Pritožba, ki jo je vložila Wineke Neirinck 22. januarja 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 14. novembra 2006 v zadevi Neirinck proti Komisiji, T-494/04

(Zadeva C-17/07 P)

(2007/C 95/26)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Wineke Neirinck (zastopnika: G. Vandersanden in L. Levi, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Currall in D. Martin, zastopnika)

Predlogi pritožnice:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica pritožbo utemeljuje s šestimi pritožbenimi razlogi.

S prvim pritožbenim razlogom najprej navaja, da je Sodišče prve stopnje z razglasitvijo nedopustnosti prvega dela njenih predlogov za razglasitev ničnosti kršilo pogoje dopustnosti tožbe, ki temelji na členih 236 ES ter 90 in 91 Kadrovskih predpisov za uradnike in še posebej pojem procesnega upravičenja. Odločba o zaposlitvi D. S. kot pomožnega uslužbenca pred 1. majem 2004 naj bi dejansko povzročila, na eni strani, povečanje števila kandidatov v postopku izbire pogodbenih uslužbencev za delovno mesto, ki ga je zasedla pritožnica, in na drugi strani, slednji onemogočila pridobitev pogodbe začasnega uslužbenca, kar naj bi jasno kazalo interes, ki ga je imela glede razglasitve ničnosti te odločbe.

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnica nato zatrjuje, da Sodišče prve stopnje ni izpolnilo splošne obveznosti obrazložitve s tem, ko je štela, da bi deli odločbe z dne 27. aprila 2004 lahko šteli kot začetek obrazložitve in da dodatne opredelitve, predložene na prvi stopnji, ublažijo začetno nezadostnost obrazložitve. Na eni strani namreč odločba z dne 27. aprila 2004 naj ne bi bila obrazložena glede posebnega položaja pritožnice in naj ne bi izkazovala nobenih konkretnih okoliščin ali elementa, s katerim je seznanjena pritožnica, ki bi ji omogočil razumeti pomen navedene odločbe. Na drugi strani, neobstoj take obrazložitve ne morejo nadomestiti razlage, ki so jih predložili pristojni organi po vložitvi pritožbe, ker bi sicer kršili pravice obrambe ter načelo enakosti strank pred sodiščem Skupnosti.

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom navaja, da je Sodišče prve stopnje izkrivilo dokaze z ugotovitvijo v točki 105 izpodbijane sodbe, da se postopek izbire ni opiral na primerjalni preizkus sposobnosti kandidatov. Ta ugotovitev naj bi bila namreč v protislovju tako z navedbami tožene stranke kot z drugimi odlomki izpodbijane sodbe, v kateri naj bi se samo Sodišče prve stopnje izrecno sklicevalo na primerjalni preizkus sposobnosti kandidatov v enakem postopku zaposlovanja.

Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje prav tako izkrivilo dokaze in ni upoštevalo pojma zlorabe postopka, s presojo, da dokazi, ki jih navaja, niso omogočali ugotovitve obstoja zlorabe postopka ali kršitve interesa službe. Vsi dejavniki, ki jih navaja pritožnica, naj bi bili, nasprotno, prav tako skladni in ustrezni indici o zlorabi postopka, kajti če je tožena stranka začela dva različna postopka, so bile funkcije, ki jih je nameravala pridobiti, enake, kar naj bi kazalo namen tožene stranke, da da prednost D. S. pri prevzemu funkcij pritožnice po 30. aprilu 2004.

Pritožnica s petim pritožbenim razlogom navaja, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pojmov interesa službe in očitno napačne presoje, s tem ko je presodilo, da ni bil kršen postopek izbire pogodbenih uslužbencev in posledično, z zavrnitvijo nadzora ocene, ki jo je izdala izbirna komisija o ustnem preizkusu pritožnice.

Pritožnica s šestim pritožbenim razlogom nazadnje navaja, da je Sodišče prve stopnje kršilo načeli dolžne skrbnosti in dobrega upravljanja.