10.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 269/73

—

razglasi ničnost odločbe organa, pristojnega za imenovanja, z dne 29. junija 2007 v delu, ki določa, da se za obdobje, daljše od enega leta, ne dodeli nagrada za vodenje, določena v členu 7(2) Kadrovskih predpisov,

—

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

—

Namen člena 7(2) Kadrovskih predpisov je zagotoviti nemoteno kontinuiteto storitev v primeru prostega delovnega mesta. V skladu s pravim pomenom te določbe mora biti začasna razporeditev na delovno mesto čim krajša, zato predpisi silijo organ, da brez odlašanja imenuje vodjo oddelka na zadevno delovno mesto in s tem odpravi začasno razporeditev nanj.

—

„Začasna razporeditev ne sem biti daljša od enega leta“ se nanaša izključno na začasno razporeditev in ne vpliva na plačilo, ki ji ustreza, če se začasna razporeditev podaljša za več kot eno leto.

—

Rok enega leta ni brezpogojen, zlasti ker ni rok, naslovljen na javne uslužbence, ampak na organ, ne da bi bilo nadalje opredeljeno, ali je obvezen, zavezujoč oziroma nujen. Zato naj bi se štelo, da je opomin organu, naj prosto delovno mesto čimprej zapolni, resen.

—

Zgoraj navedena dolžnost določa, da bi moral organ pri sprejemanju odločbe v zvezi s položajem uradnika upoštevati vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na njegovo odločitev, in da bi pri tem moral upoštevati ne le interese službe, ampak tudi interese zadevnih uradnikov.

—

Načelo dobrega upravljanja je v zvezi s tem pogosto povezano z dolžnostjo skrbnega ravnanja uradnikov.

—

Komisija v obravnavani zadevi ni izpolnila svojih dolžnosti, ker je vedela, da bi moral biti prejšnji vodja oddelka razporejen na drugo delovno mesto, in je odobrila začasno imenovanje P. Cova za obdobje, daljše od enega leta. Razlaga Komisije vodi v protislovno situacijo, da čeprav je tožeča stranka v dodeljenem obdobju prevzela več odgovornosti, se ji prizna le nagrada za vodenje, omejena na leto dni.