1.

Kadar gre za asimetrično klavzulo o pristojnosti, ki zgolj eni od strank ponuja možnost, da izbere sodišče po svoji želji, pristojno po splošnih pravnih pravilih, ki ni tisto, ki je navedeno v tej klavzuli, ali je treba, če druga stranka trdi, da je ta klavzula zaradi svoje nenatančnosti in/ali svoje neuravnoteženosti nezakonita, to vprašanje presojati glede na samostojna pravila, ki izhajajo iz člena 25(1) Uredbe Bruselj Ia (1), ter glede na cilj predvidljivosti in pravne varnosti, uresničevan s to uredbo, ali pa ga je treba presojati ob uporabi prava države članice, določene s klavzulo? Povedano drugače, ali je to vprašanje zajeto z – v smislu tega člena – materialno veljavnostjo klavzule? Ali je treba, nasprotno, šteti, da se materialni pogoji za veljavnost klavzule razlagajo ozko in se nanašajo le na materialne razloge za ničnost ter predvsem na goljufijo, zmoto, prevaro, grožnjo in poslovno nesposobnost?

2.

Če je treba vprašanje nenatančnosti ali neuravnoteženosti klavzule presojati glede na samostojna pravila, ali je treba člen 25(1) Uredbe Bruselj Ia razlagati tako, da se klavzula, ki eni stranki dovoljuje začeti postopek le pri enem sodišču, drugi stranki pa omogoča, da postopek začne pri tem sodišču in poleg tega pri katerem koli drugem sodišču, pristojnem po splošnih pravnih pravilih, mora ali ne sme uporabiti?

3.

Če je asimetričnost klavzule zajeta z materialnim pogojem, kako je treba razlagati to besedilo in zlasti napotitev na pravo države določenega sodišča, kadar klavzula določa več sodišč ali kadar je v njej določeno eno sodišče in se hkrati eni od strank pušča možnost, da izbere drugo sodišče, ter na dan, ko je bil pred sodiščem začet postopek, do te izbire še ni prišlo: