EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01986L0635-20060905
Council Directive of 8 December 1986 on the annual accounts and consolidated accounts of banks and other financial institutions (86/635/EEC)
Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (86/635/EGS)
Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (86/635/EGS)
1986L0635 — SL — 05.09.2006 — 003.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA 2001/65/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. septembra 2001 |
L 283 |
28 |
27.10.2001 |
|
|
DIREKTIVA 2003/51/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 18. junija 2003 |
L 178 |
16 |
17.7.2003 |
|
|
DIREKTIVA 2006/46/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 14. junija 2006 |
L 224 |
1 |
16.8.2006 |
|
DIREKTIVA SVETA
z dne 8. decembra 1986
o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij
(86/635/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 54(3)(g) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ker Direktive Sveta 78/660/EGS z 25. julija 1978, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb ( 4 ), nazadnje spremenjene z Direktivo 84/569/EGS ( 5 ), ni treba uporabljati do nadaljnjega usklajevanja za banke in druge finančne institucije, v nadaljevanju „kreditne institucije“; ker je glede na osrednji pomen teh podjetij v Skupnosti tako usklajevanje potrebno;
ker Direktiva Sveta 83/349/EGS z 13. junija 1983, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, o konsolidiranih računovodskih izkazih ( 6 ) predvideva odstopanja za kreditne institucije samo do izteka roka, določenega za uporabo pričujoče direktive; ker mora ta direktiva vključevati tudi posebne določbe za kreditne institucije o konsolidiranih računovodskih izkazih;
ker je tako usklajevanje postalo nujno, saj vedno več kreditnih institucij deluje prek nacionalnih meja; ker je za upnike, dolžnike in člane ter za javnost zboljšana primerljivost letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov teh institucij bistvenega pomena;
ker si skoraj v vseh državah članicah Skupnosti kreditne institucije, ki ustrezajo pomenu Direktive Sveta 77/780/EGS z 12. decembra 1977 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ( 7 ) in imajo veliko različnih pravnih oblik, medsebojno konkurirajo na področju bančništva; ker se torej ne zdi priporočljivo omejiti usklajevanje v zvezi s temi kreditnimi institucijami na pravne oblike iz Direktive 78/660/EGS, temveč se je boljeodločiti za področje uporabe, ki vključuje vse družbe, kakor je opredeljeno v drugem odstavku člena 58 Pogodbe;
ker bi moralo biti za finančne institucije področje uporabe pričujoče direktive omejeno na tiste finančne institucije, ki imajo eno izmed pravnih oblik iz Direktive 78/660/EGS; ker se morajo finančne institucije, za katere ne velja navedena direktiva, samodejno podrediti pričujoči direktivi;
ker je usklajevanje kreditnih institucij nujno, saj bodo predpisi, ki urejajo letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze, vplivali na druga področja tega usklajevanja, kakršne so zahteve za odobritve in kazalci, ki se uporabljajo za nadzor;
ker če bi se glede na posebnosti kreditnih institucij zdelo primerno sprejeti samostojno direktivo o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih teh institucij, to ne pomeni novih pravil, ločenih od tistih iz direktiv 78/660/EGS in 83/349/EGS; ker taka ločena pravila ne bi bila niti primerna niti v skladu z načeli, ki so podlaga za usklajevanje zakonodaje o gospodarskih družbah, saj se zaradi pomembne vloge, ki jo imajo v gospodarstvu Skupnosti, kreditne institucije ne morejo izključiti iz okvira pravil, oblikovanih za podjetja na splošno; ker se zato upoštevajo samo posebne značilnosti kreditnih institucij in ta direktiva obravnava samo izjeme od pravil iz direktiv 78/660/EGS in 83/349/EGS;
ker sta struktura in vsebina bilanc stanja kreditnih institucij različni v vsaki državi članici; ker mora zato ta direktiva predpisati enako členitev, nomenklaturo in terminologijo za bilance stanja vseh kreditnih institucij v Skupnosti; ker naj se dovolijo odstopanja, če jih zahteva pravna oblika institucije ali posebna narava njenega poslovanja;
ker naj bi bili letni računovodski izkazi in konsolidirani računovodski izkazi primerljivi, zato se morajo urediti številna osnovna vprašanja o prikazu različnih bilančnih in zunaj bilančnih transakcij;
ker je zaradi večje primerljivosti treba natančno določiti vsebino raznih bilančnih in zunaj bilančnih postavk;
ker se enako uporablja za členitev in opredelitev postavk v izkazu poslovnega izida;
ker je primerljivost postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida odločilno odvisna od vrednosti, po katerih se sredstva in obveznosti knjižijo v bilanco stanja;
ker naj se glede na posebna tveganja, povezana z bančništvom, in potrebo po ohranjanju zaupanja predvidi možnost uvedbe pasivne postavke v bilanci stanja z naslovom „Sklad za splošna bančna tveganja“; ker bi bilo iz istih razlogov priporočljivo do nadaljnjega usklajevanja državam članicam dovoliti, da kreditnim institucijam dovolijo uporabo lastne presoje zlasti pri vrednotenju posojil in pri nekaterih vrednostnih papirjih; ker naj bi v tem zadnjem primeru države članice tem istim kreditnim institucijam omogočile, da oblikujejo zgoraj omenjeni „Sklad za splošna bančna tveganja“; ker se zdi primerno državam članicam dovoliti, da kreditnim institucijam omogočijo določiti nekatere odhodke in prihodke v izkazu poslovnega izida;
ker so glede na posebno naravo kreditnih institucij potrebne tudi nekatere spremembe v zvezi s pojasnili k računovodskim izkazom;
ker v želji, da se čim več kreditnih institucij postavi v enakopraven položaj, kakor je bilo v primeru Direktive 77/780/EGS, olajšava iz Direktive 78/660/EGS ni predvidena za male in srednje velike kreditne institucije; ker pa bi bilo mogoče predvideti tako olajšavo pri poznejšem usklajevanju, če bi se po izkušnjah izkazala za potrebno; ker iz istih razlogov obseg delovanja, ki državam članicam po Direktivi 83/349/EGS omogoča, da matična podjetja odstopijo od konsolidacijskih zahtev, če podjetja, ki naj bi bila konsolidirana, skupno ne presežejo neke velikosti, ni bil razširjen na kreditne institucije;
ker uporaba določb o konsolidiranih računovodskih izkazih za kreditne institucije zahteva prilagoditve nekaterim pravilom, ki veljajo za vse industrijske in trgovinske družbe; ker so bila predvidena jasna pravila za mešane skupine in izvzetje iz subkonsolidacije lahko postane predmet dodatnih pogojev;
ker naj se glede na obseg razširjanja bančnih mrež prek nacionalnih meja in njihovega stalnega razvoja letni računovodski izkazi in konsolidirani računovodski izkazi kreditne institucije s sedežem v državi članici objavijo v vseh državah članicah, v katerih posluje;
ker pregled problemov, ki izhajajo iz vsebine pričujoče direktive, zlasti glede njene uporabe, zahteva sodelovanje predstavnikov držav članic in Komisije v Kontaktnem odboru; ker je zaželeno, da to sodelovanje zaradi preprečitve širjenja takih odborov poteka v odboru iz člena 52 Direktive 78/660/EGS; ker mora biti Odbor pri pregledovanju problemov v zvezi s kreditnimi institucijami kljub temu ustrezno sestavljen;
ker se mora glede na kompleksnost zadeve kreditnim institucijam iz pričujoče direktive dovoliti daljše obdobje za izvajanje določb kakor običajno;
ker je treba po petih letih uporabljanja pričujoče direktive predvideti revizijo nekaterih določb zaradi večje preglednosti in usklajenosti,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
ODDELEK 1
PREDHODNE DOLOČBE IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
1. ►M3 Člena 2, 3, člen 4(1), (3) do (6), členi 6, 7, 13, 14, člen 15(3) in (4), členi 16 do 21, 29 do 35, 37 do 41, prvi stavek člena 42, členi 42a do 42f, 45(1), člen 46(1) in (2), 46a, členi 48 do 50, 50a, 50b, 50c, 51(1) in 51a, 56 do 59, 60a, 61 in 61a Direktive 78/660/EGS se uporabljajo za institucije iz člena 2 te direktive, razen če ta direktiva določa drugače. ◄ Vendar pa se členi 35(3), 36, 37 in 39(1) do (4) te direktive ne uporabljajo za sredstva in obveznosti, ki so vrednotene v skladu z Oddelkom 7a Direktive 78/660/EGS.
2. Kjer se direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS sklicujeta na člene 9, 10 in 10a (bilanca stanja) ali na člene 22 do 26 (izkaz poslovnega izida) Direktive 78/660/EGS, taka sklicevanja veljajo kot sklicevanja na člena 4 in 4a (bilanca stanja) ali na člene 26, 27 in 28 (izkaz poslovnega izida) te direktive.
3. Sklicevanje v Direktivah 78/660/EGS in 83/349/EGS na člene 31 do 42 Direktive 78/660/EGS se šteje za sklicevanje na te iste člene, ob upoštevanju členov 35 do 39 pričujoče direktive.
4. Sklicevanje v navedenih določbah Direktive 78/660/EGS na bilančne postavke, ki jih pričujoča direktiva ne predvideva enakovredno, se šteje za sklicevanje na postavke v členu 4 pričujoče direktive, ki vključujejo navedena sredstva in obveznosti.
Člen 2
1. Usklajevalni ukrepi iz te direktive se uporabljajo za:
(a) kreditne institucije po prvi alinei člena 1 Direktive 77/780/EGS, ki so družbe ali podjetja, opredeljena v drugem odstavku člena 58 Pogodbe;
(b) finančne institucije v eni izmed pravnih oblik iz člena 1(1) Direktive 78/660/EGS, ki na podlagi odstavka 2 tega člena niso predmet omenjene direktive.
Za namene pričujoče direktive „kreditne institucije“ vključujejo tudi finančne institucije, razen če kontekst ne zahteva drugače.
2. Državam članicam ni treba uporabljati te direktive za:
(a) kreditne institucije iz člena 2(2) Direktive 77/780/EGS;
(b) institucije iste države članice, ki so, kakor je opredeljeno v členu 2(4)(a) Direktive 77/780/EGS, pridružene centralnemu organu v tisti državi članici. V tem primeru je treba ne glede na uporabo omenjene direktive za centralni organ kot celoto, ki jo sestavljajo centralni organ in njemu pridružene institucije, izdelati konsolidirane računovodske izkaze, vključno z letnim poslovnim poročilom, ki ga je treba sestaviti, revidirati in objaviti v skladu s to direktivo;
(c) naslednje kreditne institucije:
— v Grčiji: ETEBA (National Investment Bank for Industrial Development) in Τράπεζα Επενδύσεων (Investment Bank),
— na Irskem: Industrial and Provident Societies,
— v Združenem kraljestvu: Friendly Societies and Industrial and Provident Societies.
4. Brez vpliva na člen 2(3) Direktive 78/660/EGS in do naknadne uskladitve države članice lahko:
(a) pri kreditnih institucijah iz člena 2(1)(a) pričujoče direktive, ki niso družbe v pravni obliki iz člena 1(1) Direktive 78/660/EGS, določijo pravila, ki so izjema od pričujoče direktive, če so taka pravila potrebna zaradi pravne oblike teh institucij;
(b) pri specializiranih kreditnih institucijah določijo pravila, ki so izjema od pričujoče direktive, če so taka pravila potrebna zaradi posebne narave poslovanja teh institucij.
Taka pravila o izjemah lahko predvidijo samo prilagajanja členitve, nomenklature, terminologije in vsebine postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida; njihov učinek ne sme biti tak, da bi institucijam, na katere se nanašajo v letnih računovodskih izkazih dovoljeval navesti manj informacij kakor jih navajajo druge institucije, ki jih ureja ta direktiva.
Države članice obvestijo Komisijo o teh kreditnih institucijah, če je mogoče po kategorijah, v šestih mesecih po koncu obdobja, predpisanega v členu 47(2). Komisijo obvestijo o izjemah, določenih v ta namen.
Te izjeme se ponovno pregledajo v 10 letih po uradnem obvestilu o tej direktivi. Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge. V petih letih po uradnem obvestilu o tej direktivi predloži tudi začasno poročilo.
ODDELEK 2
SPLOŠNI PREDPISI O BILANCI STANJA IN IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA
Člen 3
Pri kreditnih institucijah se možnost povezovanja postavk iz člena 4(3)(a) ali (b) Direktive 78/660/EGS omeji na podpostavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida, pred katerimi stojijo male črke, in se odobri samo v skladu s pravili, ki jih v ta namen določijo države članice.
ODDELEK 3
ČLENITEV BILANCE STANJA
Člen 4
Države članice predpišejo naslednjo členitev bilance stanja. Namesto tega lahko države članice kreditnim institucijam dovolijo ali od njih zahtevajo sprejetje predstavitve bilance stanja iz člena 4a.
Sredstva
1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in poštnih bankah.
2. Zakladne menice in drugi vrednostni papirji, ki jih refinancirajo centralne banke:
(a) zakladne menice in podobni vrednostni papirji;
(b) drugi vrednostni papirji, ki jih refinancirajo centralne banke (razen če nacionalna zakonodaja ne predpisuje, da je take blagajniške zapise treba prikazati v postavkah 3 in 4 sredstev).
3. Posojila kreditnim institucijam:
(a) vračljiva na zahtevo;
(b) druga posojila.
4. Posojila strankam.
5. Dolžniški vrednostni papirji, vključno z vrednostnimi papirji s fiksno donosnostjo:
(a) ki jih izdajo javni organi;
(b) ki jih izdajo drugi posojilojemalci, kadar se prikazujejo ločeno:
— lastni dolžniški vrednostni papirji (razen če nacionalna zakonodaja ne zahteva, da se odštejejo od obveznosti).
6. Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivo donosnostjo.
7. Dolgoročne naložbe v kapital drugih strank, kadar se prikazujejo ločeno:
— deleži v kapitalu kreditnih institucij (razen če nacionalna zakonodaja ne zahteva njihovega razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom).
8. Delnice v povezanih podjetjih, kadar se prikazujejo ločeno:
— delnice v kreditnih institucijah (razen če nacionalna zakonodaja ne zahteva njihovega razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom).
9. Neopredmetena osnovna sredstva iz sredstev pod postavkami B in C.I člena 9 Direktive 78/660/EGS, kadar se prikazujejo ločeno:
— ustanovitveni stroški, kakor jih opredeljuje nacionalna zakonodaja, in če nacionalna zakonodaja dovoljuje, da se prikažejo kot sredstva (razen če nacionalna zakonodaja ne zahteva njihovega razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom);
— dobro ime v obsegu, v katerem je bilo pridobljeno za plačilo (razen če nacionalna zakonodaja ne zahteva njegovega razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom).
10. Opredmetena osnovna sredstva iz sredstev pod postavko C.II člena 9 Direktive 78/660/EGS, ki ločeno prikazujejo:
— zemljišča in stavbe, ki jih ima v uporabi kreditna institucija za lastne dejavnosti (razen če nacionalna zakonodaja ne zahteva njihovega razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom).
11. Vpisani nevplačani kapital, kadar se prikazuje ločeno:
— vpoklicani kapital (razen če nacionalna zakonodaja ne predvideva, da se vpoklicani kapital vključi v obveznosti, v tem primeru pa se mora kapital, ki se terja in še ni plačan, vključiti v to postavko sredstev ali v postavko 14 sredstev).
12. Lastne delnice (z navedbo njihove nominalne vrednosti ali, če te ni, z navedbo njihove knjigovodske nominalne vrednosti, če nacionalna zakonodaja dovoljuje njihov prikaz v bilanci stanja).
13. Druga sredstva.
14. Vpisani in vpoklicani kapital, ki ni plačan (razen če nacionalna zakonodaja ne zahteva, da se vpoklicani kapital prikaže v postavki 11 sredstev).
15. Aktivne časovne razmejitve.
16. Izguba poslovnega leta (razen če nacionalna zakonodaja zanjo ne določi vključitve v postavko 14 obveznosti).
Bilančna vsota
Obveznosti do virov sredstev
1. Dolgovi do kreditnih institucij:
(a) vračljivi na zahtevo
(b) z dogovorjenimi dnevi dospelosti ali odpovednimi roki
2. Dolgovi do strank:
(a) hranilne vloge, kadar se prikazujejo ločeno:
— tiste, ki so vračljive na zahtevo, in tiste z dogovorjenimi dnevi dospelosti ali odpovednimi roki, če nacionalna zakonodaja določi tako razčlenitev (razen če nacionalna zakonodaja ne predvideva, da je te podatke treba navesti v pojasnilih k računovodskim izkazom);
(b) drugi dolgovi:
(ba) vračljivi na zahtevo,
(bb) z dogovorjenimi dnevi dospelosti ali odpovednimi roki.
3. Dolgovi, dokazljivi s potrdili:
(a) dolžniški vrednostni papirji v izdaji;
(b) drugo.
4. Druge obveznosti.
5. Pasivne časovne razmejitve.
6. ►M2 Rezervacije ◄
(a) rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti;
(b) rezervacije za obdavčevanje;
(c) druge rezervacije.
7. Čisti dobiček poslovnega leta (razen če nacionalna zakonodaja zanj ne predvideva vključitve v postavko 14 obveznosti).
8. Podrejene obveznosti.
9. Vpisani kapital (Razen če nacionalna zakonodaja ne predvideva, da se vpoklicani kapital prikaže v tej postavki. V tem primeru je treba ločeno prikazati zneske vpisanega kapitala in vplačanega kapitala.).
10. Kapitalske rezerve (presežek vplačanega kapitala).
11. Rezerve.
12. Popravki za prevrednotenje kapitala.
13. Preneseni čisti poslovni izid.
14. Čisti poslovni izid poslovnega leta (razen če nacionalna zakonodaja ne zahteva, da se ta postavka prikaže v postavki 16 sredstev ali v postavki 7 obveznosti).
Celotne obveznosti
Zunajbilančne postavke
1. Pogojne obveznosti, kadar se prikazujejo ločeno:
— akcepti in indosamenti;
— jamstva in sredstva, zastavljena kot dodatno jamstvo.
2. Prevzete finančne obveznosti, kadar se prikazujejo ločeno:
— obveznosti, ki izhajajo iz transakcij prodaje in ponovnega nakupa.
Člen 4a
Namesto členitve postavk v bilanci stanja v skladu s členom 4 lahko države članice kreditnim institucijam ali nekaterim skupinam kreditnih institucij dovolijo ali od njih zahtevajo navedbo teh postavk, razvrščenih glede na njihov značaj in po likvidnosti, če so podane informacije vsaj enakovredne tistim, ki se sicer zahtevajo po členu 4.
Člen 5
Naslednje se mora prikazati ločeno kot podpostavke navedenih postavk:
— terjatve, dokazljive ali ne s potrdili, do odvisnih podjetij iz postavk 2 do 5 sredstev,
— terjatve, dokazljive ali ne s potrdili, do podjetij, s katerimi je povezana kreditna institucija zaradi deleža v kapitalu, iz postavk 2 do 5 sredstev,
— obveznosti, dokazljive ali ne s potrdili, do odvisnih podjetij iz postavk 1, 2, 3 in 8 obveznosti,
— obveznosti, dokazljive ali ne s potrdili, do podjetij, s katerimi je povezana kreditna institucija zaradi deleža v kapitalu, iz postavk 1, 2, 3 in 8 obveznosti.
Člen 6
1. Podrejena sredstva se prikažejo ločeno kot podpostavke postavk v členitvi bilance stanja in kot podpostavke, oblikovane v skladu s členom 5.
2. Sredstva, dokazljiva ali ne s potrdili, so podrejena, če jih je ob likvidaciji ali stečaju treba povrniti šele po izpolnitvi zahtev drugih upnikov.
Člen 7
Države članice lahko dovolijo razkritje podatkov iz členov 5 in 6, pravilno razdeljenih na različne ustrezne postavke, v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Člen 8
1. Sredstva se prikažejo pod ustreznimi postavkami bilance stanja, tudi če jih je kreditna institucija, ki sestavlja bilanco stanja, zastavila kot jamstvo za lastne obveznosti ali za obveznosti tretjestranke ali pa jih je kako drugače dodelila kot jamstvo za tretjo stranko.
2. Kreditna institucija v svojo bilanco stanja ne vključi sredstev, ki ji jih zastavijo ali kako drugače dodelijo za jamstvo, razen če so ta sredstva v obliki gotovine v rokah te kreditne institucije.
Člen 9
1. Če je posojilo odobril konzorcij, ki ga sestavlja več kreditnih institucij, vsaka kreditna institucija, ki sodeluje v konzorciju, razkrije samo tisti del celotnega posojila, ki ga je sama financirala.
2. Če ob konzorcijskem posojilu, opisanem v odstavku 1, znesek sredstev, za katera jamči kreditna institucija, preseže vsoto, ki jo je dala na voljo, se vsak dodatni delež jamstva prikaže kot pogojna obveznost (v drugi alinei zunajbilančne postavke 1).
Člen 10
1. Skladi, ki jih upravlja kreditna institucija v svojem imenu, vendar za račun tretje stranke, se morajo prikazati v bilanci stanja, če kreditna institucija pridobi pravni naslov za sredstva. Skupni znesek takih sredstev in obveznosti se prikaže ločeno ali v pojasnilih k računovodskim izkazom, razčlenjen po različnih postavkah sredstev in obveznosti. Vendar pa lahko države članice dovolijo razkritje takih skladov zunaj bilance stanja, če obstajajo posebna pravila, po katerih se taki skladi lahko izključijo iz sredstev, ki so na voljo za razdelitev ob likvidaciji kreditne institucije (ali podobnih postopkov).
2. Sredstva, pridobljena v imenu in za račun tretje stranke, se ne smejo prikazati v bilanci stanja.
Člen 11
Samo tisti zneski, ki se jih lahko kadarkoli dvigne brez obvestila ali za katere se dogovori dospelost ali odpovedni rok 24 ur ali enega delovnega dne, se štejejo za vračljive na zahtevo.
Člen 12
1. Transakcije prodaje in ponovnega nakupa so transakcije, pri katerih kreditna institucija ali stranka („prenosnik“) prenese sredstva na drugo kreditno institucijo ali stranko („prevzemnik“), na primer blagajniški zapisi, dolgovi ali prenosljivi vrednostni papirji, če je dogovorjeno, da se ista sredstva pozneje spet prenesejo prenosniku za določeno ceno.
2. Če se prevzemnik obveže, da bo vrnil sredstva na določen dan ali na dan, ki ga določi prenosnik, se transakcija šteje za dejanskotransakcijo prodaje in ponovnega nakupa.
3. Če pa je prevzemnik samo upravičen do vračila sredstev po nakupni ceni ali za vnaprej dogovorjeni drugi znesek na določen dan ali na dan, ki bo določen, se transakcija šteje za transakcijo prodaje z možnostjo ponovnega nakupa.
4. Pri transakcijah prodaje in ponovnega nakupa iz odstavka 2 se prenesena sredstva še naprej izkazujejo v prenosnikovi bilanci stanja; nakupna cena, ki jo je prejel prenosnik, se prikaže kot znesek, ki ga prenosnik dolguje prevzemniku. Poleg tega se vrednost prenesenih sredstev razkrije v pojasnilih k prenosnikovim računovodskim izkazom. Prevzemnik ni upravičen do prikazovanja prenesenih sredstev v svoji bilanci stanja; nakupna cena, ki jo je plačal prevzemnik, se prikaže kot znesek, ki ga dolguje prenosnik.
5. Pri transakcijah prodaje in ponovnega nakupa iz odstavka 3 prenosnik ni upravičen do prikazovanja prenesenih sredstev v svoji bilanci stanja; te postavke se prikažejo kot sredstva v prevzemnikovi bilanci stanja. Prenosnik vknjiži pod zunajbilančno postavko 2 znesek, enak dogovorjeni ceni ob ponovnem nakupu.
6. Nobene terminske devizne transakcije, opcije, transakcije, ki se nanašajo na izdajo dolžniških vrednostnih papirjev z obvezo ponovnega nakupa vseh ali dela izdaj pred dospelostjo kakršnih koli podobnih transakcij, se ne štejejo za transakcije prodaje in ponovnega nakupa po tem členu.
ODDELEK 4
POSEBNE DOLOČBE O NEKATERIH POSTAVKAH BILANCE STANJA
Člen 13
Sredstva: postavka 1 — Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in poštnih bankah
1. Denar v blagajni obsega zakonita plačilna sredstva, vključno s tujimi bankovci in kovanci.
2. Ta postavka lahko vsebuje samo stanja na računih pri centralnih bankah in poštnih bankah države ali držav, v katerih je ustanovljena kreditna institucija. Ta sredstva morajo biti vedno takoj na voljo. Druge terjatve do takih organov se morajo prikazati kot terjatve do kreditnih institucij (postavka 3 sredstev) ali kot terjatve do strank (postavka 4 sredstev).
Člen 14
Sredstva: postavka 2 — Zakladne menice in drugi vrednostni papirji, ki izpolnjujejo pogoje za refinanciranje pri centralnih bankah
1. Ta postavka pod (a) obsega zakladne menice in podobne vrednostne papirje, npr. zakladne menice, zakladna potrdila in podobne dolžniške instrumente, ki jih izdajo javni organi in ki izpolnjujejo pogoje za refinanciranje pri centralnih bankah države ali držav, v kateri je kreditna institucija ustanovljena. Tisti dolžniški instrumenti, ki jih izdajo javni organi, ne da bi izpolnjevali zgoraj navedene pogoje, se prikažejo v podpostavki 5(a) sredstev.
2. Ta postavka pod (b) obsega vrednostne papirje, ki ustrezajo pogojem za refinanciranje pri centralnih bankah, to so vsi vrednostni papirji v portfelju, ki so jih odkupile kreditne institucije ali stranke, če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjujejo pogoje za refinanciranje pri centralnih bankah države ali držav, v katerih je kreditna institucija ustanovljena.
Člen 15
Sredstva: postavka 3 — Posojila kreditnim institucijam
1. Posojila kreditnim institucijam obsegajo vsa posojila, ki izhajajo iz bančnih transakcij kreditne institucije, ki pripravlja bilanco stanja, domačim ali tujim kreditnim institucijam ne glede na njihove dejanske oznake.
Edina izjema so terjatve, ki jih predstavljajo dolžniški vrednostni papirji ali katerikoli drugi vrednostni papirji in morajo biti prikazane v postavki 5 sredstev.
2. Za namene tega člena kreditne institucije obsegajo vsa podjetja na seznamu, objavljenem v Uradnem listu Evropskih skupnosti v skladu s členom 3(7) Direktive 77/780/EGS, pa tudi centralne banke in domače in mednarodne bančne institucije ter vsa zasebna in javna podjetja, ki niso ustanovljena v Skupnosti, vendar ustrezajo opredelitvi iz člena 1 Direktive 77/780/EGS.
Posojila podjetjem, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, so prikazana v postavki 4 sredstev.
Člen 16
Sredstva: postavka 4 — Posojila strankam
Posojila strankam obsegajo vse vrste sredstev v obliki terjatev do domačih in tujih strank, razen kreditnih institucij, ne glede na njihove dejanske oznake.
Edina izjema so posojila, ki jih predstavljajo dolžniški vrednostni papirji ali katerikoli drugi vrednostni papirji, ki morajo biti prikazana v postavki 5 sredstev.
Člen 17
Sredstva: postavka 5 — Dolžniški vrednostni papirji, vključno z vrednostnimi papirji s fiksno donosnostjo
1. Ta postavka obsega prenosne dolžniške vrednostne papirje, vključno z vrednostnimi papirji s fiksno donosnostjo, ki jih izdajo kreditne institucije, druga podjetja ali javni organi; taki vrednostni papirji, ki jih izdajo slednji, se vključijo samo, če niso prikazani v postavki 2 sredstev.
2. Tudi vrednostni papirji z obrestnimi merami, ki se spreminjajo v skladu s posebnimi dejavniki, na primer obrestno mero na medbančnem trgu ali na evrotrgu, se štejejo za dolžniške vrednostne papirje, vključno z vrednostnimi papirji s fiksno donosnostjo.
3. Samo lastni odkupljeni in prenosljivi dolžniški vrednostni papirji se smejo vključiti v podpostavko 5(b).
Člen 18
Obveznosti: postavka 1 — Dolgovi kreditnim institucijam
1. Dolgovi kreditnim institucijam obsegajo vse zneske, izhajajoče iz bančnih transakcij, ki jih drugim domačim ali tujim kreditnim institucijam dolguje kreditna institucija, ki sestavlja bilanco stanja, ne glede na njihove dejanske oznake.
Edina izjema so obveznosti, ki jih predstavljajo dolžniški vrednostni papirji ali katerikoli drugi vrednostni papirji in ki morajo biti prikazane v postavki 3 obveznosti.
2. Za namene tega člena kreditne institucije obsegajo vsa podjetja na seznamu, objavljenem v Uradnem listu Evropskih skupnosti v skladu s členom 3(7) Direktive 77/780/EGS, pa tudi centralne banke in domače in mednarodne bančne institucije ter vsa zasebna in javna podjetja, ki niso ustanovljena v Skupnosti, vendar ustrezajo opredelitvi iz člena 1 Direktive 77/780/EGS.
Člen 19
Obveznosti: postavka 2 — Dolgovi strankam
1. Dolgovi strankam obsegajo vse zneske, dolgovane upnikom, ki po členu 18 niso kreditne institucije, ne glede na njihove dejanske oznake.
Edina izjema so obveznosti, ki jih predstavljajo dolžniški vrednostni papirji ali katerikoli drugi vrednostni papirji in ki morajo biti prikazane v postavki 3 obveznosti.
2. Samo depoziti, ki izpolnjujejo pogoje, določene z nacionalno zakonodajo, se obravnavajo kot hranilne vloge.
3. Hranilne obveznice se prikažejo v ustrezni podpostavki, samo če niso zastopane s prenosljivimi potrdili.
Člen 20
Obveznosti: postavka 3 — Dolgovi, dokazljivi s potrdili
1. Ta postavka obsega dolžniške vrednostne papirje in dolgove, za katere so bila izdana prenosljiva potrdila, zlasti prejemki vlog, „bons de caisse“ in obveznosti, ki izhajajo iz lastnih akceptov in lastnih menic.
2. Samo akcepti, ki jih je izdala kreditna institucija za lastno refinanciranje in je zato prva odgovorna stranka („trasat“), se obravnavajo kot lastni akcepti.
Člen 21
Obveznosti: postavka 8 –Podrejene obveznosti
Če se pogodbeno dogovori, da se ob likvidaciji ali stečaju obveznosti, dokazljive s potrdili ali ne, povrnejo šele po izpolnitvi zahtev vseh drugih upnikov, se omenjene obveznosti prikažejo v tej postavki.
Člen 22
Obveznosti: postavka 9 — Vpisani kapital
Ta postavka obsega vse zneske ne glede na njihove dejanske oznake, v skladu s pravno obliko institucije po nacionalni zakonodaji štete za lastniški kapital, ki ga vpišejo delničarji ali drugi imetniki.
Člen 23
Obveznosti: postavka 11 — Rezerve
Ta postavka obsega vse vrste rezerv, naštetih v členu 9 Direktive 78/660/EGS v postavki A.IV obveznosti, kakor je tam opredeljeno. Države članice lahko po potrebi predpišejo tudi druge vrste rezerv za kreditne institucije, katerih pravne oblike niso zajete v Direktivi 78/660/EGS.
Vrste rezerv iz prvega odstavka se prikažejo ločeno kot podpodstavke postavke 11 obveznosti v bilanci stanja kreditnih institucij, razen prevrednotovalnih popravkov kapitala, ki se prikaže v postavki 12.
Člen 24
Zunajbilančne: postavka 1 — Pogojne obveznosti
Ta postavka obsega vse transakcije, s katerimi institucija jamči za obveznosti tretje stranke.
Pojasnila k računovodskim izkazom navajajo naravo in znesek katere koli vrste pogojne obveznosti, ki je bistvena glede na dejavnosti institucije.
Obveznosti, ki izhajajo iz indosamenta ponovno diskontiranih menic, se vključijo v to postavko, samo če nacionalna zakonodaja ne zahteva drugače. Enako velja za vse akcepte razen lastnih.
Poroštva in sredstva, zastavljena kot dodatno jamstvo, vključujejo vse prevzete jamstvene obveznosti in sredstva, zastavljena kot dodatno jamstvo v imenu tretje stranke, zlasti za poroštva in nepreklicne akreditive.
Člen 25
Zunajbilančne: postavka 2 — Prevzete finančne obveze
Ta postavka vsebuje vse nepreklicne obveze, ki bi lahko povzročile tveganje.
Pojasnila k bilanci navajajo naravo in znesek katere koli vrste prevzete finančne obveze, ki je bistvena glede na dejavnosti institucije.
Prevzete finančne obveze, ki izhajajo iz transakcij prodaje in ponovnega nakupa, vključujejo obveze, sklenjene s kreditno institucijo, v okviru transakcij prodaje in ponovnega nakupa (na podlagi trdnih sporazumov o prodaji z možnostjo ponovnega odkupa) v skladu s členom 12(3).
ODDELEK 5
ČLENITEV IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
Člen 26
Za prikaz izkaza poslovnega izida države članice predpišejo eno ali obe členitvi, predvideni v členih 27 in 28. Če država članica predpiše obe členitvi, lahko podjetja med njima izbirajo.
Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 78/660/EGS lahko države članice vsem kreditnim institucijam ali kateri koli kreditni instituciji dovolijo ali od njih zahtevajo, da namesto izkaza poslovnega izida v skladu s členom 27 ali 28 predložijo poročilo o uspešnosti poslovanja, če so podane informacije vsaj enakovredne tistim, ki se sicer zahtevajo po navedenih členih.
Člen 27
Navpična členitev
1. Prihodki iz obresti in podobni prihodki, pri čemer so ločeno prikazani tisti, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo
2. Odhodki za obresti in podobni odhodki.
3. Prihodki od vrednostnih papirjev:
(a) prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivo donosnostjo;
(b) prihodki iz deležev v kapitalu;
(c) prihodki iz delnic v odvisnih podjetjih.
4. Prejete provizije.
5. Dane provizije.
6. Čisti dobiček ali čista izguba iz finančnih poslov.
7. Drugi poslovni prihodki.
8. Splošni upravni stroški:
(a) stroški za zaposlene, pri čemer so ločeno prikazani:
— plače;
— stroški za socialno varnost, z ločeno navedbo tistih, ki se nanašajo na pokojnine;
(b) drugi upravni stroški.
9. Popravki vrednosti iz postavk 9 in 10 sredstev.
10. Drugi poslovni stroški.
11. Popravki vrednosti posojil in rezervacije za pogojne obveznosti in prevzete finančne obveze.
12. Ponovni popravki vrednosti v zvezi s posojili in rezervacijami za pogojne obveznosti in prevzete finančne obveze.
13. Popravki vrednosti v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji kot stalnimi finančnimi sredstvi, deleži v kapitalu in delnicami v odvisnih podjetjih.
14. Ponovni popravki vrednosti v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji kot stalnimi finančnimi sredstvi, deleži v kapitalu in delnicami v odvisnih podjetjih.
15. Davek na dobiček ali izguba iz rednega poslovanja.
16. Dobiček ali izguba iz rednega poslovanja po davku.
17. Izredni prihodki.
18. Izredni odhodki.
19. Izredni dobiček ali izguba.
20. Davek na izredni dobiček ali izgubo.
21. Izredni dobiček ali izguba po davku.
22. Drugi davki, ki niso prikazani v predhodnih postavkah.
23. Dobiček ali izguba poslovnega leta.
Člen 28
Vodoravna členitev
A. Odhodki
1. Odhodki za obresti in podobni odhodki.
2. Dane provizije.
3. Čista izguba iz finančnih poslov.
4. Splošni upravni stroški:
(a) stroški za zaposlene, kadar se prikazujejo ločeno:
— plače;
— stroški za socialno varnost z ločenim prikazom tistih stroškov, ki se nanašajo na pokojnine;
(b) drugi upravni stroški.
5. Popravki vrednosti iz postavk 9 in 10 sredstev.
6. Drugi poslovni stroški.
7. Popravki vrednosti v zvezi s posojili in rezervacijami za pogojne obveznosti in prevzete finančne obveze.
8. Popravki vrednosti v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji kot stalnimi finančnimi sredstvi, deleži v kapitalu in delnicami v odvisnih podjetjih.
9. Davek na dobiček ali izguba iz rednega delovanja.
10. Dobiček ali izguba iz rednega delovanja po davku.
11. Izredni odhodki.
12. Davek na izredni dobiček ali izguba.
13. Izredna izguba po davku.
14. Drugi davki, ki niso prikazani v predhodnih postavkah.
15. Dobiček poslovnega leta.
B. Prihodki
1. Prihodki iz obresti in podobni prihodki, kadar se ločeno prikazujejo tisti, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo.
2. Prihodki iz vrednostnih papirjev:
(a) prihodki iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivo donosnostjo;
(b) prihodki iz deležev v kapitalu;
(c) prihodki iz delnic v odvisnih podjetjih.
3. Prejete provizije.
4. Čisti dobiček iz finančnih poslov.
5. Ponovni popravek vrednosti v zvezi s posojili in rezervacijami za pogojne obveznosti in prevzete finančne obveze.
6. Ponovni popravek vrednosti v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji kot stalnimi finančnimi sredstvi, deleži v kapitalu in delnicami v odvisnih podjetjih.
7. Drugi poslovni prihodki.
8. Dobiček ali izguba iz rednega delovanja po davku.
9. Izredni prihodki.
10. Izredni dobiček po davku.
11. Izguba poslovnega leta.
ODDELEK 6
POSEBNE DOLOČBE O NEKATERIH POSTAVKAH V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA
Člen 29
Postavki 1 in 2 člena 27 (navpična členitev)
Postavki A 1 in B 1 člena 28 (vodoravna členitev)
Obrestni prihodki in podobni prihodki ter obrestni odhodki in podobni odhodki
Te postavke vključujejo vse dobičke in izgube, ki izhajajo iz bančnih dejavnosti, vključno z:
(1) vsemi prihodki od sredstev iz postavk 1 do 5 sredstev v bilanci stanja ne glede na to, kako so bili izračunani. Ti prihodki vsebujejo tudi prihodke, ki izhajajo iz časovne porazdelitve diskonta na sredstva, pridobljena za znesek, ki je manjši, in obveznosti, dogovorjene za znesek, ki je večji, pri čemer se vsota plača ob dospelosti;
(2) vsemi stroški, ki izhajajo iz obveznosti iz postavk 1, 2, 3 in 8 obveznosti ne glede na to, kako so bili izračunani. Ti odhodki vsebujejo tudi odhodke, ki izhajajo iz časovne porazdelitve premije na sredstva, pridobljena za znesek, ki je višji, in obveznosti, dogovorjene za znesek, ki je nižji, pri čemer se vsota plača ob dospelosti;
(3) prihodki in odhodki, ki izvirajo iz pokritih terminskih pogodb, porazdeljeni na dejansko trajanje pogodbe in po naravi podobni obrestim;
(4) plačili in provizijami, po naravi podobnimi obrestim in izračunanimi na časovni osnovi ali s sklicevanjem na znesek terjatve ali obveznosti.
Člen 30
Postavka 3 člena 27 (navpična členitev)
Postavka B 2 člena 28 (vodoravna členitev)
Prihodki iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivo donosnostjo, deleža v kapitalu in delnic v odvisnih podjetjih
Ta postavka vsebuje vse dividende in druge prihodke od vrednostnih papirjev s spremenljivo donosnostjo, od deleža v kapitalu in od delnic v odvisnih podjetjih. Prihodki od delnic v investicijskih družbahse prav tako vključijo v to postavko.
Člen 31
Postavki 4 in 5 člena 27 (navpična členitev)
Postavki A 2 in B 3 člena 28 (vodoravna členitev)
Prejete in dane provizije
Brez vpliva na člen 29 prejete provizije vključujejo prihodke v zvezi z vsemi storitvami, opravljenimi za tretjo stranko, dane provizije pa vključujejo odhodke za storitve, ki jih je opravila tretja stranka, zlasti
— provizije za jamstva, upravljanje posojil v imenu drugih posojilodajalcev in transakcije z vrednostnimi papirji v imenu tretje stranke,
— provizije in druge odhodke ter prihodke v zvezi s plačilnim prometom, stroške vodenja računa ter provizije za depo in upravljanje vrednostnih papirjev,
— provizije za devizne transakcije ter za prodajo in odkup kovancev in plemenitih kovin v imenu tretje stranke,
— provizije, obračunane za posredniške storitve v zvezi z varčevalnimi in zavarovalnimi pogodbami ter posojili.
Člen 32
Postavka 6 člena 27 (navpična členitev)
Postavka A 3 ali postavka B 4 člena 28 (vodoravna členitev)
Čisti dobiček ali čista izguba iz finančnih poslov
Ta postavka obsega:
1. čisti dobiček ali izgubo iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki niso stalna finančna sredstva, skupaj s popravki vrednosti in ponovnimi popravki vrednosti teh vrednostnih papirjev, upoštevajoč, da se uporabi člen 36(2), razliko, ki izvira iz uporabe tega člena; vendar se v tistih državah članicah, v katerih se izvaja možnost iz člena 37, ti čisti dobički ali izgube in popravki ter ponovni popravki vrednosti vključijo, samo če se nanašajo na vrednostne papirje, vključene v trgovalni portfelj;
2. čisti dobiček ali izgubo iz dejavnosti v tujih valutah, brez vpliva na točko 3 člena 29;
3. čiste dobičke in izgube iz drugih nakupnih in prodajnih poslov, ki vključujejo finančne instrumente, skupaj s plemenitimi kovinami.
Člen 33
Postavki 11 in 12 člena 27 (navpična členitev)
Postavki A 7 in B 5 člena 28 (vodoravna členitev)
Popravki vrednosti v zvezi s posojili in rezervacijami za pogojne obveznosti in prevzete finančne obveze
Ponovni popravki vrednosti v zvezi s posojili in rezervacijami za pogojne obveznosti in prevzete finančne obveze
1. Te postavke vsebujejo na eni strani odhodke za popravke vrednosti v zvezi s posojili, ki se prikazujejo v postavkah 3 in 4 sredstev, ter rezervacijami za pogojne obveznosti in prevzete finančne obveze, ki se prikazujejo v zunajbilančnih postavkah 1 in 2, in na drugi strani prihodke iz povračil odpisanih posojil in zneskov, po prejšnjih popravkih vrednosti in prihodkov zaradi odprave rezervacij.
2. V tistih državah članicah, v katerih se izvaja možnost iz člena 37, ta postavka vsebuje tudi čisti dobiček ali izgubo iz transakcij z vrednostnimi papirji iz postavk 5 in 6 sredstev, ki niso stalna finančna sredstva, kakor je opredeljeno v členu 35(2), niti vključena v trgovalni portfelj, skupaj s popravki vrednosti in ponovnimi popravki vrednosti teh vrednostnih papirjev, upoštevajoč, če se uporabi člen 36(2), razliko, ki izvira iz uporabe tega člena. Nomenklatura te postavke se prilagodi.
3. Države članice lahko dovolijo, da se odhodki in prihodki, zajeti v teh postavkah, med sabo izravnajo, tako da se prikaže samo čista postavka (prihodek ali odhodek).
4. Popravki vrednosti v zvezi s posojili do kreditnih institucij, strank, podjetij, s katerimi je kreditna institucija povezana zaradi deleža v kapitalu, in do odvisnih podjetij se prikažejo ločeno v pojasnilih k računovodskim izkazom, če so pomembna. Te določbe ni treba uporabiti, če država članica dovoli izravnavanje v skladu z odstavkom 3.
Člen 34
Postavki 13 in 14 člena 27 (navpična členitev)
Postavki A 8 in B 5 člena 28 (vodoravna členitev)
Popravki vrednosti v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji kot stalnimi finančnimi sredstvi, deleži v kapitalu in delnicami v odvisnih podjetjih
Ponovni popravki vrednosti v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji kot stalnimi finančnimi sredstvi, deleži v kapitalu in delnicami v odvisnih podjetjih
1. Te postavke na eni strani vključujejo odhodke za popravke vrednosti v zvezi s sredstvi, prikazanimi v postavkah 5 do 8 sredstev, in na drugi strani vse zneske, ponovno vknjižene zaradi prejšnjih popravkov vrednosti, če so odhodki in prihodki povezani s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki so stalna finančna sredstva, kakor so opredeljena v členu 35(2), z deleži v kapitalu in delnicami v odvisnih podjetjih.
2. Države članice lahko dovolijo medsebojno izravnavo odhodkov in prihodkov, zajetih v teh postavkah, tako da se prikaže samo čista postavka (prihodek ali odhodek).
3. Popravki vrednosti v zvezi s temi prenosljivimi vrednostnimi papirji, deleži v kapitalu in delnicami v odvisnih podjetjih se prikažejo ločeno v pojasnilih k računovodskim izkazom, če so pomembni. Te določbe ni treba uporabiti, če država članica dovoli izravnavo v skladu z odstavkom 2.
ODDELEK 7
PRAVILA VREDNOTENJA
Člen 35
1. Postavki 9 in 10 sredstev je treba vedno vrednotiti kot stalna sredstva. Sredstva, vključena v druge postavke bilance stanja, se vrednotijo kot stalna sredstva, če so namenjena stalni uporabi pri normalnem delovanju podjetij.
2. Pri sklicevanju na stalna finančna sredstva v oddelku 7 Direktive 78/660/EGS ta izraz v primeru kreditnih institucij pomeni deleže v kapitalu, delnice v odvisnih podjetjih in vrednostne papirje za uporabo na stalni osnovi pri normalnem poteku dejavnosti podjetij.
3.
(a) Dolžniški vrednostni papirji, vključno z vrednostnimi papirji s fiksno donosnostjo, ki so stalna finančna sredstva, se v bilanci stanja prikažejo po nakupni ceni. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo prikaz takih dolžniških vrednostnih papirjev v bilanci stanja v znesku, vračljivem ob dospelosti.
(b) Če nakupna cena takih dolžniških vrednostnih papirjev preseže znesek, vračljiv ob dospelosti, se mora znesek razlike obračunati kot odhodek izkaza poslovnega izida. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo odpis zneska razlike v obrokih, tako da se popolnoma odpiše do odplačila dolžniških vrednostnih papirjev. Razlika se mora ločeno prikazati v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.
(c) Če je nakupna cena takih dolžniških vrednostnih papirjev nižja od zneska, vračljivega ob dospelosti, lahko države članice zahtevajo ali dovolijo, da se znesek razlike prenese po obrokih v prihodke v obdobju do odplačila. Razlika se mora prikazati ločeno v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Člen 36
1. Če se prenosni vrednostni papirji, ki niso stalna finančna sredstva, prikažejo v bilanci stanja po nakupni ceni, kreditne institucije v pojasnilih k bilanci razkrijejo razliko med nakupno ceno in višjo tržno vrednostjo na dan bilance stanja.
2. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo prikaz teh prenosnih vrednostnih papirjev v bilanci stanja po višji tržni vrednosti na dan bilance stanja. Razlika med nakupno ceno in višjo tržno vrednostjo se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Člen 37
1. Člen 39 Direktive 78/660/EGS se uporablja za vrednotenje posojil kreditnih institucij, njihovih dolžniških vrednostnih papirjev, delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivo donosnostjo, ki niso stalna finančna sredstva.
2. Države članice pa lahko do poznejše uskladitve dovolijo:
(a) da se posojila do kreditnih institucij in strank (postavki 3 in 4 sredstev) in dolžniške vrednostne papirje, delnice ter druge vrednostne papirje s spremenljivo donosnostjo iz postavk 5 in 6 sredstev, ki niso niti stalna finančna sredstva, kakor je opredeljeno v členu 35(2), niti niso vključena v trgovalni portfelj, prikažejo po nižji vrednosti od tiste, ki bi izvirala iz uporabe člena 39(1) Direktive 78/660/EGS, če to zahteva varnost poslovanja, ki jo narekujejo posebna tveganja, povezana z bančništvom. Kljub temu pa razlika med obema vrednostma ne sme biti večja od 4 % zgoraj navedenega skupnega zneska sredstev po uporabi prej navedenega člena 39;
(b) da se ohrani nižja vrednost, ki izhaja iz uporabe pododstavka (a), dokler se kreditna institucija ne odloči za popravek;
(c) če država članica izvaja možnost iz pododstavka (a), se ne uporablja niti člen 36(1) pričujoče direktive niti člen 40(2) Direktive 78/660/EGS.
Člen 38
1. Do poznejše uskladitve morajo tiste države članice, ki uporabijo možnost iz člena 37, dovoliti, in tiste države članice, ki te možnosti ne uporabijo, lahko dovolijo uvedbo postavke 6A obveznosti z naslovom „Sklad za splošna bančna tveganja“. Ta postavka vsebuje tiste zneske, za katere se kreditna institucija odloči, da jih izloči za pokritje takih tveganj, če to zahtevajo posebna tveganja, povezana z bančništvom.
2. Čisto stanje povečanja in zmanjšanja „Sklada za splošna bančna tveganja“ se mora prikazati ločeno v izkazu poslovnega izida.
Člen 39
1. Sredstva in obveznosti, ki se glasijo na tujo valuto, se preračunajo po promptnem menjalnem tečaju na dan bilance stanja. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da se sredstva, ki so stalna finančna sredstva, ter opredmetena osnovna in neopredmetena osnovna sredstva, ki jih ne pokrivajo ali jih posebno ne pokrivajo promptni ali terminski trgi, preračunajo po tečajih, ki veljajo na dan njihove pridobitve.
2. Nepopolne terminske in promptne devizne transakcije se preračunajo po promptnem menjalnem tečaju na dan bilance stanja.
Države članice pa lahko zahtevajo preračun terminskih transakcij po terminskem deviznem tečaju, ki velja na dan bilance stanja.
3. Brez vpliva na člen 29(3) se prikažejo razlike med knjigovodskimi vrednostmi sredstev, obveznosti in terminskih transakcij ter zneski, ki jih ustvari preračun, v skladu z odstavkoma 1 in 2 v izkazu poslovnega izida. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo vključitev razlik, ustvarjenih s preračunom, v skladu z odstavkoma 1 in 2, v celoti ali po delih, v rezerve, ki niso na razpolago za razdeljevanje, če nastanejo pri sredstvih, ki so stalna finančna sredstva, pri opredmetenih osnovnih in neopredmetenih osnovnih sredstvih in pri kakršnih koli transakcijah, izpeljanih za pokritje teh sredstev.
4. Države članice lahko predvidijo, da se pozitivne tečajne razlike iz terminskih transakcij, sredstev ali obveznosti, ki je ne pokrivajo ali je posebej ne pokrivajo druge terminske transakcije ali sredstva ali obveznosti, ne prikažejo v izkazu poslovnega izida.
5. Če se uporabi metoda iz člena 59 Direktive 78/660/EGS, države članice lahko predvidijo, da se vse razlike pri preračunavanju prenesejo neposredno v rezerve, v celoti ali po delih. Pozitivne in negativne tečajne razlike, prenesene v rezerve, se prikažejo ločeno v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.
6. Države članice zahtevajo ali dovolijo vključitev razlik iz preračunavanja, ki nastanejo ob konsolidaciji zaradi ponovnega preračunavanja kapitala in rezerv odvisnih podjetij ali deleža kapitala in rezerv iz deleža v kapitalu na začetku obračunskega obdobja, v celoti ali po delih, v konsolidirane rezerve, skupaj z razlikami, ki nastanejo zaradi preračuna kakršnih koli transakcij, izpeljanih za pokritje tega kapitala in rezerv.
7. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da se prihodki in odhodki odvisnih podjetij in deleži v kapitalu ob konsolidaciji preračunajo po povprečnem deviznem tečaju, ki velja med obračunskim obdobjem.
ODDELEK 8
VSEBINA POJASNIL K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
Člen 40
1. Člen 43(1) Direktive 78/660/EGS se uporabi v skladu s členom 37 pričujoče direktive in naslednjimi določbami.
2. Poleg podatkov, zahtevanih v členu 43(1)(5) Direktive 78/660/EGS, kreditne institucije razkrijejo naslednje podatke v zvezi s postavko 8 obveznosti (podrejene obveznosti):
(a) v zvezi z vsakim zadolževanjem, ki presega 10 % skupnega zneska podrejenih obveznosti:
(i) znesek zadolževanja, valuta, v kateri je nominiran, obrestna mera in dan dospelosti ali dejstvo, da je to trajna izdaja;
(ii) ali obstajajo kakršne koli okoliščine, v katerih se zahteva predčasno odplačilo;
(iii) pogoje podrejenosti, obstoj kakršnih koli določb za pretvorbo podrejenih obveznosti v kapital ali katero drugo obliko obveznosti in pogoje katere koli take določbe.
(b) celovito navedbo pravil, ki urejajo druga zadolževanja.
3.
(a) Namesto podatkov, zahtevanih v členu 43(1)(6) Direktive 78/660/EGS, kreditne institucije ločeno navedejo v pojasnilih k računovodskim izkazom za vsako od postavk 3(b) in 4 sredstev ter 1(b), 2(a), 2 (b) (bb) in 3(b) obveznosti zneske navedenih posojil in obveznosti na podlagi njihove preostale dospelosti:
— ne več kakor tri mesece,
— več kakor tri mesece, vendar ne več kakor eno leto,
— več kakor eno leto, vendar ne več kakor pet let,
— več kakor pet let.
Pri postavki 4 sredstev je treba prikazati tudi posojila na vpoklic in s kratkim odpovednim rokom.
Če posojila ali obveznosti vključujejo plačilo na obroke, je preostanek dospelosti obdobje med dnevom bilance stanja in dnevom zapadlosti vsakega obroka.
Vendar lahko države članice za pet let po dnevu iz člena 47(2) zahtevajo ali dovolijo, da navedba dospelosti sredstev in obveznosti iz tega člena temelji na prvotno dogovorjeni dospelosti ali odpovednem roku. Če v navedenem primeru kreditna institucija pridobi obstoječe posojilo, ki ni dokazljivo s potrdilom, države članice zahtevajo, da se to posojilo razvrsti na podlagi preostale dospelosti na dan, ko je bilo pridobljeno. V tem pododstavku je prvotno dogovorjena dospelost posojil obdobje med dnevom prvega črpanja in dnevom odplačila; za odpovedni rok se šteje obdobje med dnevom odpovedi in dnevom odplačila; če so posojila ali obveznosti odplačljive na obroke, je dogovorjena dospelost obdobje med dnevom, ko so ta posojila ali obveznosti nastale, in dnevom zapadlosti zadnjega obroka. Kreditne institucije za postavke iz bilance stanja iz tega pododstavka prikažejo tudi, kolikšen delež sredstev in obveznosti zapade v enem letu od dneva bilance stanja.
(b) Kreditne institucije v zvezi s postavko 5 sredstev (dolžniški vrednostni papirji, vključno z vrednostnimi papirji s fiksno donosnostjo) in postavko 3(a) obveznosti (dolžniški vrednostni papirji v izdaji) prikažejo, kolikšen delež sredstev in obveznosti zapade v enem letu od dneva bilance stanja.
(c) Države članice lahko zahtevajo, da se podatki iz pododstavkov (a) in (b) navedejo v bilanci stanja.
(d) Kreditne institucije navedejo podrobne podatke o sredstvih, ki so jih zastavile kot jamstvo za lastne obveznosti ali za obveznosti tretje stranke (vključno s pogojnimi obveznostmi); podatki naj bodo dovolj podrobni, da za vsako postavko obveznosti in zunajbilančno postavko prikažejo skupni znesek sredstev, zastavljenih kot jamstvo.
4. Če morajo kreditne institucije zagotoviti podatke iz člena 43(1)(7) Direktive 78/660/EGS v zunajbilančnih postavkah, teh podatkov ni treba ponavljati v pojasnilih k računovodskim izkazom.
5. Namesto podatkov, zahtevanih v členu 43(1)(8) Direktive 78/660/EGS, kreditna institucija v pojasnilih k računovodskim izkazom navede delež svojih prihodkov, nanašajočih se na postavke 1, 3, 4, 6 in 7 člena 27 ali na postavke B 1, B 2, B 3, B4 in B7 člena 28, po geografskih trgih, če se ti trgi glede na način ureditve kreditne institucije med seboj bistveno razlikujejo. Uporabi se člen 45(1)(b) Direktive 78/660/EGS.
6. Sklicevanje v členu 43(1)(9) Direktive 78/660/EGS na člen 23(6) navedene direktive se šteje za sklicevanje na člen 27(8) ali člen 28(A 4) pričujoče direktive.
7. Z odstopanjem od člena 43(1)(13) Direktive 78/660/EGS morajo kreditne institucije razkriti samo zneske predplačil in kreditov, odobrenih članom njihovih upravnih, poslovodnih in nadzornih teles, ter prevzete finančne obveze, ki so jih prevzele v njihovem imenu z različnimi jamstvi. Te podatke je treba podati kot skupni znesek za vsako kategorijo.
Člen 41
1. Podatke iz člena 15(3) Direktive 78/660/EGS je treba navesti kot sredstva, ki so v skladu z opredelitvijo iz člena 35 direktive stalna sredstva. Obveznost ločenega prikaza popravkov vrednosti se ne uporablja, če je država članica dovolila izravnave med popravki vrednosti v skladu s členom 34(2) direktive. V navedenem primeru se popravki vrednosti lahko združijo z drugimi postavkami.
2. Države članice zahtevajo, da kreditna institucija navede naslednje podatke tudi v pojasnilih k računovodskim izkazom:
(a) razčlenitev prenosljivih vrednostnih papirjev, prikazanih v postavkah 5 do 8 sredstev, na vrednostne papirje, ki kotirajo in ki ne kotirajo na borzi;
(b) razčlenitev prenosljivih vrednostnih papirjev, prikazanih v postavkah 5 in 6, na vrednostne papirje, ki v skladu s členom 35 so ali niso stalna finančna sredstva, in merilo za razlikovanje med obema kategorijama prenosljivih vrednostnih papirjev;
(c) vrednost lizinških transakcij, porazdeljenih med ustrezne postavke bilance stanja;
(d) razčlenitev postavke 13 sredstev, postavke 4 obveznosti, postavk 10 in 18 v navpični členitvi ali A 6 in A11 v vodoravni členitvi ter postavk 7 in 17 v navpični členitvi ali B 7 in B 9 v vodoravni členitvi izkaza poslovnega izida na njihove glavne sestavne zneske, če so ti pomembni za oceno letnih računovodskih izkazov ter obrazložitev njegove narave in zneska;
(e) odhodke, ki jih je kreditna institucija plačala na račun podrejenih obveznosti v opazovanem letu;
(f) dejstvo, da institucija opravlja poslovodne in zastopniške storitve za tretjo stranko, če je obseg takega poslovanja pomemben glede na dejavnosti institucije kot celote;
(g) skupne zneske sredstev in obveznosti, nominirane v tuji valuti, preračunane v valuto, v kateri so sestavljeni letni računovodski izkazi;
(h) poročilo o vrstah nedospelih terminskih transakcij, neporavnanih na dan bilance stanja, ki za vsako vrsto transakcije zlasti prikazuje, ali je v bistvenem obsegu opravljena za zaščito pred učinki nihanja obrestnih mer, menjalnih tečajev in tržnih cen in ali je v bistvenem obsegu opravljena za namene trgovanja. Take transakcije vključujejo vse transakcije, v povezavi s katerimi je treba prihodke ali odhodke vključiti v postavko 6 člena 27, postavki A 3 ali B 4 člena 28 ali člen 29(3), na primer tuje valute, plemenite kovine, prenosljive vrednostne papirje, potrdila o vlogi in druga sredstva.
ODDELEK 9
DOLOČBE O KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
Člen 42
1. Kreditne institucije sestavijo konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana letna poročila v skladu z Direktivo 83/349/EGS, če ta oddelek ne predvideva drugače.
2. Če država članica ne more uporabiti člena 5 Direktive 83/349/EGS, se uporablja odstavek 1 tega člena tudi za matična podjetja, katerih izključni namen je pridobiti delež v hčerinskih podjetjih in upravljati ta delež ter iz njega ustvariti dobiček, če so ta hčerinska podjetja izključno ali pretežno kreditne institucije.
Člen 43
1. Direktiva 83/349/EGS se uporablja ob upoštevanju člena 1 pričujoče direktive in odstavka 2 tega člena.
2.
(a) Členi 4, 6, 15 in 40 Direktive 83/349/EGS se ne uporabljajo.
(b) Države članice lahko določijo, da je za uporabo člena 7 Direktive 83/349/EGS treba upoštevati naslednje dodatne pogoje:
— matično podjetje mora dati izjavo, da jamči za obveze, ki jih prevzame izvzeto podjetje; obstoj te izjave se razkrije v računovodskih izkazih izvzetega podjetja;
— matično podjetje mora biti kreditna institucija po členu 2 (1)(a) pričujoče direktive.
(c) Podatki iz prvih dveh alinej člena 9(2) Direktive 83/349/EGS:
— znesek stalnih sredstev in
— čisti promet,
se zamenjajo z:
— vsoto postavk 1, 3, 4, 6 in 7 iz člena 27 ali B 1, B 2, B 3, B 4 in B 7 iz člena 28 pričujoče direktive.
(d) Če hčerinsko podjetje, ki je kreditna institucija, zaradi uporabe člena 13(3)(c) Direktive 83/349/EGS ni vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ampak so delnice tega podjetja v začasni lasti kot rezultat finančne pomoči zaradi reorganizacije ali sanacije omenjenega podjetja, se letni računovodski izkazi tega podjetja priložijo konsolidiranim računovodskim izkazom, dodatni podatki o naravi in pogojih finančne pomoči pa se navedejo v pojasnilih k računovodskim izkazom.
(e) Država članica lahko uporabi tudi člen 12 Direktive 83/349/EGS za dve ali več kreditnih institucij, ki niso povezane, kakor je opisano v členu 1(1) ali (2) navedene direktive, ampak se enotno upravljajo na drugi osnovi in ne v skladu s pogodbo ali določbami v ustanovitvenem aktu ali statutu.
▼M2 —————
(g) Za členitev konsolidiranih računovodskih izkazov:
— se uporabljajo členi 3, 5 do 26 in 29 do 34 pričujoče direktive;
— sklicevanje v členu 17 Direktive 83/349/EGS na člen 15(3) Direktive 78/660/EGS se uporablja za sredstva, ki se štejejo za stalna sredstva v skladu s členom 35 pričujoče direktive.
(h) Člen 34 Direktive 83/349/EGS se uporablja v zvezi z vsebino pojasnil h konsolidiranim računovodskim izkazom pod pogoji iz členov 40 in 41 pričujoče direktive.
ODDELEK 10
OBJAVA
Člen 44
1. Pravočasno potrjeni letni računovodski izkaz kreditnih institucij, skupaj z letnimi poslovnimi poročili in poročili oseb, odgovornih za revizijo računa, se objavi, kakor je predpisano v nacionalni zakonodaji, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS ( 8 ).
Nacionalna zakonodaja lahko dovoli, da se letno poslovno poročilo ne objavi, kakor je predpisano zgoraj. V tem primeru se da na voljo javnosti na sedežu družbe v državi članici. Treba je omogočiti kopijo celega ali dela katerega koli takega poročila na zahtevo. Cena te kopije ne sme presegati njenih upravnih stroškov.
2. Odstavek 1 se uporabi tudi za ustrezno potrjene konsolidirane letne računovodske izkaze, konsolidirana letna poročila in za poročila oseb, odgovornih za revizijo izkaza.
3. Če pa kreditna institucija, ki je pripravila letne računovodske izkaze ali konsolidirane računovodske izkaze, ni ustanovljena v eni izmed pravnih oblik družb iz člena 1(1) Direktive 78/660/EGS in njena nacionalna zakonodaja ne zahteva objave dokumentov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, kakor je predpisano v členu 3 Direktive 68/151/EGS, ju mora dati na voljo javnosti na svojem sedežu ali, če sedeža nima, v svoji glavni poslovni enoti. Na zahtevo je treba omogočiti pridobitev kopij teh dokumentov. Cena teh kopij ne sme presegati njihovih upravnih stroškov.
4. Letni računovodski izkazi in konsolidirani računovodski izkazi kreditne institucije se morajo objaviti v vsaki državi članici, v kateri ima ta kreditna institucija podružnice po tretji alinei člena 1 Direktive 77/780/EGS. Te države članice lahko zahtevajo objavo teh dokumentov v svojih uradnih jezikih.
5. Države članice določijo ustrezne sankcije, če se ne upoštevajo pravila objave iz tega člena.
ODDELEK 11
REVIZIJA
Člen 45
Državi članici ni treba uporabiti člena 2(1)(b)(iii) Direktive 84/253/EGS ( 9 ) za javne hranilnice, če je obvezna revizija dokumentov podjetij iz člena 1(1) navedene direktive omejena na obstoječi nadzorni organ za te hranilnice na začetku veljavnosti pričujoče direktive in če odgovorna oseba izpolnjuje vsaj pogoje iz členov 3 do 9 Direktive 84/253/EGS.
ODDELEK 12
KONČNE DOLOČBE
Člen 46
Kontaktni odbor, ustanovljen v skladu s členom 52 Direktive 78/660/EGS, ima na zasedanjih z ustrezno sestavo tudi naslednje naloge:
(a) brez vpliva na člena 169 in 170 Pogodbe omogočiti usklajeno uporabo pričujoče direktive z rednimi zasedanji, ki obravnavajo zlasti praktične probleme, izhajajoče v povezavi z njeno uporabo;
(b) če je treba, seznaniti Komisijo z dopolnili ali spremembami pričujoče direktive.
Člen 47
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 1990. O tem takoj obvestijo Komisijo.
2. Država članica lahko določi, da se predpisi iz odstavka 1 prvič uporabijo za letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze za poslovna leta, ki so se začela 1. januarja 1993 ali v koledarskem letu 1993.
3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 48
Pet let po datumu iz člena 47(2) Svet na predlog Komisije glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju pričujoče direktive, ter zlasti zaradi večje preglednosti in usklajenosti določb iz te direktive pregleda in po potrebi revidira vse tiste določbe te direktive, ki za države članice predvidevajo možnosti, skupaj s členi 2(1), 27, 28 in 41.
Člen 49
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
( 1 ) UL C 130, 1.6.1981, str. 1, UL C 83, 24.3.1984, str. 6, in UL C 351, 31.12.1985, str. 24.
( 2 ) UL C 242, 12.9.1983, str. 33, in UL C 163, 10.7.1978, str. 60.
( 3 ) UL C 112, 3.5.1982, str. 60.
( 4 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.
( 5 ) UL L 314, 4.12.1984, str. 28.
( 6 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1.
( 7 ) UL L 322, 17.12.1977, str. 30.
( 8 ) UL L 65, 14.3.1968, str. 8.
( 9 ) UL L 126, 12.5.1984, str. 20.