–

za poljsko vlado B. Majczyna in S. Żyrek, agenta,

–

za Evropsko komisijo K. Herrmann, E. Rousseva in P. J. O. Van Nuffel, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2, člena 6(1) in (3) ter člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter načela primarnosti prava Unije.

2

Predlog je bil vložen v okviru kazenskega postopka proti petim osebam zaradi dejanj, opredeljenih kot organizirani kriminal.

3

Člen 43 prehodnih in končnih določb zakon za izmenenie i dopalnanie na Zakona za sadebnata vlast (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih, DV št. 32 z dne 26. aprila 2022, v nadaljevanju: ZIDZSV) določa:

„Z začetkom veljavnosti tega zakona se Spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko sodišče, Bolgarija)], Apelativen spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko pritožbeno sodišče, Bolgarija)], Spetsializirana prokuratura [(specializirano državno tožilstvo, Bolgarija)] in Apelativna Spetsializirana prokuratura [(specializirano pritožbeno državno tožilstvo, Bolgarija)] ukinejo.“

4

Člen 44 teh prehodnih in končnih določb določa:

„1. Sodniki Spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko sodišče)] in Apelativen spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko pritožbeno sodišče)] se prerazporedijo pod pogoji in v skladu s postopkom iz člena 194(1).

2. Osebe iz odstavka 1 lahko v štirinajstih dneh od razglasitve tega zakona pri kolegiju sodnikov vrhovnega sodnega sveta vložijo vlogo, v kateri navedejo, da se želijo vrniti na sodniško mesto, na katerem so bile zaposlene, preden so bile razporejene na Spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko sodišče)] oziroma Apelativen spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko pritožbeno sodišče)].

3. Kolegij sodnikov vrhovnega sodnega sveta v 30 dneh po izteku roka iz odstavka 2 sprejme odločitev o ustanovitvi sodniških mest na sodiščih, ki ustrezajo tistim, ki so ukinjena na Spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko sodišče)] in Apelativen spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko pritožbeno sodišče)], pri čemer upošteva delovno obremenitev zadevnega sodišča. Na isto sodišče se prerazporedi največ četrtina sodnikov ukinjenega Spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko sodišče)] in največ ena tretjina sodnikov ukinjenega Apelativen spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko pritožbeno sodišče)].

4. Po izteku roka iz odstavka 3 kolegij sodnikov vrhovnega sodnega sveta prerazporedi sodnike z učinkom od začetka veljavnosti tega zakona.

5. Odločitve kolegija sodnikov vrhovnega sodnega sveta iz odstavka 4 so takoj izvršljive.“

5

Člen 49 omenjenih prehodnih in končnih določb določa:

„Prvostopenjske kazenske zadeve, ki so bile vložene na Spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko sodišče)] in v zvezi s katerimi pred začetkom veljavnosti tega zakona ni bilo nobenega predobravnavnega naroka, se v sedmih dneh od začetka veljavnosti tega zakona predložijo pristojnim sodiščem.“

6

Člen 50 teh prehodnih in končnih določb določa:

„1. Od začetka veljavnosti tega zakona je za kazenske zadeve, v katerih je bil na prvi stopnji pred Spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko sodišče)] opravljen predobravnavni narok, pristojno Sofiyski gradski sad [(mestno sodišče v Sofiji)], obravnava pa jih senat, pred katerim je potekal predobravnavni narok.

2. V zvezi s sodniki senatov, ki niso bili prerazporejeni na Sofiyski gradski sad [(mestno sodišče v Sofiji)], se izvede napotitev, da bi lahko sodelovali pri obravnavi zadev do konca postopka.

3. V zvezi s sodniki senatov, ki so obravnavali kazenske zadeve na prvi stopnji, v katerih je bila izdana sodba, se izvede napotitev, da bi lahko izdelali obrazložitev sodbe, če niso bili prerazporejeni na Sofiyski gradski sad [(mestno sodišče v Sofiji)].

[…]“

7

Člen 59 prehodnih in končnih določb ZIDZSV določa:

„1. Sofiyski gradski sad [(mestno sodišče v Sofiji)] je naslednik sredstev, dolgov, pravic in obveznosti Spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko sodišče)].

2. Apelativen sad Sofia [(višje sodišče v Sofiji, Bolgarija)] je naslednik sredstev, dolgov, pravic in obveznosti Apelativen spetsializiran nakazatelen sad [(specializirano kazensko pritožbeno sodišče)].“

8

Od 12. julija 2019 se je proti osebam OT, PG, CR, VT in MD vodil postopek najprej pred Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče), po njegovi ukinitvi pa pred Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji), in sicer zaradi sodelovanja v organizirani hudodelski združbi z namenom storitve kaznivih dejanj izsiljevanja.

9

Specializirani kazenski sodišči je leta 2011 ustanovil bolgarski zakonodajalec. Najprej sta bili ti specializirani kazenski sodišči pristojni le za obravnavanje kaznivih dejanj, ki so jih storile organizirane kriminalne združbe. Njuna pristojnost je bila nato razširjena na „kazniva dejanja zoper Republiko [Bolgarijo]“ in na korupcijska kazniva dejanja v zvezi z osebami na visokih javnih položajih.

10

Na podlagi ZIDZSV sta bili Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) in Apelativen spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko pritožbeno sodišče) 28. julija 2022 ukinjeni.

11

ZIDZSV določa, da se Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) in Apelativen spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko pritožbeno sodišče) s tem datumom nadomestita s Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji) oziroma Apelativen sad Sofia (višje sodišče v Sofiji).

12

Iz pripravljalnih gradiv za sprejetje ZIDZSV je razvidno, da je namen teh strukturnih in organizacijskih sprememb zagotoviti spoštovanje ustavnega načela neodvisnosti sodstva in varstvo ustavnih pravic državljanov, saj specializirani kazenski sodišči v desetih letih njunega delovanja nista dosegli ciljev, ki sta jima bili določeni ob njuni ustanovitvi, mešanje materialnih in personalnih meril za specializacijo, na podlagi katerih se je določala pristojnost teh sodišč, pa je porajalo tudi vprašanja v zvezi z njuno neodvisnostjo.

13

Odstavek 50 prehodnih in končnih določb ZIDZSV določa, da zadeve, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerih je pred začetkom veljavnosti ZIDZSV že potekal predobravnavni narok, ne glede na ukinitev specializiranih kazenskih sodišč, do konca obravnava senat, pred katerim je potekal ta narok. Bolgarski zakonodajalec je zato določil, da se te zadeve prenesejo na Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji) in Apelativen sad Sofia (višje sodišče v Sofiji), spremenil je mandat sodnikov porotnikov, ki v teh senatih sodelujejo, tako da se štejejo za porotnike na teh zadnjenavedenih sodiščih, in na ti sodišči napotil sodnike specializiranih kazenskih sodišč, ki sicer niso bili prerazporejeni na ti sodišči.

14

V obravnavani zadevi je zato senat Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji), ki je zdaj pristojen za odločanje o zadevi v glavni stvari, sestavljen enako kot je bil sestavljen senat Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče), ki je bil pred ukinitvijo zadnjenavedenega sodišča pristojen za odločanje o tej zadevi.

15

Glede na zgornje ugotovitve predložitveno sodišče na prvem mestu navaja, da je odvetnica OT kot zastopnica neke nevladne organizacije 25. februarja 2022, medtem ko je potekal postopek javnega posvetovanja v zvezi z osnutkom zakona, na podlagi katerega je bil kasneje sprejet ZIDZSV, javno podprla ukinitev Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče), in sicer z obrazložitvijo, da to specializirano kazensko sodišče ne omogoča poštenega sojenja.

16

Vendar pa odvetnica OT tudi po sprejetju ZIDZSV ni podala nobene zahteve za izločitev. Tudi predložitveno sodišče ne vidi nobenega razloga, da bi se samo izločilo, ker meni, da z njegove strani ni podana nobena subjektivna pristranskost v zvezi z zadevo ali strankami v postopku v glavni stvari.

17

Vendar javna izjava, kot je izjava odvetnice OT, po mnenju predložitvenega sodišča vzbuja legitimno zaskrbljenost glede neodvisnosti in nepristranskosti tega sodišča. Enako naj bi veljalo za razloge, ki jih je bolgarski zakonodajalec navedel v utemeljitev odločitve za ukinitev specializiranih kazenskih sodišč, saj iz teh razlogov izhaja dvom o neodvisnosti ne le senata, ki je odločal v kazenskem postopku, ki se je vodil proti OT, ampak tudi celotnega Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče).

18

Na drugem mestu, predložitveno sodišče dvomi o združljivosti navedenih razlogov s pravom Unije.

19

Tako navaja, da do sprejetja ZIDZSV ni bilo sporno, da Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) izpolnjuje zahteve iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, člena 267, tretji odstavek, PDEU in člena 47, drugi odstavek, Listine.

20

Poleg tega po mnenju predložitvenega sodišča razlogi, na katere je bolgarski zakonodajalec oprl ugotovitev, da specializirana kazenska sodišča niso bila neodvisna in niso varovala ustavnih pravic državljanov, niso nikoli temeljili na konkretnih dokazih, čeprav bi morali biti taki razlogi ustrezno utemeljeni.

21

Na tretjem in zadnjem mestu, to sodišče se sprašuje, ali lahko ob upoštevanju razlogov, s katerimi je bila utemeljena ukinitev Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče), še naprej odloča o postopkih, ki potekajo pred njim, in – če se ne izloči – kakšne bi bile posledice za odločbe, ki bi jih to sodišče sprejelo.

22

V teh okoliščinah je Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

23

Poljska vlada v bistvu trdi, da vprašanja v zvezi z organizacijo sodstva držav članic, kot so vprašanja za predhodno odločanje, spadajo v izključno pristojnost držav članic, in ne na stvarno področje uporabe prava Unije.

24

V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da čeprav je organizacija sodstva v državah članicah v njihovi pristojnosti, morajo države članice pri izvajanju te pristojnosti vseeno spoštovati obveznosti, ki zanje izhajajo iz prava Unije (sodbi z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18, EU:C:2019:982, točka 75, in z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje splošnih sodnikov na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točka 57 in navedena sodna praksa).

25

Poleg tega je iz vprašanj za predhodno odločanje jasno razvidno, da se ne nanašajo na razlago bolgarskega prava, temveč na razlago upoštevnih določb prava Unije.

26

Iz tega izhaja, da je Sodišče pristojno za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe.

27

Poljska vlada meni, da je treba vprašanja za predhodno odločanje razglasiti za nedopustna, ker postopek v glavni stvari nima nobene povezave s pravom Unije.

28

Evropska komisija prav tako meni, da ta vprašanja niso dopustna, ker so dvomi predložitvenega sodišča hipotetični, ker to sodišče ne navaja nobenega subjektivnega razloga za izločitev in ker stranke v postopku v glavni stvari ne izpodbijajo njegove objektivne nepristranskosti. Poleg tega naj navedena vprašanja ne bi bila upoštevna za rešitev zadeve v glavni stvari, saj se strukturne in organizacijske spremembe, ki so bile uvedene z ZIDSZV, nanašajo le na Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče), in ne na predložitveno sodišče.

29

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu o glavni stvari in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti tega spora presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Iz tega sledi, da za vprašanja, ki jih postavijo nacionalna sodišča, velja domneva upoštevnosti in da lahko Sodišče odločanje o teh vprašanjih zavrne le, če je očitno, da zahtevana razlaga ni v nikakršni zvezi z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki jih potrebuje, da bi lahko na navedena vprašanja dalo koristne odgovore (glej med drugim sodbo z dne 21. decembra 2023, European Superleague Company, C‑333/21, EU:C:2023:1011, točka 64 in navedena sodna praksa).

30

Kot namreč izhaja iz besedila člena 267 PDEU, se zahteva, da je predhodno odločbo, katere sprejetje se predlaga, „treba“ sprejeti, da bi se predložitvenemu sodišču omogočilo „izreči sodbo“ v zadevi, o kateri odloča (sodba z dne 24. novembra 2020, Openbaar Ministerie (Ponarejanje listin), C‑510/19, EU:C:2020:953, točka 27 in navedena sodna praksa).

31

Sodišče je tako opozorilo, da iz besedila in sistematike člena 267 PDEU izhaja, da postopek predhodnega odločanja zlasti predpostavlja, da pred nacionalnimi sodišči dejansko poteka spor, v okviru katerega se od teh sodišč zahteva, da sprejmejo odločbo, v kateri bo mogoče upoštevati sodbo, izrečeno v postopku predhodnega odločanja. V okviru takega postopka mora torej med tem sporom in določbami prava Unije, katerih razlaga se zahteva, obstajati takšna povezava, da je ta razlaga objektivno potrebna za odločitev, ki jo mora sprejeti predložitveno sodišče (sodba z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje splošnih sodnikov na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točki 64 in 65 ter navedena sodna praksa).

32

V obravnavanem primeru predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2, člen 6(1) in (3) ter člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da nasprotujejo temu, da lahko člani sodišča, ki ga je država članica ukinila z namenom ohranitve ustavnega načela neodvisnosti sodstva in obrambe ustavnih pravic državljanov, kot člani sodišča, ki je nasledilo na tak način ukinjeno sodišče, še naprej odločajo o nekaterih zadevah, ki so jim bile predložene kot članom tega ukinjenega sodišča.

33

Iz obrazložitve predložitvene odločbe izhaja, da se vprašanja za predhodno odločanje natančneje nanašajo na razlago načela neodvisnosti sodnikov, kot je zagotovljeno z določbami prava Unije, navedenimi v prejšnji točki.

34

V zvezi s tem je treba opozoriti, da o razdelitvi ali reorganizaciji sodnih pristojnosti v državi članici sicer načeloma svobodno odločajo države članice, kot je zagotovljeno v členu 4(2) PEU, vendar to velja le, med drugim, če taka razdelitev ali reorganizacija ne posega v spoštovanje vrednote pravne države, določene v členu 2 PEU, in zahteve, ki v zvezi s tem izhajajo iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, med katerimi so zahteve, da so sodišča, ki morajo razlagati in uporabljati pravo Unije, neodvisna, nepristranska in predhodno ustanovljena z zakonom (sodba z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebnost sodnikov), C‑204/21, EU:C:2023:442, točka 263).

35

Zahteva po neodvisnosti sodišč, ki izhaja iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, ima dva vidika. Prvi, zunanji vidik zahteva, da sodišče svoje funkcije izvaja povsem samostojno, ne da bi bilo s komer koli kakor koli hierarhično povezano ali mu bilo podrejeno in ne da bi prejemalo kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiteno pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve. Drugi, notranji vidik je povezan s pojmom nepristranskosti in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca do strank spora in njihovih posamičnih interesov glede predmeta spora. Zadnjenavedeni vidik zahteva spoštovanje objektivnosti in neobstoj kakršnega koli interesa za izid spora, razen stroge uporabe pravnega pravila (sodba z dne 22. februarja 2022, RS (Učinek odločb ustavnega sodišča), C‑430/21, EU:C:2022:99, točka 41 in navedena sodna praksa).

36

Iz te zahteve po neodvisnosti sodnikov izhaja, da mora ureditev, ki se uporablja za premestitve sodnikov brez njihovega soglasja, med drugim vsebovati potrebna jamstva, da bi se preprečilo kakršno koli tveganje, da bi se z neposrednimi ali posrednimi zunanjimi posegi ogrozila ta neodvisnost. Tako je pomembno, da se taki ukrepi sprejmejo le iz legitimnih razlogov, ki se nanašajo zlasti na porazdelitev razpoložljivih sredstev, ki omogoča učinkovito izvajanje sodne oblasti (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2021, W. Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑487/19, EU:C:2021:798, točki 117 in 118).

37

V obravnavanem primeru se je bolgarski zakonodajalec iz razlogov, povezanih z nujnostjo zagotavljanja učinkovitega izvajanja sodne oblasti, odločil ukiniti Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče), pri čemer ni ogrozil individualne neodvisnosti članov tega sodišča.

38

Po eni strani je namreč iz obrazložitve ZIDZSV, kot je navedena v točki 15 predložitvene odločbe, razvidno, da bi pri Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) zaradi koncentracije zelo občutljivih zadev, ki jih mora obravnavati to sodišče, lahko prišlo do neučinkovitosti in neupravičenih pritiskov. Po drugi strani iz upoštevnih določb bolgarskega prava izhaja, da je bolgarski zakonodajalec sodnike, ki so sestavljali omenjeno sodišče, štel za dovolj neodvisne in nepristranske, da lahko v Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji) še naprej obravnavajo zadeve, v katerih je bil pred Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) opravljen predobravnavni narok.

39

Poleg tega, kot je bilo navedeno v točki 16 te sodbe, stranke v postopku v glavni stvari niso ugovarjale, da predložitveno sodišče ni neodvisno ali nepristransko, to sodišče pa tudi ne dvomi o svoji subjektivni nepristranskosti.

40

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da mora sicer vsako sodišče preveriti, ali je neodvisno in nepristransko z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče v smislu zlasti člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, če se v zvezi s tem pojavi resen dvom (sodba z dne 9. januarja 2024, G. in drugi (Imenovanje splošnih sodnikov na Poljskem), C‑181/21 in C‑269/21, EU:C:2024:1, točka 68 in navedena sodna praksa), vendar iz predloga za sprejetje predhodne odločbe ni mogoče razbrati razlogov, iz katerih naj bi v obravnavanem primeru obstajal tak dvom.

41

Zato razlaga določb prava Unije, iz katerih izhajajo zahteve v zvezi z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodišč, ki razlagajo in uporabljajo pravo Unije, za rešitev zadeve v glavni stvari ni potrebna.

42

Iz tega sledi, da predlog za sprejetje predhodne odločbe ni dopusten.

43

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji, Bolgarija) vložilo z odločbo z dne 28. septembra 2022, ni dopusten.