1.

Ali bistvo in cilj Direktive Sveta 93/13/EGS (1) nasprotujeta temu, da se člen 3 te direktive v povezavi s točko 1(e) priloge k tej direktivi o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi s členom 5 te direktive, v skladu s katerim morajo biti pisni pogoji sestavljeni v jasnem in razumljivem jeziku, ter načelo učinkovitosti iz člena 7 te direktive razlagajo tako, da se pogodbena kazen, ki je bila v tipski pogodbi določena v razdelku „Druga določila“ na strani 1/2 (prva stran pogodbe), čeprav (v nasprotju z običajno prakso na področju potrošniških pogodb) na tej „prvi“ strani ni bilo nobenih identifikacijskih podatkov o strankah, na njej ni bilo nič ročno dopolnjeno in je bila pogodbena kazen vključena v razdelek „Druga določila“, ki vzbuja vtis, da so v njem nebistvena določila, obravnava kot ustrezen del pisne pogodbe, sklenjene med potrošnikom in dobaviteljem, ker je od potrošnika mogoče zahtevati, da se ustrezno seznani s to stranjo pogodbe, če je na drugi strani pogodbe (2/2), ki se jo dejansko izpolni in podpiše, zadosten podatek o tem, da gre za drugo stran pogodbe, in sicer prav zato, ker je označena kot 2/2?

2.

Ali bistvo in cilj Direktive Sveta 93/13/EGS nasprotujeta temu, da se člen 3 te direktive v povezavi s točko 1(e) priloge k tej direktivi in/ali člen 12(3) Direktive 2019/944 (2) Evropskega parlamenta in Sveta razlagajo tako, da v primeru, v katerem dobavitelj pogodbo o dobavi energije s fiksno ceno, sklenjeno za določen čas, odpove zato, ker je potrošnik kršil svoje obveznosti, znesek dejanske neposredne gospodarske škode, ki jo je dobavitelj utrpel zaradi predčasne odpovedi pogodbe, sklenjene s potrošnikom, nima pomena?