobe, ki pada na delovno postajo.

(d) Hrup

Pri opremljanju delovne postaje je treba upoštevati hrup, ki ga proizvaja oprema, pripadajoča delovnim postajam, še posebno zato, da ne bi motil pozornosti ali govora.

(e) Toplota

Oprema, ki pripada delovni postaji (postajam), ne sme proizvajati čezmerne toplote, ki bi lahko povzročala neudobno počutje delavcev.

(f) Sevanje

Vse sevanje razen vidnega dela elektromagnetnega spektra je treba zmanjšati na zanemarljivo raven s stališča varnosti in zdravja delavcev.

(g) Vlaga

Treba je zagotoviti in vzdrževati ustrezno raven vlage.

3. VMESNA POVEZAVA MED OPERATERJEM IN RAČUNALNIKOM

Pri načrtovanju, izbiri, naročanju in spreminjanju programske opreme in pri načrtovanju nalog, kjer se uporablja slikovni zaslon, mora delodajalec upoštevati naslednja načela:

(a) programska oprema mora biti primerna za nalogo;

(b) programska oprema mora biti lahko uporabna in, če je potrebno, prilagodljiva glede na operaterjevo raven znanja ali izkušenj; nobenega sistema kvantitativnega ali kvalitativnega preverjanja ni mogoče uporabiti brez vednosti delavcev;

(c) sistemi morajo dajati delavcem povratne informacije o uspešnosti izvajanja nalog;

(d) sistemi morajo prikazati informacije v obliki in s hitrostjo, ki sta prilagojeni operaterjem;

(e) pri programski opremi je treba uveljaviti načela ergonomije, še posebno pri ročnem vnašanju podatkov.



( 1 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Top