1

Tožeči stranki v zadevi T‑386/21, Crédit agricole SA in Crédit agricole Corporate and Investment Bank (v nadaljevanju skupaj: Crédit agricole), s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagata, prvič, razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2021) 2871 final z dne 28. aprila 2021 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva AT.40346 – Obveznice SSA) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) v delu, v katerem se nanaša nanju, in znižanje zneska globe, ki jima je bila naložena z navedenim sklepom.

2

Tožeči stranki v zadevi T‑406/21, UBS Group AG, ki je pravna naslednica družbe Credit Suisse Group AG, in Credit Suisse Securities (Europe) Ltd (v nadaljevanju: skupaj: Credit Suisse), s tožbo na podlagi člena 263 PDEU v bistvu predlagata razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem se nanaša nanju.

3

Zadevna ravnanja se nanašajo na naddržavne obveznice (supra-sovereign bonds), državne obveznice (sovereign bonds) in agencijske obveznice (agency (sub-sovereign) bonds), izdane v ameriških dolarjih (v nadaljevanju: OSSA). OSSA so dolžniški vrednostni papirji, ki izdajatelju omogočajo zbiranje sredstev za financiranje nekaterih izdatkov ali naložb.

4

Njihov izdajatelj lahko tako izda obveznico, da si od vlagatelja (imetnika) izposodi denar (nominalni znesek) za določeno obdobje, ki je lahko kratko (na primer 2 leti) ali dolgo (na primer 10 ali 30 let), po vnaprej določeni fiksni ali spremenljivi obrestni meri. Imetnik obveznice od izdajatelja v rednih časovnih presledkih prejema obresti (kupon), ob dogovorjeni dospelosti pa mu je povrnjen tudi nominalni znesek.

5

OSSA so razvrščene v kategorije glede na to, kdo je njihov izdajatelj. Naddržavne obveznice izdajajo naddržavne institucije, na primer Evropska investicijska banka (EIB) ali Mednarodna banka za obnovo in razvoj (MBOR). Državne obveznice izdajajo centralni državni organi, pri čemer so lahko izdane v njihovi domači valuti in se zanje uporablja njihovo nacionalno pravo ali pa v drugi valuti, ki ni njihova domača, in se zanje uporablja pravo, ki ni njihovo nacionalno pravo. Nazadnje, agencijske obveznice izdajajo poddržavne skupnosti ali institucije, ki jih implicitno ali izrecno podpirajo javni organi, na primer Caisse d'amortissement de la dette sociale (CADES, sklad za amortizacijo družbenega dolga, Francija) ali Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW, kreditni institut za obnovo, Nemčija). Te obveznice so lahko izdane bodisi v domači bodisi v tuji valuti.

6

OSSA njihov izdajatelj prvič ponudi v prodajo oziroma se prodajajo v njegovem imenu na primarnem trgu. Nato se na sekundarnem trgu izmenjujejo med vlagatelji zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev (over-the-counter), brez centralne borze.

7

Ravnanja, očitana v izpodbijanem sklepu, se ne nanašajo na primarni trg, ampak samo na poznejše transakcije, izvedene na sekundarnem trgu.

8

Delovanje zadnjenavedenega trga, opisano v točkah od 10 do 64 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je za potrebe te sodbe na kratko predstavljeno v nadaljevanju.

9

Ko je obveznica izdana na primarnem trgu, se z njo nato trguje med vlagatelji na sekundarnem trgu. Med trenutkom te izdaje in dospelostjo navedene obveznice se njena cena spreminja in lahko odstopa od njene cene ob izdaji glede na različne dejavnike, kot so spremembe gospodarskega okolja (na primer splošne spremembe obrestnih mer na trgih) ali dejavniki, posebej značilni za izdajatelja (na primer ugotovljeno tveganje, likvidnost ali razpoložljivost novejših obveznic).

10

Z obveznico se na splošno trguje glede na njeno donosnost do dospetja (yield), ki je določena v odstotnem deležu njenega nominalnega zneska. Ta donosnost se ujema s tem, kar lahko vlagatelj dobi, če navedeno obveznico kupi danes po dani ceni in jo obdrži do dospetja, ter je torej odvisna od kupona in celotnega dobička, doseženega zaradi začetnega nakupa pod nominalnim zneskom, ali celotne izgube, nastale zaradi začetnega nakupa nad nominalnim zneskom.

11

Na sekundarnem trgu je cena obveznice na splošno določena glede na donosnost, nanjo pa vplivajo različni dejavniki, kot so količine, ki so na voljo, in cena ter razpoložljivost primerljivih obveznic. Na ceno, po kateri se z obveznico trguje na trgu, lahko prav tako vplivata sprememba obrestnih mer na trgu ali sprememba bonitetne ocene izdajatelja.

12

„Vzdrževalec trga“ (market maker) je institucija ali posameznik, ki je pripravljen kupovati ali prodajati finančne produkte na trgu na splošno in trajno, ne pa po posameznih transakcijah, po cenah, ki jih sam določi.

13

Funkcija vzdrževalca trga je, da zagotovi kontinuirano trgovanje z obveznicami z določitvijo dvosmernih cen – to je „nakupnega tečaja“ (bid price) in „prodajnega tečaja“ (ask price) – ne glede na stanje na trgu, s čimer se olajša trgovanje s temi obveznicami. Vzdrževalec trga s tem, da daje na voljo določene količine obveznic in z njimi kontinuirano trguje, spodbuja likvidnost trga, to je možnost za vlagatelje, da hitro kupijo ali prodajo obveznice.

14

Čeprav na trgu OSSA ni uradnih vzdrževalcev trga, se nekatere finančne institucije – kot tožeči stranki v obravnavani zadevi – odločijo prevzeti to vlogo v smislu, da določajo dvosmerne cene.

15

Kadar banke delujejo na sekundarnem trgu, poskušajo ustvariti prihodke, tako da izkoristijo razliko med nakupnim in prodajnim tečajem. Razlika med tema tečajema se imenuje „razpon“ (spread) in pomeni prihodek banke, kadar se transakcija nakupa in ponovne prodaje obravnava kot celota (v nadaljevanju: celotna transakcija nakupa in ponovne prodaje). V okviru take transakcije je pomembna referenčna točka „srednja cena“ (mid price ali mid), ki pomeni srednjo vrednost med nakupnim in prodajnim tečajem ter se izraža v centih (zaokroženo na dve decimalni mesti), saj lahko običajno trgovalci in vlagatelji iz nje izpeljejo nakupni in prodajni tečaj. Srednje cene niso prikazane na zaslonih borznih posrednikov (brokers) ter se ne posredujejo niti vlagateljem in drugim nasprotnim strankam.

16

Nazadnje, trgovalci odločitve v zvezi s cenami in druge strateške odločitve sprejemajo na podlagi različnih virov informacij. Na nakupni in prodajni tečaj, ki ga banka dejansko uporablja, lahko tako vpliva identiteta druge stranke (na primer za banko pomemben vlagatelj) ali količina, na katero se nanaša nakupna ali prodajna transakcija.

17

Trgovalec je po transakciji nakupa obveznice v „dolgi poziciji“ (long position), kar pomeni, da ima v portfelju obveznico, dokler te pozicije ne „zapre“, to je obveznico znova proda, po možnosti po ceni, višji od tiste, po kateri jo je kupil. Lahko se odloči, da bo nekaj časa ohranil dolgo pozicijo, kar pomeni tveganje (ali „izpostavljenost“). Če bo namreč vrednost obveznice padla, bo imel v portfelju obveznico z vrednostjo, nižjo od cene, po kateri jo je kupil.

18

Nasprotno, trgovalec se lahko po transakciji prodaje obveznice znajde v „kratki poziciji“ (short position), če je prodal obveznico, ki je nima, najpogosteje kadar je prodal večjo količino obveznic, kot jih je imel. Takrat mora to obveznico kupiti pri drugem trgovalcu, da zapre svojo pozicijo. Taka kratka pozicija lahko pomeni potencialni dobiček, če je nakupna cena navedene obveznice nižja od prodajne cene, ki jo je trgovalec dobil, lahko pa privede tudi do potencialne izgube, če je navedena nakupna cena višja od navedene prodajne cene. Trgovalec se lahko odloči za kratko pozicijo, zlasti ker pričakuje, da bo cena obveznice padla (in bo tako ustvaril dobiček, enak razponu med svojima prodajno in nakupno ceno), ali v odgovor na povpraševanje pomembne stranke.

19

Trgovalec je torej lahko glede na dano obveznico v dolgi ali kratki poziciji. Lahko se odloči, da bo to pozicijo ohranil, kolikor mu dopuščajo „meje tveganja“ (risk limits), ki jih določi njegov delodajalec. Alternativno lahko kupi ali znova proda obveznice končnim vlagateljem ali prek borznega posrednika, da tako omeji ali izravna svojo izpostavljenost. Tak način zmanjšanja svojega tveganja je oblika „varovanja“ (hedging) tveganja, ki jo je mogoče izvesti z nakupom ali prodajo bodisi istih obveznic bodisi drugih visoko likvidnih obveznic, kot so ameriške državne obveznice s podobnim kuponom ali dospelostjo.

20

Borzni posredniki so finančni posredniki, ki poenostavljajo transakcije med bankami in so na splošno plačani s provizijo, to je odstotnim deležem od nakupne ali prodajne transakcije.

21

Posredniki upravljajo elektronske platforme, ki v realnem času prikazujejo nakupne in prodajne ponudbe bank. Na takih platformah so navedeni ime, kupon in dospelost obveznice, količina (to je nominalni znesek, običajno izražen v milijonih valute) nakupnih ali prodajnih ponudb in včasih razpon donosnosti glede na referenčno obveznico. Nakupni in prodajni tečaj, prikazana v danem trenutku, sta najboljša tečaja, ki sta na voljo, to je najkonkurenčnejša v tem trenutku.

22

Posrednik banke, ki na borzni platformi vidi nakupno (bid) ali prodajno (ask ali offer) ponudbo, se lahko odloči „izkoristiti“ (hit) nakupno ponudbo (tako da proda obveznice) ali „sprejeti“ (lift) prodajno ponudbo (tako da kupi obveznice), pri čemer v tem primeru sprejme transakcijo pod pogoji, prikazanimi na platformi. Na glavnih borznoposredniških platformah je v tem primeru sprejeti nakupni ali prodajni tečaj za to transakcijo viden vsem trgovalcem, ni pa razkrita identiteta nasprotnih strank.

23

Trgovalec, ki ga ponudba na borznoposredniški platformi zanima, lahko pokliče borznega posrednika, da pridobi dodatne informacije, kot je razpoložljivost dodatnih količin. Trgovalci so pogosto vključeni v trajne klepete (chats) z več borznimi posredniki na platformi Bloomberg ali drugih platformah za hipno sporočanje.

24

Če je trgovalec zainteresiran, se opravi kratko pogajanje zunaj platforme (po telefonu ali v spletni klepetalnici), med katerim borzni posrednik deluje kot posrednik med obema strankama, da se doseže sporazum o končni ceni in končni količini transakcije.

25

Borzni posredniki ne razkrijejo identitete trgovalcev, udeleženih v dani transakciji, s čimer se zagotovi anonimnost trgovalcev ter se jim prepreči, da bi pridobili informacije v zvezi s pozicijo ali nameni katerega od trgovalcev in te informacije uporabili v svojo korist. Delovanje prek borznega posrednika zagotavlja tudi zanesljivo izvršitev transakcij. Na splošno se priznava, da so prednosti, ki jih delovanje prek borznega posrednika prinese trgovalcem, večje od stroškov takega posredništva.

26

Evropska komisija je 4. decembra 2015 na podlagi prošnje, vložene 4. avgusta 2015, družbi Deutsche Bank odobrila pogojno imuniteto na podlagi točke 8(a) Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (UL 2006, C 298, str. 17). Ta banka je še naprej sodelovala in med preiskavo Komisiji predložila dodatne informacije in dokaze v zvezi s sporno kršitvijo.

27

Komisija je 4. decembra 2015, 6. septembra 2016, 15. marca 2017 in 12. novembra 2019 na podlagi člena 18(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101 in 102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) na družbo Bank of America Corporation in družbo Merrill Lynch International (v nadaljevanju skupaj: BofA), družbo Crédit agricole, družbo Credit Suisse ter druge banke naslovila zahteve po informacijah.

28

Komisija je med 21. in 24. novembrom 2016 opravila napovedane preglede v prostorih družb BofA in Credit Suisse v Londonu (Združeno kraljestvo).

29

Komisija je 20. in 21. decembra 2018 na eni strani v skladu s členom 2(1) in členom 10(1) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma [101 in 102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 81) začela postopek za sprejetje sklepa v skladu s poglavjem III Uredbe št. 1/2003 ter na drugi strani družbam Deutsche Bank, Credit Suisse, Crédit agricole in BofA poslala obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah (v nadaljevanju: obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah).

30

Vsem naslovnikom obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah je bil omogočen vpogled v spis preiskave, ki jo je opravila Komisija. V skladu s členom 10(2) Uredbe št. 773/2004 so vsi predložili pisna stališča o tem obvestilu. Svoje trditve so predstavili tudi na obravnavi, ki je potekala 10. in 11. julija 2019.

31

Komisija je 6. novembra 2020 vsakemu od naslovnikov obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah poslala dopis s pojasnili o metodi, ki jo je ta institucija predlagala za določitev približka vrednosti prodaje (proxy for the value of sales) za namene izračuna zneska njihove globe (v nadaljevanju: dopis v zvezi z globami). V odgovor je družba Deutsche Bank predložila pripombe 4. decembra 2020, družbe Crédit agricole, Credit Suisse in BofA pa so to storile 8. januarja 2021.

32

Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila številne pogovore med trgovalci zadevnih bank prek trajnih ali netrajnih spletnih klepetalnic ter prek dvostranskih pogovorov z elektronskimi sredstvi ali po telefonu, ki so potekali v obdobju med 19. januarjem 2010 in 24. marcem 2015 (točke od 90 do 92 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

33

V tem okviru je Komisija menila, da je bil glavni cilj sodelovanja med zadevnimi trgovalci pridobiti konkurenčno prednost v odnosu do svojih strank in konkurentov z uskladitvijo glede svojih cen in dejavnosti trgovanja ter izmenjavo občutljivih poslovnih informacij v zvezi s svojimi dejavnostmi trgovanja, svojimi cenami ter svojimi strategijami trgovanja in določanja cen v sektorju OSSA (točki 102 in 638 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

34

Komisija je na podlagi tega menila, da so zadevne banke tveganja konkurence zavestno nadomestile s praktičnim sodelovanjem med seboj v škodo drugih akterjev na trgu in svojih strank. Po mnenju te institucije je mogoče nize zadevnih pogovorov razvrstiti v pet kategorij sporazumov ali usklajenih ravnanj, pri čemer so te kategorije med seboj tesno povezane in se delno prekrivajo (točke 613, 638, 643 in 758 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

35

Kot je razvidno iz točk 103 in 613 obrazložitve izpodbijanega sklepa, teh pet kategorij zajema:

36

Kar zadeva pravno opredelitev zadevnih ravnanj, je Komisija ugotovila, da so v nasprotju s členom 101(1) PDEU, saj zajemajo sklenitev sporazumov ali izvajanje usklajenih ravnanj s ciljem omejevanja ali izkrivljanja konkurence v sektorju OSSA v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), kot je to razvidno iz člena 1 izpodbijanega sklepa.

37

Da je prišla do te ugotovitve, se je Komisija, na prvem mestu, odločila, da bo štela, da imajo zadevna ravnanja vse značilnosti sporazumov ali usklajenih ravnanj v smislu člena 101(1) PDEU (glej oddelek 5.2.1 ter zlasti točki 620 in 621 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

38

Na drugem mestu, Komisija je menila, da je bil cilj navedenih ravnanj – glede na njihovo vsebino, cilje in gospodarski ali pravni okvir, v katerem so potekala – omejevanje ali izkrivljanje konkurence z usklajevanjem glede cen, razdelitvijo strank, razdelitvijo trgov in izmenjavo občutljivih poslovnih informacij, da se je tako zmanjšala negotovost na trgu. V zvezi s tem je Komisija še menila, da so ista ravnanja tudi izkrivljala konkurenco z ustvarjanjem asimetrije informacij med akterji na trgu, s čimer so zadevne banke pridobile še toliko znatnejšo konkurenčno prednost, ker se je ta nanašala na izvenborzni trg, za katerega je značilna precejšnja negotovost (glej oddelek 5.2.2 ter zlasti točke 739, 741 in 742 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

39

Na tretjem mestu, Komisija je menila, da zadevna ravnanja pomenijo enotno in trajajočo kršitev, saj so bila del celovitega načrta z istim protikonkurenčnim ciljem. V zvezi s tem je zlasti ugotovila, da so se ta ravnanja nanašala na enoten produkt, s katerim se je trgovalo na podoben način, da je bil vzpostavljeni mehanizem enak ter da so zadevne banke na splošno ostale iste in so se spremenile le, kadar je eden od trgovalcev, udeleženih pri zadevnih ravnanjih, odšel iz ene banke v drugo (glej oddelek 5.2.3.2 in zlasti točke od 757 do 763 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

40

Na četrtem mestu, zadevna ravnanja so se nanašala na OSSA, ki so jih izdali organi institucij s sedežem v EGP, ter so zajemala znaten obseg transakcij tako med državami članicami kot tudi med Evropsko unijo in državami, ki so del EGP. Komisija je zato menila, da ta ravnanja lahko vplivajo na trgovino med državami članicami in državami pogodbenicami Sporazuma EGP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 52, str. 3) (glej oddelek 5.2.4.2 izpodbijanega sklepa).

41

Na petem mestu, Komisija je menila, da se člen 101(3) PDEU in člen 53(3) Sporazuma EGP v obravnavanih zadevah ne uporabljata (glej oddelek 5.3 izpodbijanega sklepa).

42

Komisija je navedla, da je znesek naloženih glob določila v skladu s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2, v nadaljevanju: Smernice) (glej oddelek 8.2 izpodbijanega sklepa). Vendar je Komisija – ob upoštevanju posebnosti finančnega sektorja in zlasti tega, da finančni produkti, kot so OSSA, ne ustvarjajo prodaje v običajnem smislu – namesto da bi izhodišče za izračun globe določila na podlagi „vrednosti prodaje“, povezane s trgovanjem z OSSA, menila, da je primerno določiti približek vrednosti prodaje (v nadaljevanju: približek), ki je temeljil na eni strani na nominalnem znesku OSSA, izmenjanih v obdobjih, v katerih je vsaka od zadevnih bank sodelovala pri sporni kršitvi, in na drugi strani na razponih med nakupnim in prodajnim tečajem teh OSSA (glej oddelek 8.2.3 izpodbijanega sklepa).

43

V preostalem je Komisija znesek naložene globe za vsako zadevno banko določila tako, da je določila osnovni znesek, izračunan glede na težo in trajanje kršitve, in navedeni osnovni znesek prilagodila glede na posebne parametre vsake posamezne banke.

44

V izreku izpodbijanega sklepa je določeno:

„Člen 1

Naslednja podjetja so kršila člen 101 [PDEU] in člen 53 Sporazuma EGP, ker so v navedenih obdobjih sodelovala pri enotni in trajajoči kršitvi v zvezi z [OSSA] v celotnem EGP, ki je zajemala sporazume in/ali usklajena ravnanja s ciljem omejevanja in/ali izkrivljanja konkurence v sektorju [OSSA]:

Člen 2

Zaradi kršitve iz člena 1 se naložijo te globe:

[…]

Člen 3

Podjetja iz člena 1 nemudoma končajo kršitve iz navedenega člena, če tega še niso storila.

Vzdržijo se ponavljanja kakršnega koli dejanja ali ravnanja iz člena 1 in kakršnih koli dejanj ali ravnanj, ki imajo podoben namen ali učinek.

[…]“

45

Družba Crédit agricole v zadevi T‑386/21 Splošnemu sodišču predlaga, naj:

46

Družba Credit Suisse v zadevi T‑406/21 Splošnemu sodišču predlaga, naj:

47

Komisija v zadevi T‑386/21 in zadevi T‑406/21 Splošnemu sodišču predlaga, naj:

48

Splošno sodišče je po opredelitvi strank v skladu s členom 68(1) svojega poslovnika zadevi T‑386/21 in T‑406/21 združilo za izdajo te sodbe.

49

Družbi Crédit agricole in Credit Suisse ter Komisija so med postopkom v bistvu predlagale, naj se nekateri podatki v tej sodbi na podlagi členov 66 in 66a Poslovnika ne razkrijejo javnosti.

50

V zvezi s tem je treba opozoriti, da si mora sodišče pri usklajevanju potrebe po javni objavi sodnih odločb na eni strani ter pravice do varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti na drugi glede na okoliščine vsakega primera prizadevati za primerno ravnovesje, pri čemer mora upoštevati tudi pravico javnosti, da ima v skladu z načeli iz člena 15 PDEU dostop do sodnih odločb (glej sodbo z dne 27. aprila 2022, Sieć Badawcza Łukasiewicz – Port Polski Ośrodek Rozwoju Technologii/Komisija, T‑4/20, EU:T:2022:242, točka 29 in navedena sodna praksa).

51

Poleg tega zaupnost nekega elementa ni utemeljena v primeru, na primer, informacij, ki so že javne ali do katerih lahko dostopajo širša javnost ali nekateri specializirani krogi, informacij, ki so navedene tudi v drugih odlomkih ali listinah iz spisa, v zvezi s katerimi stranka, ki želi ohraniti zaupno naravo zadevne informacije, ni vložila predloga za to, informacij, ki niso dovolj specifične ali natančne, da bi razkrile zaupne podatke, ali celo informacij, ki so v veliki meri razvidne ali jih je mogoče izpeljati iz drugih informacij, ki so zakonito dostopne zadevnim osebam (glej sklep z dne 14. marca 2022, Bulgarian Energy Holding in drugi/Komisija, T‑136/19, EU:T:2022:149, točka 9 in navedena sodna praksa).

52

Poleg tega je treba za informacije, ki so v nekem obdobju lahko bile poslovne skrivnosti in ki so stare pet let ali več, zaradi poteka časa šteti, da so zgodovinske in da so zato izgubile svojo zaupnost, razen izjemoma, če stranka, ki takšno naravo zatrjuje, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb (glej sodbo z dne 19. junija 2018, Baumeister, C‑15/16, EU:C:2018:464, točka 54 in navedena sodna praksa).

53

Splošno sodišče je glede na navedeno v obravnavanih zadevah v zvezi z javno različico te sodbe odločilo, da bo anonimiziralo imena fizičnih oseb, navedenih v izpodbijanem sklepu. Splošno sodišče je prav tako odločilo, da ne bo razkrilo nekaterih podatkov v zvezi s prilagoditvenim količnikom, ki ga je Komisija uporabila za družbi Crédit agricole in Credit Suisse v okviru izračuna zneska glob, ki sta jima bili naloženi, to je podatkov, ki jih Komisija v izpodbijanem sklepu ni razkrila niti v razmerju do bank, ki so sodelovale pri sporni kršitvi, niti v razmerju do javnosti.

54

Nasprotno, z razumljivostjo obrazložitve te sodbe, pretečenim časom, stereotipno obrazložitvijo predlogov za nerazkritje nekaterih podatkov, dejstvom, da so informacije že dostopne javnosti, in pomembnimi spremembami, do katerih je po marcu 2015 prišlo pri dejavnosti družb Crédit agricole in Credit Suisse, povezani s sektorjem OSSA, je mogoče utemeljiti, da Splošno sodišče javnosti razkrije nekatere podatke v zvezi z očitki teh bank, zlasti v zvezi z metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za izračun glob, ki sta jima bili naloženi.

55

Tako je Splošno sodišče po eni strani zlasti odločilo, da v javni različici te sodbe ne bo prikrilo informacij iz preglednic od 2 do 4 iz priloge k izpodbijanemu sklepu, ki so bile predložene družbi Crédit agricole, in nekaterih informacij iz preglednice 5 iz te priloge.

56

Kar po drugi strani zadeva družbo Credit Suisse, je Splošno sodišče zlasti odločilo, da v javni različici te sodbe ne bo prikrilo informacij iz preglednice 5 priloge k izpodbijanemu sklepu, predložene tej banki, povprečnega časovnega razmika med njenimi vsakodnevnimi nakupnimi in prodajnimi transakcijami v okviru „delno uravnoteženih“ transakcij, deleža, ki ga predstavljajo „delno uravnotežene“ ali „v celoti uravnotežene“ transakcije v razmerju do celotnega števila transakcij, ki jih opravi ta banka, ter deleža, ki ga pomenijo transakcije nakupa likvidnih sredstev v razmerju do celotnega števila transakcij, ki jih opravi ta banka.

57

Najprej je treba opozoriti, da je treba sklep, sprejet na podlagi člena 101 PDEU glede več podjetij, čeprav je oblikovan in objavljen kot en sam sklep, analizirati kot skupek več posamičnih sklepov, v katerih je glede vsakega podjetja, na katera so naslovljeni, ugotovljena kršitev ali kršitve, in v katerih jim je, odvisno od primera, naložena globa (sodba z dne 16. septembra 2013, Galp Energia España in drugi/Komisija, T‑462/07, neobjavljena, EU:T:2013:459, točka 90).

58

Iz tega izhaja, da lahko z vložitvijo ničnostne tožbe zoper tak sklep vsak naslovnik tega sklepa sodišču Unije predloži le elemente sklepa, ki se nanašajo nanj, medtem ko elementi, ki se nanašajo na druge naslovnike, načeloma ne morejo biti predmet spora, o katerem mora odločiti sodišče Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 2015, Emesa-Trefilería in Industrias Galycas/Komisija, T‑406/10, EU:T:2015:499, točka 117).

59

Vendar ta sodna praksa še ne pomeni, da nimajo vsi naslovniki takega sklepa vsak v okviru svoje tožbe možnosti, da izpodbijajo vse dejanske elemente, na podlagi katerih je Komisija zlasti ugotovila, da je treba zadevna ravnanja opredeliti kot „enotno in trajajočo kršitev“ ali kot „omejevanje zaradi cilja“, ne glede na to, da naslovnik, ki jih izpodbija, ni bil udeležen pri njih.

60

Torej družba Crédit agricole ni upravičena predlagati, da se člena 1 in 2 izpodbijanega sklepa v celoti razglasita za nična. Predlaga lahko kvečjemu razglasitev ničnosti delov teh členov, ki se nanašajo nanjo.

61

Predlog za razglasitev ničnosti člena 1 izpodbijanega sklepa in predlog za razglasitev ničnosti globe je treba torej razumeti tako, da se nanašata zgolj na člen 1(c) in člen 2(c) navedenega sklepa.

62

Dalje, družba Crédit agricole s prvim in drugim predlogom, kot sta bila razložena v prejšnji točki, Splošnemu sodišču v bistvu predlaga razglasitev ničnosti člena 1(c) in člena 2(c) izpodbijanega sklepa ter, podredno, znižanje zneska globe iz zadnjenavedenega člena.

63

Splošno sodišče mora torej v skladu s členom 263 PDEU presoditi zakonitost izpodbijanega sklepa v delu, v katerem se nanaša na družbo Crédit agricole – na eni strani glede tega, da je bila v zvezi z njo v členu 1(c) izpodbijanega sklepa ugotovljena kršitev, in na drugi strani glede globe, ki ji je bila naložena v členu 2(c) tega sklepa – ter na podlagi neomejene pristojnosti, ki mu je priznana s členom 261 PDEU in členom 31 Uredbe št. 1/2003, odločiti o znesku globe, ki je bila naložena tej banki.

64

Nazadnje, družba Crédit agricole s tretjim predlogom Splošnemu sodišču še predlaga, naj Komisiji odredi sprejetje potrebnih ukrepov za uskladitev s prihodnjo sodbo tega sodišča v skladu s členom 266 PDEU.

65

V okviru nadzora zakonitosti na podlagi člena 263 PDEU pa Splošno sodišče ni pristojno za izdajo odredb institucijam, organom, uradom in agencijam Unije, tudi če se nanašajo na podrobna pravila za izvršitev njegovih sodb (sklepa z dne 22. septembra 2016, Gaki/Komisija, C‑130/16 P, neobjavljen, EU:C:2016:731, točka 14, in z dne 19. julija 2016, Trajektna luka Split/Komisija, T‑169/16, neobjavljen, EU:T:2016:441, točka 13). Enako velja v okviru izvajanja neomejene pristojnosti Splošnega sodišča.

66

Iz tega sledi, da je treba tretji tožbeni predlog družbe Crédit agricole že zdaj zavrniti zaradi nepristojnosti.

67

Družba Credit Suisse s prvim in drugim ter tretjim in četrtim predlogom, ki so vsi vloženi na podlagi zgolj člena 263 PDEU, v bistvu predlaga razglasitev ničnosti v celoti ali delne ničnosti člena 1(d) izpodbijanega sklepa in „razglasitev ničnosti“ v celoti ali, podredno, razglasitev delne ničnosti globe, ki ji je bila naložena v členu 2(d) tega sklepa.

68

Družba Credit Suisse je v odgovor na ukrep procesnega vodstva izrecno potrdila, da Splošnemu sodišču ne predlaga izvrševanja neomejene pristojnosti iz člena 261 PDEU in člena 31 Uredbe št. 1/2003, ter da mu v zvezi z globo, ki ji je bila naložena, predlaga le, naj v skladu s členom 263 PDEU opravi nadzor nad zakonitostjo nekaterih njenih elementov in nad metodo izračuna, na kateri temelji.

69

Kar zadeva družbo Credit Suisse, mora torej Splošno sodišče zgolj presoditi zakonitost izpodbijanega sklepa na podlagi člena 263 PDEU, in sicer tudi v zvezi z globo, ki ji je bila naložena.

70

Družba Crédit agricole v okviru prvega in drugega tožbenega razloga, ki se nanašata na napake pri opredelitvi zadevnih ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“ oziroma „enotne in trajajoče kršitve“, večkrat trdi, da je Komisija s členom 1 izpodbijanega sklepa ugotovila enotno in trajajočo kršitev, sestavljeno iz petih „samostojnih“ kršitev, ki ustrezajo petim kategorijam ravnanj iz točk 103 in 613 obrazložitve tega sklepa (glej točko 35 zgoraj).

71

Družba Crédit agricole na podlagi tega meni, da bi morala Komisija v izpodbijanem sklepu dokazati, da „vsaka od petih kategorij zatrjevanih ravnanj pomeni kršitev zaradi cilja“ in da je treba, „če ena od teh petih kategorij ravnanj [v zvezi z njo] ni dokazana, enotno in trajajočo kršitev, ki jo je opredelila Komisija, zavrniti“.

72

Komisija izpodbija to razlago izpodbijanega sklepa, ker naj bi v bistvu v njem ugotovila eno samo „enotno in trajajočo kršitev“, ne da bi pred ali hkrati s tem opredelila ločene kršitve, ki ustrezajo ravnanjem iz ene ali druge od petih kategorij, navedenih v točkah 103 in 613 obrazložitve tega sklepa.

73

Ugotoviti je treba, da je točna določitev obsega in števila ugotovljenih kršitev v izpodbijanem sklepu bistvena za presojo zakonitosti tega sklepa. Bistvena je tudi za opredelitev upoštevnosti nekaterih trditev družbe Crédit agricole, zlasti tistih, ki se nanašajo na napake pri razvrstitvi nekaterih ravnanj v eno ali drugo od kategorij iz točk 103 in 613 navedenega sklepa ali na napake, kar zadeva opredelitev enotne in trajajoče kršitve ter udeležbo te banke pri kršitvi, pa tudi na napake pri opredelitvi ene ali druge od teh petih kategorij kot „omejevanja zaradi cilja“.

74

V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da čeprav je mogoče celoto ravnanj opredeliti kot „enotno in trajajočo kršitev“, iz tega ni mogoče sklepati, da je treba vsako od teh ravnanj samo po sebi in obravnavano posebej nujno opredeliti kot ločeno kršitev. Tako je lahko le, če se je Komisija v zadevnem sklepu odločila, da bo vsako od navedenih ravnanj ugotovila in opredelila kot tako ter nato predložila dokaz o vpletenosti zadevnega podjetja, ki se mu ta ravnanja pripisujejo (glej v tem smislu sodbo z dne 16. junija 2022, Sony Corporation in Sony Electronics/Komisija (C‑697/19 P, EU:C:2022:478, točka 67).

75

Poleg tega mora Splošno sodišče pri razlagi zadevnega sklepa paziti, da pojma „ravnanje“ ne pomeša s pojmom „kršitev“, saj bi sicer napačno uporabilo pravo (glej v tem smislu sodbo z dne 16. junija 2022, Sony Corporation in Sony Electronics/Komisija, C‑697/19 P, EU:C:2022:478, točka 78).

76

V obravnavani zadevi je treba torej opredeliti, ali je Komisija v izpodbijanem sklepu ugotovila obstoj ene same enotne in trajajoče kršitve s protikonkurenčnim ciljem ali, nasprotno in kot trdi družba Crédit agricole, obstoj enotne in trajajoče kršitve, sestavljene iz petih ločenih in samostojnih kršitev, od katerih ima vsaka tak cilj.

77

V zvezi s tem drži, da je Komisija v izpodbijanem sklepu najprej presodila protikonkurenčni cilj zadevnih ravnanj ali zadevnih kategorij ravnanj, ugotovljenih v točkah 103 in 613 (točke od 622 do 749 obrazložitve), šele nato pa je ugotovila obstoj enotne in trajajoče kršitve (točke od 750 do 828 obrazložitve).

78

Komisija je s tem, da je uvodoma presodila protikonkurenčni cilj zadevnih ravnanj ali zadevnih kategorij ravnanj, opredelila pravila dokazovanja kršitve (glej v tem smislu sodbo z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točki 63 in 104), preden je sploh opredelila obseg te kršitve.

79

Taka struktura izpodbijanega sklepa bi lahko napeljevala na misel, da je Komisija želela predhodno in ločeno presoditi škodljivost vsakega od zadevnih ravnanj ali vsake od zadevnih kategorij ravnanj za konkurenco in torej ugotoviti obstoj toliko omejevanj zaradi cilja, kolikor je opredelila ravnanj ali kategorij, in sicer še pred ugotovitvijo obstoja enotne in trajajoče kršitve.

80

Vendar branje izpodbijanega sklepa kot celote ne podpira take ugotovitve.

81

Po eni strani je namreč v členu 1 izpodbijanega sklepa v zvezi z družbo Crédit agricole ugotovljeno le, da je ta banka „kršila člen 101 [PDEU] in člen 53 Sporazuma EGP, ker [je] v navedenih obdobjih sodelovala pri enotni in trajajoči kršitvi v zvezi z [OSSA] v celotnem EGP, ki je zajemala sporazume in/ali usklajena ravnanja s ciljem omejevanja in/ali izkrivljanja konkurence v sektorju [OSSA]“.

82

Tako nasprotno od člena 1 sklepa iz zadeve, v kateri je bila izrečena sodba z dne 16. junija 2022, Sony Corporation in Sony Electronics/Komisija (C‑697/19 P, EU:C:2022:478), v katerem je bila navedena enotna in trajajoča kršitev, sestavljena iz več ločenih kršitev, v členu 1 izpodbijanega sklepa ni navedena nobena druga kršitev, ki bi lahko ustrezala ravnanjem, ugotovljenim v petih kategorijah ravnanj iz točk 103 in 613 obrazložitve tega sklepa, navedenih v točki 35 zgoraj.

83

Po drugi strani to razlago besedila člena 1 izpodbijanega sklepa potrjuje obrazložitev tega sklepa, glede na katero je treba po potrebi razlagati njegov izrek (sodba z dne 15. maja 1997, TWD/Komisija, C‑355/95 P, EU:C:1997:241, točka 21).

84

Tako je v točki 827 obrazložitve izpodbijanega sklepa zgolj navedeno, da „celota tajnih ravnanj med strankami pomeni enotno in trajajočo kršitev člena 101(1) [PDEU], za katero se odgovornost pripiše vsaki stranki“.

85

Torej v tej točki obrazložitve ni predvideno, da bi bilo mogoče ravnanja, ki spadajo v eno ali drugo od petih kategorij iz točk 103 in 613 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ločeno in samostojno prav tako opredeliti kot kršitve člena 101(1) PDEU, kar poleg tega potrjujejo tudi točke od 757 do 827 obrazložitve tega sklepa.

86

Poleg tega je Komisija v točki 104 obrazložitve izpodbijanega sklepa izrecno navedla, da so različne kategorije ravnanj, ki jih je upoštevala, opisane v analitične namene ter so med seboj povezane in se pogosto prekrivajo.

87

Tako trditev družbe Crédit agricole, ki se nanaša na to, da je Komisija ugotovila obstoj petih „samostojnih“ kršitev, ki ustrezajo petim kategorijam ravnanj iz točk 103 in 613 obrazložitve izpodbijanega sklepa in ki jih je mogoče opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“, izhaja iz napačnega razumevanja tega sklepa. Zato jo je treba zavrniti.

88

Enako velja za očitek družbe Crédit agricole, ki se nanaša na to, da naj bi Komisija v okviru te sodbe poskušala ponovno razložiti svoj sklep, da bi Splošno sodišče na podlagi tega ugotovilo, da ni samostojno obravnavala petih kategorij ravnanj iz točk 103 in 613 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

89

Iz te napačne razlage izpodbijanega sklepa še izhaja, da so očitki, ki jih je družba Crédit agricole navedla v zvezi z napakami pri razvrstitvi zadevnih ravnanj v eno ali drugo od petih kategorij ravnanj iz točk 103 in 613 obrazložitve izpodbijanega sklepa ter v zvezi z njihovimi posledicami za opredelitev zadevnih ravnanj kot „enotne in trajajoče kršitve“ in „omejevanja zaradi cilja“, pa tudi v zvezi z napakami pri opredelitvi ene ali druge od teh petih kategorij ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“, brezpredmetni in jih je treba zato zavrniti.

90

Vendar bodo trditve družbe Crédit agricole glede konkretnih pogovorov upoštevane v nadaljevanju pri opredelitvi, ali je lahko Komisija, ne da bi storila napako, zadevne pogovore, če se obravnavajo kot celota, opredelila kot enotno in trajajočo kršitev s protikonkurenčnim ciljem.

91

Komisija je v oddelku 4.2 izpodbijanega sklepa in, natančneje, v točkah od 112 do 577 njegove obrazložitve kronološko predstavila dogodke na podlagi dokazov, ki jih je imela. Ta predstavitev je bila podana v obliki analize in razlage prepisa več kot 120 pogovorov, ki so potekali med trgovalci zadevnih bank med januarjem 2010 in marcem 2015, večinoma v klepetalnicah na platformi Bloomberg. Komisija je nato obstoj sporazumov ali usklajenih ravnanj, obstoj omejevanja konkurence in obstoj enotne in trajajoče kršitve ter njen protikonkurenčni cilj presodila na podlagi te analize in te razlage.

92

V obravnavani zadevi Komisija v bistvu trdi, da so nekateri očitki, ki jih je navedla družba Crédit agricole oziroma družba Credit Suisse, nedopustni, ker se ne nanašajo na njeno razlago vsebine točno določenih pogovorov iz izpodbijanega sklepa, ampak na pogovore, ki se obravnavajo na splošno in na katere se ne nanaša noben poseben očitek. Prav tako naj bi bili očitki zoper pogovore, opredeljene ali obravnavane v prilogah k vlogam teh dveh bank, nedopustni. Nazadnje, kot nesporne naj bi bilo treba šteti dejanske elemente in dokaze, ki jih ti banki ne izpodbijata ali jih ne izpodbijata veljavno.

93

V zvezi s tem je treba opozoriti, da morata biti v skladu s členom 21 Statuta Sodišča Evropske unije in členom 76(d) Poslovnika v vsaki tožbi navedena predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov.

94

V skladu z ustaljeno sodno prakso morajo biti te navedbe dovolj jasne in natančne, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa, da odloči o tožbi (glej sodbo z dne 25. januarja 2018, BSCA/Komisija, T‑818/14, EU:T:2018:33, točka 95 in navedena sodna praksa).

95

Za dopustnost tožbe, tožbenega razloga, očitka ali trditve, navedenih pred Splošnim sodiščem, morajo torej bistveni dejanski in pravni elementi, na katere se opira tožeča stranka, vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo izhajati iz besedila same tožbe. Čeprav je besedilo tožbe glede posebnih vprašanj lahko podkrepljeno in dopolnjeno s sklicevanjem na odlomke iz dokumentov, ki so ji priloženi, pa splošno sklicevanje na druga pisanja, tudi če so priložena tožbi, ne more nadomestiti pomanjkanja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti na podlagi določb, navedenih v točki 93 zgoraj, zajeti v tožbi (glej v tem smislu sodbo z dne 13. junija 2013, Versalis/Komisija, C‑511/11 P, EU:C:2013:386, točka 115).

96

Priloge se torej lahko upoštevajo le v delu, v katerem utemeljujejo ali dopolnjujejo tožbene razloge, očitke ali trditve, ki jih je tožeča stranka izrecno navedla v besedilu pisanj, in v katerem je mogoče natančno ugotoviti, kateri elementi iz teh prilog utemeljujejo ali dopolnjujejo navedene tožbene razloge, očitke ali trditve (glej sodbo z dne 9. septembra 2015, Samsung SDI in drugi/Komisija, T‑84/13, neobjavljena, EU:T:2015:611, točka 33 in navedena sodna praksa). Poleg tega Splošno sodišče ni dolžno v prilogah iskati ter identificirati razlogov, očitkov in trditev, ki bi jih lahko štelo za podlago za tožbo, ker imajo priloge le dokazno in pomožno funkcijo (glej sodbo z dne 17. septembra 2007, Microsoft/Komisija, T‑201/04, EU:T:2007:289, točka 94 in navedena sodna praksa).

97

V skladu z načeli, navedenimi v točkah od 93 do 96 zgoraj, je torej izključena možnost, da bi podjetja v okviru tožbe zoper sklep Komisije, sprejet na podlagi člena 101 PDEU, v katerem jim ta institucija očita določeno število natančno določenih in opredeljenih ravnanj, v besedilu svojih pisanj konkretno in podkrepljeno izpodbijala le nekatera od njih, medtem ko bi za druga ravnanja bodisi Splošnemu sodišču prepustila, da iz svojih ugotovitev v zvezi s prvonavedenimi ravnanji izpelje to, kako obravnavati navedena druga ravnanja, tudi če so ta opredeljena ali navedena v prilogi, bodisi bi Splošno sodišče napotila na prilogo, v kateri so prvič izoblikovani njihovi očitki.

98

Očitkov, navedenih izključno v prilogi, ki se nanašajo na ravnanja, ki niso niti vključena v besedilo pisanj tožeče stranke in so v njem še manj grajana, namreč ni mogoče šteti za trditve, ki jih je ta stranka navedla v besedilu istih pisanj.

99

Ugovore nedopustnosti, ki jih je podala Komisija v zvezi z očitki družb Crédit agricole in Credit Suisse, je treba preučiti ob upoštevanju teh preudarkov.

100

Družba Crédit agricole v okviru prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na opredelitev zadevnih ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“, navaja, da izpodbija protikonkurenčni cilj vseh pogovorov, navedenih v vseh petih kategorijah iz točke 35 zgoraj. V ta namen kot „primer“ navaja enajst različnih pogovorov, in sicer enega od pogovorov za kategorijo 1 (pogovor z dne 12. marca 2015), štiri pogovore za kategorijo 2 (pogovore z dne 31. januarja, 15. februarja, 21. marca in 10. julija 2013), tri pogovore za kategorijo 3 (pogovore z dne 19. marca, 24. maja in25. julija 2013), tri pogovore za kategorijo 4 (pogovore z dne 19. marca in 3. junija 2013 ter z dne 6. avgusta 2014) in tri pogovore za kategorijo 5 (pogovore z dne 18. januarja in 10. julija 2013 ter z dne 12. marca 2015).

101

Družba Crédit agricole v okviru tretjega tožbenega razloga Komisiji prav tako očita, da je za namene opredelitve zadevnih ravnanj kot „enotne in trajajoče kršitve“ napačno domnevala, da je bila ta družba seznanjena z informacijami, izmenjanimi v zadevnih klepetalnicah. Ta banka se v podporo svojim trditvam kot „primer“ sklicuje na tri pogovore, in sicer tiste z dne 10. in 31. januarja ter z dne 11. oktobra 2013.

102

Komisija meni, da družba Crédit agricole ni izpodbijala večine drugih pogovorov, ki so ji očitani, kar ta zavrača v repliki. Pri tem navedena banka napotuje na svoj odgovor na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, priložen tožbi. Komisija ugovarja, da to splošno sklicevanje ni dopustno.

103

Kar v zvezi s tem zadeva prvi in tretji tožbeni razlog družbe Crédit agricole, iz preudarkov, navedenih v točkah od 93 do 98 zgoraj, izhaja, da je treba – ker v tožbi niso vsaj na kratko navedeni konkretni in podkrepljeni očitki – očitke te banke zoper druge pogovore, razen tistih iz točk 100 in 101 zgoraj, vključenih v besedilo njenih pisanj, razglasiti za nedopustne. Poleg tega te pomanjkljivosti tožbe ni mogoče odpraviti s splošnim sklicem družbe Crédit agricole v repliki na svoj odgovor na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, priložen tožbi.

104

Taka presoja v nasprotju s trditvijo družbe Crédit agricole ne krši pravice te banke do učinkovitega pravnega sredstva, zagotovljene s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker naj bi bila ta v bistvu prisiljena izpodbijati le nekatere od zadevnih pogovorov zaradi zahtev glede obsega, ki so se uporabljale za njena pisanja pred Splošnim sodiščem.

105

Iz točke 105 Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika je razvidno, da je v direktnih tožbah, vloženih na podlagi člena 263 PDEU, dopustna dolžina vlog določena na 50 strani za tožbo in 25 strani za repliko. Vendar je treba ugotoviti, da ima tožba družbe Crédit agricole manj kot 43 strani in da ni ta banka nikakor zaprosila za to, da bi ti dopustni dolžini presegla, čeprav točka 106 Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika to dopušča.

106

Iz navedenega izhaja, da je treba presoje Komisije v izpodbijanem sklepu v zvezi s pogovori, ki jih družba Crédit agricole izpodbija na podlagi splošnih in nepodkrepljenih preudarkov, ali pogovori, ki jih ta banka izpodbija na podlagi napotila na svoj odgovor na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, šteti za dokazane in torej za dokončne (glej po analogiji sodbo z dne 7. novembra 2019, Campine in Campine Recycling/Komisija, T‑240/17, neobjavljena, EU:T:2019:778, točka 105).

107

Nasprotno, dovolj konkretni in podkrepljeni očitki, navedeni zoper pogovore iz točk 100 in 101 zgoraj, so dopustni in bodo analizirani na podlagi časovnega žiga, navedenega v prepisih teh pogovorov, ki jih je predložila družba Crédit agricole ali Komisija.

108

Družba Credit Suisse v okviru drugega dela prvega tožbenega razloga trdi, da je Komisija kršila člen 101 PDEU s tem, da je ugotovila, da „sporočila v zvezi z določitvijo cen“ omejujejo konkurenco zaradi cilja. V tem okviru zgolj navaja, da se ta izraz nanaša na „sporočila, ki vsebujejo informacije o (i) primerni vrednosti obveznice, (ii) trgovalnih strategijah nasprotnih strank, (iii) stanju inventarja vzdrževalcev trga in (iv) pretoku naročil“.

109

V odgovor na ugovor nedopustnosti, v okviru katerega je Komisija menila, da bi morala nenatančnost izraza „sporočila v zvezi z določitvijo cen“ povzročiti nedopustnost drugega dela prvega tožbenega razloga družbe Credit Suisse, je ta banka v prilogi k repliki predložila preglednico s seznamom 25 pogovorov, zajetih s tem, kar opredeljuje kot „sporočila v zvezi z določitvijo cen“. V tej preglednici so navedeni datum vsakega od teh pogovorov, točka obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je napoteno nanje, in njegova oznaka v spisu Komisije.

110

V zvezi s tem iz preudarkov, navedenih v točkah od 93 do 98 zgoraj, izhaja, da je treba – ker v tožbi ali celo v repliki in njeni prilogi niso vsaj na kratko navedeni podkrepljeni in konkretni očitki – očitke, za katere ta banka šteje, da jih je navedla zoper razlago, ki jo je Komisija opravila glede vsebine 25 pogovorov iz točke 109 zgoraj, razglasiti za nedopustne.

111

Iz navedenega izhaja, da je treba presoje Komisije v izpodbijanem sklepu v zvezi s pogovori, ki jih družba Credit Suisse izpodbija na podlagi splošnih in nepodkrepljenih preudarkov, ali pogovori, ki jih ta banka izpodbija na podlagi napotila na prilogo k repliki, šteti za dokazane in torej za dokončne (glej po analogiji sodbo z dne 7. novembra 2019, Campine in Campine Recycling/Komisija, T‑240/17, neobjavljena, EU:T:2019:778, točka 105).

112

Nasprotno, dovolj konkretni in podkrepljeni očitki, navedeni v okviru drugih delov tožbenih razlogov ali drugih tožbenih razlogov zoper razlage Komisije v zvezi z vsebino pogovorov, analiziranih v izpodbijanem sklepu, so dopustni in bodo analizirani na podlagi časovnega žiga, navedenega v prepisih teh pogovorov, ki jih je predložila družba Credit Suisse ali Komisija.

113

To velja za očitke, ki se nanašajo na protikonkurenčnost nekaterih pogovorov in, natančneje, očitke zoper razlago vsebine pogovorov z dne 28. septembra 2010, 8. februarja 2012 in 10. januarja 2013, na kratko navedene v okviru prvega dela prvega tožbenega razloga, ter zoper razlago vsebine pogovorov z dne 12. marca 2015 in elektronskega sporočila z dne 24. marca 2015, navedene v okviru četrtega dela drugega tožbenega razloga. To velja tudi za očitke, navedene v okviru drugega dela drugega tožbenega razloga, ki se ne nanašajo na protikonkurenčnost nekaterih pogovorov, ampak se z njimi izpodbijajo presoje iz točke 808 obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi z obsegom seznanjenosti družbe Credit Suisse s protikonkurenčnimi ravnanji, in sicer na podlagi vsebine pogovorov z dne 25. julija in 22. oktobra 2013 ter 9. januarja 2014.

114

Tožeči stranki v podporo tožbi navajata tožbene razloge, ki se med seboj precej prekrivajo in jih je treba preučiti skupaj, pri čemer pa je treba odgovoriti na posebne trditve, ki jih je navedla vsaka od njiju.

115

Njuni tožbeni razlogi se večinoma navezujejo na tri kategorije očitkov, ki jih je treba preučiti zaporedoma in se nanašajo, prvič, na napake pri opredelitvi zadevnih ravnanj kot „enotne in trajajoče kršitve“ in obsega njune udeležbe pri tej kršitvi (drugi tožbeni razlog družbe Crédit agricole in družbe Credit Suisse), drugič, na napake pri opredelitvi navedene kršitve kot „omejevanja zaradi cilja“ (prvi tožbeni razlog družbe Crédit agricole in družbe Credit Suisse) ter, tretjič, na napake pri določitvi zneska globe vsake od njiju (četrti tožbeni razlog družbe Crédit agricole in tretji tožbeni razlog družbe Credit Suisse).

116

Vendar je treba predhodno preučiti tretji tožbeni razlog družbe Crédit agricole, ki se nanaša na kršitev načela domneve nedolžnosti, ker naj bi Komisija napačno domnevala, da so bili trgovalci zadevnih bank seznanjeni z informacijami, izmenjanimi v klepetalnicah, že samo zato, ker so bili vanje prijavljeni.

117

Družba Crédit agricole s tretjim tožbenim razlogom Komisiji očita, da je za namene opredelitve zadevnih ravnanj na podlagi člena 101(1) PDEU domnevala, da „so bili [vpleteni] trgovalci [in, natančneje, njen trgovalec] seznanjeni z vsemi informacijami, izmenjanimi v klepetalnicah, kadar zadevni trgovalec ni sodeloval v pogovorni skupini ali pri izmenjavah“.

118

Družba Crédit agricole se v utemeljitev tega tožbenega razloga sklicuje na sodbo z dne 21. januarja 2016, Eturas in drugi (C‑74/14, EU:C:2016:42, točki 45 in 50), v skladu s katero „[d]omneva nedolžnosti nasprotuje temu, da bi […] zgolj posredovanje […] sporočila štelo za zadosten dokaz za ugotovitev, da so njegovi naslovniki vedeli ali bi morali vedeti za njegovo vsebino“, ter v skladu s katero morajo, če ni mogoče dokazati, da je bilo podjetje seznanjeno s sporočilom, obstajati „drug[i] objektivn[i] in skladn[i] indici, da je tiho privolil[o] v protikonkurenčno ravnanje“. Poleg tega ta banka trdi, da sodna praksa v zvezi z izmenjavami informacij v okviru sestankov v živo ni prenosljiva na izmenjave informacij v okviru klepetalnic.

119

Komisija naj torej v obravnavani zadevi ne bi mogla veljavno domnevati, da je posredovanje informacij „nedejavnim udeležencem“ v klepetalnici dovolj, da se šteje, da so jih ti prejeli in bili z njimi seznanjeni, zlasti iz razloga iz točke 587 obrazložitve izpodbijanega sklepa, to je, da so imeli možnost videti predhodne pogovore. To naj bi bilo povezano tudi z dejstvom, da je bil trgovalec družbe Crédit agricole član več kot 100 klepetalnic in je informacije pridobival iz zelo številnih drugih virov, ki so bili prikazani pred njim na šestih do osmih zaslonih.

120

Natančneje, Komisija naj ne bi mogla kot neposredno obremenilnih obravnavati pogovorov z dne 10. in 31. januarja 2013 ter z dne 11. oktobra 2013, ker naj bi se, kar zadeva prvega, trgovalec družbe Crédit agricole v zadevno klepetalnico prijavil šele po izmenjavi informacij, ki jih je upoštevala Komisija, in naj, kar zadeva preostala dva, čeprav je bil prijavljen v zadevno klepetalnico, ne bi dejavno sodeloval pri spornih izmenjavah.

121

Dalje, Komisija naj ne bi dokazala, da naj bi imel trgovalec družbe Crédit agricole interes za iskanje zadevnih informacij ali da bi deloval na podlagi teh informacij. Poleg tega naj se trgovalec družbe Crédit agricole od njih ne bi mogel javno distancirati, ker naj ne bi bil seznanjen z njimi.

122

Komisija meni, da so trditve družbe Crédit agricole neutemeljene in da so očitki, navedeni zoper pogovore z dne 10. in 31. januarja 2013 ter 11. oktobra 2013, brezpredmetni, ker ta banka ni izpodbijala drugih pogovorov, ki se ji očitajo.

123

Uvodoma je treba zavrniti trditev Komisije o brezpredmetnosti, kar zadeva očitke zoper pogovore z dne 10. in 31. januarja 2013 ter 11. oktobra 2013.

124

Čeprav – kot je bilo navedeno v točki 103 zgoraj – ni mogoče šteti, da je družba Crédit agricole v okviru tretjega tožbenega razloga razen teh treh pogovorov dopustno grajala še druge pogovore, nič manj ne drži niti, da zato, ker se večina ravnanj, ki jih je očitala Komisija, dopustno ne izpodbija, še ni mogoče samodejno in brez posamične analize izpodbijanih pogovorov razsoditi, da so bila ravnanja, ki jih je ugotovila Komisija, kot celota upravičeno opredeljena kot enotna in trajajoča kršitev s protikonkurenčnim ciljem.

125

Z vsebinskega vidika je treba ugotoviti, da očitki, ki jih je navedla družba Crédit agricole, odpirajo dve ločeni vprašanji.

126

Kar zadeva, na prvem mestu, vprašanje, ali lahko Komisija kot dokaz za protikonkurenčno ravnanje upošteva pogovore, ki so potekali v okviru klepetalnice, v katero je bilo zadevno podjetje prijavljeno, vendar v njej ni dejavno sodelovalo, je treba opozoriti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso opustitveni načini udeležbe pri kršitvi, kot je prisotnost podjetja na sestankih, na katerih so bili sklenjeni sporazumi s protikonkurenčno naravo, ne da bi se temu očitno nasprotovalo, razlagajo kot sostorilstvo, ki povzroči njegovo odgovornost v okviru člena 101(1) PDEU, ker je posledica tihega odobravanja nezakonite pobude brez javnega distanciranja od njene vsebine ali brez njene prijave upravnim organom spodbujanje nadaljevanja kršitve, zaradi česar je oteženo njeno odkritje (glej sodbo z dne 22. oktobra 2015, AC-Treuhand/Komisija, C‑194/14 P, EU:C:2015:717, točka 31 in navedena sodna praksa).

127

Drži sicer, da je bila ta sodna praksa izoblikovana v zvezi s sestanki v navzočnosti predstavnikov zadevnih podjetij. Vendar nič ne omogoča ugotovitve, da je ni treba po analogiji uporabiti za pogovore, ki so potekali v okviru spletnih klepetalnic, v katere je podjetje prijavljeno.

128

Te ugotovitve ni mogoče omajati s točkama 45 in 50 sodbe z dne 21. januarja 2016, Eturas in drugi (C‑74/14, EU:C:2016:42), na kateri se sklicuje družba Crédit agricole.

129

Sodba z dne 21. januarja 2016, Eturas in drugi (C‑74/14, EU:C:2016:42), se namreč ni kot obravnavana zadeva nanašala na trajno klepetalnico, v kateri se sporočila sodelujočih dostavljajo v realnem času vsem osebam, prijavljenim vanjo, ki se – ali se vsaj lahko – takoj seznanijo z njimi. Kot je izrecno razvidno iz točke 7 navedene sodbe, se je ta nanašala na sistem, ki je deloval kot elektronska pošta, kjer se poslana sporočila dostavijo kot elektronska sporočila in jih mora zato naslovnik, da jih lahko prebere, prej odpreti, kar pomeni, da je bilo nujno njegovo aktivno delovanje, da se je lahko dejansko seznanil z vsebino nase naslovljenega sporočila.

130

Torej dejstvo, da je Sodišče v kontekstu sodbe z dne 21. januarja 2016, Eturas in drugi (C‑74/14, EU:C:2016:42), v bistvu menilo, da seznanjenosti z vsebino sporočila, poslanega prek instrumenta, primerljivega z elektronsko pošto, ni mogoče izpeljati že samo iz tega, da je bilo to sporočilo poslano, ne more v kontekstu sporočil, poslanih v trajno klepetalnico in dostavljenih v realnem času vsem vanjo prijavljenim osebam, pomeniti, da mora Komisija dokazati, da je zaposleni podjetja, ki se mu sporočilo očita, to dejansko prebral.

131

Tako je Komisija v obravnavanih zadevah upravičeno štela, da je bila družba Crédit agricole seznanjena s pogovori, ki so potekali v teh trajnih klepetalnicah, v katere je bil njen trgovalec prijavljen, tudi če ni dejavno sodeloval pri teh pogovorih ali če je imel na voljo številne druge hkratne vire informacij.

132

Drugače bi lahko bilo le, če bi družba Crédit agricole z zanesljivimi dokazi, opremljenimi z natančnim časovnim žigom, dokazala, da se njen trgovalec dejansko ni seznanil s spornimi sporočili.

133

Vendar družba Crédit agricole takega dokaza ni predložila, predvsem kar zadeva pogovor, ki je potekal 31. januarja 2013 med 11:02:08 in 11:05:38 v klepetalnici PCHAT‑0x2000001313671, v katero je bil ta trgovalec prijavljen od 7.16 istega dne. Ugotoviti je namreč mogoče, da se je isti trgovalec, čeprav ni dejavno sodeloval v pogovoru, nanj odzval ob 11:29:08 v sporočilu, izpisanem štiri vrstice po sporočilu, poslanem ob 11:05:38.

134

Enako velja za pogovor z dne 11. oktobra 2013 med 9:18:25 in 9:19:15 v klepetalnici CHAT-fs:5257AB6D 02E00121, v katero je bil trgovalec iste banke prijavljen od 8:44:58 istega dne.

135

Kar na drugem mestu zadeva ločeno vprašanje, ali je Komisija lahko kot dokaz o protikonkurenčnem ravnanju družbe Crédit agricole, ki je zaznamovalo začetek njene udeležbe pri sporni kršitvi, upoštevala pogovor z dne 10. januarja 2013, ki je potekal v okviru trajne klepetalnice v času, ko se trgovalec te banke ni še nikoli prijavil vanjo z identifikacijskimi podatki te banke, je Komisija v okviru stališč, ki jih je predložila v odgovor na ukrep procesnega vodstva, navedla, da se ne opira na dejstvo, da je bil trgovalec te banke po prijavi v klepetalnico seznanjen ali bi se lahko seznanil s protikonkurenčnim pogovorom, ki je potekal pred tem istega dne, tako da bi pregledal zgodovino pogovora.

136

V zvezi s tem je Komisija pojasnila:

„Družbi Crédit agricole se pripisuje odgovornost za celotno enotno in trajajočo kršitev za celotno obdobje udeležbe, saj je dejavno sodelovala pri vseh ravnanjih, zajetih z enotno in trajajočo kršitvijo […] Tudi če bi Komisija morala dokazati seznanjenost družbe Crédit agricole (quod non), ji ni treba dokazati, da je bila [ta banka] seznanjena z vsako izmenjano informacijo niti da je njen trgovalec dejansko v celoti prebral izmenjavo v klepetalnici. Zadostuje, da Komisija dokaže, da je družba Crédit agricole vedela za kršitveno ravnanje, ki so ga drugi udeleženci kartela načrtovali ali izvajali pri uresničevanju skupnega cilja, ali da ga je lahko razumno predvidela in bila pripravljena sprejeti tveganje.“

137

Ker pa v zadevni klepetalnici istega dne po prvi prijavi trgovalca družbe Crédit agricole niso potekale protikonkurenčne izmenjave, navedena prva prijava sama zase ne zadostuje za to, da se kot začetek udeležbe te banke pri sporni kršitvi določi 10. januar 2013, tudi če bi bil ta trgovalec zaradi svojega predhodnega delovnega razmerja z družbo BofA seznanjen z dejstvom, da bi bile izmenjave, ki so potekale v njej, lahko protikonkurenčne.

138

Zlasti iz točk 43 in 662 obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč po eni strani izhaja, da odpiranje klepetalnic in sodelovanje v njih kot taki nista protikonkurenčni. V tem smislu Komisija zoper udeležence ni upoštevala pogovorov, ki so potekali v takih klepetalnicah in ki so bodisi imeli družabne namene bodisi je bil njihov namen preučitev možnosti za dvostranske transakcije ali izmenjava vsem že znanih podatkov o trgu, čeprav so ti pogovori potekali v obdobju kršitve.

139

Tako je protikonkurenčnost pogovorov, ki jih očita Komisija, povezana le z njihovim ciljem, ne pa z okvirom, v katerem so potekali.

140

Po drugi strani pogovor z dne 10. januarja 2013 pomeni prvi protikonkurenčni pogovor, upoštevan zoper družbo Crédit agricole, in za Komisijo označuje začetek udeležbe te banke pri sporni kršitvi.

141

Vendar se Komisija za to, da je 10. januar 2013 upoštevala kot začetek udeležbe družbe Crédit agricole pri sporni kršitvi, ni mogla opreti izključno na dejstvo, da se je ta banka – prek svojega trgovalca – prijavila v zadevno klepetalnico ob polni seznanjenosti z dejstvom, da so v njej v preteklosti potekali protikonkurenčni pogovori, in z namenom, da še naprej sodeluje v takih pogovorih, kar je nakazano v opombi 891 izpodbijanega sklepa.

142

Ta institucija bi namreč morala še dokazati, da je družba Crédit agricole po tem, ko se je njen trgovalec 10. januarja 2013 prvič prijavil v sporno klepetalnico, dejavno sodelovala v protikonkurenčnem pogovoru ali da ga je vsaj pasivno spremljala, tako da bi lahko posredovala ali pridobila občutljive poslovne informacije, s katerimi bi lahko bodisi vplivala na ravnanje dejanskega ali morebitnega konkurenta na trgu bodisi bi takemu konkurentu razkrila, kako se je družba Crédit agricole odločila ravnati na trgu ali kako namerava ravnati na njem (glej v tem smislu sodbo z dne 26. januarja 2017, Duravit in drugi/Komisija, C‑609/13 P, EU:C:2017:46, točka 72).

143

Vendar v obravnavanih zadevah niti iz izpodbijanega sklepa niti iz spisa, ki ga ima na voljo Splošno sodišče, ne izhaja, da so bila 10. januarja 2013 v zadevni klepetalnici po prvi prijavi trgovalca družbe Crédit agricole izmenjana protikonkurenčna sporočila.

144

Torej Komisija ni mogla, ne da bi storila napako in, natančneje, ne da bi kršila načelo domneve nedolžnosti, ki se uporablja v postopkih izvajanja člena 101 PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2016, Eturas in drugi, C‑74/14, EU:C:2016:42, točka 38 in navedena sodna praksa), šteti, da je družba Crédit agricole 10. januarja 2013 sodelovala pri protikonkurenčnem ravnanju zgolj zato, ker se je prijavila v zadevno klepetalnico, in da je treba začetek udeležbe te banke pri kršitvi določiti na ta datum.

145

Glede na navedeno je treba tretjemu tožbenemu razlogu družbe Crédit agricole ugoditi v zvezi s pogovorom z dne 10. januarja 2013, v preostalem pa ga je treba zavrniti kot neutemeljenega.

146

Vendar bodo posledice napake Komisije v zvezi s tem pogovorom z dne 10. januar 2013 na zakonitost izpodbijanega sklepa preučene v točkah 550 in 551 ter od 981 do 986 v nadaljevanju v okviru trajanja kršitve, ki se očita družbi Crédit agricole, in v okviru izračuna globe, naložene tej banki.

147

V primeru spora o obstoju kršitve pravil konkurence mora Komisija dokazati ugotovljene kršitve in na podlagi skupka resnih, natančnih in skladnih indicev pravno zadostno dokazati obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev (glej v tem smislu sodbe z dne 31. marca 1993, Ahlström Osakeyhtiö in drugi/Komisija, C‑89/85, C‑104/85, C‑114/85, C‑116/85, C‑117/85 in od C‑125/85 do C‑129/85, EU:C:1993:120, točki 126 in 127; z dne 17. decembra 1998, Baustahlgewebe/Komisija, C‑185/95 P, EU:C:1998:608, točka 58, in z dne 6. januarja 2004, BAI in Komisija/Bayer, C‑2/01 P in C‑3/01 P, EU:C:2004:2, točka 62).

148

V skladu z ustaljeno sodno prakso je kršitev člena 101(1) PDEU lahko ne samo posledica ločenega dejanja, ampak tudi niza dejanj ali celo trajajočega ravnanja, čeprav bi lahko tudi eden ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi in obravnavan posebej pomenil kršitev navedene določbe. Tako lahko Komisija, kadar se različna dejanja zaradi istega cilja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu uvrščajo v „celovit načrt“, pripiše odgovornost za ta dejanja glede na sodelovanje pri kršitvi kot celoti (glej sodbo z dne 6. decembra 2012, Komisija/Verhuizingen Coppens, C‑441/11 P, EU:C:2012:778, točka 41 in navedena sodna praksa).

149

Podjetje, ki je bilo pri taki enotni in trajajoči kršitvi udeleženo s svojimi ravnanji, ki spadajo pod pojma sporazum ali usklajeno ravnanje v smislu člena 101(1) PDEU in ki so bila namenjena pripomoči k uresničitvi kršitve v celoti, je tako lahko odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru iste kršitve v celotnem obdobju svojega sodelovanja pri navedeni kršitvi. Za tak primer gre, če se ugotovi, da je navedeno podjetje nameravalo s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci, in da je vedelo za protipravna ravnanja, ki so jih druga podjetja predvidela ali izvajala pri izpolnjevanju istih ciljev, ali da je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje (glej sodbo z dne 6. decembra 2012, Komisija/Verhuizingen Coppens, C‑441/11 P, EU:C:2012:778, točka 42 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 16. junija 2011, Team Relocations in drugi/Komisija, T‑204/08 in T‑212/08, EU:T:2011:286, točki 36 in 37).

150

Tako je lahko podjetje neposredno sodelovalo pri vseh protikonkurenčnih ravnanjih, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, zato je v takem primeru Komisija upravičena temu podjetju naložiti odgovornost za vsa ta ravnanja in s tem za navedeno kršitev v celoti. Prav tako je lahko bilo podjetje neposredno udeleženo le pri delu protikonkurenčnih ravnanj, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, pri tem pa je vedelo za vsa ostala protipravna ravnanja, ki so jih drugi udeleženci omejevalnega sporazuma predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, ali pa je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje zanje. V takem primeru je Komisija ravno tako upravičena temu podjetju pripisati odgovornost za vsa protikonkurenčna ravnanja, ki sestavljajo tako kršitev, in s tem odgovornost za to kršitev v celoti (sodbi z dne 6. decembra 2012, Komisija/Verhuizingen Coppens, C‑441/11 P, EU:C:2012:778, točka 43, in z dne 24. junija 2015, Fresh Del Monte Produce/Komisija in Komisija/Fresh Del Monte Produce, C‑293/13 P in C‑294/13 P, EU:C:2015:416, točka 158).

151

Nasprotno pa, če je bilo podjetje neposredno udeleženo pri enem ali več protikonkurenčnih ravnanjih, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, vendar ni dokazano, da je s svojim ravnanjem želelo prispevati k vsem skupnim ciljem, za katere so si prizadevali drugi udeleženci omejevalnega sporazuma, in da je vedelo za vsa protipravna ravnanja, ki so jih ti udeleženci predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, kot jim je sledilo to podjetje, ali da je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, je Komisija upravičena temu podjetju pripisati odgovornost le za ravnanja, pri katerih je bilo neposredno udeleženo, in za ravnanja, ki so jih drugi udeleženci omejevalnega sporazuma predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, kot jim je sledilo to podjetje, ter za katera je dokazano, da je to podjetje zanje vedelo ali jih je lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje zanje (sodbi z dne 6. decembra 2012, Komisija/Verhuizingen Coppens, C‑441/11 P, EU:C:2012:778, točka 44, in z dne 24. junija 2015, Fresh Del Monte Produce/Komisija in Komisija/Fresh Del Monte Produce, C‑293/13 P in C‑294/13 P, EU:C:2015:416, točka 159).

152

Iz tega sledi, da je ugotovitev obstoja enotne in trajajoče kršitve ločena od vprašanja, ali se nekemu podjetju lahko pripiše odgovornost za to kršitev v celoti (glej v tem smislu sodbo z dne 26. septembra 2018, Infineon Technologies/Komisija, C‑99/17 P, EU:C:2018:773, točka 174).

153

Natančneje, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah od 148 do 151 zgoraj, so za ugotovitev udeležbe podjetja pri enotni in trajajoči kršitvi odločilni trije elementi. Prvi se nanaša na sam obstoj enotne in trajajoče kršitve, in sicer da morajo biti različna zadevna ravnanja del „celovitega načrta“ z enotnim protikonkurenčnim ciljem. Drugi in tretji element se nanašata na pripisljivost enotne in trajajoče kršitve posameznemu podjetju. V zvezi s tem mora biti na eni strani namen tega podjetja, da s svojim ravnanjem prispeva k skupnim ciljem vseh udeležencev. Na drugi strani mora biti seznanjeno s predvidenim ali izvršenim kršitvenim ravnanjem drugih podjetij pri uresničevanju istih ciljev ali pa bi ga moralo razumno predvideti in biti pripravljeno sprejeti z njim povezano tveganje.

154

V obravnavani zadevi družba Crédit agricole z drugim tožbenim razlogom trdi, da Komisija „ni predložila ustreznega dokaza ali obrazložitve za to, da je bila udeležena pri enotni in trajajoči kršitvi“. S prvim delom drugega tožbenega razloga trdi, da „ni prispevala k celovitemu načrtu“. Z drugim delom tega tožbenega razloga zatrjuje neobstoj trajajoče narave ugotovljene kršitve.

155

Kolikor v zvezi s tem družba Crédit agricole po eni strani zgolj v naslovu drugega tožbenega razloga Komisiji očita, da ni zagotovila „ustrezne“ obrazložitve, je treba poudariti, da je analiza točk od 750 do 828 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerih se dokazuje obstoj enotne in trajajoče kršitve, pri kateri naj bi bila ta banka udeležena, in ki med drugim vsebujejo sklice na druge točke obrazložitve navedenega sklepa in odgovore na trditve udeleženih bank, navedeni banki omogočila seznanitev z utemeljitvami sprejetega ukrepa, da je lahko branila svoje pravice, Splošnemu sodišču pa izvajanje nadzora nad zakonitostjo izpodbijanega sklepa. Poleg tega bo pravilnost obrazložitve iz izpodbijanega sklepa preučena v okviru odgovora na različne trditve, s katerimi ta banka izpodbija utemeljenost presoj Komisije.

156

Po drugi strani iz besedila prvega dela drugega tožbenega razloga družbe Crédit agricole izhaja, da ta banka v okviru navedenega dela – in kot je Komisija trdila na obravnavi – ne izpodbija obstoja celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem, ampak le svojo udeležbo pri tem celovitem načrtu ter torej svojo udeležbo pri ugotovljeni enotni in trajajoči kršitvi.

157

Kar zadeva družbo Credit Suisse, ta banka s prvim in tretjim delom drugega tožbenega razloga izpodbija obstoj enotne in trajajoče kršitve. Poleg tega z drugim in četrtim delom istega tožbenega razloga izpodbija svojo odgovornost pri tej kršitvi v času njenega trajanja, kot je bilo upoštevano v izpodbijanem sklepu.

158

Trditve družb Crédit agricole in Credit Suisse je treba preučiti ob upoštevanju preudarkov iz točk od 148 do 153 zgoraj, pri čemer je treba razlikovati med tistimi zoper ugotovitev obstoja enotne in trajajoče kršitve na eni strani ter tistimi zoper ugotovitev, da jima je mogoče v določenem obdobju pripisati odgovornost za to kršitev, na drugi strani.

159

Vendar je treba ugotoviti, da družbi Crédit agricole in Credit Suisse vsaka v svoji tožbi povezujeta vprašanja, ki jih navajata v drugem tožbenem razlogu, in trditve, ki jih navajata v okviru prvega tožbenega razloga in se v bistvu nanašajo na kršitev člena 101 PDEU, ki naj bi jo storila Komisija z ugotovitvijo obstoja omejevanja „zaradi cilja“.

160

Zato je treba pred preučitvijo trditev, navedenih v točki 158 zgoraj, analizirati nekatere dejanske ugotovitve in nekatere presoje, ki jih je opravila Komisija, povezane z obstojem protikonkurenčnih sporazumov in/ali usklajenih ravnanj, kot so navedene v točkah od 593 do 621 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Te ugotovitve in presoje lahko namreč vplivajo na utemeljenost ugotovitev Komisije, kar zadeva na eni strani obstoj enotne in trajajoče kršitve ter na drugi strani možnost pripisa odgovornosti za navedeno kršitev družbama Crédit agricole in Credit Suisse.

161

Komisija je v okviru presoje protikonkurenčnosti ravnanj, ki jih je ugotovila, predstavila in razložila vsebino več kot sto pogovorov. Vendar sta družbi Credit Suisse in Crédit agricole veljavno izpodbijali le nekatere pogovore, ki se nanašajo nanju, kar pomeni, da je treba pogovore, ki niso bili veljavno izpodbijani, obravnavati kot dokazane in torej dokončne, kot to velja tudi za razlago, ki jo je v zvezi z njimi podala Komisija (glej točke od 91 do 113 zgoraj).

162

Tako je treba v zvezi z družbo Crédit agricole ugotoviti, da je ta banka ob upoštevanju konkretnih, natančnih in podkrepljenih očitkov iz njenega prvega tožbenega razloga upravičena izpodbijati protikonkurenčnost zgolj pogovorov z dne 18. in 31. januarja 2013, 15. februarja 2013, 19. in 21. marca 2013, 24. maja 2013, 3. junija 2013, 10. in 25. julija 2013, 6. avgusta 2014 ter 12. marca 2015 (glej točko 103 zgoraj).

163

V zvezi z družbo Credit Suisse je treba ugotoviti, da je ta banka ob upoštevanju konkretnih, natančnih in podkrepljenih očitkov iz prvega dela njenega prvega tožbenega razloga in četrtega dela njenega drugega tožbenega razloga upravičena izpodbijati protikonkurenčnost zgolj pogovorov z dne 28. septembra 2010, 8. februarja 2012, 10. januarja 2013 in 12. marca 2015 ter elektronskega sporočila, ki ga je njen trgovalec poslal trgovalcu družbe Crédit agricole 24. marca 2015 (glej točki 112 in 113 zgoraj).

164

Ker je treba za preučitev obstoja enotne in trajajoče kršitve ter obstoja omejevanja zaradi cilja upoštevati protikonkurenčnost ravnanj, ki jih je ugotovila Komisija, in, natančneje, razlago vsebine pogovorov, analiziranih v izpodbijanem sklepu, je treba najprej opozoriti na vsebino pogovorov, katerih protikonkurenčnost je dokončno ugotovljena, nato pa presoditi protikonkurenčnost pogovorov, ki sta jih družbi Crédit agricole in Credit Suisse upravičeni izpodbijati, pri čemer je treba upoštevati, da ti banki ne izpodbijata niti obstoja pogovorov, analiziranih v izpodbijanem sklepu, niti vsebine teh pogovorov in zlasti jezika, ki so ga uporabljali trgovalci.

165

Komisija je v točki 613 obrazložitve izpodbijanega sklepa v analitične namene opredelila pet kategorij ravnanj, navedenih v točki 35 zgoraj, in zadevna ravnanja ponazorila zlasti v točkah od 614 do 616 obrazložitve tega sklepa.

166

Komisija je v točki 614 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla številne pogovore, v katerih so se udeleženci o svojih cenah izražali tako: „gonna show the same..fck him“ (pogovor z dne 1. februarja 2010, naveden v točki 127 obrazložitve); „ok i will [s]how [him] the same“ (pogovor z dne 8. februarja 2010 in 23. februarja 2012, naveden v točkah 129 in 377 obrazložitve); „yeah cool…I am going 28/25 in libl“ (pogovor z dne 24. februarja 2010, naveden v točki 131 obrazložitve); „lets both bid same level“ (pogovor z dne 10. marca 2010, naveden v točki 143 obrazložitve); „where shall we show[?]“ (pogovor z dne 11. marca 2010, naveden v točki 148 obrazložitve); „I will bid the same“ (pogovori z dne 25. marca 2010 ter 1. in 14. junija 2011, navedeni v točkah 157, 298 in 301 obrazložitve); „where you want to bid/show?“ (pogovora z dne 6. aprila 2010 in 25. aprila 2012, navedena v točkah 169 oziroma 403 obrazložitve); „lets both bid 41?… and split the trade?“ (pogovor z dne 6. aprila 2010, naveden v točki 173 obrazložitve); „being asked to offer 20mm… you might see it in a sec so lets sh[…]ow at the same level… 50?“ (pogovor z dne 19. aprila 2010, naveden v točki 174 obrazložitve); „ok cool will show same level… and wont improve“ (pogovor z dne 2. junija 2010, naveden v točki 190 obrazložitve); „just seen the same effing enquiry… I’ll bid 44 tooo“ (pogovor z dne 12. avgusta 2010, naveden v točki 215 obrazložitve); „Let’s just keep that price up because I am not going to improve from there. Because they are just going to try and play one place against another“ (pogovor z dne 13. oktobra 2010, naveden v točki 236 obrazložitve); „140 is fine man… will show that“ (pogovor z dne 25. januarja 2011, naveden v točki 271 obrazložitve); „will offer to miss“ (pogovor z dne 11. februarja 2011, naveden v točki 277 obrazložitve); „shall we switch prices etc at the same level?“ (pogovor z dne 9. marca 2011, naveden v točki 283 obrazložitve); „in case he comes to [you].. maybe worth showing same level.. so we can max the dough“ (pogovor z dne 19. maja 2011, naveden v točki 294 obrazložitve); „tell him you see them like 20/17 or something“ (pogovor z dne 15. julija 2011, naveden v točki 309 obrazložitve); „perfect… I’ll show the same“ (pogovor z dne 6. oktobra 2011, naveden v točki 337 obrazložitve); „will show a worse price“ (pogovor z dne 25. aprila 2012, naveden v točki 403 obrazložitve); „lets leave it up there for 100mm?“, „then move it back a bps after that“ (pogovor z dne 31. maja 2012, naveden v točki 418 obrazložitve).

167

Tudi iz drugih točk obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da so se udeleženci glede svojih cen izražali tako: „show them cheaper or whatever“ (telefonski pogovor z dne 25. septembra 2013, naveden v točki 528 obrazložitve); „hey mate… I’m showing some 7-10yr ideas out to someone so was just that up. Where u wanna show out? 39 your level?“ (pogovor z dne 5. februarja 2014, naveden v točki 539 obrazložitve).

168

Komisija je v točki 615 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla številne pogovore, v katerih so si udeleženci izmenjevali informacije tako: „just got an order from custy to sell 100mm germs… where do you see correct bidside“, „what the right bidside“, „where [you] got them marked?“ (pogovori z dne 19. januarja 2010, navedeni v točkah 116, 121 in 124 obrazložitve); „where u buy cades 10/14… i was aske those“ (pogovor z dne 24. februarja 2010, naveden v točki 131 obrazložitve); „being asked to offer 20mm eib 2.75 15… where are these things at?“ (pogovor z dne 6. aprila 2010, naveden v točki 165 obrazložitve); „where you show? i have those as well“ (pogovor z dne 19. maja 2010, naveden v točki 185 obrazložitve); „that’s what client is telling me they’ve seen away“ (pogovor z dne 27. avgusta 2010, naveden v točki 222 obrazložitve); „where u gonna be bidding kfw 20’s if asked?“ (pogovor z dne 31. avgusta 2010, naveden v točki 228 obrazložitve); „where you bidding the spain? seeing ti now as well“ (pogovor z dne 7. julija 2011, naveden v točki 304 obrazložitve); „i think they must be sellers“ (pogovor z dne 18. januarja 2012, naveden v točki 351 obrazložitve); „is he the one that hit you[?]“ (pogovor z dne 7. marca 2012, naveden v točki 388 obrazložitve); „where [you] guys marking these now?“ (pogovor z dne 25. aprila 2012, naveden v točki 400 obrazložitve); „oh yeah…that scumbag. Cool, thks for headsup“ (pogovor z dne 28. avgusta 2012, naveden v točki 434 obrazložitve); „where would u bid that just out of interest“ (pogovor z dne 12. julija 2013, naveden v točki 507 obrazložitve); „i showed 70, but he’s looking for 71“ (pogovor z dne 14. marca 2014, naveden v točki 547 obrazložitve).

169

Iz drugih točk obrazložitve izpodbijanega sklepa je prav tako razvidno, da so si udeleženci izmenjevali informacije tako: „what level these pups trading at [?] (pogovor z dne 11. januarja 2013, naveden v točki 452 obrazložitve izpodbijanega sklepa); „where you marking cades 04/17?“, „i am close to buying 200mm eib 06/18…got a buyer already in the wings… and they were trading at lib+5 a short while back… still only at lib+18… can easily come in another 5-7 bps… guy wants 33.5… for 275mm…hes also thinking about selling me 250mm eib 03/18… but wants 23.5 for them“, „that my bid in the cades 01/18… in icap… and cantors… so going cheaper offer aint gonna help!“, „i just sold 73mm eib 03/20 in cantors… on a no post at 44.5“, „i just traded eib 03/20 at 44.5… now they going up at 44… and guy might even pay 43.5… must have been a retail bu[y]er i guess“ (pogovor z dne 2. julija 2013, naveden v točki 495 obrazložitve izpodbijanega sklepa); „we showed that switch out to them earlier…can’t believe they’re comping us..lol“, „i bid +12 and getting chiselled…showd nibs out at -1“ (pogovor z dne 9. avgusta 2013, naveden v točki 515 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

170

Nazadnje, Komisija je v točki 616 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla številne pogovore, v katerih so se udeleženci o svojih dejavnostih trgovanja izražali tako: „I’ll remove my offer“ (pogovor z dne 24. februarja 2010, naveden v točki 131 obrazložitve); „i’m gonna show this 215 bid a 200 offer if that doesn’t get in the way of what you’re doing“ (pogovor z dne 12. avgusta 2010, naveden v točki 211 obrazložitve); „you want me to kill the bid?“ (pogovor z dne 26. avgusta 2010, naveden v točki 216 obrazložitve); „ok I will show the same“ (pogovor z dne 8. februarja 2010, naveden v točki 129 obrazložitve); „where you want me to show“ (pogovor z dne 8. marca 2010, naveden v točki 139 obrazložitve); „shall i kill me 144 offer“ (pogovor z dne 24. septembra 2010, naveden v točki 230 obrazložitve); „take it out for now man…don’t want [to] have to pay 15!“ (pogovor z dne 20. oktobra 2010, naveden v točki 243 obrazložitve); „can i lift them first and cover my short?“, „no worries…let me know when you’re done“ (pogovor z dne 9. novembra 2010, naveden v točki 248 obrazložitve); „i’ll stay out of it for a while until u’re done“ (pogovor z dne 30. novembra 2010, naveden v točki 260 obrazložitve); „don’t worry man i#ll look after your posis while away“ (pogovor z dne 13. decembra 2010, naveden v točki 262 obrazložitve); „can show them tighter if it helps“ (pogovor z dne 21. septembra 2011, naveden v točki 322 obrazložitve); „i can kill it if u want“ (pogovor z dne 2. novembra 2011, naveden v točki 341 obrazložitve); „want me to show cheaper?“ (pogovor z dne 19. januarja 2012, naveden v točki 356 obrazložitve); „can u do me a favour and kill the bid if possible“ (pogovor z dne 12. marca 2012, naveden v točki 392 obrazložitve); „i told him I’d sell once you’re out the way“ (pogovor z dne 17. julija 2012, naveden v točki 430 obrazložitve); „can [you] kill that bid in the 08/15 pls“ (pogovor z dne 28. avgusta 2012, naveden v točki 434 obrazložitve); „kill it for now if you can… just while i get the bid in“ (pogovor z dne 15. oktobra 2012, naveden v točki 440 obrazložitve); „can you just stay out of it for the moment…as in don’t bid them up…and i will add your 5mm wherever i get mine back?…cool?“ (pogovor z dne 23. januarja 2013, naveden v točki 461 obrazložitve); „get yours down to a managable position and then i’ll worry about mine“ (pogovor z dne 13. marca 2013, naveden v točki 475 obrazložitve); „I can kill the offer if u like“ (pogovor z dne 14. avgusta 2013, naveden v točki 519 obrazložitve); „let me kill offer“ (pogovor z dne 4. marca 2014, naveden v točki 541 obrazložitve).

171

Tudi iz drugih točk obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da so se udeleženci v zvezi s svojimi dejavnostmi trgovanja izražali tako: „[yo]u short kfw 10/22? i am short aswell. but told icap to give you all of them as i am not that keen to [co]ver them“ (pogovor z dne 11. januarja 2013, naveden v točki 452 obrazložitve); „sorry I didnt realised kbn 19 in tullets was you… i went better bid… can kill it if you wanty… we are short 10mm“ (pogovor z dne 22. julija 2014, naveden v točki 558 obrazložitve).

172

V obravnavanih zadevah, prvič, družbi Crédit agricole in Credit Suisse ne izpodbijata ugotovitve Komisije, da so ti pogovori dokazovali obstoj ravnanj, ki so imela vse značilnosti sporazuma in/ali usklajenega ravnanja v smislu člena 101(1) PDEU.

173

Drugič, v skladu z ustaljeno sodno prakso iz določb Pogodbe v zvezi s konkurenco nujno izhaja, da mora vsak gospodarski subjekt samostojno določiti politiko, ki jo namerava voditi na notranjem trgu (glej sodbo z dne 23. novembra 2006, Asnef-Equifax in Administración del Estado, C‑238/05, EU:C:2006:734, točka 52 in navedena sodna praksa).

174

Čeprav ta zahteva po samostojnosti ne izključuje pravice gospodarskih subjektov, da se razumno prilagodijo ugotovljenemu ali pričakovanemu ravnanju konkurentov, pa vseeno močno nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med temi subjekti, ki bi bodisi vplival na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je podjetje odločilo ali ki se ga namerava držati, kadar je cilj ali končna posledica teh stikov – upoštevajoč naravo proizvodov ali ponujenih storitev, velikost in število podjetij ter tudi velikost trga – vzpostavitev konkurenčnih razmer, ki ne ustrezajo normalnim razmeram na zadevnem trgu (glej sodbo z dne 19. marca 2015, Dole Food in Dole Fresh Fruit Europe/Komisija, C‑286/13 P, EU:C:2015:184, točka 120 in navedena sodna praksa).

175

Iz vsebine pogovorov, ki so potekali med trgovalci zadevnih bank, pa izhaja, da so ti usklajevali svoje cene (glej točki 166 in 167 zgoraj). Kot je namreč razvidno iz navedb, kot so „gonna show the same“; „ok I will [s]how the same“ ali „lets both bid same level“, so se udeleženci dogovorili o cenah svojih ponudb za posamezne stranke in o cenah, sporočenih trgu za posamezno OSSA.

176

Vsebina pogovorov, ki so potekali med trgovalci zadevnih bank, prav tako kaže, da so ti usklajevali svoje dejavnosti trgovanja (glej točki 170 in 171 zgoraj). Natančneje, kot je razvidno iz navedb, kot so „I’ll remove my offer“, „I’ll stay out for a while“ ali „i can kill it if u want“, so se trgovalci uskladili glede tega, da ne bodo dražili, da bodo dali ponudbo ali da bodo umaknili ponudbo s trga in, natančneje, s platforme enega od borznih posrednikov, kadar bi taka ponudba škodovala kateremu od navedenih udeležencev. To ravnanje je lahko nato privedlo do razdelitve (split) zadevnih obveznic med trgovalci.

177

Usklajevanje o cenah, zaračunanih v razmerju do posameznih strank ali v razmerju do trga, in usklajevanje o dejavnostih trgovanja sta torej pomenili oviro za to, da bi trgovalci zadevnih bank samostojno določali politiko, ki so jo nameravali voditi na trgu. Komisija je zlasti ob upoštevanju teh preudarkov upravičeno menila, da je bilo včasih sodelovanje med zadevnimi trgovalci tako tesno, spoštovanje, ki so ga imeli do interesov drugih, pa tako močno, da so ravnali, kot bi trgovali z istim portfeljem obveznic v imenu enega samega podjetja.

178

Po drugi strani je iz odlomkov, navedenih v točkah 168 in 169 zgoraj, ter drugih pogovorov, kronološko preučenih v oddelku 4 izpodbijanega sklepa, razvidno, da so trgovalci med pogovori na svojo pobudo ali na prošnjo razkrivali občutljive poslovne informacije, ki so jih lahko drugi trgovalci uporabili za opravljanje svojih dejavnosti trgovanja ali opredelitev svoje strategije trgovanja ali določanja cen.

179

Natančneje, udeleženci so si izmenjevali informacije o svojih dejavnostih trgovanja ali prihodnjih strategijah, kot so, prvič, transakcije, ki so jih pravkar izvedli, ki jih pravkar izvajajo ali ki jih nameravajo izvesti, drugič, njihovo osebno vrednotenje cene obveznice na borzi („where do you see correct bidside“, „where [you] got them marked?“, „where you show?“), tretjič, njihova trgovalna pozicija, četrtič, stanje njihovega inventarja ter, petič, imena strank, ki so se obrnile nanje, povpraševanja, ki so jih te naslovile, in cene, ki so jih ponudile. Izmenjane informacije so bile torej lastne informacije udeleženih bank, ki niso bile dostopne javnosti in so bile jasno opredeljujoče, zato so bile občutljive. Občutljivost navedenih informacij je zlasti podprta s pogovorom z dne 15. novembra 2011, navedenim v točki 343 obrazložitve izpodbijanega sklepa, med tremi glavnimi vpletenimi trgovalci, in sicer v tistem obdobju trgovalci družb Deutsche Bank, BofA in Credit Suisse. Med tem pogovorom je namreč eden od njih dejal: „this has to stay between us“.

180

Poleg tega so te izmenjave informacij potekale le znotraj omejenega kroga trgovalcev, ki so se poznali. Te izmenjave so zadevnim trgovalcem omogočale oportunistično usklajevanje svojih ravnanj z vidika cen in pogojev trgovanja, da so se tako izognili prodaji po nižji ceni ali oblikovanju boljše ponudbe od preostalih vpletenih trgovalcev. Te izmenjave so tako povzročile ugodno asimetrijo informacij s povečanjem preglednosti med zadevnimi trgovalci ter znatnim zmanjšanjem običajne negotovosti, ki je neločljivo povezana s trgom, v njihovo korist, zaradi česar so pridobili prednost v razmerju do strank in konkurenčnih trgovalcev. Te izmenjave so torej imele diskriminatorno razsežnost.

181

Poleg tega so informacije, izmenjane med udeleženci, ob upoštevanju njihovega cilja vsakemu od njih omogočale, da se je natančno seznanil z dejavnostmi trgovanja in strategijami določanja cen ali trgovanja svojih konkurentov, kar zadeva točno določeno stranko ali konkretno obveznico.

182

Nazadnje, izmenjave, ki jih je ugotovila Komisija, so se nanašale na nedavne, aktualne ali prihodnje informacije, kot so transakcije, ki so bile pravkar izvedene, so se še izvajale ali so bile kratkoročno načrtovane.

183

Izmenjave informacij, ki jih je Komisija ugotovila v obravnavani zadevi, torej niso bile primerljive s tistimi iz zadeve, v kateri je bila izrečena sodba z dne 23. novembra 2006, Asnef-Equifax in Administración del Estado (C‑238/05, EU:C:2006:734), v kateri je Sodišče ugotovilo, da posledica sistema izmenjave informacij med finančnimi institucijami, kot je register o plačilni sposobnosti strank, ki vsebuje anonimizirane informacije, nediskriminatorno na voljo vsem gospodarskim subjektom, ki delujejo na trgu, načeloma ni omejevanje konkurence v smislu člena 101(1) PDEU.

184

Zaradi izmenjave informacij v obravnavani zadevi se je namreč preglednost povečala le med udeleženci pri sporni kršitvi. Torej se je zaradi teh izmenjav zmanjšala negotovost, ki je obstajala na trgu, kar je družba Credit Suisse na obravnavi tudi priznala, vendar je hkrati trdila, da v netipičnem okviru trga OSSA take izmenjave niso imele tipičnih posledic izmenjave aktualnih občutljivih poslovnih informacij. Zmanjšanje negotovosti zaradi izmenjav informacij, ki jih je ugotovila Komisija, je koristilo zadevnim bankam, zlasti ker so lahko predvidele ravnanje drugih udeležencev v škodo zlasti svojih strank in drugih konkurenčnih trgovalcev.

185

Protikonkurenčnost pogovorov, katerih razlaga je dokončna in ugotovljena, je treba torej upoštevati pri preizkusu drugega tožbenega razloga družbe Crédit agricole in drugega tožbenega razloga družbe Credit Suisse, ki se navezujeta na obstoj enotne in trajajoče kršitve, ter pri preučitvi prvega tožbenega razloga vsake od teh bank, ki se navezujeta na obstoj omejevanja zaradi cilja.

186

Iz sodne prakse izhaja, da kadar se Komisija v okviru ugotavljanja kršitve člena 101 PDEU sklicuje na listinske dokaze, morajo zadevna podjetja ne le predložiti verjetno alternativo tezi Komisije, temveč tudi zatrjevati, da dokazi, navedeni v izpodbijanem sklepu za ugotovitev obstoja kršitve, niso zadostni. Prav tako morajo zadevna podjetja, kadar se Komisija sklicuje na neposredne dokaze, dokazati, da so ti dokazi nezadostni (glej v tem smislu sodbo z dne 8. septembra 2016, Goldfish in drugi/Komisija, T‑54/14, EU:T:2016:455, točka 91 in navedena sodna praksa).

187

Ob upoštevanju teh preudarkov je treba zaporedoma preučiti pogovore, ki sta jih družbi Crédit agricole in Credit Suisse upravičeni izpodbijati.

188

Kar zadeva pogovor z dne 18. januarja 2013, ki je bil razvrščen v kategorije 3, 4 in 5 ter je naveden v točkah od 456 do 460 in nato v točkah 674, 678, 686 in 746 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole ne navaja nobene konkretne in natančne trditve v zvezi z vsebino in protikonkurenčnostjo tega pogovora. Nasprotno, družba Crédit agricole trdi, da njen prispevek ni bil povezan s spornimi izmenjavami.

189

V zvezi s tem je iz prepisa zadevnega pogovora, v katerem so sodelovali trgovalci družb Deutsche Bank, Crédit agricole in Credit Suisse, razvidno, da je med 8:10:06 in 8:11:01 trgovalec družbe Credit Suisse razkril nekatere transakcije, ki jih je izvedel ali so mu spodletele prejšnjo noč ter, natančneje, obveznice in količine, s katerimi je trgoval („saw some biz last night….seller of 50mm bng 17s, 25mm bng 23s and bought 50mm kfw 19s and sold 25mm…missed the bng 17s“). Poleg tega je v odgovor na vprašanje trgovalca družbe Crédit agricole („nice what kind of a/c..all US?“) trgovalec družbe Credit Suisse razkril izvor strank („US seller of bng, Asian buyer of kfw“). Trgovalec družbe Crédit agricole se je nato zahvalil.

190

Trgovalec družbe Crédit agricole, ki se je v klepetalnico prijavil ob 7:12:08, je tako med 8:10:06 in 8:11:01 prejel informacije od trgovalca družbe Credit Suisse v zvezi z nedavnimi transakcijami, povezanimi z določenimi OSSA in njihovo količino ter v zvezi z geografskim izvorom njegovih strank.

191

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 456 do 460 in 746 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je pogovor z dne 18. januarja 2013 trgovalcem družb Deutsche Bank, Crédit agricole in Credit Suisse omogočil izmenjavo informacij o transakcijah in strankah ter je bil torej protikonkurenčen.

192

Nekaj minut zatem, to je med 8:18:16 in 8:46:58, sta si trgovalec družbe Credit Suisse in trgovalec družbe Deutsche Bank izmenjala informacije zlasti o svojih ponudbah, ki sta jih dala za točno določeno obveznico (BNG 17s). Družba Credit Suisse je nato trgovalcu družbe Deutsche Bank pustila prodati obveznice („you wanna hit the bid?“, „nah, crack on man“).

193

V zvezi s tem dejstvo, da trgovalec družbe Crédit agricole ni dejavno sodeloval pri tej izmenjavi, še ne pomeni, da ta ni protikonkurenčna, česar navedena banka poleg tega ne izpodbija.

194

Poleg tega družba Crédit agricole ne trdi, da je iz katerega koli drugega elementa v spisu razvidno, da bi njen trgovalec med izmenjavo med trgovalcema družb Credit Suisse in Deutsche Bank zapustil klepetalnico, da med pogovori, ki so potekali med tema drugima trgovalcema, ne bi bil navzoč ali da bi drugima trgovalcema dal vedeti, da v teh pogovorih sodeluje z drugačnim namenom kot onadva. Ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 126 zgoraj, navzočnost trgovalca družbe Crédit agricole med drugim delom pogovora z dne 18. januarja 2013 torej kaže na sostorilstvo, zaradi katerega nastane odgovornost v okviru člena 101(1) PDEU.

195

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 456 do 460 ter nato 674, 678, 686 in 746 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 18. januarja 2013 povod za protikonkurenčna ravnanja bank, ki so sodelovale v njem.

196

Kar zadeva pogovor z dne 31. januarja 2013, ki je bil razvrščen v kategorije 2, 3 in 4 ter je naveden v točkah od 464 do 467 in nato v točkah 655, 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole ne navaja nobene konkretne in natančne trditve v zvezi z vsebino izmenjav med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcem družbe Deutsche Bank ter protikonkurenčnostjo teh izmenjav. Nasprotno, družba Crédit agricole trdi, da v njem ni sodelovala.

197

V zvezi s tem iz prepisa zadevnega pogovora izhaja, da sta si trgovalca družb Deutsche Bank in Credit Suisse med 11:02:08 in 11:05:38 med seboj izmenjala informacije o cenah in da sta uskladila svoje cene v zvezi s točno določeno obveznico (eib 09/20), prikazano na zaslonu enega od borznih posrednikov („i just went 41 offered eib 09/20…i am still short…but these look too tight i think…icap told me you were about to stick up a 41 offer aswell“, „i just pt it up at the same time…i’m flat, but same thing…i think they look wrong“, „they gone 47 bid…will go 42 offered…I am still short…but just see whats out there“, „cool…would offer there too…lets see what they say“).

198

Dalje, iz prepisa zadevnega pogovora je razvidno, da se je trgovalec družbe Crédit agricole v klepetalnico prijavil ob 7.16 in bil tam navzoč v trenutku spornih izmenjav ter se je lahko seznanil z izmenjanimi informacijami. Poleg tega se je trgovalec družbe Crédit agricole na to izmenjavo informacij odzval ob 11:29:08, to je – kot je ugotovila Komisija v točki 467 obrazložitve izpodbijanega sklepa – manj kot dve minuti po zadnjih izjavah trgovalca družbe Deutsche Bank v zvezi z obveznicami, ki so bile povod za sporna ravnanja.

199

Dalje, trditev družbe Crédit agricole, da naj bi Komisija domnevala, da je bila ta banka seznanjena z informacijami, izmenjanimi med pogovorom z dne 31. januarja 2013, je treba zavrniti iz istih razlogov, kot so bili navedeni v točki 133 zgoraj.

200

Torej družba Crédit agricole ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 464 do 467 ter nato 655, 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je pogovor z dne 31. januarja 2013 trgovalcema družb Deutsche Bank in Credit Suisse omogočil izmenjavo občutljivih poslovnih informacij in uskladitev cen v zvezi z obveznicami EIB 09/20 v navzočnosti trgovalca družbe Crédit agricole ter da je bil zato ta pogovor protikonkurenčen.

201

Kar zadeva pogovor z dne 15. februarja 2013, razvrščen v kategorije 2, 3 in 4, na katerega se nanašajo točke od 468 do 472 ter nato 655, 674, 678 in 746 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole trdi, da ni bil povod za uskladitev, saj se je nanašal na nakup obveznic CADES 01/18 s strani družbe Deutsche Bank, ki ji jih je nato polovico prodala.

202

V zvezi s tem je iz prepisa zadevnega pogovora razvidno, da je trgovalec družbe Deutsche Bank trgovalca družbe Crédit agricole najprej vprašal, ali mu želi prodati obveznice CADES 01/18 („you wann sell any cades 01/18?“). Trgovalec družbe Crédit agricole je pokazal pripravljenost za prodajo, vendar je kot alternativo predlagal usklajen skupen nakup („u want me to sell mine?… or go with you on the buyside?“), ki je zajemal najprej izvedbo prve transakcije trgovalca družbe Deutche Bank in nato posledično ponovno prodajo dela kupljene količine trgovalcu družbe Crédit agricole („i’ll take whatever u don’t want“). Trgovalca sta se po načelnem strinjanju nato v pisni obliki in v telefonskem pogovoru dogovorila o ceni („ok do it“; „ok lifted 65“), količini („50mm each… yeah?“) in najboljšem trenutku („lets wit a bit“; „[o]k“; „like 10 mins or so“) za nakup zadevnih obveznic.

203

Prvič, kot trdi družba Crédit agricole, je bila transakcija res izvedena med trgovalcema družb Deutsche Bank in Crédit agricole po pogovoru z dne 15. februarja 2013. Vendar je bila ta transakcija izvedena – kot je ugotovila Komisija v točki 471 obrazložitve izpodbijanega sklepa in kot je v bistvu potrdila družba Crédit agricole – po uskladitvi nakupa med obema bankama, ki je privedla do tega, da sta trgovalca drug drugemu pomagala pri njunih dejavnostih in sta si rezultat razdelila med seboj. Zaradi zadevnega pogovora trgovalec družbe Crédit agricole ni predložil konkurenčne ponudbe in oba trgovalca sta tako delovala kot en sam trgovalec, da sta obveznice kupila po ceni, o kateri sta se dogovorila med seboj.

204

Čeprav se lahko izkaže, da je taka transakcija v interesu obeh zadevnih bank, še vedno ne more biti skladna z zahtevo, da mora vsak gospodarski subjekt samostojno določiti politiko, ki jo namerava voditi na notranjem trgu (glej sodbo z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točka 78 in navedena sodna praksa), kot je v bistvu ugotovila Komisija v točki 472 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

205

Drugič, družba Crédit agricole ne more uspeti niti s trditvijo, da podoben pogovor z dne 23. maja 2013 ni bil upoštevan v razmerju do tretje banke.

206

Po eni strani namreč podjetje, ki je s svojim ravnanjem kršilo člen 101 PDEU, ugotovitve take kršitve ne more izpodbijati s sklicevanjem na okoliščino, da drug gospodarski subjekt ni bil naslovnik sklepa o ugotovitvi iste kršitve (glej v tem smislu sodbo z dne 25. marca 2021, Xellia Pharmaceuticals in Alpharma/Komisija, C‑611/16 P, EU:C:2021:245, točka 166 in navedena sodna praksa).

207

Po drugi strani družba Crédit agricole razen pogovora z dne 23. maja 2013 in pogovora z dne 30. maja 2013 (glej točko 242 v nadaljevanju) ne navaja nobenega elementa, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da je bil njen položaj primerljiv s položajem tretje banke iz točke 205 zgoraj, kar zadeva sporno enotno in trajajočo kršitev.

208

Torej družba Crédit agricole ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 468 do 472 ter nato 655, 674, 678 in 746 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je pogovor z dne 15. februarja 2013 trgovalcema družb Deutsche Bank in Crédit agricole omogočil uskladitev strategije trgovanja, vključno z njuno cenovno ravnjo in časom njunih ponudb, ter da je bil zato ta pogovor protikonkurenčen.

209

Kar zadeva pogovor z dne 19. marca 2013, razvrščen v kategoriji 3 in 4, na katerega se nanašajo točke od 477 do 479 ter nato 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je iz njegovega prepisa razvidno, da sta se v razponu nekaj ur trgovalec družbe Crédit agricole in trgovalec družbe Credit Suisse pogovarjala o več obveznicah.

210

Ta izmenjava se je nanašala, prvič, na obveznico kbn/03/18s („just bid on kbn 03/18… 25-50mm… bid +38 and missed“, „I just got hit in 10mm at 38 on the system… and then got hit at 38.5 in gfi“), drugič, na obveznico EIB 04/16s („I covered up some shorts today… was short 100mm of these eib 04/16… bought most back… got some at 19 just now“) in, tretjič, na obveznico KFW 16s („decent purchase. I covered some kfw 16s… smallish at 17“).

211

Med isto izmenjavo sta trgovalca razkrila tudi ceno, po kateri sta vrednotila nizozemsko obveznico 09/15 („getting checked nther 09/15… seller“, „where u marking 8/4?“, „i had them marked at 6“, „ok i showed 8/4 2 way indiction to the guy… not come back [yet]“) in obveznico COE 04/17 („got hit in a few COE bits btw… coe 04/17 and coe 02/15… in case u short“; „small long 4/17s… where u got them marked?… i like that bond… have them +53 bid here“; „got them 51 middle.. so yeah same area“).

212

Izmenjave, ki so potekale 19. marca 2013, kažejo, da sta si trgovalca izmenjala informacije o cenah svojih ponudb za nakup nekaterih obveznic, o zadevnih količinah, o stanju svojega inventarja in o cenah, po katerih sta vrednotila eno od obveznic.

213

Izmenjane informacije so se nanašale na nedavno izvedene transakcije in na nedavne cene ali na primerjavo osebnih in aktualnih vrednotenj cene ene od obveznic, ki niso bili dostopni javnosti.

214

Nič ne kaže na to, da bi trgovalca razmišljala o možnosti skupne sklenitve transakcije. Poleg tega sta si posebej v zvezi z eno od vrst obveznic (COE 04/17) izmenjala informacije o cenah teh obveznic („have them +53 bid here“; „got them 51 middle“), čeprav sta vedela, da na transakcijo drug z drugim ne moreta računati, saj je vsak od njiju že bil v dolgi poziciji in je torej že imel take obveznice („got hit in a few COE bits btw..coe 04/17 and coe 02/15… in case u short“; „small long 4/17s“).

215

Iz tega sledi, da so se te izmenjave nanašale na občutljive poslovne informacije ter so prispevale k povečanju preglednosti med trgovalci in zmanjšanju negotovosti na trgu. Te izmenjave so torej udeležencem omogočile prilagoditev strategije vsakega od njih.

216

Torej družba Crédit agricole ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 477 do 479 ter nato 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 19. marca 2013 protikonkurenčen, ker je trgovalcema družb Deutsche Bank in Crédit agricole omogočil izmenjavo aktualnih ali prihodnjih občutljivih poslovnih informacij o njunih dejavnostih trgovanja ter izmenjavo o njunih strategijah trgovanja in oblikovanja cen.

217

V zvezi s pogovorom z dne 21. marca 2013, ki je bil razvrščen v kategorije 2, 3 in 4 ter na katerega se nanašajo točke od 480 do 487 ter 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je Komisija opredelila štiri izmenjave informacij, ki so potekale v različnih trenutkih dneva (med 8:08:22 in 8:18:40, med 11:29:22 in 12:26:04, med 14:43:55 in 14:51:28 ter med 15:25:38 in 15:34:26).

218

Družba Crédit agricole trdi, da so bile informacije, izmenjane med tem pogovorom, zakonite. Poleg tega izpodbija dejstvo, da je Komisija pogovor z dne 21. marca 2013 uvrstila v kategorijo 2. Glede tega kot primer natančneje napotuje na prvo in četrto izmenjavo.

219

V zvezi s tem, prvič, je treba poudariti, da v nasprotju s tem, na kar napeljujejo trditve družbe Crédit agricole, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi Komisija menila, da prva, tretja in četrta izmenjava, navedene v točkah 480, 484 in 485 obrazložitve izpodbijanega sklepa, dokazujejo usklajevanje. Iz točk 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da je Komisija menila, da so te tri izmenjave informacij pomenile protikonkurenčne izmenjave informacij.

220

Drugič, kar zadeva drugo izmenjavo, ki je potekala 21. marca 2013 in je bila predstavljena v točki 482 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je iz točke 655 obrazložitve istega sklepa razvidno, da je Komisija to izmenjavo razvrstila med primere usklajevanja cen na trgu na splošno.

221

Med to izmenjavo je trgovalec družbe Crédit agricole trgovalca družbe Deutsche Bank vprašal, ali je dokument, ki ga je dobil prek drugega vira, dejansko seznam interesov („axe sheet“) navedenega trgovalca družbe Deutsche Bank („is that [your] axe sheet?“), to je seznam, s katerim je ta trgovalec predložil informacije o cenah in količinah obveznic, s katerimi je bil pripravljen trgovati. Trgovalec družbe Deutsche Bank je odgovoril, da je ta seznam interesov dejansko njegov. Nato sta se navedena trgovalca pogovarjala o načinu, kako je družba Crédit agricole dobila ta dokument. Trgovalec družbe Crédit agricole je povedal za napako pri pošiljanju in omenil zaskrbljenost svojega nadrejenega in „zmešnjavo“, ki jo je to povzročilo („he sent the sheet by mistake […] what a mess“). Trgovalec družbe Deutsche Bank je odgovoril, da se bo o tem pogovoril s svojim prodajnim oddelkom („will speak to my sales“). Nato sta trgovalca omenila osebo, ki naj bi storila zadevno napako, in trgovalec družbe Crédit agricole je smejé dejal, da se „njemu“ ne bi bilo treba obremenjevati, saj sam tako ali drugače ve za interese trgovalca Deutsche Bank („he shouldnt have bothered as i know your axes any[way] lol“), na kar je zadnji smejé odgovoril, da je točno tako („lol… yeah exactly“).

222

V zvezi s tem sicer drži, da ta izmenjava v nasprotju z navedbo iz točke 655 obrazložitve izpodbijanega sklepa ne kaže na usklajevanje cen, na splošno sporočenih trgu, ki bi spadalo v kategorijo 2. Iz te izmenjave je namreč razvidno, da je bil seznam interesov trgovalca družbe Deutsche Bank družbi Crédit agricole poslan zaradi napake, ki jo je storil eden od zaposlenih družbe Deutsche Bank.

223

Vendar je iz druge izmenjave med pogovorom z dne 21. marca 2013 razvidno, da je zaposleni pri družbi Deutsche Bank poslal seznam interesov enega od trgovalcev te banke drugi banki, to je družbi Crédit agricole. Poleg tega je iz navedene druge izmenjave razvidno, da sta si zadevna trgovalca izmenjevala občutljive informacije s posledico, da je trgovalec družbe Crédit agricole„tako ali drugače“ vedel za interese trgovalca družbe Deutsche Bank. Iz tega sledi, da navedena druga izmenjava podpira presojo Komisije, da je bil pogovor z dne 21. marca 2013 protikonkurenčen.

224

Tretjič, napaka pri presoji, ki jo je Komisija storila z razvrstitvijo pogovora z dne 21. marca 2013 v kategorijo 2, ne more omajati ugotovitve, da je bil ta pogovor kot celota protikonkurenčen in da je trgovalec družbe Crédit agricole sodeloval v njem.

225

Med prvo izmenjavo, ki je potekala 21. marca 2013, sta si namreč trgovalca izmenjala informacije o cenah transakcij, ki sta jih pravkar izvedla v zvezi z obveznico KFW („just bought 35mm kfw 04/16 and sold 100 mm kfw 01/14“, „i am showing them at +2“, „sold them… 100.89“, „i sold at 100.9125“) in o identiteti ene od strank („this is a [central bank] u delaing with right“). Med tretjo izmenjavo istega dne sta si zadevna trgovalca prav tako izmenjala informacije, in sicer o obveznici EIB 03/20, o svoji poziciji („long 75mm“), o cenah („where u marking“, „38/35“, „i bid 41“) in o stranki trgovalca družbe Crédit agricole („[Central bank] seller?“, „no [Asset Manager]“). Četrta izmenjava se je nanašala na obveznico CDC 09/13, pri čemer sta si trgovalca izmenjala informacije o svoji trgovalni poziciji („you need any cdc 09/13?… got 3mm“, „nah scrappy long myself“) in o cenah („where you marking these cdc?“, „100.40/50“, „perfect… sold my cdc… at 100.40…in canotrs… made a 100.40“).

226

Torej je Komisija ob upoštevanju vsebine prve, tretje in četrte izmenjave, ki so potekale 21. marca 2013, v točki 487 obrazložitve izpodbijanega sklepa upravičeno menila, da sta si trgovalec družbe Crédit agricole in trgovalec družbe Deutsche Bank izmenjala informacije o nedavnih transakcijah, identiteti nekaterih strank, svojih aktualnih pozicijah in aktualni ceni obveznic, to je informacije, ki lahko trgovalcem pomagajo zmanjšati negotovost na trgu in oceniti svoje namere glede oblikovanja cen za različne obveznice.

227

Torej družba Crédit agricole ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 480 do 487 ter nato 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 21. marca 2013 protikonkurenčen, ker je trgovalcema družb Deutsche Bank in Crédit agricole omogočil izmenjavo aktualnih ali prihodnjih občutljivih poslovnih informacij o njunih dejavnostih trgovanja ter izmenjavo o njunih strategijah trgovanja in oblikovanja cen.

228

Kar zadeva pogovor z dne 24. maja 2013, razvrščen v kategorijo 3, na katerega se nanašajo točke od 488 do 491 in nato 674 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole v bistvu trdi, da ob upoštevanju hitrosti trga ni protikonkurenčen.

229

Vendar je iz prepisa tega pogovora razvidno, da sta si trgovalec družbe Crédit agricole in trgovalec družbe Credit Suisse izmenjala občutljive poslovne informacije o ponudbah, ki sta jih dala nekaj minut pred tem stranki, poimenovani „the sprayer“, za obveznici EIB 08/16 („just bid eib 08/16…50mm… sprayer“; „ditto… i bid 99.80“; „s[a]me… he got.82 away“).

230

Komisija je torej upravičeno štela, da trgovalca nista uskladila svojih začetnih ponudb, da pa sta si izmenjala nedavne ali tekoče informacije o svojih cenah v okviru vsak svoje interakcije z isto stranko za isto obveznico. Ta izmenjava je prispevala k povečanju preglednosti in torej zmanjšanju negotovosti med trgovalcema s posledico, da bi ta lahko upoštevala izmenjane informacije, če bi se zadevna stranka kratkoročno spet obrnila nanju.

231

Poleg tega je Komisija v točkah 659 in 716 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnila razloge, iz katerih so informacije o nedavnih transakcijah za trgovalce lahko upoštevne, pri čemer to presojo potrjujejo pojasnila, ki jih je predložila družba Crédit agricole v točki 2.15 tožbe in v skladu s katerimi mora „trgovalec […], da je konkurenčen, razumeti, kako so se cene spreminjale v preteklosti, da ve, kaj mora narediti za sklenitev poslov“.

232

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 488 do 491 in nato 674 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 24. maja 2013 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij in je bil zato protikonkurenčen.

233

Kar zadeva pogovor z dne 3. junija 2013, razvrščen v kategorijo 4, na katerega se nanašajo točke od 492 do 494 in nato 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole v bistvu trdi, da je Komisija neupravičeno zavrnila njeno razlago, da je mogoče, da je trgovalec družbe Deutsche Bank njenega trgovalca vprašal, kako vrednoti eno od obveznic, zaradi možnosti vzpostavitve „back-to-back negociation“, to je trgovanja, v okviru katerega se eden od obeh trgovalcev strinja z nakupom obveznic pri tretji osebi, da jih nato del ponovno proda drugemu trgovalcu. Tako naj bi Komisija neupravičeno zavrnila možnost, da je želela družba Deutsche Bank pridobiti likvidna sredstva.

234

V zvezi s tem je treba poudariti, da tudi sama družba Crédit agricole razlago, ki jo predlaga, predstavlja zgolj kot „možnost“. Poleg tega je iz prepisa zadevnega pogovora razvidno, da sta si na pobudo trgovalca družbe Deutsche Bank („where you marking kfw 08/21?“) ta trgovalec in trgovalec družbe Crédit agricole izmenjala osebno vrednotenje cene ene od obveznic in z zadovoljstvom ugotovila, da je to podobno („sec…ct10-1/-5“, „yeah per[f]ect…i quoted +1/-4“). Nazadnje, iz tega pogovora je razvidno, da je trgovalec družbe Deutsche Bank v trenutku, ko je za vrednotenje vprašal trgovalca družbe Crédit agricole, trgoval s tretjo osebo („not a regular guy“). V tem pogovoru ni predvidena nikakršna nadaljnja transakcija s trgovalcem družbe Crédit agricole. Nasprotno, trgovalec družbe Crédit agricole je prejel informacijo o vrednotenju trgovalca družbe Deutsche Bank, ki bi jo lahko uporabil, če bi se zadevna tretja oseba odločila obrniti nanj.

235

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 492 do 494 ter nato 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 3. junija 2013 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij v zvezi z oblikovanjem cen trgovalcev v okviru tekočega trgovanja, kar je privedlo do povečanja preglednosti in zmanjšanja negotovosti na trgu, zato je bil ta pogovor protikonkurenčen.

236

Kar zadeva pogovor z dne 10. julija 2013, razvrščen v kategorije 2, 3, 4 in 5, na katerega se nanašajo točke od 501 do 506 ter nato 655, 674, 678, 686 in 715 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole trdi, da je v tem pogovoru njen trgovalec trgovalcu družbe Deutsche Bank sicer razkril, da bo dal ponudbo po isti ceni, kot mu jo je pred tem sporočil v zvezi z obveznico ASIA 10/18. Vendar naj trgovalec družbe Deutsche Bank ne bi ohranil te ponudbe in naj bi svojo znižal, kar naj bi izključevalo kakršno koli usklajevanje. Poleg tega naj bi ta pogovor dokazoval, da je družba Crédit agricole na trgu majhen akter, katerega ravnanja ne morejo vplivati na trg.

237

S tem družba Crédit agricole navaja očitke le zoper prvi del pogovora, na katerega se nanašajo točke od 501 do 503 obrazložitve izpodbijanega sklepa (med 10:30:22 in 10:36:35), ne pa tudi drugega, na katerega se nanašajo točke od 504 do 506 njegove obrazložitve (med 10:52:39 in 10:58:13).

238

Kar zadeva del pogovora, na katerega se nanašajo očitki, je treba ugotoviti, da je trgovalec družbe Crédit agricole, preden je izvedel, da je trgovalec družbe Deutsche Bank znižal ceno svoje ponudbe, zadnjenavedenega vprašal, ali ga cena ponudbe, ki jo je nameraval dati na podlagi informacij, ki jih je pravkar prejel od njega, moti („gonna go 23 offered? do u mind..dont want to do in your face“). Trgovalec družbe Deutsche Bank je odgovoril nikalno („nah its cool… i am 24 offered in cantors“).

239

Ta pogovor kaže, da je trgovalec družbe Crédit agricole trgovalca družbe Deutsche Bank prosil za dovoljenje za to, da da ponudbo po točno določeni ceni za dano obveznico, in je to dovoljenje tudi dobil. Torej trgovalec družbe Crédit agricole odločitve o ponujeni ceni ni sprejel na podlagi individualne in samostojne presoje. Trgovalca sta skupaj določila ceno ponudbe, ki jo je dal eden od njiju. Ta pogovor torej razkriva usklajevanje ravnanj trgovalcev glede nečesa, kar bi moralo biti predmet individualne presoje.

240

Poleg tega je Splošno sodišče v zvezi s trditvijo banke Crédit agricole, da je trgovalec družbe Deutsche Bank na koncu znižal ceno svoje ponudbe, vsekakor že imelo priložnost razsoditi, da občasni in osamljeni primeri goljufije ali neizvajanja kartela s strani posameznega udeleženca, zlasti kadar gre za dolgotrajen kartel, sami po sebi ne morejo dokazati, da ta udeleženec ni izvajal kartela ali da je ravnal konkurenčno (sodba z dne 13. septembra 2013, Total Raffinage Marketing/Komisija, T‑566/08, EU:T:2013:423, točka 254).

241

Poleg tega okoliščina, da naj bi bila družba Crédit agricole le majhen akter na trgu OSSA, ne more omajati protikonkurenčnosti zadevnega pogovora.

242

Nazadnje, trditev v zvezi s tem, da Komisija ni podobno obravnavala tretje banke, kar zadeva pogovor z dne 30. maja 2013, v katerem je zadnjenavedena sodelovala, je treba zavrniti iz razlogov, navedenih v točkah 206 in 207 zgoraj.

243

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 501 do 506 ter nato 655, 674, 678, 686 in 715 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 10. julija 2013 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij in usklajevanje cen ter da je bil zato protikonkurenčen, čeprav je trgovalec družbe Deutsche Bank nazadnje znižal ponudbo.

244

Kar zadeva pogovor z dne 25. julija 2013, razvrščen v kategoriji 3 in 4, na katerega se nanašajo točke od 510 do 514 ter nato 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole trdi, da se ne nanaša na prihodnje informacije.

245

V zvezi s tem je iz prepisa tega pogovora razvidno, da sta trgovalca družb Crédit agricole in Deutsche Bank med njim razkrila količino transakcij, ki sta jih izvedla v zvezi z novo izdajo obveznice KFW zjutraj tistega dne. Trgovalec družbe Crédit agricole je namreč navedel, da je bila njegova ponudba za prodajo teh obveznic sprejeta za količino 50 milijonov („got lifted in the new one this morn… 50 mm“). Trgovalec družbe Deutsche Bank je odgovoril, da je prodal enake obveznice za količino 500 milijonov („i sold 500 mm of them this morning“). Poleg tega je trgovalec družbe Deutsche Bank razkril vrsto kupca („asia“), ki mu je prodal navedene obveznice za znesek 500 milijonov, in ceno prodaje navedenemu kupcu („+10“). Trgovalca družb Crédit agricole in Deutsche Bank sta si izmenjala tudi informacije o svoji aktualni poziciji. V zvezi s tem je trgovalec družbe Crédit agricole navedel: „had 100 on the book“, „still got 50“. Trgovalec družbe Deutsche Bank je pojasnil, da mu je po prodaji tega jutra uspelo pokriti svojo kratko pozicijo, potem ko je znova nakupil obveznice iz različnih virov po enotni ceni („i had zero… on the book“; „i lifted 14.5 everywhere… i got 150mm in creditex… on a no post… 100mm in icao… about 50mm in cantors… and rest in house“).

246

Čez nekaj minut istega dne je trgovalec družbe Deutsche Bank trgovalca družbe Crédit agricole vprašal, na kateri ravni bi ovrednotil ceno obveznic CADES 18 („where are those cades 18?… seen anything in them?“). Nato sta trgovalca razkrila vsak svojo aktualno pozicijo, to je „flat“, kar pomeni, da sta bila v nevtralni poziciji ali na ničli. Nazadnje, v odgovor na novo vprašanje trgovalca družbe Deutsche Bank („but i am mean where are they now“) je trgovalec družbe Crédit agricole navedel, kako trenutno vrednoti ceno te obveznice („50/48 probs“).

247

Tako sta si trgovalca družb Crédit agricole in Deutsche Bank v pogovoru z dne 25. julija 2013 izmenjala informacije o količini, ceni in izvoru ene od strank v zvezi z nedavno transakcijo. Poleg tega sta si navedena trgovalca ob dveh priložnostih izmenjala informacije o stanju svojega inventarja v zvezi s točno določenimi obveznicami. Nazadnje, navedena trgovalca sta se pogovarjala o tem, kako eden od njiju trenutno vrednoti ceno ene od obveznic, to je obveznice CADES 18.

248

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 510 do 514 ter nato 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 25. julija 2013 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij o nedavnih dejavnostih trgovanja in aktualnih cenah in pozicijah udeležencev ter je bil zato protikonkurenčen.

249

Kar zadeva pogovor z dne 6. avgusta 2014, razvrščen v kategorijo 4, na katerega se nanašajo točke 563 in 564 ter nato 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole v bistvu trdi, da je Komisija neupravičeno zavrnila možnost, da je lahko šlo za legitimno vprašanje o ceni v okviru iskanja likvidnih sredstev.

250

V zvezi s tem je iz prepisa tega pogovora razvidno, da je med njim trgovalec družbe BofA trgovalca družbe Crédit agricole vprašal, kako vrednoti obveznico KBN 03/18 („where [you] marking kbn 03.18?“). Ta je navedel „48-45“, na kar je trgovalec družbe BofA odgovoril: „sounds about right“.

251

Torej sta si trgovalca med pogovorom z dne 6. avgusta 2014 izmenjala natančne informacije o lastnem aktualnem vrednotenju cene ene od obveznic, zaradi česar se je lahko zmanjšala njuna negotovost.

252

Razlaga družbe Crédit agricole, da gre v bistvu za legitimno vprašanje o ceni v okviru iskanja likvidnih sredstev, ni verjetna in ta banka ni dokazala, da neposredni dokazi, ki jih je imela na voljo Komisija v zvezi s pogovorom z dne 6. avgusta 2014, ne zadostujejo.

253

Najprej, nič v pogovoru, ki je potekal 6. avgusta 2014 tekom celega dne, to je med 6:53:53 in 16:30:05, ne kaže, da bi bilo vprašanje trgovalca družbe BofA utemeljeno z voljo po sklenitvi transakcije s trgovalcem družbe Crédit agricole.

254

Dalje, če bi trgovalec družbe BofA razmišljal o transakciji s trgovalcem družbe Crédit agricole, ne bi brez razlikovanja vprašal za ceno („where [you] marking kbn 03.18?“), ampak bi pojasnil, da se njegovo vprašanje nanaša na ceno nakupne ali prodajne ponudbe.

255

Nazadnje, kot je razvidno iz pogovorov, navedenih v točki 723 obrazložitve izpodbijanega sklepa, so pred pogovorom z dne 6. avgusta 2014 potekali še drugi taki pogovori, ki jih družba Crédit agricole ni veljavno izpodbijala in ki kažejo, da so taki pogovori potekali v okviru trgovanja med enim od trgovalcev in tretjo osebo, njihov namen pa je bil preveriti, da je nameravano vrednotenje v okviru tega trgovanja pravilno.

256

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah 563 in 564 ter nato 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 6. avgusta 2014 povod za izmenjavo informacij o cenovni strategiji in je bil zato protikonkurenčen.

257

Kar zadeva pogovor z dne 12. marca 2015, razvrščen v kategorije 1, 3, 4 in 5, na katerega se nanašajo točke od 573 do 575 ter nato 674, 678, 686, 715, 746 in 848 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Crédit agricole priznava izmenjavo informacij, vendar izključuje, da bi ta pogovor lahko spadal v kategoriji 1 in 5, saj naj bi bil njegov cilj „verjetno“ preveriti, ali bi lahko trgovalec družbe Crédit agricole kupil obveznice BNG 23 od trgovalca družbe Credit Suisse. Ker naj bi bila taka razlaga verjetna, naj Komisija pogovora z dne 12. marca 2015 torej ne bi mogla opredeliti kot tajnega in zato kot „omejevanje zaradi cilja“.

258

V skladu s prepisom tega pogovora je trgovalec družbe Crédit agricole trgovalca družbe Credit Suisse vprašal, ali ima še obveznice BNG 23 („u still got bng 23“). Trgovalec družbe Credit Suisse je odgovoril pritrdilno, vendar je hkrati poudaril, da je prav tako dobil povpraševanje za ponudbo („yeah…but being asked to price up too“). Dodal je, da gre po njegovem mnenju za isto stranko („same guy i think“). Istočasno je trgovalcu družbe Crédit agricole poslal odlomek izmenjave, ki jo je pravkar imel s to stranko in ki je vsebovala količino in ceno, ki jo je ta predlagala („14:14:36 50mm BNG 2.5 JAN23 @ ct7 +34.5“). Trgovalec družbe Crédit agricole se je odzval z navedbo, da je stranka na obhodu („man this dude gets arou[nd] lol“). Dodal je, da ni problema in da stranko prepušča trgovalcu družbe Credit Suisse („[no problem] man u crack on“). Štirideset minut zatem je trgovalec družbe Crédit agricole trgovalca družbe Credit Suisse vprašal, ali je izvedel transakcijo („u get lifted?“).

259

Torej, prvič, iz tega pogovora je jasno razvidna izmenjava zelo natančnih in aktualnih informacij o ceni in količini ponudbe, ki jo je dala opredeljena stranka v okviru tekočega trgovanja s to stranko. Ta pogovor je bil torej povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij ter izmenjavo o strategiji trgovanja in oblikovanja cen. Zaradi teh izmenjav se je povečala preglednost med trgovalcema in zmanjšala njuna negotovost.

260

Drugič, ta pogovor še razkriva, da trgovalec družbe Crédit agricole po navedeni izmenjavi informacij ni dal ponudbe stranki, ki je navezala stik z njim, in je navezala stik tudi s trgovalcem družbe Credit Suisse („[no problem] man u crack on“).

261

Količina in cena, ki ju je zadevni stranki na koncu ponudil trgovalec družbe Credit Suisse, ter dejstvo, da je zgolj ta trgovalec dal ponudbo zadevni stranki, torej nista posledica samostojne izbire obeh trgovalcev, ampak uskladitve, ki jo je omogočil zadevni pogovor. Ta pogovor je namreč privedel do skupne določitve trgovalca, ki bo dal zadevno ponudbo po ceni, s katero sta bila udeleženca seznanjena. Tako se je trgovalec družbe Crédit agricole odpovedal temu, da bi dal ponudbo točno določeni stranki, ki jo je prepustil trgovalcu družbe Credit Suisse. To razlago potrjuje dejstvo, da je trgovalec družbe Crédit agricole več deset minut zatem svojega sogovornika vprašal, ali je izvedel transakcijo.

262

Te razlage, ki jo je upoštevala Komisija, ni mogoče omajati z razlago, ki jo ponuja družba Crédit agricole, to je, da naj bi bil ta pogovor dejansko neuspel poskus legitimne izmenjave.

263

V skladu s samim besedilom trditev družbe Crédit agricole naj bi bil cilj pogovora z dne 12. marca 2015 zgolj „verjetno“ preveriti, ali bi trgovalec družbe Crédit agricole lahko kupil zadevne OSSA, da bi imel zadostno zalogo za njihovo nadaljnjo prodajo tretji osebi, kar bi lahko storil le, če bi jih lahko kupil. Tako že iz trditev družbe Crédit agricole izhaja, da niti ta banka ne more z gotovostjo potrditi verodostojnosti alternativne razlage, ki jo predlaga.

264

Poleg tega je izmenjava med trgovalcema precej presegla potrebno za presojo, ali ima trgovalec družbe Credit Suisse na voljo likvidna sredstva in ali bi bilo mogoče izvesti domnevno transakcijo med obema trgovalcema. Trgovalec družbe Credit Suisse je namreč pojasnil, da gre za isto stranko ter je sporočil količino in ceno ponudbe, ki jo je naslovil na to stranko v okviru tekočega trgovanja.

265

Nazadnje, glede na vsebino predhodnih izmenjav sporočila „[no problem] man u crack on“ ni mogoče razumno razumeti kot izraza nezmožnosti trgovalca družbe Crédit agricole, da predloži ponudbo ali predlaga boljšo ceno kot trgovalec družbe Credit Suisse, torej ceno, s katero sploh ne bi smel biti seznanjen. Trgovalec družbe Crédit agricole se je odpovedal predložitvi ponudbe nekaj sekund po tem, ko mu je trgovalec družbe Credit Suisse razkril svojo ponudbo zadevni stranki. Trgovalec družbe Crédit agricole si torej ni prizadeval – kot bi se to zgodilo v normalnih konkurenčnih razmerah – najti alternativno rešitev za to, da bi lahko zadevni stranki dal ponudbo. Nasprotno, štirideset minut pozneje je trgovalca družbe Credit Suisse vprašal, ali je izvedel transakcijo.

266

Torej razlaga, ki jo predlaga družba Crédit agricole, ni verodostojna in vsekakor ne dosega zahtevanega dokaznega standarda za izpodbijanje razlage Komisije, kakršen izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 186 zgoraj.

267

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 573 do 575 ter nato 674, 678, 686, 715, 746 in 848 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 12. marca 2015 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij in za usklajevanje cen in dejavnosti trgovanja ter je bil zato protikonkurenčen.

268

Iz tega sledi, da se trditve, s katerimi je želela družba Crédit agricole dokazati neobstoj protikonkurenčnosti pogovorov z dne 18. in 31. januarja 2013, 15. februarja 2013, 19. in 21. marca 2013, 24. maja 2013, 3. junija 2013, 10. in 25. julija 2013, 6. avgusta 2014 ter 12. marca 2015, zavrnejo.

269

Kar zadeva pogovor z dne 28. septembra 2010, razvrščen v kategorije 3, 4 in 5, na katerega se nanašajo točke od 232 do 235 ter nato 674, 678, 686 in 746 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Credit Suisse trdi, da je njen trgovalec predlagal umik cene, prikazane na zaslonu borznega posrednika, da bi lahko namesto tega izvedel transakcijo s trgovalcem družbe Deutsche Bank po isti ceni, kot je bila prikazana na zaslonu tega posrednika.

270

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da družba Credit Suisse izpodbija le prvi del pogovora z dne 28. septembra 2010, torej izmenjave, ki so potekale med 5:46:31 in 5:48:17. Ne izpodbija namreč drugega dela tega pogovora, ki je potekal med 11:23:57 in 11:29:54 ter je po mnenju Komisije pomenil združevanje (pooling) informacij o trgu (market intelligence) glede prednostnih področij trgovanja in prihodnje dejavnosti točno določene stranke, ki so jo udeleženci poznali.

271

V prvem delu tega pogovora je trgovalec družbe Deutsche Bank, kot je navedla Komisija v točki 233 obrazložitve izpodbijanega sklepa, trgovalca družbe Credit Suisse „verjetno“ vprašal, ali je kupec ali prodajalec italijanskih obveznic 09/13 („wahts you better way ITALY 09/13“). V tem okviru je trgovalec družbe Deutsche Bank pojasnil, da se poskuša pogajati s tretjo osebo („trying to get a block out“). V odgovor je trgovalec družbe Credit Suisse pojasnil, da je pravkar prikazal dvosmerno ceno na zaslonu borznega posrednika BGC, in trgovalca družbe Deutsche Bank vprašal, ali naj umakne to ceno („cool…I’ve just gone 146/143 in bgc… shall i kill it?“). Trgovalec družbe Credit Suisse je pojasnil, da pravkar dela na „switch trade“ s „saj veš kom“ („i’m working [on] an order to sell Italy 13s to buy Spain 12s with u know who“). Ker trgovalec Credit Suisse od trgovalca družbe Deutsche Bank ni prejel odgovora, je sogovornika znova vprašal, ali naj umakne ceno („so will need to buy at 146ish to print it… shall i kill price?“). Trgovalec družbe Deutsche Bank je nato v bistvu odgovoril, da ni treba, da ni prepričan, ali bo potencialna stranka prišla ali ne, in da poskuša srečo („nah its cool…not sure if this guy will sell or not… but trying him now“).

272

Tako po eni strani iz prepisa zadevnega pogovora izhaja, da je trgovalec družbe Credit Suisse med tem pogovorom predlagal umik svoje cene s trga, potem ko je izvedel, da se trgovalec družbe Deutsche Bank pogaja s tretjo osebo. Ta predlog naj bi privedel do nekonkuriranja trgovalcu družbe Deutsche Bank, s čimer naj bi se povečale možnosti, da bo tretja oseba sklenila posel s trgovalcem družbe Deutsche Bank.

273

Po drugi strani ni mogoče z ničimer v izmenjanih izjavah podpreti trditve družbe Credit Suisse, da je njen trgovalec predlagal umik cene, prikazane na zaslonu borznega posrednika, da bi namesto tega izvedel transakcijo s trgovalcem družbe Deutsche Bank po isti ceni, kot je bila prikazana na zaslonu tega posrednika.

274

V zvezi s tem razlaga družbe Credit Suisse, da je želel trgovalec družbe Deutsche Bank dobiti likvidna sredstva pri trgovalcu prvonavedene družbe, da bi lahko nato izvedel večje naročilo pri eni od strank v zvezi s to obveznico, ni verjetna. Poleg tega ta banka ni dokazala, da neposredni dokazi, ki jih je imela Komisija na voljo v zvezi s pogovorom z dne 28. septembra 2010, ne zadostujejo.

275

Trgovalec družbe Credit Suisse je namreč trgovalcu družbe Deutsche Bank sporočil dvosmerno ceno, ki jo je pravkar prikazal na zaslonu borznega posrednika BGC, in mu še sporočil, da se pravkar pogaja o prodaji zadevnih italijanskih obveznic s točno določeno tretjo osebo („i’m working [on] an order to sell Italy 13s to buy Spain 12s with u know who“).

276

Ker se je trgovalec družbe Credit Suisse že pogajal o prodaji italijanskih obveznic s tretjo osebo, je malo verjetno, da bi predlagal umik svoje cene z zaslona borznega posrednika zato, ker je nameraval skleniti transakcijo s trgovalcem družbe Deutsche Bank.

277

Najverjetnejša razlaga je ta, da je trgovalec družbe Credit Suisse predlagal umik cene z zaslona borznega posrednika BGC, da bi tako omejil obseg mogoče konkurence in se izognil vsakršnemu tveganju, da bi bila ta cena v nasprotju z voljo trgovalca družbe Deutsche Bank, da izvede prodajo vseh obveznic skupaj tretji osebi. To razlago potrjuje tudi pogovor, ki ga družba Credit Suisse posebej ne izpodbija in je potekal nekaj dni pred tem, to je 24. septembra 2010, ko je trgovalec družbe Deutsche Bank predlagal umik svoje ponudbe z zaslona borznega posrednika Tullets, da ne bi posegal v strategijo trgovanja trgovalca družbe Credit Suisse (glej točko 230 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

278

Družba Credit Suisse torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 232 do 235 ter nato 674, 678, 686 in 746 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 28. septembra 2010 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij, izmenjave glede strategij trgovanja in oblikovanja cen in usklajevanje dejavnosti trgovanja ter je bil zato protikonkurenčen.

279

Družba Credit Suisse trdi, da izmenjava informacij o stanju inventarja vzdrževalcev trga omogoča lažje iskanje možnosti za transakcije med trgovalci. Navaja na primer pogovor z dne 8. februarja 2012, razvrščen v kategoriji 3 in 4, na katerega se nanašajo točke od 367 do 376 ter nato 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

280

V zvezi s tem je treba poudariti, da se družba Credit Suisse sklicuje le na prvi del pogovora, ki je potekal med trgovalcema družb Deutsche Bank in BofA 8. februarja 2012 med 2:58:05 in 3:10:51. Družba Credit Suisse namreč ne navaja nobene posebne trditve zoper druge dele tega pogovora, ki so potekali pozneje tega dne in ki so bili po mnenju Komisije povod za izmenjave o povpraševanjih strank in tekočih transakcijah.

281

Kar zadeva prvi del pogovora, ki je potekal 8. februarja 2012, prepis tega pogovora kaže, da sta se trgovalec družbe Deutsche Bank in trgovalec družbe BofA zaporedoma pogovarjala o transakcijah, ki sta jih pravkar izvajala ali sta jih nameravala izvesti z isto stranko v zvezi z več obveznicami.

282

Med temi izmenjavami sta se trgovalca pogovarjala o tekočem trgovanju v zvezi z obveznicami BNG 10/16 („just about to lose 50mm bng 10/16“; „getting [check]ed on that too“; „just sold them… 50mm“). Trgovalec družbe BofA je nato razkril ceno, ki jo je pokazal stranki za obveznice BNG 10/16 („i showed +127 fyi“) in trgovalec družbe Deutsche Bank mu je odgovoril, da je bila to cena, po kateri je pravkar sklenil transakcijo s to stranko („same… thats where i have been lifted“).

283

Poleg tega sta si trgovalca izmenjala informacije o ravnanju stranke v zvezi z drugimi obveznicami („same guy checking me on 100mm new neds“; „anyone got any ned 06/16“; „flat“; „i have some but about to get lifted“; „same guy?“; „y[ea]h“; „hes lifting all the cheap names… think he [might] lift me in 100mm coe17“).

284

Tako prvi del pogovora z dne 8. februarja 2012 ne zajema le izmenjave informacij o stanju inventarja trgovalcev. Trgovalca sta si izmenjala informacije, ki niso bile javne in so se nanašale na količine konkretnih obveznic, ki sta jih prodala ali sta jih nameravala prodati eni sami točno določeni stranki. Kar poleg tega zadeva točno določeno vrsto obveznic, sta si trgovalca izmenjala informacije o ceni, po kateri sta prodala ali nameravata prodati navedeno obveznico. Zadevni pogovor je torej odraz komentarjev v realnem času v zvezi z dejavnostmi trgovalcev, ki so bili povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij.

285

Družba Credit Suisse tako ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je menila, da prvi del pogovora z dne 8. februarja 2012 pomeni združevanje informacij, ki je trgovalcema omogočilo presojo namenov točno določene stranke in aktualnega trgovanja ter posledično ravnanje na trgu z manj negotovosti.

286

Družba Credit Suisse torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 367 do 376 ter nato 674 in 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 28. septembra 2010 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij in izmenjave glede strategij trgovanja in oblikovanja cen ter je bil zato protikonkurenčen.

287

Med pogovorom z dne 10. januarja 2013, razvrščenim v kategorije 3, 4 in 5 ter navedenim v točkah od 446 do 450 ter nato 674, 678 in 686 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je trgovalec družbe Credit Suisse vprašal, ali je ponudba za nakup, ki jo je videl (verjetno na zaslonu enega ali več borznih posrednikov) v zvezi z obveznicami KFW ponudba trgovalca družbe Deutsche Bank („is that your bid in KFW 4.375 18?“), na kar je ta odgovoril pritrdilno. Trgovalec družbe Credit Suisse je nato pojasnil, da se s tretjo osebo pogaja o „switch trade“, v okviru katere bi kupil navedene obveznice KFW in hkrati prodal drugo vrsto obveznic („I’m being checked on these vs the kommun“). Trgovalec družbe Deutsche Bank je nato odgovoril, da je v kratki poziciji, da potrebuje te obveznice in da je pripravljen zanje plačati kakršno koli ceno („i am short 50mm… badly need them… will pay whatever“). Nato je trgovalca družbe Credit Suisse vprašal, prvič, ali želi, da umakne svojo vidno ponudbo na zaslonu borznega posrednika („you want me to kill the bid?“) in, drugič, ali lahko ta dobi obveznice zanj („if you can get these for me will pay whatever man“). Trgovalec družbe Credit Suisse je odgovoril nikalno, pri čemer je pojasnil, da se bo potrudil po najboljših močeh, vendar bi bila lahko to izguba časa („nah, thats cool… i’ll do my best, but could just be time wasting“). Isti trgovalec je še poudaril, da ne posluje veliko s to stranko in da ni resnično prepričan o sklenitvi posla („guy who we dont do anything with, so not really sure“). Trgovalec Deutsche Bank je nato še enkrat predlagal umik svoje ponudbe z zaslona borznega posrednika („you want me to kill the bid?“), na kar je trgovalec družbe Credit Suisse odgovoril, da stranka ne išče najboljše ponudbe („not shopping it around“).

288

Družba Credit Suisse trdi, da je trgovalec družbe Deutsche Bank med tem pogovorom predlagal, da „ubije“ svojo ponudbo, ker je upal, da se bo trgovalec družbe Credit Suisse pogajal zanj in mu torej ne bo treba svoje kratke pozicije pokriti na zaslonu borznega posrednika. Odgovor trgovalca družbe Credit Suisse, to je „ne, kul je … potrudil se bom po najboljših močeh, vendar bi bila lahko to izguba časa“, naj bi pomenil, da trgovalcu družbe Deutsche Bank ni treba umakniti svoje ponudbe, saj pogajanja o transakciji s tretjo osebo niso še dovolj napredovala, da bi se lahko oprl na to in opustil iskanje obveznic na zaslonu borznega posrednika.

289

Vendar razlaga družbe Credit Suisse ni verjetna glede na izjave, izmenjane med pogovorom z dne 10. januarja 2013, ta banka pa ni dokazala, da so neposredni dokazi, ki jih je imela na voljo Komisija v zvezi s tem pogovorom, nezadostni.

290

Dejstvo, da trgovalec družbe Credit Suisse ni prosil za umik ponudbe trgovalca družbe Deutsche Bank, ker po njegovem mnenju stranka „ni iskala najboljše ponudbe“, kaže na to, da je trgovalec družbe Credit Suisse predlog za umik ponudbe razlagal kot voljo trgovalca družbe Deutsche Bank, da ne objavi konkurenčne ponudbe za nakup in tako ne poseže v tekoča pogajanja trgovalca družbe Credit Suisse. Poleg tega bi samostojen konkurent, ki bi kot trgovalec družbe Deutsche Bank tako zelo potreboval obveznice, da bi bil zanje pripravljen plačati kakršno koli ceno, poskušal povečati svoje možnosti, da najde prodajalca, prek številnih različnih kanalov in torej ne bi predlagal umika svoje ponudbe za nakup na zaslonu borznega posrednika.

291

Edina verjetna razlaga predloga trgovalca družbe Deutsche Bank, da umakne svojo ponudbo za nakup, je torej volja pomagati trgovalcu družbe Credit Suisse v pogajanjih s tretjo osebo.

292

Vsekakor je treba poudariti, da sta trgovalca, čeprav trgovalec družbe Deutsche Bank nazadnje ni umaknil svoje ponudbe, pokazala skupno voljo po uskladitvi svojega ravnanja, nato pa sta se skupaj odločila, da lahko ponudba družbe Deutsche Bank na zaslonu borznega posrednika ostane.

293

Kot pa trdi Komisija, dejstvo, da bi se lahko trgovalec družbe Deutsche Bank potencialno zanimal za poznejšo transakcijo s trgovalcem družbe Credit Suisse, če bi sklenil transakcijo s tretjo osebo, ne upravičuje take uskladitve med konkurentoma, saj mora vsak od njiju dati neodvisno konkurenčno ponudbo za sklenitev posla s tretjo osebo.

294

Poleg tega je bil pogovor z dne 10. januarja 2013 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij glede potencialne transakcije, ki bi lahko zanimala oba trgovalca, še zlasti glede ravnanja ene od strank. Trgovalec družbe Deutsche Bank je sporočil še informacije o svojem položaju. Ta informacija je okrepila domnevo trgovalca družbe Credit Suisse v zvezi s tem, da bi imel kupca, pripravljenega plačati kakršen koli znesek za obveznice, ki bi jih kupil pri stranki, kar je lahko trgovalec te družbe upošteval pri oblikovanju cene v razmerju do stranke.

295

Družba Credit Suisse torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 446 do 450 ter nato 674, 678, in 686 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 10. januarja 2013 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij, izmenjave glede strategij trgovanja in oblikovanja cen in usklajevanje dejavnosti trgovanja ter je bil zato protikonkurenčen.

296

Kar zadeva dvostranski pogovor, ki je potekal 12. marca 2015 med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcem družbe Crédit agricole ter ga neuspešno izpodbija družba Crédit agricole, kot je bilo navedeno v točkah od 257 do 267 zgoraj, s trditvami družbe Credit Suisse ni mogoče omajati presoje, da je bil navedeni pogovor protikonkurenčen.

297

Po eni strani pogovor, ki je potekal 12. marca 2015, ne razkriva le izmenjave zelo natančnih in aktualnih informacij o ponudbi, dani stranki v okviru tekočega trgovanja. Ta pogovor razkriva tudi uskladitev ravnanja, zaradi katere trgovalec družbe Crédit agricole ni predložil ponudbe potencialni stranki, ki je navezala stik z njim, potem ko se je uskladil s trgovalcem družbe Credit Suisse (glej točke od 259 do 261 zgoraj).

298

Po drugi strani alternativa, ki jo ponuja družba Credit Suisse, to je, da je poskušal trgovalec družbe Crédit agricole pri trgovalcu družbe Credit Suisse pridobiti likvidna sredstva, ni verjetna in ta banka ni dokazala, da neposredni dokazi, ki jih je imela na voljo Komisija, niso zadostovali v smislu sodne prakse, navedene v točki 186 zgoraj.

299

Če bi namreč trgovalec družbe Crédit agricole – kot trdi družba Credit Suisse – poskušal pridobiti likvidna sredstva, ne bi bilo koristno, da si trgovalca izmenjata občutljive poslovne informacije o strategiji stranke, o njeni identiteti in o cenovni ponudbi, ki jo je družba Credit Suisse dala navedeni stranki. Dovolj bi namreč bilo, da bi trgovalec družbe Credit Suisse trgovalcu družbe Crédit agricole že takoj pojasnil, da ne more z njim trgovati z obveznico, ali da bi mu dal ceno.

300

Družba Credit Suisse torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah od 573 do 575 ter nato 674, 678, 686, 715, 746 in 848 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bil pogovor z dne 12. marca 2015 povod za izmenjavo občutljivih poslovnih informacij in za usklajevanje cen in dejavnosti trgovanja ter je bil zato protikonkurenčen.

301

Kar zadeva elektronsko sporočilo trgovalca družbe Credit Suisse z dne 24. marca 2015, katerega naslovnik je bil trgovalec družbe Crédit agricole, ki je bilo razvrščeno v kategorijo 4 in se nanj nanašajo točki 576 in 577 ter nato točka 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Credit Suisse trdi, da poenostavlja opredelitev možnosti trgovanja med trgovalci, kar je še posebej pomembno ob koncu meseca in četrtletja, ko naj bi vzdrževalci trga izravnali svoj portfelj.

302

V zvezi s tem je treba poudariti, da je zadevno elektronsko sporočilo poslal trgovalec družbe Credit Suisse trgovalcu družbe Crédit agricole kot skrito kopijo, naslovljeno pa je bilo „CS US$ SSA BID AXES – month end: offer side bids“. To elektronsko sporočilo je vsebovalo seznam interesov, to je seznam, s katerim je navedeni trgovalec predložil informacije o cenah in količinah obveznic, s katerimi je bil pripravljen trgovati.

303

Iz točke 53 obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je iz seznama interesov razviden interes trgovalca posamezne banke za nakup ali prodajo določenih obveznic, namenjen pa je prodajnemu oddelku navedene banke ali borznemu posredniku.

304

Tako je trgovalec družbe Credit Suisse s tem, da je tak seznam poslal neposredno konkurenčnemu trgovalcu, tega trgovalca, to je trgovalca družbe Crédit agricole, obvestil o cenah, ki jih je ponudil svojim strankam za vrsto obveznic.

305

Taka informacija je občutljiva poslovna informacija. Taka poslovna občutljivost ni omajana s tem, da naj bi se seznam nanašal le na omejeno število obveznic ali da naj bi bile cene le indikativne.

306

Poleg tega ni družba Credit Suisse predložila nobenega dokaza, ki bi lahko kazal na to, da je želel njen trgovalec seznam interesov, ki ga je tako predložil, uporabiti za sklenitev transakcije s trgovalcem družbe Crédit agricole, da bi tako „izravnal portfelj“. Družba Credit Suisse ni nič bolj predložila niti dokazov, ki bi kazali na to, da je želel trgovalec družbe Crédit agricole pri družbi Credit Suisse pridobiti likvidna sredstva za eno od 21 obveznic z navedenega seznama.

307

Dejstvo, da se tak seznam ne naslovi na konkurenčnega trgovalca, je potrjeno s pogovorom z dne 21. marca 2013 med trgovalcema družbe Crédit agricole in družbe Deutsche Bank, preučenim v točkah od 220 do 223 zgoraj. Iz tega pogovora namreč po eni strani izhaja, da je to, da je zaposleni pri družbi Deutsche Bank trgovalcu družbe Crédit agricole poslal seznam interesov, opredeljeno kot napaka, po drugi strani pa še, da je navedeno pošiljanje povzročilo „zmešnjavo“ v družbi Crédit agricole.

308

Družba Credit Suisse torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je v točkah 576 in 577 ter nato 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bilo elektronsko sporočilo z dne 24. marca 2015 protikonkurenčno.

309

Iz tega sledi, da se trditve, s katerimi je želela družba Credit Suisse dokazati neobstoj protikonkurenčnosti pogovorov z dne 28. septembra 2010, 8. februarja 2012, 10. januarja 2013 in 12. marca 2015 ter elektronskega sporočila z dne 24. marca 2015, zavrnejo.

310

Iz vsega navedenega izhaja, da družbi Crédit agricole in Credit Suisse nista dokazali, da je Komisija storila napako, ker je menila, da pogovori, ki jih je analizirala, dokazujejo obstoj protikonkurenčnih sporazumov in/ali usklajenih ravnanj v smislu člena 101 PDEU ter, natančneje, obstoj na eni strani protikonkurenčnega usklajevanja cen in dejavnosti trgovanja ter na drugi strani izmenjav občutljivih poslovnih informacij.

311

Vendar ugotovitev iz točke 310 zgoraj ne vpliva na odgovor, ki ga je treba dati na prvi tožbeni razlog družbe Crédit agricole oziroma družbe Credit Suisse, ki se v bistvu nanašata na to, da je Komisija kršila člen 101 PDEU, ker je menila, da ugotovljeni sporazumi ali usklajena ravnanja pomenijo omejevanje konkurence „zaradi cilja“. Zaradi protikonkurenčnosti teh ravnanj namreč še ni nujno, da ta ravnanja samodejno pomenijo omejevanje „zaradi cilja“.

312

Da se omejevanje šteje za omejevanje konkurence „zaradi cilja“, ni dovolj, da je zgolj protikonkurenčno, ampak mora izkazovati tudi zadostno stopnjo škodljivosti za konkurenco (glej sodbo z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točka 67 in navedena sodna praksa).

313

Trditve, s katerimi družbi Crédit agricole in Credit Suisse izpodbijata obstoj omejevanja „zaradi cilja“, bodo torej preučene pozneje v okviru odgovora na prvi tožbeni razlog vsake od njiju.

314

Družba Crédit agricole z drugim delom drugega tožbenega razloga izpodbija trajajočo naravo kršitve, ki jo je ugotovila Komisija.

315

Družba Credit Suisse se v okviru svojega drugega tožbenega razloga v bistvu sklicuje na neobstoj dokazov in nezadostno obrazložitev na eni strani enotne narave kršitve, ki jo je ugotovila Komisija (prvi del), in na drugi strani trajajoče narave iste kršitve (tretji del). Kot je bilo ugotovljeno v zapisniku obravnave, je družba Credit Suisse umaknila trditev v zvezi z nezadostnostjo obrazložitve enotne in trajajoče narave sporne kršitve, ki jo je sprva zatrjevala v okviru drugega tožbenega razloga.

316

Trditve družb Crédit agricole in Credit Suisse je treba preučiti tako, da se razlikuje med na eni strani tistimi, s katerimi se izpodbija enotna narava kršitve, ki jo je ugotovila Komisija (prvi del drugega tožbenega razloga družbe Credit Suisse), in na drugi strani tistimi, s katerimi se izpodbija njena trajajoča narava (drugi del drugega tožbenega razloga družba Crédit agricole in tretji del drugega tožbenega razloga družbe Credit Suisse).

317

Komisija je v točkah 757 in 758 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da so bili nizi sporazumov in/ali usklajenih ravnanj, ki jih je predhodno opredelila, del celovitega načrta s skupnim protikonkurenčnim ciljem. Ta cilj naj bi bil za zadevne banke čim bolj povečati svoje prihodke ob hkratni omejitvi izgub, do katerih bi lahko prišlo zaradi negotovosti, povezane z ravnanji drugih trgovalcev, in sicer z usklajevanjem cen in dejavnosti trgovanja ter z izmenjavo občutljivih poslovnih informacij v zvezi z OSSA, s katerimi se trguje na sekundarnem trgu. Tako naj bi zadevne banke želele omejiti ali izkriviti konkurenco, tako da so konkurenco med seboj nadomestile z vzajemno pomočjo s ciljem povečanja svojih prihodkov iz trgovanja z OSSA na tem trgu, zato naj bi bil včasih položaj takšen, kot bi trgovalci zadevnih bank trgovali v imenu enega samega podjetja, ne pa kot konkurenti.

318

Poleg tega je Komisija v točkah od 759 do 764 obrazložitve izpodbijanega sklepa v bistvu pojasnila štiri „objektivne elemente“, ki po njenem mnenju potrjujejo, da „so bili tajni stiki povezani in so se dopolnjevali“.

319

Prvič, zadevni produkti, to je OSSA, naj bi bili enotni in naj bi se z njimi trgovalo na enak način (točka 760 obrazložitve). Drugič, mehanizem, ki so ga uporabljali trgovalci, naj bi bil enak, to je stalno komuniciranje v klepetalnicah, ki so jih uporabljali samo oni (točka 761 obrazložitve). Tretjič, udeležena naj bi bila ista podjetja, to je družbe Deutsche Bank, BofA, Credit Suisse in Crédit agricole, sprememba pa naj bi bila ugotovljena le, ko je eden od vpletenih trgovalcev (ki so sestavljali zaprto skupino, v kateri so bile ves čas iste osebe) zamenjal delodajalca (točka 762 obrazložitve). Četrtič, zadevna ravnanja naj bi potekala po enaki „shemi“. Natančneje, trgovalci zadevnih bank naj bi bili v določenih obdobjih v stiku vsak dan in naj bi ohranjali komunikacijske kanale odprte ves dan. Prosto naj bi si izmenjevali informacije o svojih tekočih dejavnostih trgovanja v obliki komentarjev v realnem času v zvezi z dogodki, ki so se pravkar dogajali, zaradi česar naj bi lahko opredelili priložnosti za uskladitev svojih ravnanj in jih izkoristili (točki 763 in 764 obrazložitve).

320

Družba Credit Suisse s prvim delom drugega tožbenega razloga trdi, da Komisija ni dokazala obstoja celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem, ki bi povezoval ravnanja pred februarjem 2013 in po njem.

321

Ne da bi se bilo treba vprašati o natančnem obsegu tega, kar izpodbija družba Credit Suisse, ter, natančneje, o vprašanju, ali ta banka izpodbija obstoj celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem v celotnem obdobju, zajetem s kršitvijo, ki jo je ugotovila Komisija, in, natančneje, pred februarjem 2013 in po njem, kar iz tožbe ni jasno razvidno, je treba presoditi, ali je Komisija dokazala, prvič, obstoj takega celovitega načrta pred februarjem 2013 in v tem mesecu ter, drugič, nadaljevanje tega celovitega načrta po februarju 2013.

322

Kot je razvidno iz pogovorov, ki so potekali pred februarjem 2013 in v tem mesecu ter so navedeni v točkah 166, od 168 do 171, od 188 do 208 in od 269 do 295 zgoraj, je Komisija v obravnavani zadevi s svojimi ugotovitvami lahko dokazala, da je bil cilj ravnanj udeležencev, to je izmenjav občutljivih poslovnih informacij ter usklajevanja njihovih cen in dejavnosti trgovanja, protikonkurenčen.

323

Natančneje, iz ugotovitev Komisije je razvidno, da je bil namen ravnanj trgovalcev zadevnih bank izmenjava občutljivih poslovnih informacij in izkoriščanje priložnosti za uskladitev ravnanja, kadar se je ponudila priložnost, zlasti kadar so udeleženci pokazali skupni interes za eno ali več posameznih OSSA ali kadar je k njim pristopila ista stranka v zvezi z isto OSSA. Ta ravnanja, katerih namen je bil normalne konkurenčne razmere nadomestiti z vzajemno pomočjo, so privedla do povečanja preglednosti ter torej zmanjšanja negotovosti in tveganja, včasih pa tudi do upravljanja portfeljev vsakega od udeležencev, kot da bi šlo za en sam portfelj. Udeleženci so tako lahko izkoristili svoja protikonkurenčna ravnanja v razmerju do strank in konkurentov.

324

Zato je Komisija upravičeno menila, da je bil enoten protikonkurenčni cilj, ki se je uresničeval z ravnanji zadevnih bank, čim bolj povečati prihodke teh bank ob hkratni omejitvi izgub.

325

Ta cilj se odraža tudi v nekaterih izrecnih izjavah, podanih med pogovori, navedenimi v točkah 166, 168 in 170 zgoraj, kot so „ok cool will show same level… and wont improve“ (pogovor z dne 2. junija 2010, naveden v točki 190 obrazložitve); „where u gonna be bidding kfw 20’s if asked?“ (pogovor z dne 31. avgusta 2010, naveden v točki 228 obrazložitve); „Let’s just keep that price up because I am not going to improve from there. Because they are just going to try and play one place against another“ (pogovor z dne 13. oktobra 2010, naveden v točki 236 obrazložitve); „take it out for now man… don’t want [to] have to pay 15!“ (pogovor z dne 20. oktobra 2010, naveden v točki 243 obrazložitve); „in case he comes to [you]… maybe worth showing same level… so we can max the dough“ (pogovor z dne 19. maja 2011, naveden v točki 294 obrazložitve).

326

Poleg tega pogovori, ki so potekali pred februarjem 2013 in v tem mesecu, navedeni v točkah 166, od 168 do 170, od 188 do 208 in od 269 do 295 zgoraj, pritrjujejo presojam iz izpodbijanega sklepa, to je, da pred februarjem 2013 in v tem mesecu še drugi objektivni elementi potrjujejo, da so bila protikonkurenčna ravnanja udeležencev povezana in so se po naravi dopolnjevala ter da so ta ravnanja z interakcijami prispevala k celovitemu načrtu s protikonkurenčnim ciljem, ki ga je opisala Komisija.

327

Prvič, protikonkurenčna ravnanja, ki jih je ugotovila Komisija, so se namreč vsa nanašala na OSSA, s katerimi se je kljub njihovi raznolikosti trgovalo na enak način, pri čemer so to dejavnost opravljali isti trgovalci znotraj istih oddelkov za trgovanje zadevnih bank. To presojo ponazarja več pogovorov, ki jih je analizirala Komisija v izpodbijanem sklepu in iz katerih je razvidno, da so si istega dne isti trgovalci izmenjali informacije ali uskladili svoja ravnanja v zvezi z različnimi OSSA (glej na primer pogovor z dne 8. februarja 2012, naveden v točkah od 279 do 286 zgoraj, in pogovor z dne 18. januarja 2013 naveden v točkah od 188 do 195 zgoraj).

328

Drugič, zadevna ravnanja so se izvajala po istem mehanizmu, ki je od začetka leta 2010 vključeval redne pogovore znotraj večstranskih trajnih klepetalnic, ki so jih dopolnjevali dvostranski pogovori. Ti pogovori so potekali znotraj zaprte majhne skupine trgovalcev, ki so se tekom celega dne pogovarjali o različnih OSSA (glej na primer pogovor z dne 28. septembra 2010, naveden v točkah od 269 do 278 zgoraj, in pogovor z dne 31. januarja 2013 naveden v točkah od 196 do 200 zgoraj).

329

Tretjič, pri teh ravnanjih je sodelovala stalna skupina podjetij, sestavljena iz družb Deutsche Bank, BofA in Credit Suisse. Ta skupina podjetij se je spremenila le, ko je januarja 2013 trgovalec družbe BofA zamenjal delodajalca in se je zaposlil pri družbi Crédit agricole, kar je privedlo do udeležbe zadnjenavedene banke.

330

Četrtič, zadevna ravnanja so potekala po isti shemi, ki je zajemala združevanje informacij ali iskrene pogovore o nedavnih, aktualnih ali prihodnjih ravnanjih, kar je trgovalcem zadevnih bank omogočilo, da so izkoristili priložnosti za usklajevanje ali izmenjave informacij ter so tako uresničevali enotni protikonkurenčni cilj, naveden v točki 317 zgoraj.

331

Obstoj celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem pred februarjem 2013 in v tem mesecu je potrjen še z drugimi elementi iz spisa, ki jih je zbrala Komisija.

332

V enem od pogovorov z dne 2. junija 2010, navedenem v točki 190 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je namreč trgovalec družbe BofA trgovalca družbe Deutsche Bank obvestil o ceni, po kateri je prodal obveznice točno določeni stranki. Trgovalec družbe Deutsche Bank je nato isti stranki ponudil isto ceno ter trgovalca družbe BofA obvestil, da je prodal enake obveznice in da je delovalo kot v sanjah („worked out a dream“).

333

Podobno se je Komisija v uvodni izjavi 810 izpodbijanega sklepa sklicevala na pogovore, iz katerih je razvidno, da je vsak od treh vpletenih trgovalcev sam priznal, da pripada skrivnemu „klubu“ („telling you man… just like you, me and [Credit Suisse’s trader] have a chatroom… all these accounts mst be in one chatroom as well“; „we should defo include him in the club….“).

334

Nazadnje, eden od trgovalcev, vpletenih v zadevna ravnanja, ki jih je preučila Komisija, je po prenehanju zaposlitve pri družbi BofA in zaposlitvi pri družbi Crédit agricole 10. januarja 2013 zaprosil za ponovno vključitev v domačo hišo („to be added back in the house!“), to je v trajno klepetalnico, katere člana sta bila trgovalec družbe Deutsche Bank in trgovalec družbe Credit Suisse.

335

Ker je imela torej Komisija na voljo dovolj elementov za ugotovitev obstoja celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem pred februarjem 2013 in v tem mesecu, ji v nasprotju s trditvijo družbe Credit Suisse ni bilo treba dokazati, da so udeleženci izrecno in predhodno sklenili celovit dogovor, v katerem je bilo opredeljeno njihovo delovanje na trgu ali, splošneje, da so predhodno formalizirali svoj namen, da bodo ravnali protikonkurenčno.

336

Glede na navedeno in ob predpostavki, da je družba Credit Suisse želela izpodbijati obstoj celovitega načrta med januarjem 2010 in februarjem 2013, ta družba ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je menila, da so bila ravnanja trgovalcev zadevnih bank v tem obdobju del celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem, kot je bil opredeljen s formulacijo, v bistvu navedeno v točki 317 zgoraj.

337

Kot je razvidno iz točk 94, 766, 767, 822, 823 in 847 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je družba Deutsche Bank konec februarja 2013 svojim trgovalcem prepovedala uporabo trajnih večstranskih klepetalnic („persistent multilateral chatrooms“).

338

Družba Credit Suisse trdi, da ta prepoved pomeni „temeljno dejstvo“, zaradi katerega so bili pogovori v takih klepetalnicah onemogočeni s posledico, da so pogovori med trgovalci zadevnih bank postali manj pogosti ali celo zgolj občasni. Zaradi te spremembe okoliščin naj ravnanja trgovalcev po februarju 2013 ne bi temeljila na enakem „mehanizmu“ in naj ne bi potekala po enaki „shemi“. V teh okoliščinah naj po februarju 2013 ne bi bilo mogoče uresničevati enotnega protikonkurenčnega cilja, ki ga je opredelila Komisija.

339

Komisija priznava sorazmerno zmanjšanje pogostosti protikonkurenčnih pogovorov v povezavi s prepovedjo, navedeno v točki 337 zgoraj, vendar hkrati zavrača trditev družbe Credit Suisse, da je bilo to zmanjšanje znatno in nenadno.

340

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da dejstvo, da je družba Deutsche Bank svojim trgovalcem prepovedala uporabo trajnih večstranskih klepetalnic, ne more omajati ugotovitev Komisije v zvezi z obstojem celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem.

341

Ugotoviti je namreč treba, prvič, da družba Credit Suisse ne izpodbija objektivnih elementov, navedenih v točki 319 zgoraj, povezanih po eni strani s homogenostjo zadevnih produktov, to je OSSA, po drugi strani pa z dejstvom, da so bile udeležene iste banke, razen ko je eden od sodelujočih trgovalcev zamenjal banko.

342

Drugič, prepoved, navedena v točki 337 zgoraj, je sprožila odziv trgovalcev družbe Deutsche Bank, ponazorjen s pogovorom, ki je potekal med dvema trgovalcema te banke 25. februarja 2013 ter je naveden v točkah 473 in 761 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

343

Med tem pogovorom je trgovalec družbe Deutsche Bank, vpleten v sporno kršitev, enemu od kolegov iz iste banke povedal, da jih bo navedena prepoved resnično omejila („that’s gonna really hinder us“), saj naj ne bili več na tekočem z izmenjavami informacij med trgovalcema družb Crédit agricole in Credit Suisse („we not gonna know what flows are going on with [Crédit agricole’s trader] and [Credit Suisse’s trader]“).

344

Drugi trgovalec družbe Deutsche Bank je nato pojasnil: „what i do with [another trader] is we open a new room every day.. as long as its not permanent chat, its ok“, na kar je njegov sogovornik, vpleten v sporno kršitev, odgovoril: „ah ok.. gonna have to do that then“.

345

Tako so trgovalci bank, vpletenih v sporno kršitev, po tem, ko je družba Deutsche Bank svojim trgovalcem prepovedala uporabo trajnih večstranskih klepetalnic, svoje pogovore v trajnih večstranskih klepetalnicah nadomestili s pogovori v netrajnih dvostranskih klepetalnicah.

346

V zvezi s tem po eni strani ni sporno, da sta se trgovalca družb Credit Suisse in Crédit agricole do avgusta 2013 dvostransko še naprej pogovarjala v isti večstranski klepetalnici, ki je bila v uporabi skupaj s trgovalcem družbe Deutsche Bank pred februarjem 2013 in v tem mesecu, to je v klepetalnici PCHAT‑0x2000001313671, poimenovani „DB/CA/CS $ CHAT“. Kot je po drugi strani izrecno razvidno iz pogovora z dne 25. februarja 2013, navedenega v točki 344 zgoraj, prepoved trajnih večstranskih klepetalnic trgovalcem družbe Deutsche Bank ni preprečila uporabe netrajnih dvostranskih klepetalnic.

347

Poleg tega so se bili trgovalci zadevnih bank navajeni pogovarjati tudi dvostransko, saj so taki pogovori pred februarjem 2013 in v tem mesecu potekali kot dopolnilo k uporabi navedenih večstranskih klepetalnic, kar ni sporno.

348

Trgovalci zadevnih bank so torej prepoved uporabe večstranskih klepetalnic, naslovljeno na trgovalce družbe Deutsche Bank, poskusili izravnati z mrežo dvostranskih pogovorov. Ta okoliščina nakazuje namen, da se po februarju 2013 nadaljuje protikonkurenčni cilj, ki se je uresničeval od januarja 2010.

349

Tretjič, pogovori med trgovalci zadevnih bank so se po februarju 2013 dejansko nadaljevali. Iz preučitve pogovorov iz obdobja po februarju 2013 je razvidno, da so imeli navedeni pogovori protikonkurenčno vsebino, podobno vsebini pogovorov izpred februarja 2013.

350

Najprej, trgovalci so namreč še naprej usklajevali svoje cene, kar ponazarjajo na primer odlomki iz dvostranskih pogovorov iz časa po februarju 2013, navedenih v točki 167 zgoraj, dvostranska pogovora z dne 10. julija 2013 (glej točke od 236 do 243 zgoraj) in z dne 12. marca 2015 (glej točke od 257 do 267 in od 296 do 300 zgoraj) ter elektronsko sporočilo z dne 24. marca 2015 (glej točke od 301 do 308 zgoraj).

351

Dalje, trgovalci so še naprej na svojo pobudo ali na prošnjo razkrivali informacije, ki so jih lahko drugi trgovalci uporabili za opravljanje svojih dejavnosti trgovanja ali za opredeljevanje svoje strategije trgovanja ali oblikovanja cen, kar ponazarjajo na primer odlomki dvostranskih pogovorov iz obdobja po februarju 2013, navedenih v točki 168 zgoraj, ter dvostranski pogovori z dne 19. in 21. marca 2013 (glej točke od 209 do 216 in od 217 do 227 zgoraj), z dne 24. maja 2013 (glej točke od 228 do 232 zgoraj), z dne 25. julija 2013 (glej točke od 244 do 248 zgoraj) in z dne 12. marca 2015 (glej točke od 257 do 267 in od 296 do 300 zgoraj).

352

Nazadnje, trgovalci so še naprej usklajevali svoje dejavnosti trgovanja, kar ponazarjajo na primer odlomki iz dvostranskih pogovorov iz časa po februarju 2013, navedenih v točkah 170 in 171 zgoraj, ter dvostranska pogovora z dne 10. julija 2013 (glej točke od 236 do 243 zgoraj) in z dne 12. marca 2015 (glej točke od 257 do 268 in od 296 do 300 zgoraj).

353

Trgovalci zadevnih bank so se torej po februarju 2013 še naprej usklajevali na enak način, izmenjevali so si enake vrste občutljivih poslovnih informacij in uresničevali so protikonkurenčni cilj, enak tistemu izpred tega datuma.

354

Četrtič, s trditvami družbe Credit Suisse v zvezi s tem, da je prepoved uporabe trajnih večstranskih klepetalnic, naslovljena na trgovalce družbe Deutsche Bank, povzročila korenito spremembo v „mehanizmu“ in „shemi“ zatrjevane enotne kršitve, ni mogoče omajati ugotovitve, da je bil protikonkurenčni cilj, ki se je uresničeval s celovitim načrtom, ohranjen po februarju 2013.

355

Enotna narava kršitve namreč izhaja iz enotnosti cilja, ki so ga zasledovali udeleženci omejevalnega sporazuma, in ne iz podrobnih pravil uporabe tega omejevalnega sporazuma (glej v tem smislu sodbe z dne 15. marca 2000, Cimenteries CBR in drugi/Komisija, T‑25/95, T‑26/95, od T‑30/95 do T‑32/95, od T‑34/95 do T‑39/95, od T‑42/95 do T‑46/95, T‑48/95, od T‑50/95 do T‑65/95, od T‑68/95 do T‑71/95, T‑87/95, T‑88/95, T‑103/95 in T‑104/95, EU:T:2000:77, točka 4127, in z dne 8. julija 2008, Lafarge/Komisija, T‑54/03, neobjavljena, EU:T:2008:255, točka 482).

356

Razsojeno je bilo tudi, da ker je cilj protikonkurenčnih ravnanj ostal enak, dejstvo, da so se nekatere značilnosti ali intenzivnost teh ravnanj spremenile, ni odločilno (glej v tem smislu sodbo z dne 24. marca 2011, Aalberts Industries in drugi/Komisija, T‑385/06, EU:T:2011:114, točka 105).

357

Poleg tega v nasprotju s tem, na kar napeljuje družba Credit Suisse, enotni protikonkurenčni cilj, ugotovljen v izpodbijanem sklepu, ni odvisen od organizacije vsakodnevnih pogovorov. Kot je namreč razvidno iz točk od 607 do 611 in 763 obrazložitve izpodbijanega sklepa, so trgovalci zadevnih bank še naprej uresničevali ta cilj s prosto izmenjavo informacij o svojih tekočih dejavnostih trgovanja. Te izmenjave so bile v obliki komentarja dogodkov v realnem času, ko so se dogajali, zaradi česar so lahko opredelili in izkoristili priložnosti za uskladitev. Tako so si ti trgovalci prizadevali za uresničitev tega cilja v okviru protikonkurenčnih pogovorov v zvezi z danimi trgovanji ali kvečjemu v zvezi z upoštevnimi informacijami za dana obdobja. Za nadaljnje uresničevanje zadevnega protikonkurenčnega cilja torej niso bili potrebni trajni ali vsakodnevni pogovori.

358

Poleg tega protikonkurenčni pogovori tudi v obdobju pred februarjem 2013 niso bili nujno vsakodnevni, kot je to razvidno iz kronologije dogodkov, opisane v oddelku 4.2 izpodbijanega sklepa.

359

Nazadnje, res je, da je prepoved trajnih večstranskih klepetalnic trgovalcem zadevnih bank lahko otežila opredeljevanje priložnosti za uskladitev ali izmenjavo občutljivih poslovnih informacij, zlasti ker jim je bilo oteženo vzdrževanje „komentarjev v realnem času“.

360

Vendar družba Credit Suisse ne izpodbija tega, da so netrajne dvostranske klepetalnice delovale na enak način kot trajne večstranske klepetalnice. Enako kot trajne večstranske klepetalnice so tudi netrajne dvostranske klepetalnice prijavljenim trgovalcem omogočale izmenjave prek pošiljanja hipnih sporočil. Poleg tega so netrajne klepetalnice enako kot trajne večstranske klepetalnice prijavljenim trgovalcem omogočale komentiranje dogodkov, ki so se dogajali, čez cel dan in v realnem času. Dejansko je bila razlika med tema vrstama klepetalnic večinoma v številu udeležencev in v tem, ali je bilo treba vsak dan odpreti novo klepetalnico ali ne.

361

Torej – in ne da bi bilo treba presoditi druge utemeljitve, ki jih je Komisija v izpodbijanem sklepu navedla v odgovor na trditve, s katerimi so udeležene banke pojasnjevale sorazmeren upad pogostosti protikonkurenčnih pogovorov – trditev družbe Credit Suisse v zvezi s tem, da po februarju 2013 ni bilo več mogoče uresničevati enotnega protikonkurenčnega cilja, opredeljenega v izpodbijanem sklepu, ni mogoče sprejeti.

362

Prvi del drugega tožbenega razloga družbe Credit Suisse je treba torej zavrniti.

363

Zavrniti je treba tudi postranske in razpršene trditve, s katerimi družba Crédit agricole izpodbija enotno naravo sporne kršitve.

364

Po eni strani družba Crédit agricole ni upravičena ob koncu prvega tožbenega razloga in v uvodnem delu drugega tožbenega razloga trditi, da je opredelitev kot „enotna in trajajoča kršitev“ nepravilna, če bi Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija enega od petih ločenih sporazumov ali usklajenih ravnanj nepravilno opredelila kot kršitev „zaradi cilja“. Te trditve namreč temeljijo na napačni premisi, da naj bi Komisija v izpodbijanem sklepu ugotovila pet ločenih kršitev (glej točke od 70 do 89 zgoraj).

365

Po drugi strani družba Crédit agricole ni nič bolj upravičena v okviru prvega dela drugega tožbenega razloga, ki se nanaša na neobstoj prispevka k celovitemu načrtu, trditi, da naj bi bil enotni protikonkurenčni cilj, ki ga je za zadevno enotno in trajajočo kršitev ugotovila Komisija, opredeljen presplošno, saj naj bi si vsaka banka prizadevala zmanjšati izgubo. Čeprav namreč drži, da enotni protikonkurenčni cilj, kot ga je predstavila Komisija, vključuje cilj povečanja prihodkov in zmanjšanja izgub z udeležbo pri sporni kršitvi, je iz točke 317 zgoraj razvidno, da je ta pojasnila tudi, da so si zadevne banke za uresničitev tega cilja prizadevale z usklajevanjem svojih ravnanj v zvezi s cenami in v zvezi s svojimi dejavnostmi trgovanja ter z izmenjavo občutljivih poslovnih informacij v zvezi z OSSA, s katerimi se je trgovalo na sekundarnem trgu. Tako so si udeležene banke z vzajemno pomočjo in torej z ravnanji, ki ne spadajo v normalne konkurenčne razmere, prizadevale za dodatno povečanje svojih prihodkov in dodatno ublažitev izgub v primerjavi z bankami, ki pri zadevnih ravnanjih niso sodelovale.

366

Komisija je v točki 789 obrazložitve izpodbijanega sklepa pod naslovom „Trajajoča narava kršitve“ menila, da so ravnanja, ki jih je opisala v oddelku 4 svojega sklepa, del trajajočega procesa, ki je potekal po skupnem načrtu, in da ta ravnanja niso bila osamljeni ali občasni dogodki. Po mnenju Komisije so bili različni elementi kršitve, s katerimi se je uresničeval isti protikonkurenčni cilj, izoblikovani v okviru številnih in pogostih pogovorov med trgovalci zadevnih bank.

367

Družba Crédit agricole z drugim delom drugega tožbenega razloga zatrjuje „neobstoj trajajoče kršitve“. V odgovor na vprašanje Splošnega sodišča na obravnavi je navedla, da v okviru točk od 3.16 do 3.31 tega dela izpodbija trajajočo naravo svoje udeležbe pri kršitvi, da pa bi morale imeti prekinitve njene udeležbe in udeležbe drugih bank posledice tudi za trajajočo naravo sporne kršitve kot celote.

368

Družba Credit Suisse s tretjim delom drugega tožbenega razloga trdi, da Komisija ni dokazala trajajoče narave sporne kršitve po februarju 2013.

369

Zaporedoma je treba preučiti tretji del drugega tožbenega razloga, ki ga navaja družba Credit Suisse, in drugi del drugega tožbenega razloga, ki ga navaja družba Crédit agricole, v delu, v katerem se z navedenim drugim delom dokazuje neobstoj trajajoče narave sporne kršitve.

370

Družba Credit Suisse s tretjim delom drugega tožbenega razloga trdi, da Komisija ni dokazala, da je bila sporna kršitev trajajoča po februarju 2013, to je trenutku, po katerem naj bi se ta kršitev znatno spremenila.

371

Uvodoma družba Credit Suisse trdi, da v obravnavani zadevi obstoječi komunikacijski kanal med zadevnimi trgovalci ni bil skriven in da so bile izmenjave v celoti zabeležene, tako da neobstoj dokazov o komunikaciji za dano obdobje dejansko dokazuje prekinitev ravnanja v tem obdobju. Tako naj bi bila napačna trditev Komisije, da je treba šibkost njenega dokazovanja pripisati razdrobljenim in nepopolnim dokazom.

372

Družba Credit Suisse meni, da bi morala Komisija ob upoštevanju dinamike zadevnega trga in kronologije dejstev iz obdobja po februarju 2013 predložiti dokaze, ki bi se navezovali na dejstva, ki bi si bila časovno dovolj blizu. Vendar naj bi bilo po februarju 2013 veliko dolgotrajnih razmikov, vključno s takimi, ki so trajali med 49 in 82 dni. Ob upoštevanju dvostranskih pogovorov med drugimi trgovalci brez trgovalca družbe Credit Suisse naj bi bilo deset obdobij nedejavnosti, dolgih 28 dni ali več.

373

V tem okviru družba Credit Suisse najprej trdi, da dejstvo, da so zadevne banke s svojimi ravnanji uresničevale skupni cilj, ne zadostuje kot dokaz trajajoče kršitve, če so na voljo dokazi ali indici, ki razkrivajo prekinitev te kršitve. S temi trditvami naj bi bilo mogoče podpreti kvečjemu enotno in „ponavljajočo se“ kršitev. Prav tako naj bi Komisija preprosto izvedla izpeljave, ki temeljijo na skupku dokazov kot celote, s čimer pa naj ne bi bila pravno zadostno dokazana trajajoča kršitev.

374

Dalje, družba Credit Suisse poudarja, da Komisija ni pojasnila, kako bi bili lahko razmiki, navedeni v točki 372 zgoraj, povezani, čeprav naj bi izmenjane informacije hitro zastarale, ta institucija pa naj bi poskušala podaljšati učinke nekaterih občasnih pogovorov, ugotovljenih po februarju 2013.

375

Nazadnje, po mnenju družbe Credit Suisse bi okoliščine zadeve in delovanje trga dejansko zahtevali „aktivne ukrepe“ in pogovore, ki bi potekali dokaj redno in v razmeroma kratkih časovnih presledkih. Komisiji naj te trditve ne bi uspelo ovreči.

376

V zvezi s tem je treba uvodoma zavrniti trditev družbe Credit Suisse, da v obravnavani zadevi obstoječi komunikacijski kanal med trgovalci zadevnih bank ni bil skriven in da so bile izmenjave v celoti zabeležene, tako da neobstoj dokaza o komunikaciji za dano obdobje dejansko dokazuje prekinitev ravnanja v tem obdobju.

377

Po eni strani tej trditvi nasprotujejo nekatera pojasnila iz izpodbijanega sklepa. Komisija je namreč v točki 777 obrazložitve tega sklepa navedla, da je normalno, da so po tem, ko je družba Deutsche Bank prepovedala uporabo trajnih večstranskih klepetalnic, dokazi o dvostranskih pogovorih postali bolj razpršeni, potem ko so bili trgovalci seznanjeni z dejstvom, da morajo prenehati uporabljati večstranske klepetalnice in da morajo torej „svoje pogovore prikriti pred internim nadzorom skladnosti“. Poleg tega je Komisija v točkah 82 in 778 obrazložitve istega sklepa pojasnila, da je bila med preiskavo obveščena, da so bili avdioposnetki telefonskih pogovorov trgovalca družbe BofA za obdobje med 29. novembrom 2014 in 3. septembrom 2015 izbrisani, ter da je bilo iz edine informacije, s katero je razpolagala, to je seznama izhodnih klicev, razvidno, da je bilo med novembrom 2014 in marcem 2015 opravljenih štirinajst klicev med trgovalcem družbe BofA in trgovalcem družbe Crédit agricole. Komisija je dodala, da je bil v sistemu družbe Crédit agricole zabeležen en sam od teh klicev, to je klic z dne 10. decembra 2014.

378

Po drugi strani neobstoja zunanjih znakov sporne kršitve v danem obdobju še ni mogoče samodejno razlagati kot prekinitve te kršitve v istem obdobju.

379

Tudi če so namreč zunanji znaki omejevalnega sporazuma med seboj ločeni z bolj ali manj dolgimi časovnimi obdobji, lahko Komisija v okviru presoje trajajoče narave kršitve, ki traja več let, šteje, da ta kršitev ni bila prekinjena, kadar po eni strani različni ukrepi, ki so del te kršitve, uresničujejo samo en cilj in se umeščajo v okvir enotne in trajajoče kršitve ter po drugi strani noben indic ali dokaz ne dokazuje, da se kršitev med temi obdobji ni nadaljevala (glej v tem smislu sodbi z dne 18. marca 2021, Pometon/Komisija, C‑440/19 P, EU:C:2021:214, točki 112 in 114, in z dne 17. maja 2013, Trelleborg Industrie in Trelleborg/Komisija, T‑147/09 in T‑148/09, EU:T:2013:259, točki 61 in 63).

380

Vendar načelo pravne varnosti zahteva, da mora Komisija predložiti vsaj dokaze glede dejstev, ki so si časovno dovolj blizu, da se lahko razumno potrdi, da je ta kršitev med dvema določenima datumoma trajala brez prekinitve (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2021, Nichicon Corporation/Komisija, T‑342/18, EU:T:2021:635, točka 365 (neobjavljena) in navedena sodna praksa).

381

Čeprav je obdobje, ki loči dve kršitveni ravnanji, upoštevno merilo pri ugotavljanju trajajoče narave kršitve, pa vprašanja, ali je to obdobje dovolj dolgo, da bi pomenilo prekinitev kršitve, ni mogoče preučevati abstraktno. Nasprotno, preučiti ga je treba v povezavi z delovanjem zadevnega omejevalnega sporazuma (glej sodbo z dne 29. septembra 2021, Nichicon Corporation/Komisija, T‑342/18, EU:T:2021:635, točka 366 (neobjavljena) in navedena sodna praksa).

382

V obravnavani zadevi je na prvem mestu iz točk od 317 do 362 zgoraj razvidno, da so bila ravnanja udeležencev v celotnem obdobju kršitve umeščena v okvir celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem.

383

Iz tega izhaja, da je Komisija lahko štela, da je sporna kršitev trajala celotno obdobje kršitve, ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, razen če bi bilo treba ugotoviti, da je bila navedena kršitev prekinjena (glej točke od 379 do 381 zgoraj).

384

Na drugem mestu, protikonkurenčni cilj, ki se je uresničeval, je bil čim bolj povečati prihodke zadevnih bank ob hkratni omejitvi njihovih izgub, do katerih bi lahko prišlo zaradi negotovosti, povezane z načinom, kako bodo ravnali drugi trgovalci. Ravnanja, ki so se izvajala, so se nanašala na različne OSSA in niso zajemala zgolj usklajevanja o cenah ali izmenjav informacij o cenah. Ta ravnanja so se namreč nanašala širše na dejavnosti trgovanja zadevnih bank.

385

Kot je razvidno iz točk 323 in 357 zgoraj, uresničevanje enotnega protikonkurenčnega cilja, ugotovljenega v izpodbijanem sklepu, v nasprotju s tem, na kar napeljuje družba Credit Suisse, ni bilo odvisno od organizacije vsakodnevnih pogovorov. Namen pogovorov med zadevnimi trgovalci je bil namreč opredeliti in izkoristiti priložnosti za uskladitev ali izmenjavo občutljivih poslovnih informacij.

386

Poleg tega ob upoštevanju navedenega zelo pogosto sodelovanje pri tajnih stikih ni bilo nujno za delovanje sporne kršitve, saj je bilo trgovanje z OSSA neodvisno. Morebitni uspeh danega tajnega stika namreč ni bil odvisen od sodelovanja pri vrsti stikov v zvezi z drugimi vrstami trgovanja.

387

Nazadnje, v pogovore, ki so potekali po februarju 2013, so bili vpleteni isti trgovalci kot v pogovore, za katere so bile leta 2010 vzpostavljene trajne večstranske klepetalnice. Ti trgovalci so se pogosto srečevali na družabnih dogodkih in so sestavljali zelo zaprto skupino, dobro poznano med trgovalci finančnega središča (City) v Londonu.

388

Na tretjem mestu, Komisija se je oprla na dokaze v zvezi z dejstvi, ki so si časovno dovolj blizu, pri čemer zaradi razmikov med dvema zunanjima znakoma kršitve ali dvema pogovoroma, za katere je Komisija lahko predložila dokaz, na kar se sklicuje družba Credit Suisse, ni mogoče šteti, da naj bi bila navedena kršitev v obdobju po februarju 2013 prekinjena.

389

V zvezi s tem, prvič, je treba poudariti, da družba Credit Suisse ne zatrjuje prekinitve kršitve pred februarjem 2013, čeprav je mogoče pred tem datumom – natančneje leta 2012 – med nekaterimi pogovori ugotoviti več razmikov, dolgih več kot en mesec.

390

Drugič, Komisija je v točki 534 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla več dokumentov, iz katerih je razvidno, da so trgovalci leta 2014 in 2015 trg OSSA dojemali kot trg, ki postaja vse težavnejši in manj dobičkonosen („no money in SSA anymore“, „no flows in SSA“, „no money in SSA“, „SSA is dead“). Ta pojav pojasnjuje, da so zadevni trgovalci vse več trgovali z drugimi finančnimi instrumenti, da bi tako izravnali upad dejavnosti na tem trgu. Ta upad dejavnosti, neodvisen od volje udeležencev pri enotni kršitvi, je pripomogel k zmanjšanju števila priložnosti za usklajevanje ali izmenjavo občutljivih poslovnih informacij.

391

Tretjič, iz preučitve na eni strani pogovorov iz obdobja pred razmiki, ki jih zatrjuje družba Credit Suisse, in na drugi strani pogovorov, ki so sledili navedenim razmikom, je razvidno, da ti pogovori ne vsebujejo ničesar, kar bi kazalo na to, da bi trgovalci zadevnih bank najprej pokazali voljo za končanje enotne kršitve in nato voljo, da se ta ponovno vzpostavi. Nasprotno, trgovalci so komunicirali v posebej sproščenem tonu, pogovori pa so spontani. Natančneje, protikonkurenčni pogovori, ki sledijo razmikom, ki jih zatrjuje družba Credit Suisse, ne vsebujejo nobene uvodne navedbe, ki bi kazala na potrebo po ponovni vzpostavitvi stika ali celo zaupanja, ki bi bilo pred tem med udeleženci porušeno. Ti pogovori tako dokazujejo trajno in stalno voljo udeleženih trgovalcev, da s svojimi ravnanji prispevajo k celovitemu načrtu z enotnim protikonkurenčnim ciljem, kot ga je opredelila Komisija v izpodbijanem sklepu.

392

Natančneje, kar zadeva 64-dnevni razmik med na eni strani pogovorom z dne 21. marca 2013 med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Deutsche Bank ter na drugi strani pogovorom z dne 24. maja 2013 med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Credit Suisse, je treba ugotoviti, da sta se ta pogovora sicer res nanašala na različne obveznice, da pa je bila vsebina pogovorov enaka. Zadevni trgovalci so si namreč izmenjali občutljive poslovne informacije o tekočih ali pravkar izvedenih dejavnostih trgovanja, še zlasti o svojih cenah in strankah (glej točke od 217 do 227 in od 228 do 232 zgoraj). Poleg tega so izjave iz teh pogovorov posebej sproščene, obnašanje trgovalcev pa je naravno. Ti pogovori ne vsebujejo ničesar, kar bi napeljevalo na to, da bi volja trgovalcev za izvajanje kršitve med tema dvema zunanjima znakoma zadevne kršitve prenehala.

393

Kar zadeva 60-dnevni razmik med pogovoroma z dne 11. oktobra 2013 in 10. decembra 2013 med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcem družbe Deutsche Bank, je treba ugotoviti, da sta se pogovora sicer nanašala na različne obveznice, da pa je bila njuna vsebina podobna. Med prvim od teh pogovorom je trgovalec družbe Credit Suisse umaknil prodajni nalog s platforme enega od borznih posrednikov („killed it“), potem ko je trgovalec družbe Deutsche Bank predlagal ta umik zaradi svoje dolge pozicije („i am long bro…if ok to scarp it that would be better“). V drugem od teh pogovorov je bil trgovalec družbe Deutsche Bank tisti, ki je predlagal umik svoje ponudbe za nakup („ah sorry bro…will kill it“), potem ko je izvedel za kratko pozicijo trgovalca družbe Credit Suisse („i’m small short“). Dejstvo, da trgovalec družbe Deutsche Bank po pridobitvi mnenja trgovalca družbe Credit Suisse nazadnje ni umaknil svoje ponudbe, ne omaje presoje, da navedena pogovora kažeta na kontinuiteto z vidika vsebine in na trajno obliko vzajemnosti, kar zadeva umik in predlog za umik ponudbe, ki bi lahko škodovala drugemu udeležencu omejevalnega sporazuma. Poleg tega ti pogovori ne vsebujejo ničesar, kar bi napeljevalo na to, da bi volja trgovalcev za izvajanje kršitve med tema dvema zunanjima znakoma zadevne kršitve prenehala. Iz prvega od teh pogovorov, to je pogovora z dne 11. oktobra 2013, ko so bili prijavljeni trgovalci vseh treh udeleženih bank, je poleg tega razvidna tudi volja, da se dogovorijo za družabno srečanje med službenim potovanjem v New York (Združene države Amerike) naslednji teden.

394

Kar zadeva 55-dnevni razmik med pogovoroma z dne 10. decembra 2013 in 3. februarja 2014 med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcem družbe Deutsche Bank, je treba ugotoviti, da sta se ta pogovora sicer nanašala na različne obveznice, da pa je bila njuna vsebina podobna. V prvem od teh pogovorov je trgovalec družbe Deutsche Bank predlagal umik svoje ponudbe, potem ko je izvedel za kratko pozicijo trgovalca družbe Credit Suisse (glej točko 393 zgoraj). V drugem od teh pogovorov trgovalec družbe Deutsche Bank ni izkoristil ponudbe, ki jo je dala družba Credit Suisse na platformi borznega posrednika, in mu torej po izmenjavi med obema trgovalcema ni prodal obveznice. Oba pogovora sta neposredna in spontana ter ne vsebujeta ničesar, kar bi napeljevalo na to, da bi volja obeh trgovalcev za prispevek k sporni kršitvi med tema dvema zunanjima znakoma zadevne kršitve prenehala.

395

Kar zadeva 82-dnevni razmik, ki ločuje na eni strani pogovor z dne 1. maja 2014 med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Credit Suisse ter na drugi strani pogovor z dne 22. julija 2014 med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcem družbe BofA, je treba poudariti, da sta se trgovalca družbe Crédit agricole in družbe Credit Suisse med prvim od teh pogovorov pogovarjala o ceni točno določene obveznice (KFW 5 1/8 03/16). Trgovalec družbe Crédit agricole je namreč vprašal „where u ma[rk]ing that sh1t[?]“. Trgovalec družbe Credit Suisse je pojasnil „got them marked +2 on the bid (2/-2)“, na kar je trgovalec družbe Crédit agricole odgovoril „perfect“. Ta izmenjava je tako trgovalcu družbe Crédit agricole omogočila preverjanje svojih cen pri trgovalcu družbe Credit Suisse. Med drugim od teh pogovorov je trgovalec družbe BofA, ki je pred tem sodeloval v pogovorih s preostalima trgovalcema, ko je delal za družbo Deutsche Bank, trgovalcu družbe Credit Suisse predlagal umik ponudbe za drugo obveznico. Trgovalec družbe BofA je prav tako podal svojo trgovalno pozicijo („sorry I didn’t realised kbn 19 in tullets was you… i went better bid… can kill it if you wanty… we are short 10mm…“).

396

Med tem 82-dnevnim razmikom je bil navedeni nekdanji trgovalec družbe Deutsche Bank od 1. aprila na dopustu, medtem ko je čakal, da bo junija 2014 zapustil to banko in začel delati pri družbi BofA. Posledica tega dogodka ni bila prekinitev kršitve, saj sta se trgovalec družbe Crédit agricole in trgovalec družbe Credit Suisse 1. maja 2014 pogovarjala o ceni ene od obveznic (glej točko 395 zgoraj). Nasprotno, dopust trgovalca družbe Deutsche Bank pred zamenjavo delodajalca je pripomogel k začasnemu zmanjšanju priložnosti za uskladitev ali izmenjavo občutljivih poslovnih informacij med vsemi tremi glavnimi vpletenimi trgovalci.

397

Nekdanji trgovalec družbe Deutsche Bank je nato 16. julija 2014 začel delati pri družbi BofA. Dejstvo, da je imel navedeni trgovalec šest dni zatem, to je 22. julija 2014, dvostranski pogovor s trgovalcem družbe Credit Suisse, v katerem mu je predlagal umik ponudbe („can kill it if you wanty“) in mu povedal za svojo trgovalno pozicijo („we are short 10 mm“), kaže na neprekinjeno voljo za izvajanje ravnanj, ki so bila del celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem, kot ga je opredelila Komisija. Na to nepretrgano voljo kažeta tudi neposredni ton, ki sta ga uporabljala oba udeleženca, in spontanost izmenjave.

398

Kar zadeva 67-dnevni razmik, ki ga zatrjuje družba Credit Suisse med domnevnim pogovorom z dne 24. avgusta 2014 in pogovorom z dne 29. oktobra 2014, je treba poudariti, da sklep, ki ga poskuša iz tega izpeljati ta družba, ni utemeljen, saj ni bil 24. avgusta 2014 ugotovljen nikakršen dvostranski pogovor. Pogovor, na katerega napotuje družba Credit Suisse, je dejansko potekal 24. septembra 2014, kar pomeni, da je razmik trajal 37 dni. Vsekakor ni iz teh pogovorov razvidna nikakršna prekinitev kršitve in, nasprotno, je mogoče ugotoviti, da sta si ob teh dveh priložnostih trgovalec družbe Crédit agricole in trgovalec družbe BofA še naprej izmenjevala informacije o svoji strategiji oblikovanja cen ter sta tako pokazala trajno in stalno voljo za delovanje v okviru enotne kršitve, ki jo je ugotovila Komisija v izpodbijanem sklepu.

399

Kar zadeva 70-dnevni razmik med na eni strani pogovorom z dne 29. oktobra 2014 med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe BofA ter na drugi strani pogovorom z dne 7. januarja 2015 med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Credit Suisse, nič v vsebini prvega od teh pogovorov ne kaže na voljo udeležencev po prekinitvi sporne kršitve, medtem ko nič v vsebini drugega od njiju ne kaže na voljo po vnovičnem izvajanju kršitve, ki bi bila prekinjena. Oba pogovora kažeta na izmenjavo informacij o cenah. Ta pogovora torej ponazarjata skupno in trajno voljo za nadaljnje uresničevanje celovitega načrta, ki ga je opredelila Komisija v izpodbijanem sklepu.

400

Nazadnje, kar zadeva 45-dnevni razmik med na eni strani pogovorom z dne 27. januarja 2015 med trgovalcem družbe BofA in trgovalcem družbe Crédit agricole ter na drugi strani pogovorom z dne 12. marca 2015 med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Credit Suisse, je treba ugotoviti, da je iz vsebine pogovora z dne 27. januarja 2015 razvidna izmenjava o cenah točno določene obveznice. Med tem pogovorom je trgovalec družbe BofA svojega sogovornika vprašal, kako vrednoti navedeno obveznico, trgovalec družbe Crédit agricole pa je na to vprašanje odgovoril. Ta pogovor ne vsebuje ničesar, kar bi nakazovalo, da sta trgovalca družb BofA in Crédit agricole v prihodnje nameravala končati vsak svoje ravnanje.

401

V zvezi s tem dejstva, da je pogovor z dne 27. januarja 2015 zadnji protikonkurenčni pogovor, upoštevan zoper družbo BofA, in da zaznamuje konec udeležbe te banke pri sporni kršitvi, ni mogoče razlagati kot prekinitev enotne kršitve, ki sta jo izvajala preostala udeležena trgovalca, to je trgovalec družbe Crédit agricole in trgovalec družbe Credit Suisse. Tako vsebina pogovora z dne 12. marca 2015 med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Credit Suisse kaže na izmenjavo zelo natančnih in aktualnih informacij o ponudbi, predlagani eni od strank, pa tudi na usklajevanje cen in dejavnosti trgovanja trgovalcev (glej točke od 257 do 267 in od 296 do 300 zgoraj). Pred to izmenjavo informacij in tem usklajevanjem ni nikakršne uvodne izjave, ki bi napeljevala na to, da bi bila enotna kršitev pred tem prekinjena. Nasprotno, izmenjava informacij in usklajevanje sta se zgodila nekaj sekund po tem, ko sta se udeleženca prijavila v netrajno klepetalnico.

402

Presoje iz točke 391 zgoraj je mogoče prenesti tudi na preostale razmike, ki jih je opredelila družba Credit Suisse in ki ločujejo druge pogovore, ki so potekali po februarju 2013.

403

Iz navedenega je razvidno, da je mogoče z okvirom delovanja ugotovljenega omejevalnega sporazuma, ki je trajal približno pet let in dva meseca, to je med 19. januarjem 2010 in 24. marcem 2015, podpreti ugotovitev, da je bila enotna kršitev trajajoča kljub razmikom, ki jih je navedla družba Credit Suisse.

404

Po eni strani so namreč trgovalci zadevnih bank še naprej uresničevali protikonkurenčni cilj, ki ga je ugotovila Komisija v izpodbijanem sklepu, tako da so si prosto izmenjevali informacije o svojih tekočih dejavnostih trgovanja. Te izmenjave so bile v obliki trajnega opisovanja dogodkov v realnem času, medtem ko so se dogajali, zaradi česar so lahko ti trgovalci opredelili in izkoristili priložnosti za medsebojno uskladitev in izmenjavo občutljivih poslovnih informacij, kadar se je ponudila priložnost, še zlasti kadar so izkazali skupen interes za eno ali več posameznih OSSA. Tako so si navedeni trgovalci prizadevali za uresničitev navedenega protikonkurenčnega cilja v okviru protikonkurenčnih izmenjav v zvezi z danimi trgovanji, ki so bila neodvisna drugo od drugega, ali celo v okviru protikonkurenčnih izmenjav v zvezi z upoštevnimi informacijami za dana obdobja. Za nadaljnje uresničevanje zadevnega protikonkurenčnega cilja torej niso bili potrebni trajni ali vsakodnevni pogovori.

405

Po drugi strani bi lahko več dogodkov, ki so se zgodili od februarja 2013, vplivalo na voljo vseh udeleženih trgovalcev, da sodelujejo pri celovitem načrtu z enotnim protikonkurenčnim ciljem, in sicer, prvič, prepoved uporabe trajnih večstranskih klepetalnic, naslovljena na trgovalce družbe Deutsche Bank v okviru povečanega nadzora v sektorju investicijskih bank, drugič, večmesečni dopust trgovalca družbe Deutsche Bank pred začetkom zaposlitve pri družbi BofA ali, tretjič, upad dejavnosti na trgu OSSA.

406

Vendar ni kljub tem dogodkom iz pogovorov, ki jih je opredelila Komisija, razvidno nikakršno prevpraševanje omejevalnega sporazuma in zlasti nikakršno omahovanje udeleženih trgovalcev glede njihove volje za to, da še naprej ravnajo protikonkurenčno. Trgovalci zadevnih bank so imeli še naprej sicer manj pogoste, vendar ponavljajoče se protikonkurenčne pogovore v zvezi z danimi trgovanji, ki so bila neodvisna drugo od drugega.

407

Odziv teh trgovalcev je mogoče pojasniti z dejstvom, da je protikonkurenčni cilj, ki so ga uresničevali, temeljil na njihovem skupnem razumevanju, da si medsebojno pomagajo, da bi imeli od tega vzajemno trajno korist. Na podlagi tega torej eden od trgovalcev lahko ni ukrepal v okviru konkretne transakcije ali je eno od transakcij delil z drugim trgovalcem in se tako odpovedal takojšnjemu dobičku. Eden od trgovalcev je lahko tudi izmenjal informacije z drugima trgovalcema, to je konkurentoma, s čimer se je odpovedal temu, da bo sam in nemudoma imel dobiček od navedenih informacij. Trgovalec namreč ni ukrepal, je delil transakcijo ali je izmenjal občutljive poslovne informacije, ker je pričakoval, da bosta druga trgovalca v prihodnje ravnala enako. V okviru delovanja zadevnega omejevalnega sporazuma so torej ravnanja, ki jih je ugotovila Komisija, in, splošneje, celovit načrt, katerega del so bila ta ravnanja, temeljila na vzajemnih pričakovanjih, ki so se utrdila z vsakim protikonkurenčnim pogovorom in katerih cilj je bil pridobiti trajno prednost v razmerju do strank in konkurenčnih trgovalcev ter nazadnje čim bolj povečati prihodke udeleženih trgovalcev ob hkratni omejitvi njihovih izgub (glej v tem smislu točke 643, 744, 746, 781 in 810 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

408

V teh okoliščinah Komisiji zaradi kratkosti rokov, v katerih so izmenjane informacije zastarele, na kar se sklicuje družba Credit Suisse, ni bilo treba pojasniti, kako so bili zapolnjeni ugotovljeni razmiki med dvema zunanjima znakoma kršitve. Poleg tega z navedeno kratkostjo ni mogoče omajati ugotovitve Komisije, da je bila zadevna enotna kršitev po naravi trajajoča.

409

Ob upoštevanju navedenega družba Credit Suisse ne more uspeti s trditvami, ki se v bistvu nanašajo na to, da Komisija ni predložila dokaza o dejstvih, ki bi si bila časovno dovolj blizu, da bi bilo mogoče ugotoviti obstoj trajajoče kršitve.

410

Te ugotovitve ni mogoče omajati s sodbo z dne 10. novembra 2017, Icap in drugi/Komisija (T‑180/15, EU:T:2017:795), na katero se sklicuje družba Credit Suisse.

411

Najprej je treba namreč poudariti, da je Splošno sodišče v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 10. novembra 2017, Icap in drugi/Komisija (T‑180/15, EU:T:2017:795), presojalo trajajočo naravo udeležbe posameznega podjetja, in ne trajajoče narave kršitve kot celote.

412

Dalje, cilj omejevalnega sporazuma in njegovo delovanje sta bila drugačna od cilja in delovanja sporne kršitve. V sodbi z dne 10. novembra 2017, Icap in drugi/Komisija (T‑180/15, EU:T:2017:795), je Splošno sodišče namreč kot okvir delovanja zadevnih kršitev upoštevalo dnevno naravo določanja obrestnih mer JPY LIBOR, to je enotne referenčne obrestne mere, ki se je uporabljala za številne finančne instrumente v japonskih jenih. To je bil okvir, v katerem bi morala Komisija ugotoviti aktivne ukrepe, sprejete, če že ne dnevno, potem pa vsaj v dovolj časovno omejenih razmikih.

413

V primerjavi s tem v obravnavani zadevi ob upoštevanju okvira delovanja omejevalnega sporazuma in, natančneje, ob upoštevanju dejstva, da je ta temeljil na ponavljajočem se sodelovanju v zvezi s posameznimi OSSA, Komisiji ni bilo treba ugotoviti „aktivnih ukrepov“, ki bi jih udeleženci pri omejevalnem sporazumu sprejemali tako pogosto kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 10. novembre 2017, Icap in drugi/Komisija (T‑180/15, EU:T:2017:795).

414

Vsekakor je treba navesti, da položaja udeležencev pri sporni kršitvi ni mogoče primerjati s položajem družbe Icap v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 10. novembra 2017, Icap in drugi/Komisija (T‑180/15, EU:T:2017:795). Družba Icap je imela namreč vlogo „pomagača“ pri omejevalnem sporazumu med bankami in njena gospodarska dejavnost ni bila enaka gospodarski dejavnosti navedenih bank. Natančneje, Splošno sodišče je ugotovilo, da se je Komisija oprla na to, da je družba Icap izvajala kršitve, za katere sta se v vsakem od primerov dogovorili banki, in da je zaradi delovanja omejevalnega sporazuma Komisija težje dokazala, da bi lahko družba Icap razumno predvidela, da prošnje, ki jih je nanjo naslovila ena od bank, spadajo v okvir tajnega dogovora z drugo banko. V obravnavani zadevi je Komisija ugotovila, da so udeležene banke neposredno sodelovale vsaj pri nekaterih vidikih ugotovljene enotne kršitve.

415

Enako ob upoštevanju razlik, značilnih za okvir delovanja sporne kršitve in okvir delovanja omejevalnega sporazuma, na katerega se je nanašala zadeva, v kateri je bila izdana sodba z dne 7. novembra 2019, Campine in Campine Recycling/Komisija (T‑240/17, neobjavljena, EU:T:2019:778), zlasti v zvezi z zadevnim proizvodom in pomenom dejavnika cene, presoj Splošnega sodišča iz zadnjenavedene sodbe ni mogoče prenesti na obravnavano zadevo.

416

Nazadnje, kar zadeva sklicevanje družbe Credit Suisse na sodbo z dne 14. januarja 2021, Kilpailu- ja kuluttajavirasto (C‑450/19, EU:C:2021:10), in na sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Pitruzzelle v zadevi Kilpailu- ja kuluttajavirasto (C‑450/19, EU:C:2020:698), je treba poudariti, da se je navedena zadeva nanašala na določitev datuma konca enotne in trajajoče kršitve, da je lahko nacionalno sodišče, ki mu je bila predložena zadeva v glavni stvari, določilo začetek teka zastaralnega roka. Zadeva, v kateri je bila izrečena ta sodba, se torej ni nanašala na ugotovitev morebitne začasne prekinitve enotne kršitve in na presojo trajajoče narave navedene kršitve. Poleg tega iz sodne prakse, navedene v točkah od 379 do 381 zgoraj, v kateri se napotuje zlasti na okvir delovanja omejevalnega sporazuma, ni razvidno, da bi bilo treba, kot trdi družba Credit Suisse na podlagi sodbe z dne 14. januarja 2021, Kilpailu- ja kuluttajavirasto (C‑450/19, EU:C:2021:10), zavarovani pravni interes upoštevati pri presoji obstoja začasne prekinitve enotne kršitve.

417

Tretji del drugega tožbenega razloga družbe Credit Suisse je treba torej zavrniti.

418

Družba Crédit agricole trdi, da Komisija ni ustrezno upoštevala sprememb v naravi in pogostosti pogovorov proti koncu leta 2013 in v začetku leta 2014. Komisija naj bi jo poskušala razložiti s sklicevanjem na zmanjšanje donosnosti trga OSSA in nadomestitvijo trajnih večstranskih klepetalnic z dvostranskimi pogovori, kar naj bi pojasnjevalo, zakaj je na voljo manj dokazov. Vendar družba Crédit agricole meni, da bi moralo biti zaradi te nadomestitve verjetno na voljo več dokazov, saj naj bi bila ena sama večstranska klepetalnica nadomeščena z več dvostranskimi klepetalnicami. Poleg tega naj bi še druge banke poleg vlagateljice prošnje za imuniteto v obravnavani zadevi prav tako predložile listinske dokaze iz časa kršitve, zato naj bi zmanjšanje količine dokazov kazalo preprosto na jasno zmanjšanje števila pogovorov od oktobra 2013. To zmanjšanje naj bi bilo posledica zlasti dolgega obdobja odsotnosti trgovalca družbe Deutsche Bank, po katerem naj bi prišlo do enega samega primera „usklajevanja“, to je 12. marca 2015, pri čemer naj bi v zvezi z njim Komisija poleg tega napačno razložila izmenjavo, v kateri je bila udeležena družba Credit Suisse.

419

Uvodoma je treba iz razlogov, navedenih v točkah od 376 do 381 zgoraj, zavrniti trditev družbe Crédit agricole v zvezi s tem, da razmiki med protikonkurenčnimi pogovori pomenijo obdobja, v katerih zadevnega ravnanja ni bilo.

420

Prvič, kar zadeva trajajočo naravo kršitve, je treba ugotoviti, da – z morebitno izjemo trditev, zavrnjenih v točkah 363 in 364 zgoraj – družba Crédit agricole ni izpodbijala ugotovitev Komisije v zvezi z obstojem celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem.

421

Dalje, družba Crédit agricole je sicer navedla, da naj bi bili protikonkurenčni pogovori po oktobru 2013 še manj pogosti zlasti zato, ker je družba Deutsche Bank prepovedala uporabo trajnih večstranskih klepetalnic. Vendar družba Crédit agricole ne trdi, da bi bilo mogoče s to okoliščino omajati celovit načrt ali objektivne elemente, ki podpirajo obstoj tega načrta.

422

Vsekakor mehanizem in shema, skupna protikonkurenčnim pogovorom, ki so del sporne kršitve, zaradi te prepovedi in prehoda na mrežo dvostranskih pogovorov nista bila omajana (glej točke od 357 do 360 zgoraj).

423

Splošneje, Komisija ni storila napak v zvezi z obstojem celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem do marca 2015, z opredelitvijo petih kategorij ravnanj pa ni mogoče izpodbijati obstoja tega celovitega načrta (glej točke od 70 do 89 in 364 zgoraj).

424

Iz tega izhaja, da je Komisija lahko štela, da je sporna kršitev trajala celotno obdobje kršitve, ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, razen če bi bilo treba ugotoviti, da je bila navedena kršitev prekinjena (glej točke od 379 do 381 zgoraj).

425

Drugič, kar zadeva druge elemente, o katerih so se pogovarjale stranke, je treba ugotoviti, da je družba Crédit agricole sicer izpostavila razlog Komisije v zvezi z upadom donosnosti trga OSSA, naveden zlasti v točki 534 obrazložitve izpodbijanega sklepa, vendar ta banka ni izpodbijala resničnosti te okoliščine. Dalje, čeprav se družba Crédit agricole sklicuje na zmanjšano udeležbo trgovalca družbe Deutsche Bank v določenem obdobju, ne izpodbija tega, da je bil razlog za to njegov „garden leave“, to je obdobje, v katerem je bil pred zaposlitvijo pri družbi BofA še zaposlen pri družbi Deutsche Bank, vendar ni delal. Družba Crédit agricole ni izpodbijala niti tega, da je navedeni trgovalec začel ponovno sodelovati v protikonkurenčnih pogovorih kmalu po prihodu v družbo BofA (glej točki 396 in 397 zgoraj ter točke 534, 557 in 558 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

426

Glede na navedeno in ker niso na voljo dokazi ali indici, ki bi kazali na nasprotno, je sicer mogoče, da je bila sporna kršitev manj intenzivna, vendar elementi, ki jih je navedla družba Crédit agricole, ne morejo vplivati na trajajočo naravo te kršitve in torej ne omogočajo ugotovitve, da je bilo uresničevanje sporne kršitve prekinjeno.

427

Tega ni mogoče omajati s preudarki iz izpodbijanega sklepa v zvezi s „stalnimi sporočili“ (točke 95, 96 in 761 obrazložitve). Po eni strani ni sporno, da so si bili trgovalci zadevnih bank razmeroma blizu na zasebni ravni in da so se pogosto pogovarjali, ne glede na to, ali so bili ti pogovori protikonkurenčni ali ne. Po drugi strani družba Crédit agricole ne izpodbija, da so bili vsaj v nekaterih obdobjih pred oktobrom 2013 protikonkurenčni pogovori pogosti.

428

Tretjič, s preostalimi trditvami družbe Crédit agricole ni mogoče izpodbiti trajajoče narave enotne kršitve, ki jo je ugotovila Komisija.

429

Po eni strani namreč preostale trditve družbe Crédit agricole vsekakor temeljijo na njenem osebnem položaju. Natančneje, preostale trditve te banke temeljijo na dolžini obdobij med posameznimi pogovori, v katerih je sodelovala in za katere je Komisija štela, da so protikonkurenčni, ali za katere družba Crédit agricole za posebne potrebe tega dela svojih trditev priznava, da so bili protikonkurenčni.

430

Tako so iz trditev družbe Crédit agricole v zelo veliki meri izvzeti pogovori, ki so po mnenju Komisije sestavni del enotne kršitve in v katerih sta sodelovala trgovalca preostalih dveh zadevnih bank. Natančneje, razmiki med dvema zunanjima znakoma kršitve, na katere se sklicuje družba Crédit agricole, ne upoštevajo ravnanja drugih udeležencev.

431

Po drugi strani družba Crédit agricole ni dokazala, da je mogoče zaradi njenega nesodelovanja pri enotni kršitvi v določenih obdobjih omajati trajajočo naravo navedene kršitve kot celote.

432

Torej s trditvami družbe Crédit agricole v delu, v katerem se je oprla na dolžino obdobij, ki so pretekla zgolj med dvema pogovoroma, v katerih je sodelovala, ni mogoče omajati ugotovitve Komisije, da je bila enotna kršitev, ugotovljena v izpodbijanem sklepu, po naravi trajajoča. Bi bilo pa mogoče z istimi trditvami dokazati prekinitev „udeležbe“ družbe Crédit agricole pri tej kršitvi, zato bodo pozneje preučene v okviru trditev v zvezi s tem.

433

Drugi del drugega tožbenega razloga družbe Crédit agricole se torej zavrne v delu, v katerem se želi z njim dokazati neobstoj trajajoče narave enotne kršitve, ki jo je ugotovila Komisija.

434

Opozoriti je treba, da je ugotovitev obstoja enotne in trajajoče kršitve ločena od vprašanja, ali se nekemu podjetju lahko pripiše odgovornost za to kršitev v celoti. Poleg tega je treba pripisljivost odgovornosti za enotno in trajajočo kršitev podjetju v celoti presojati glede na dva elementa, in sicer, prvič, namen navedenega podjetja prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci, in, drugič, njegovo seznanjenost s kršitvenimi ravnanji, ki so jih predvidela ali izvajala druga podjetja, da bi dosegla iste cilje, ali da je lahko to ravnanje razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti s tem povezano tveganje (glej točke od 148 do 153 zgoraj).

435

Komisija je v točkah od 780 do 787 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla razloge, iz katerih je menila, da so zadevne banke namerno prispevale k celovitemu načrtu. Natančneje, pojasnila je, da je iz dokazov, predstavljenih v oddelku 4.2 izpodbijanega sklepa, v katerem je kronološko predstavljen izbor več kot 200 pogovorov, ki so potekali med 19. januarjem 2010 in 12. marcem 2015, jasno razvidno, da je vsaka od zadevnih bank namerno prispevala k uresničevanju celovitega načrt z enotnim protikonkurenčnim ciljem prek ravnanj svojih zaposlenih v enem ali več danih obdobjih.

436

Komisija je v točkah od 807 do 826 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla razloge, iz katerih je menila, da je vsaka od zadevnih bank vedela za protikonkurenčna ravnanja drugih. Kar natančneje zadeva obdobje po februarju 2013, torej potem ko je družba Deutsche Bank svojim trgovalcem prepovedala uporabo trajnih večstranskih klepetalnic, je Komisija v bistvu navedla, da so se trgovalci zadevnih bank še naprej obveščali prek mreže dvostranskih klepetalnic, prek katerih sta dva prisotna trgovalca zadevnih bank v okviru danih dvostranskih pogovorov sporočala informacije, pridobljene od tretjega trgovalca, ki je bil odsoten. Dodala je, da so se navedene informacije nanašale na elemente iste vrste, kot so se izmenjevali med pogovori v večstranskih klepetalnicah.

437

Prvi del drugega tožbenega razloga družbe Crédit agricole se formalno nanaša na to, da ta banka ni prispevala k celovitemu načrtu.

438

Družba Credit Suisse v okviru drugega dela drugega tožbenega razloga trdi, da Komisija ni dokazala, da je neposredno sodelovala v dvostranskih pogovorih med drugimi bankami po februarju 2013 niti da je bila z njimi seznanjena ali bi jih lahko razumno predvidela.

439

Prvi del drugega tožbenega razloga družbe Crédit agricole se formalno nanaša na to, da ta banka ni prispevala k celovitemu načrtu. Vendar se v okviru tega dela sklicuje tudi na to, da ni bila seznanjena z nekaterimi ravnanji drugih zadevnih bank.

440

Trditve družbe Crédit agricole je treba preučiti tako, da se razlikuje med njenim namernim prispevkom k celovitemu načrtu na eni strani in njeno seznanjenostjo z vsemi ravnanji, ki so jih izvajale ali predvidele druge zadevne banke, na drugi strani.

441

Prvič, družba Crédit agricole izpodbija svojo namero prispevati k celovitemu načrtu s skupnim ciljem, ker naj si ne bi prizadevala za to, da bi čim bolj povečala svoje prihodke, ampak prej za to, da bi pridobila ugled na sekundarnem trgu OSSA.

442

Drugič, družba Crédit agricole trdi, da bi morala Komisija, ker ta družba ni sodelovala v nekaterih kategorijah ravnanj, ki sestavljajo zadevno enotno in trajajočo kršitev, dokazati, da je bila seznanjena ali bi morala biti seznanjena s tem, da je njena udeležba v drugih kategorijah del širšega načrta. Po njenem mnenju so iz pogovorov, ki jih je v zvezi z njo upoštevala Komisija, dejansko razvidna legitimna prizadevanja za pridobitev likvidnih sredstev, seznanitev s cenami in izvedbo transakcij. V zvezi s tem družba Crédit agricole napotuje na trditve, ki jih je navedla v prvem tožbenem razlogu. K temu dodaja, da Komisija, tudi če se sprejme opredelitev kot „uskladitveni pogovor“, ni dokazala, da je ta banka sodelovala v prvi kategoriji usklajevanja, to je usklajevanju cen, predlaganih točno določenim strankam.

443

V zvezi s tem je treba na prvem mestu ugotoviti, da družba Crédit agricole ni pojasnila, kaj naj bi pomenil njen cilj pridobitve „ugleda“ na sekundarnem trgu OSSA niti zakaj naj ta cilj ne bi bil združljiv s ciljem drugih trgovalcev zadevnih bank, to je zmanjšati negotovost glede nameravanih ravnanj vsakega od njih v okviru danega trgovanja prek usklajevanj in izmenjav informacij (točka 757 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

444

Poleg tega je treba ugotoviti, da družba Crédit agricole ni izpodbijala ugotovitev iz točk 780 in 781 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na namen zadevnih bank, da prispevajo k celovitemu načrtu, predvsem ugotovitev v zvezi z dejavnim sodelovanjem trgovalcev teh bank v večstranskih in dvostranskih klepetalnicah. Družba Crédit agricole ni izpodbijala niti tega, da se je njen trgovalec vključil v večstransko klepetalnico kmalu po prihodu v to banko, potem ko je prenehalo njegovo delovno razmerje pri družbi BofA (točka 784 obrazložitve in opomba 891 izpodbijanega sklepa).

445

Na drugem mestu, trditve družbe Crédit agricole so najprej brezpredmetne v delu, v katerem bi se z njimi izpodbijal njen namerni prispevek na podlagi napačne premise, da je Komisija ugotovila pet ločenih kršitev, ki ustrezajo petim kategorijam ravnanj, ki jih je ta institucija ugotovila v izpodbijanem sklepu (glej točki 87 in 89 zgoraj).

446

Dalje, Komisija je upravičeno menila, da je bila družba Crédit agricole seznanjena s pogovoroma z dne 31. januarja in 11. oktobra 2013, ki sta potekala v njeni navzočnosti in pri katerih je torej sodelovala (glej točke 133 in 134 ter od 196 do 200 zgoraj). Nasprotno, Komisija ni mogla zoper to banko veljavno upoštevati pogovora z dne 10. januarja 2013 (glej točko 145 zgoraj).

447

Nazadnje, iz pogovorov, ki jih družba Crédit agricole ni upravičena izpodbijati, na eni strani, in pogovorov, ki jih je ta banka upravičena izpodbijati in so bili preučeni v točkah od 188 do 268 zgoraj, na drugi strani, je razvidno, da je njen trgovalec prispeval k približno tridesetim protikonkurenčnim pogovorom med 11. januarjem 2013 in 24. marcem 2015 ter med drugim k pogovoru z dne 12. marca 2015, ki dokazuje obstoj ravnanja, ki spada v kategorijo 1, to je usklajevanja v zvezi s cenami, sporočenimi točno določenim nasprotnim strankam.

448

Na tretjem mestu, prispevek trgovalca družbe Crédit agricole k protikonkurenčnemu cilju, ki so ga uresničevali vsi udeleženci, je bil nameren. Protikonkurenčna ravnanja, pri katerih je ta trgovalec sodeloval, so imela namreč obliko usklajevanja cen in dejavnosti trgovanja. V tem okviru je pomagal konkurenčnima trgovalcema ali izkoristil njuno pomoč v skupnem interesu vseh udeležencev.

449

Poleg tega je trgovalec družbe Crédit agricole sodeloval pri izmenjavah protikonkurenčnih informacij. V zvezi s tem se je nujno zavedal tega, da bi v okviru običajnih poslovnih transakcij to, da bi konkurenčnim trgovalcem razkril informacije o svojih cenah, svojih strankah ali tekočem trgovanju, lahko oslabilo njegov položaj. Vendar je imel navedeni trgovalec v obravnavani zadevi zagotovilo, da informacije, ki jih je sporočal drugima trgovalcema, ne bodo uporabljene v njegovo škodo ter da mu bodo izmenjave informacij, pri katerih je sodeloval, prinesle prednost in mu omogočile uskladitev svojih dejavnosti z dejavnostmi preostalih trgovalcev.

450

Družba Crédit agricole torej ni dokazala, da je Komisija storila napako, ker je menila, da je trgovalec te banke namerno prispeval k uresničevanju enotnega protikonkurenčnega cilja, za uresničitev katerega so si prizadevali vsi udeleženci, in da so navedeni pogovori zajemali vse kategorije ravnanj, ki jih je opredelila Komisija.

451

Družba Crédit agricole trdi, da ni mogla biti seznanjena z ravnanji iz kategorije 1. Komisija naj bi kot dokaz o seznanjenosti z ravnanji iz te kategorije navedla zgolj nedoločne trditve, da so se trgovalci zadevnih bank poznali in so torej morali biti seznanjeni s temi ravnanji.

452

Poleg tega nekaj razpršenih odlomkov iz pisanj družbe Crédit agricole napeljuje na to, da splošneje izpodbija svojo seznanjenost z ravnanji drugih zadevnih bank in dejstvo, da bi jih lahko razumno predvidela, zlasti po tem, ko so trgovalci družbe Deutsche Bank februarja 2013 prenehali uporabljati trajne večstranske klepetalnice.

453

Na prvem mestu, v zvezi s tem v delu, v katerem družba Crédit agricole trdi, da ni bila seznanjena z obstojem ravnanj iz kategorije 1, ker naj bi se ta ravnanja razlikovala od drugih zadevnih ravnanj, zadostuje opozoriti, da Komisija ni ugotovila petih ločenih kršitev, ki bi ustrezale vsaki od petih kategorij ravnanj, ugotovljenih v izpodbijanem sklepu (glej točke od 70 do 89 zgoraj).

454

Komisija torej ni ugotovila, da je bila družba Crédit agricole natančno seznanjena z vsako od petih kategorij ravnanj, obravnavanih ločeno.

455

Vsekakor je iz točk od 257 do 268 zgoraj razvidno, da je trgovalec družbe Crédit agricole neposredno sodeloval v pogovoru z dne 12. marca 2015, ki dokazuje obstoj ravnanja, ki spada v kategorijo 1, to je usklajevanju v zvezi s cenami, sporočenimi točno določenim nasprotnim strankam.

456

Na drugem mestu in ob predpostavki, da je družba Crédit agricole s svojimi trditvami izpodbijala to, da je bila seznanjena ali da bi lahko razumno predvidela vsa ravnanja drugih zadevnih bank, ki spadajo predvsem v kategorijo 1, je treba ugotoviti spodaj navedeno.

457

Prvič, trgovalec družbe Crédit agricole je v okviru opravljanja svojih delovnih nalog pri tej banki neposredno sodeloval v protikonkurenčnih pogovorih, ki so potekali med dvema ali tremi trgovalci v trajnih večstranskih klepetalnicah 11., 18., 23. in 31. januarja 2013 ter 15. februarja 2013. Ti pogovori so bili povod za ravnanja, ki po mnenju Komisije spadajo v kategorije 2, 3, 4 in 5. Vendar so bili očitki družbe Crédit agricole zoper presoje Komisije v zvezi s pogovoroma z dne 18. in 31. januarja 2013 ter pogovorom z dne 15. februarja 2013 zavrnjeni v točkah od 188 do 208 zgoraj. Poleg tega je treba presoje Komisije, v skladu s katerimi je družba Crédit agricole sodelovala v več drugih protikonkurenčnih pogovorih, obravnavati kot dokončne, saj jih ta banka ni veljavno izpodbijala.

458

Drugič, družba Crédit agricole ne izpodbija, da je bila seznanjena z dejstvom, da je bila opustitev uporabe trajnih večstranskih klepetalnic s strani trgovalcev družbe Deutsche Bank posledica prepovedi, ki jo je februarja 2013 nanje naslovil njihov delodajalec.

459

Tretjič, družba Crédit agricole je neposredno sodelovala pri protikonkurenčnih dvostranskih izmenjavah po februarju 2013 z drugimi zadevnimi bankami. Te izmenjave so zajemale vsa ravnanja, ki jih je ugotovila Komisija, med drugim tudi ravnanja iz kategorije 1.

460

Po eni strani je namreč trgovalec družbe Crédit agricole sodeloval v protikonkurenčnih dvostranskih pogovorih s trgovalcem družbe Deutsche Bank in nato družbe BofA 21. marca, 3. junija, 2., 10., 12. in 25. julija in 4. septembra 2013, 6. avgusta, 24. septembra in 29. oktobra 2014 ter 7. in 27. januarja 2015.

461

Po drugi strani je trgovalec družbe Crédit agricole sodeloval v protikonkurenčnih dvostranskih pogovorih s trgovalcem družbe Credit Suisse 19. marca, 24. maja, 9. in 14. avgusta 2013, 4., 7. in 14. marca, 1. maja in 4. avgusta 2014 ter 12. in 24. marca 2015. Do avgusta 2013 sta trgovalca družb Crédit agricole in Credit Suisse še naprej uporabljala trajno večstransko klepetalnico, ki so jo pred februarjem 2013 in v tem mesecu uporabljale vse zadevne banke. Nazadnje, 24. marca 2015 je trgovalec družbe Crédit agricole prejel seznam interesov trgovalca družbe Credit Suisse.

462

Četrtič, trgovalec družbe Deutsche Bank je 11. oktobra 2013 povabil trgovalca družbe Crédit agricole v klepetalnico, v kateri sta sodelovala navedeni trgovalec družbe Deutsche Bank in trgovalec družbe Credit Suisse. Med izmenjavo, med katero je bil prisoten trgovalec družbe Crédit agricole, je trgovalec družbe Credit Suisse umaknil prodajno ponudbo (sale order), dano pri borznem posredniku (broker), potem ko mu je to predlagal trgovalec družbe Deutsche Bank („i am long bro…if ok to scarp it that would be better“).

463

Kot je razvidno iz točke 134 zgoraj, družba Crédit agricole ni dokazala, da se njen trgovalec ni seznanil z zadevnimi protikonkurenčnimi pogovori, ki so potekali 11. oktobra 2013 med 9:18:25 in 9:19:15 v klepetalnici CHAT-fs:5257AB6D 02E00121, v katero se je trgovalec te banke prijavil ob 8:44:58 istega dne.

464

Petič, še drugi pogovori, ki jih je navedla Komisija v izpodbijanem sklepu, kažejo na to, da je bil trgovalec družbe Crédit agricole seznanjen z obstojem pogovorov med trgovalcem družbe Deutsche Bank in trgovalcem družbe Credit Suisse ter s tem, da so se navedeni pogovori nanašali zlasti na dejavnosti trgovanja vsakega od njih.

465

Med pogovorom z dne 10. julija 2013 je namreč trgovalec družbe Deutsche Bank trgovalca družbe Crédit agricole obvestil o položaju trgovalca družbe Credit Suisse („[Credit Suisse’s trader] also been hit“) (točka 501 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

466

Enako je med pogovorom z dne 22. oktobra 2013, navedenim v točki 823 obrazložitve izpodbijanega sklepa trgovalec družbe Crédit agricole trgovalca družbe Deutsche Bank vprašal, ali ima še obveznice „ifc 18“ („u got any ifc 18 left“). Trgovalec družbe Deutsche Bank je odgovoril nikalno in pojasnil, da je zadnji kos prodal trgovalcu družbe Credit Suisse, ki bi jih lahko še vedno imel („nope… all sold…sold last piece to [Credit Suisse’s trader]… he might still have them“). Trgovalec družbe Crédit agricole je nato odgovoril, da ga bo vprašal („ok will ask him“).

467

Tako je družba Crédit agricole, ker je pred 25. februarjem 2013 sodelovala v trajnih večstranskih klepetalnicah, vedela, da sta se pred tem datumom trgovalca družb Deutsche Bank in Credit Suisse usklajevala. Ker je poleg tega trgovalec družbe Crédit agricole po tem datumu sodeloval v protikonkurenčnih dvostranskih pogovorih z vsakim od obeh navedenih trgovalcev in ker je imela Komisija na voljo elemente, iz katerih je bilo razvidno, da je po 25. februarju 2013 obstajala mreža dvostranskih pogovorov, v okviru katere so se vsi trije trgovalci še naprej pogovarjali o svojih dejavnostih trgovanja, je treba šteti, da je lahko navedeni trgovalec družbe Crédit agricole vsaj razumno predvidel, da med drugima dvema trgovalcema potekajo protikonkurenčni dvostranski pogovori.

468

Ugotovitev, da je lahko družba Crédit agricole vsaj razumno predvidela vsa ravnanja drugih bank, še zlasti usklajevanja o cenah, sporočenih nekaterim nasprotnim strankam, je potrjena še z drugimi elementi.

469

Prvič, po eni strani je treba opozoriti, da zaposleni svoje naloge opravlja v korist in pod vodstvom podjetja, za katero dela, in se tako šteje, da je del gospodarske enote, ki je to podjetje (glej sodbo z dne 21. julija 2016, VM Remonts in drugi, C‑542/14, EU:C:2016:578, točka 23 in navedena sodna praksa).

470

Seznanjenost, ki jo je zaposleni pridobil pred zaposlitvijo v novem podjetju in ki jo dejansko da na voljo temu novemu delodajalcu, je torej mogoče obravnavati kot skupno seznanjenost tudi s strani novega delodajalca.

471

Po drugi strani se lahko Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso opre na stike iz obdobja pred obdobjem kršitve ali po njem, da si tako izoblikuje celotno sliko in pokaže pripravljalne faze omejevalnega sporazuma ter podkrepi razlago nekaterih dokazov (glej v tem smislu sodbe z dne 8. julija 2008, Lafarge/Komisija, T‑54/03, neobjavljena, EU:T:2008:255, točka 428; z dne 2. februarja 2012, Denki Kagaku Kogyo in Denka Chemicals/Komisija, T‑83/08, neobjavljena, EU:T:2012:48, točka 188, in z dne 27. junija 2012, Coats Holdings/Komisija, T‑439/07, EU:T:2012:320, točka 60).

472

Komisija ima torej pravico uporabiti seznanjenost, ki jo je zaposleni pridobil pred zaposlitvijo v novem podjetju in ki jo dejansko da na voljo temu novemu delodajalcu, če ta seznanjenost podkrepljuje druge elemente, ki jih ima na voljo Komisija.

473

V obravnavani zadevi je trgovalec družbe Crédit agricole, preden je začel delati pri tej banki, kot trgovalec družbe BofA neposredno sodeloval pri ravnanjih, ki so potekala v trajnih večstranskih klepetalnicah in med dvostranskimi pogovori. Dalje, ravnanja trgovalca družbe Crédit agricole v okviru njegovih predhodnih delovnih nalog so spadala v vse kategorije, ki jih je ugotovila Komisija, med drugim v kategorijo 1 v zvezi z usklajevanjem cen, sporočenih nekaterim nasprotnim strankam.

474

Seznanjenost, ki jo je trgovalec družbe Crédit agricole pridobil v okviru predhodnih delovnih nalog, torej lahko podkrepi druge elemente, ki jih je Komisija upoštevala pri ugotovitvi, da je družba Crédit agricole lahko vsaj razumno predvidela vsa ravnanja drugih bank.

475

Drugič, Komisija je ugotovila, da je bil trgovalec družbe Crédit agricole član omejenega kroga trgovalcev, še posebej vpletenih v sporno kršitev. Ti trgovalci so se srečevali poslovno in zasebno ter se je nanje napotovalo kot na skupino (glej točke 425, 807, 809 in 810 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

476

Tretjič, kot je Komisija navedla v točki 809 obrazložitve in opombi 931 izpodbijanega sklepa, je iz dveh vzporednih pogovorov z dne 23. maja 2013, ki jih je ta institucija predložila v odgovor na pripravljalni ukrep ter sta potekali med trgovalcema družb Crédit agricole in Credit Suisse na eni strani in trgovalcema družb Credit Suisse in Deutsche Bank na drugi strani, razvidno, da so bili trgovalci zadevnih bank obravnavani kot „gang“, in sicer tudi po februarju 2013.

477

Trgovalec družbe Credit Suisse je med enim od pogovorov s trgovalcem družbe Crédit agricole povedal, da je srečal osebo, ki ga je vprašala, ali je del „ganga“, na kar ji je ironično odgovoril, da trgovalcema družb Deutsche Bank in Crédit agricole ne pove ničesar („met that […] girl last night… told her we should chat/help each other out etc. She turned around and said ,but your part of the ‚gang‘, can I trust you?‘ she says, everyone talks about [our tight-knit group]… lol… I told her, I don’t tell [Deutsche Bank’s trader] or [Crédit agricole’s trader] anything…trust me!!“). Trgovalec družbe Crédit agricole je odgovoril s smehom.

478

Čez nekaj minut je trgovalec družbe Deutsche Bank v okviru vzporednega pogovora s trgovalcem družbe Credit Suisse pojasnil, da je pravkar govoril s trgovalcem družbe Crédit agricole, in mu skopiral vsebino sporočila, ki mu ga je ta poslal v zvezi s srečanjem prejšnjega dne. Trgovalec družbe Deutsche Bank je odgovoril s smehom.

479

Tako je lahko Komisija upravičeno štela, da je lahko družba Crédit agricole vsaj razumno predvidela vsa ravnanja, ki so jih izvajale ali predvidevale druge zadevne banke, in še zlasti to, da so se ta ravnanja nanašala na vse kategorije ravnanj, ki jih je Komisija opisala v izpodbijanem sklepu. Natančneje, Komisija je lahko upravičeno štela, da je lahko družba Crédit agricole vsaj razumno predvidela dvostranska pogovora z dne 25. septembra 2013 in 5. februarja 2014, v katera sta bili vključeni še drugi banki poleg banke Crédit agricole, to je banki Credit Suisse in Deutsche Bank, torej pogovora, ki spadata v kategorijo 1 (glej točki 528 in 529 ter točki 539 in 540 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

480

Torej družba Crédit agricole ne more upravičeno trditi, da ni mogla razumno predvideti vseh ravnanj drugih trgovalcev.

481

Prvi del drugega tožbenega razloga družbe Crédit agricole je treba torej zavrniti.

482

Družba Credit Suisse izpodbija to, da je Komisija ugotovila njeno odgovornost, v delu, v katerem naj bi ta odgovornost temeljila na eni strani na neposrednem sodelovanju te banke pri vseh ravnanjih, ki sestavljajo sporno kršitev, ter na drugi strani na dejstvu, da je bila navedena banka seznanjena z dvostranskimi pogovori, v katere sta bila vpletena trgovalca drugih bank, ali da jih je lahko razumno predvidela in je bila pripravljena sprejeti s tem povezano tveganje. Ti premisi naj bi bili namreč napačni.

483

Na prvem mestu, družba Credit Suisse trdi, da tudi če bi bilo dokazano, da je sodelovala pri vsaki „vrsti“ ravnanj, to še ne bi zadostovalo kot dokaz njenega sodelovanja pri vsakem protikonkurenčnem pogovoru niti za to, da se ji pripiše odgovornost za pogovore, v katere naj ne bi bila neposredno vpletena.

484

Na drugem mestu, ob upoštevanju tega, da se po mnenju družbe Credit Suisse z dvostranskimi pogovori iz obdobja po februarju 2013 ni mogel uresničevati isti skupni cilj kot s pogovori izpred tega datuma, naj bi bilo napačno šteti, da se je ta banka lahko zavedala ali bi morala razumno predvideti nadaljevanje „iste“ kršitve s strani drugih zadevnih bank. To naj bi držalo tudi, če bi bilo treba šteti, da so bili ti poznejši pogovori del istega celovitega načrta in so imeli isti cilj kot navedeni predhodni pogovori.

485

Družba Credit Suisse meni, da je mogoče z obrazložitvijo, ki jo je Komisija navedla v izpodbijanem sklepu, sicer res dokazati, da je bil njen trgovalec seznanjen z dejstvom, da sta preostala vpletena trgovalca, katerih osebna bližina je bila splošno znana, nadaljevala pogovore. Nasprotno pa, z navedeno obrazložitvijo naj ne bi bilo nikakor dokazano, da je bila lahko družba Credit Suisse seznanjena s protikonkurenčno naravo ali protikonkurenčnim ciljem dvostranskih pogovorov med preostalima trgovalcema zadevnih bank.

486

Uvodoma je treba opozoriti, da so bile trditve družbe Credit Suisse v zvezi z neobstojem celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem zavrnjene v točkah od 322 do 362 zgoraj. Trditve družbe Credit Suisse torej ni mogoče sprejeti v delu, v katerem temelji na neobstoju celovitega načrta, zlasti po februarju 2013.

487

Kar zadeva preostanek trditev družbe Credit Suisse, prvič, je treba ugotoviti, da ta banka ne izpodbija svojega neposrednega sodelovanja v številnih pogovorih, ki jih je Komisija preučila v izpodbijanem sklepu ter so potekali v trajnih večstranskih klepetalnicah med junijem 2010 in februarjem 2013.

488

Drugič, po eni strani je iz točke 110 zgoraj razvidno, da so očitki, za katere družba Credit Suisse šteje, da jih je podala zoper 25 pogovorov, navedenih v preglednici iz priloge k repliki, nedopustni, kar zadeva drugi del prvega tožbenega razloga v zvezi s kršitvijo člena 101 PDEU, ki naj bi jo storila Komisija, ker je menila, da „sporočila v zvezi z določitvijo cen“ pomenijo „omejevanje zaradi cilja“.

489

Po drugi strani so bile trditve, s katerimi je želela družba Credit Suisse dokazati neobstoj protikonkurenčnosti pogovorov z dne 28. septembra 2010, 8. februarja 2012 in 10. januarja 2013, zavrnjene v točkah od 269 do 295 zgoraj.

490

Tretjič, dokazano je, da je družba Credit Suisse neposredno sodelovala ali je bila vsaj seznanjena z obstojem protikonkurenčnih dvostranskih izmenjav pred februarjem 2013. Komisija je namreč navedla protikonkurenčne dvostranske pogovore v netrajnih klepetalnicah med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcem družbe Deutsche Bank z dne 19. in 20. maja 2011 (točki 294 in 297 obrazložitve) ter z dne 17. decembra 2012 (točka 444 obrazložitve), katerih vsebine družba Credit Suisse ne izpodbija.

491

Četrtič, družba Credit Suisse ne izpodbija, da je bila seznanjena z dejstvom, da so trgovalci družbe Deutsche Bank opustili uporabo trajnih večstranskih klepetalnic zaradi prepovedi uporabe takih klepetalnic, ki jo je februarja 2013 nanje naslovil njihov delodajalec, ne pa zaradi kakršnega koli namena trgovalcev družbe Deutsche Bank, da prenehajo sodelovati pri kršitvi (glej zlasti točke 94, 766, 767, 822, 823 in 847 obrazložitve).

492

Petič, družba Credit Suisse je neposredno sodelovala pri protikonkurenčnih dvostranskih izmenjavah po februarju 2013 z drugimi zadevnimi bankami.

493

Po eni strani je namreč trgovalec družbe Credit Suisse sodeloval v protikonkurenčnih dvostranskih pogovorih s trgovalcem družbe Deutsche Bank in nato družbe BofA 13. marca, 27. avgusta, 25. septembra in 10. decembra 2013 ter 3. in 5. februarja, 28. marca in 22. julija 2014.

494

Dalje, trgovalec družbe Credit Suisse je sodeloval v protikonkurenčnih dvostranskih pogovorih s trgovalcem družbe Crédit agricole 19. marca, 24. maja, 9. in 14. avgusta 2013 ter 4., 7. in 14. marca, 1. maja in 4. avgusta 2014. Kot je razvidno iz točk od 296 do 308 zgoraj, je trgovalec družbe Credit Suisse sodeloval tudi pri protikonkurenčnih izmenjavah s trgovalcem družbe Crédit agricole 12. in 24. marca 2015. Do avgusta 2013 sta trgovalca družb Credit Suisse in Crédit agricole za svoje pogovore še naprej uporabljala trajno večstransko klepetalnico, ki so jo pred februarjem 2013 uporabljali vsi udeleženci.

495

Nazadnje, iz preučitve dvostranskih pogovorov, ki so potekali po februarju 2013 med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcema drugih zadevnih bank, je razvidno, da je ta banka sodelovala pri različnih vrstah ravnanj, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev.

496

Šestič, kot je družba Credit Suisse potrdila na obravnavi, ta banka ne izpodbija, da je bil njen trgovalec seznanjen z obstojem vzporednih pogovorov s trgovalcema družb Deutsche Bank in Crédit agricole ter se jih je zavedal. Nasprotno, izpodbija to, da je bil njen trgovalec seznanjen s protikonkurenčnostjo pogovorov med drugima dvema trgovalcema.

497

V zvezi s tem, kar zadeva pogovore z dne 25. julija in 22. oktobra 2013 ter z dne 9. januarja 2014, navedene v točkah 808 in 823 obrazložitve izpodbijanega sklepa, drži – kot trdi družba Credit Suisse – da s temi pogovori samimi zase ni mogoče dokazati, da je bila prek svojega trgovalca seznanjena s protikonkurenčnostjo dvostranskih izmenjav med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Deutsche Bank, nato trgovalcem družbe BofA.

498

Vendar ti pogovori podpirajo presojo iz točke 808 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero so se trgovalci kljub prepovedi uporabe trajnih večstranskih klepetalnic, naslovljene na trgovalce družbe Deutsche Bank, še naprej vzajemno obveščali prek mreže dvostranskih klepetalnic in so še naprej dvostransko razkrivali informacije, ki so jih pridobili od tretjega trgovalca, kar zadeva nekatere vidike, ki so se običajno obravnavali v večstranskih klepetalnicah.

499

Med dvostranskim pogovorom z dne 25. julija 2013 je namreč trgovalec družbe Credit Suisse trgovalca družbe Deutsche Bank obvestil, da je trgovalec družbe Crédit agricole „got lifted this am too“. Tako je trgovalec družbe Credit Suisse v okviru dvostranskega pogovora s trgovalcem družbe Deutsche Bank razkril informacije, ki jih je pridobil v okviru ločenega dvostranskega pogovora s trgovalcem družbe Crédit agricole v zvezi z dejavnostjo trgovanja zadnjenavedenega. Do tega razkritja je prišlo v okviru pogovora, med katerim je trgovalec družbe Deutsche Bank navedel: „i sold some kfw 09/15 aswell“, nato „thats me lifting 14.5 and 15 this morning“ in „still looking for those if you see any“. Trgovalec družbe Credit Suisse je trgovalcu družbe Deutsche Bank pojasnil: „i shorted those kfw 15s this am to my syndicate actually. probably a bit stupid for a short date, but should be ok“ in nato razkril transakcijo, ki jo je izvedel trgovalec družbe Crédit agricole. Spontanost, naravnost in odkritost tega pogovora kažejo, da je bilo tako za trgovalca družbe Credit Suisse kot tudi za trgovalca družbe Deutsche Bank nekaj običajnega, da si izmenjujeta natančne informacije ne le v zvezi s seboj, ampak tudi v zvezi s trgovalcem družbe Crédit agricole. Obnašanje trgovalca družbe Credit Suisse med pogovorom z dne 25. julija 2013 potrjuje vzdušje vzajemnega zaupanja med trgovalci družb Deutsche Bank, Crédit agricole in Credit Suisse. To obnašanje je torej element, ki podpira presojo iz točke 808 obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem mreže dvostranskih pogovorov, v okviru katere so se vsi trije trgovalci pogovarjali o svojih dejavnostih trgovanja, in torej podpira dejstvo, da je lahko trgovalec družbe Credit Suisse razumno predvidel, da sta si oba preostala trgovalca izmenjevala občutljive informacije, zlasti vsak o svojih dejavnostih trgovanja.

500

Poleg tega dejstvo, da je trgovalec družbe Deutsche Bank v poznejšem dvostranskem pogovoru istega dne, to je 25. julija 2013, prejel isto informacijo od samega trgovalca družbe Crédit agricole, ne omaje te presoje in podkrepljuje ugotovitev, da so si trgovalci zadevnih bank izmenjevali informacije o istih obveznicah in istih temah v okviru vzporednih dvostranskih pogovorov.

501

Kar zadeva pogovor z dne 9. januarja 2014, med katerim je trgovalec družbe Credit Suisse trgovalca družbe Crédit agricole obvestil, da se je pravkar pogovarjal s trgovalcem družbe Deutsche Bank („[was] just chatting to [Deutsche Bank’s trader]“), se ta dejansko ne nanaša na dvostranske pogovore v zvezi z dejavnostmi trgovanja in še manj na pogovore v zvezi z občutljivimi poslovnimi informacijami ali, splošneje, na protikonkurenčnost takih pogovorov. Kljub vsemu pa potrjuje dejstvo, da trgovalec družbe Credit Suisse ni nikakor okleval, preden je enemu od trgovalcev razkril obstoj stikov, ki jih je imel s tretjim od njih.

502

Kar zadeva dvostranski pogovor med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Deutsche Bank z dne 22. oktobra 2013, naveden v točki 466 zgoraj, sicer drži, da ni nobenega dokaza o tem, da se je trgovalec družbe Crédit agricole po tem pogovoru obrnil na trgovalca družbe Credit Suisse. Vendar je trgovalec družbe Crédit agricole po pogovoru s trgovalcem družbe Deutsche Bank napisal: „ok will ask him“. Pogovor z dne 22. oktobra 2013 torej kaže, da je bilo razkrivanje informacij v zvezi s tretjim trgovalcem, v obravnavani zadevi trgovalcem družbe Credit Suisse, enako naravno med tema drugima trgovalcema, kot je bilo naravno med trgovalcema družb Credit Suisse in Deutsche Bank, kot je bilo ugotovljeno v točki 499 zgoraj. Ta pogovor torej podpira presojo iz točke 808 obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem mreže dvostranskih pogovorov.

503

Sedmič, ugotoviti je treba, da je imela družba Credit Suisse 11. oktobra 2013 protikonkurenčni pogovor s trgovalcem družbe Deutsche Bank, med katerim je bil trgovalec družbe Crédit agricole „prisoten“ (glej točki 462 in 463 zgoraj). Ta pogovor, ki ga je družba Credit Suisse opredelila kot „večstranski“ in med katerim sta bila prisotna oba preostala trgovalca, je dodaten indic, ki kaže na to, da si je trgovalec družbe Credit Suisse lahko predstavljal obstoj protikonkurenčnih dvostranskih pogovorov med preostalima trgovalcema.

504

Tako je družba Credit Suisse, ker je pred 25. februarjem 2013 sodelovala v trajnih večstranskih klepetalnicah, vedela, da sta se pred tem datumom trgovalca družb Deutsche Bank in Crédit agricole usklajevala. Ker je poleg tega trgovalec družbe Credit Suisse pred tem datumom in po njem sodeloval v protikonkurenčnih dvostranskih pogovorih z vsakim od obeh navedenih trgovalcev in ker je imela Komisija na voljo elemente, iz katerih je bilo razvidno, da je po 25. februarju 2013 obstajala mreža dvostranskih pogovorov, v okviru katere so se vsi trije trgovalci še naprej pogovarjali o svojih dejavnostih trgovanja, je treba šteti, da je lahko trgovalec družbe Credit Suisse vsaj razumno predvidel, da med drugima dvema trgovalcema potekajo protikonkurenčni dvostranski pogovori.

505

V zvezi s tem niti z dejstvom, da družba Credit Suisse ni bila podrobno seznanjena s pogovori, v katerih njen trgovalec ni sodeloval, niti z dejstvom, da ni vedela za obstoj nekaterih od njih, ni mogoče omajati ugotovitve Komisije, da je bila udeležena pri enotni kršitvi in da ji je mogoče pripisati odgovornost za celotno kršitev (glej po analogiji sodbo z dne 14. decembra 2006, Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi/Komisija, od T‑259/02 do T‑264/02 in T‑271/02, EU:T:2006:396, točka 193).

506

Ugotovitev, da je lahko družba Credit Suisse vsaj razumno predvidela vsa ravnanja drugih bank, je potrjena še z drugimi elementi.

507

Najprej, Komisija je namreč ugotovila, da je bil trgovalec družbe Credit Suisse član omejenega kroga trgovalcev, še posebej vpletenih v sporno kršitev. Ti trgovalci so se srečevali poslovno in zasebno, tudi po februarju 2013, ter se je nanje napotovalo kot na skupino (glej točke 425, 807, 809 in 810 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

508

V zvezi s tem dvostranski pogovor med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcem družbe Credit Suisse z dne 8. marca 2013, katerega obstoja in vsebine družba Credit Suisse ne izpodbija, dokazuje, da so navedena trgovalca in trgovalec družbe Deutsche Bank še naprej vzdrževali redne stike in organizirali družabna srečanja.

509

Prav tako je iz pogovora z dne 23. maja 2013 med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcem družbe Deutsche Bank razvidno, da so drugi trgovalci trgovalce bank, vpletenih v kršitev, videli kot „gang“ (glej točko 478 zgoraj).

510

Nazadnje, pogovor med trgovalcem družbe Credit Suisse in trgovalcem družbe Deutsche Bank z dne 11. oktobra 2013 (točka 530 obrazložitve), med katerim je bil prisoten trgovalec družbe Crédit agricole, dokazuje, da so ti trije trgovalci predvideli srečanje med službenimi potovanji v New York teden dni zatem (glej točko 393 zgoraj).

511

V okviru analize vseh dokazov je ta okoliščina upoštevna pri dokazovanju, ali je družba Credit Suisse vedela oziroma je lahko razumno predvidela protikonkurenčno vsebino dvostranskih pogovorov, ki so potekali po februarju 2013 vse do datuma, ko se je njena udeležba pri sporni kršitvi končala, to je 24. marca 2015.

512

Glede na vse navedeno družba Credit Suisse ne more utemeljeno trditi, da „dokazi, ki jih je zbrala Komisija, ne zadostujejo, da bi bilo mogoče iz njih izpeljati, da bi bil kateri koli od trgovalcev dovolj seznanjen z vsebino komunikacij, pri katerih ni sodeloval, [in,] podredno, da ji ni mogoče pripisati odgovornosti za dvostranske pogovore med drugima trgovalcema po februarju 2013“.

513

Drugi del drugega tožbenega razloga družbe Credit Suisse je treba torej zavrniti.

514

Družba Crédit agricole v okviru drugega dela drugega tožbenega razloga izpodbija trajajočo naravo svojega sodelovanja pri sporni enotni kršitvi (glej točke od 428 do 432 zgoraj).

515

Družba Credit Suisse s četrtim delom drugega tožbenega razloga zatrjuje napake v zvezi s svojim sodelovanjem pri kršitvi po avgustu 2014.

516

Komisija je v točki 790 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da bi bilo treba zadevnim bankam pripisati odgovornost za celotno enotno in trajajočo kršitev za obdobja, v katerih je bila vsaka od njih udeležena pri njej. V točki 842 obrazložitve tega sklepa je menila, da je bila družba Crédit agricole pri kršitvi udeležena od 10. januarja 2013 do 24. marca 2015, to je 804 dni ali 2,20 leta.

517

Družba Crédit agricole trdi, da Komisija trajajočo kršitev v obdobju 26 mesecev, to je med januarjem 2013 in marcem 2015, dokazuje le na podlagi 31 pogovorov, pri katerih je bila udeležena, pri čemer naj bi dve tretjini teh pogovorov potekali v prvih desetih mesecih tega obdobja, to je med januarjem in oktobrom 2013. S temi okoliščinami naj bi bili omajani ugotovitvi, da so bili po eni strani pogovori med trgovalcem družbe Crédit agricole in trgovalcema drugih zadevnih bank „stalni“ in da je bila po drugi strani ta banka udeležena pri trajajoči kršitvi, vsaj v zvezi z obdobjem po oktobru 2013.

518

Natančneje, na prvem mestu, družba Crédit agricole poudarja, da en sam pogovor utemeljuje trditev, da je sodelovala pri ravnanjih iz kategorije 1. Po mnenju te banke naj ta edini pogovor ne bi bil dovolj kot dokaz o usklajevanju v zvezi s cenami, ponujenimi točno določenim nasprotnim strankam, v več kot dveletnem obdobju. Podobno naj bi se Komisija v zvezi z ravnanji iz kategorije 2 oprla zgolj na štiri pogovore, ki naj bi dokazovali obstoj kršitve, ki je trajala več kot dve leti.

519

Na drugem mestu, v zatrjevani udeležbi družbe Crédit agricole naj bi bili veliki časovni razmiki, tudi če bi se upoštevalo vseh 31 pogovorov, ki jih je navedla Komisija.

520

Ker so se uporabljale klepetalnice platforme Bloomberg in so bili torej na voljo dokazi, naj bi ti razmiki nujno pomenili razmike brez kršitvenih ravnanj, ne pa obdobij, za katera naj Komisija ne bi imela na voljo dokazov.

521

Prav tako naj bi Komisija poskušala prevaliti dokazno breme z opiranjem na dejstvo, da se družba Crédit agricole ni javno distancirala od zadevnih ravnanj. Po drugi strani naj bi se Komisija napačno sklicevala na to, da je bila ta banka seznanjena z ravnanji drugih zadevnih bank, kar navedena banka izpodbija z enim od preostalih tožbenih razlogov.

522

V zvezi s tem je iz trditev družbe Crédit agricole razvidno, da je glavni element v podporo njeni trditvi trajanje razmikov med pogovori, pri katerih je sodeloval njen trgovalec, še zlasti če se nekateri od teh pogovorov ne bi smeli upoštevati.

523

Na prvem mestu in najprej, ugotoviti je treba, da Komisija ni storila napake v zvezi z obstojem celovitega načrta z enotnim protikonkurenčnim ciljem. Poleg tega opredelitev petih kategorij ravnanj v izpodbijanem sklepu ne more omajati obstoja tega celovitega načrta (glej točko 364 zgoraj).

524

Torej trditev družbe Crédit agricole ni mogoče sprejeti v delu, v katerem je za namene ugotovitve domnevne prekinitve svoje udeležbe pri sporni kršitvi razlikovala med kategorijami ravnanj, ki jih je opredelila Komisija v izpodbijanem sklepu, in se je odločila, da ne bo upoštevala nekaterih pogovorov.

525

Povedano drugače, trajajoče narave udeležbe družbe Crédit agricole pri sporni enotni kršitvi ni mogoče presojati tako, da se po posameznih kategorijah preučijo ravnanja, ki jih je v zvezi z njo upoštevala Komisija. Navedeno trajajočo naravo je treba presojati glede na vsa zadevna ravnanja, pri katerih je trgovalec te banke sodeloval, s katerimi je bil seznanjen ali ki jih je lahko razumno predvidel, ne glede na to, v katero kategorijo ta ravnanja spadajo. Tako z neobstojem trajajočega sodelovanja družbe Crédit agricole pri ravnanjih zgolj iz kategorij 1 in 2 ali z neseznanjenostjo z ravnanji drugih udeležencev, ki spadajo v ti kategoriji – tudi če bi bila dokazana, kar pa ne drži – samima zase ni mogoče omajati ugotovitev Komisije glede trajajoče udeležbe te banke pri kršitvi.

526

Dalje, družba Crédit agricole se ne more utemeljeno sklicevati na razmike, ker naj bi bilo treba ugoditi njenemu tretjemu tožbenemu razlogu. Tretjemu tožbenemu razlogu družbe Crédit agricole je bilo namreč ugodeno le v zvezi s pogovorom z dne 10. januarja 2013, to je kronološko prvim pogovorom, ki ga je v zvezi z njo upoštevala Komisija.

527

Nazadnje, glede tega, da družba Crédit agricole trdi, da se pri izračunu razmikov med dvema zunanjima znakoma sporne kršitve ne bi smeli upoštevati pogovori, ki spadajo v nekatere od petih kategorij ravnanj, ker naj te kategorije ne bi bile zajete z „omejevanjem zaradi cilja“ ali ker naj bi nekateri od pogovorov pomenili „legitimne“ dejavnosti, je iz točk od 165 do 268 zgoraj razvidno, da so vsa ravnanja, ki jih je Komisija razvrstila v pet kategorij in pri katerih je družba Crédit agricole sodelovala, vključno z izmenjavami informacij, ne glede na to, ali pomenijo omejevanje zaradi cilja, protikonkurenčna. Natančneje, dopustni očitki družbe Crédit agricole zoper nekatere od pogovorov, v katerih je sodelovala in ki spadajo v vseh pet kategorij, ki jih je ugotovila Komisija, so bili zavrnjeni v točkah od 188 do 268 zgoraj.

528

Iz tega sledi, da pri presoji, ali razmiki med dvema zunanjima znakoma kršitvenega ravnanja družbe Crédit agricole lahko dokazujejo prekinitev udeležbe te banke pri kršitvi, ni mogoče izključiti nobenega od pogovorov, ki so bili upoštevani v zvezi z njo in v katerih je neposredno sodelovala, razen pogovora z dne 10. januarja 2013.

529

Na drugem mestu, v delu, v katerem se družba Crédit agricole sklicuje na petmesečni razmik v dokazih med septembrom 2013 in marcem 2014, je treba poudariti, da se s tem razmikom ne upoštevata prisotnost njenega trgovalca med pogovorom z dne 11. oktobra 2013 in torej njegovo sodelovanje v njem (glej točko 134 zgoraj).

530

Tako – in kot priznava Komisija – je največji razmik med dvema neposrednima udeležbama trgovalca družbe Crédit agricole pri sporni kršitvi trajal približno štiri mesece in pol, to je med 11. oktobrom 2013 in 4. marcem 2014.

531

V zvezi s tem, prvič, je treba opozoriti, da je treba o tem, ali je trajanje teh razmikov dovolj dolgo ali ne, da lahko pomeni prekinitev, presojati v okviru delovanja sporne kršitve (glej točko 381 zgoraj).

532

Vendar v obravnavani zadevi zelo pogosto sodelovanje pri tajnih stikih ni bilo nujno za delovanje sporne kršitve, saj je bilo trgovanje z OSSA neodvisno. Morebitni uspeh danega tajnega stika namreč ni bil odvisen od sodelovanja pri vrsti stikov v zvezi z drugimi vrstami trgovanja (glej točke od 384 do 386 zgoraj).

533

Drugič, leti 2014 in 2015 je zaznamovalo zmanjšanje dejavnosti na trgu OSSA, neodvisno od volje udeležencev pri sporni enotni kršitvi, ki je pripomoglo k zmanjšanju števila priložnosti za usklajevanje ali izmenjavo občutljivih poslovnih informacij (glej točko 390 zgoraj).

534

Tretjič, iz preučitve pogovora z dne 11. oktobra 2013 in pogovora z dne 4. marca 2014 je razvidno, da ne vsebujeta ničesar, kar bi kazalo na to, da naj bi trgovalec družbe Crédit agricole sprva pokazal voljo za končanje svoje udeležbe pri enotni in trajajoči kršitvi ter nato voljo za ponovno udeležbo pri njej. Natančneje, ton in spontanost pogovora z dne 4. marca 2014 kažeta na trajno voljo trgovalca družbe Crédit agricole, da s svojimi ravnanji še naprej prispeva k celovitemu načrtu z enotnim protikonkurenčnim ciljem, kot ga je opredelila Komisija v izpodbijanem sklepu.

535

Podobna presoja je mogoča v zvezi s pogovori pred vsakokratnim razmikom v sodelovanju trgovalca družbe Crédit agricole in pogovori, ki tem razmikom sledijo.

536

Četrtič, zamenjava delodajalca enega od treh glavnih trgovalcev, vpletenih v kršitev, je prav tako lahko pripomogla k nekaterim razmikom med dvema zunanjima znakoma udeležbe trgovalca družbe Crédit agricole pri sporni kršitvi (glej točko 396 zgoraj).

537

Petič, kot je razvidno iz točk od 451 do 481 zgoraj, je lahko trgovalec družbe Crédit agricole vsaj razumno predvidel obstoj protikonkurenčnih pogovorov med preostalima trgovalcema, tudi če v njih ni neposredno sodeloval.

538

Tako, najprej, zaradi razmikov med dvema zunanjima znakoma udeležbe družbe Crédit agricole pri sporni kršitvi še ni mogoče ugotoviti, da je bila navedena udeležba prekinjena.

539

Dalje, družba Crédit agricole ne izpodbija, da se ni javno distancirala od omejevalnega sporazuma.

540

Nazadnje, družba Crédit agricole ne navaja drugih okoliščin, s katerimi bi bilo mogoče dokazati prekinitev njene udeležbe pri sporni kršitvi, kot je prenehanje delovnih nalog trgovalca, ki je sodeloval pri protikonkurenčnem ravnanju, pred razmikom med dvema zunanjima znakoma udeležbe te banke pri navedeni kršitvi in njihov prevzem s strani drugega trgovalca, ki bi znova prispeval h kršitvi v obdobju za tem razmikom.

541

Torej ob upoštevanju, prvič, skupnega trajanja udeležbe družbe Crédit agricole, to je več kot dve leti, drugič, elementov, ki jih je imela ta banka na voljo glede okvira delovanja omejevalnega sporazuma, in razmikov med dvema zunanjima znakoma udeležbe trgovalca družbe Crédit agricole pri ugotovljeni kršitvi, tretjič, neobstoja javnega distanciranja s strani družbe Crédit agricole ter, četrtič, neobstoja drugih okoliščin, s katerimi bi ta banka dokazovala prekinitev svoje udeležbe pri sporni kršitvi, je Komisija brez prevalitve dokaznega bremena upravičeno ugotovila, da udeležba družbe Crédit agricole med 11. januarjem 2013 – to je datumom pogovora, ki ga ta banka veljavno ne izpodbija – in 24. marcem 2015 (točki 144 in 447 zgoraj) ni bila prekinjena.

542

Drugi del drugega tožbenega razloga družbe Crédit agricole se zato v delu, v katerem se želi z njim dokazati neobstoj trajajoče narave njene udeležbe pri ugotovljeni kršitvi, zavrne.

543

Komisija je v točki 842 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je družba Credit Suisse pri sporni enotni in trajajoči kršitvi sodelovala v obdobju od 21. junija 2010 do 24. marca 2015, to je 1738 dni ali 4,75 leta. Poleg tega je Komisija v točkah od 846 do 849 obrazložitve izpodbijanega sklepa zavrnila trditev družbe Credit Suisse v zvezi s tem, da ni dokazala sodelovanja te banke pri kršitvi med avgustom 2014 in marcem 2015.

544

Družba Credit Suisse s četrtim delom drugega tožbenega razloga trdi, da Komisija ni dokazala njenega sodelovanjem pri sporni kršitvi po avgustu 2014. V zvezi s tem naj bi bilo v izpodbijanem sklepu navedenih le šest pogovorov po tem datumu, na podlagi katerih naj bi bilo to sodelovanje podaljšano do 24. marca 2015. Vendar naj družba Credit Suisse ne bi sodelovala v prvih štirih od teh pogovorov, medtem ko izpodbija protikonkurenčnost zadnjih dveh, in sicer pogovora z dne 12. marca 2015 med svojim trgovalcem in trgovalcem družbe Crédit agricole ter elektronskega sporočila, ki ga je njen trgovalec poslal trgovalcu družbe Crédit agricole 24. marca 2015.

545

V zvezi s tem so bile po eni strani trditve, s katerimi je družba Credit Suisse izpodbijala to, da je bila seznanjena s protikonkurenčnimi dvostranskimi pogovori, v katerih so sodelovale druge banke, po februarju 2013 in do konca obdobja svoje udeležbe pri kršitvi, kot je bilo ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, ali da je lahko te pogovore razumno predvidela, zavrnjene v točkah od 482 do 513 zgoraj.

546

Predvsem pa je po drugi strani iz točk od 296 do 308 zgoraj razvidno, da družba Credit Suisse ni dokazala obstoja napake, ki bi jo storila Komisija, ker je štela, da sta bila pogovor z dne 12. marca 2015 in elektronsko sporočilo z dne 24. marca 2015 protikonkurenčna.

547

Družba Credit Suisse torej ne more utemeljeno trditi, da Komisija ni dokazala njenega sodelovanjem pri kršitvi po avgustu 2014.

548

Četrti del drugega tožbenega razloga družbe Credit Suisse je treba torej zavrniti.

549

Glede na navedeno se drugi tožbeni razlog družbe Credit Suisse zavrne.

550

Kar zadeva družbo Crédit agricole, je iz preizkusa njenega drugega tožbenega razloga razvidno, da ta banka ni dokazala, da je Komisija storila napako pri presoji, ker je menila, da je bila udeležena pri enotni in trajajoči kršitvi do 24. marca 2015. Nasprotno, opozoriti je treba, da Komisija ni mogla zoper družbo Crédit agricole veljavno upoštevati pogovora z dne 10. januarja 2013, ki je potekal po prvi prijavi njenega trgovalca v zadevno klepetalnico.

551

Iz tega sledi, da je Komisija storila napako, ker je v členu 1(c) izpodbijanega sklepa štela, da je družba Crédit agricole sodelovala pri enotni in trajajoči kršitvi od 10. januarja 2013, ne pa od 11. januarja 2013. Drugi tožbeni razlog te banke je treba torej sprejeti le v tem obsegu.

552

Komisija je v točkah od 739 do 749 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila protikonkurenčni cilj zadevnih ravnanj, pri čemer je med drugim poudarila:

553

Družbi Crédit agricole in Credit Suisse v okviru vsaka svojega prvega tožbenega razloga Komisiji očitata, da je zadevna ravnanja napačno opredelila kot „omejevanje zaradi cilja“.

554

Družba Crédit agricole v okviru prvega tožbenega razloga, ki je razdeljen na dva dela, trdi, da Komisija ni predložila dokazov in zadostne obrazložitve o njenem sodelovanju pri omejevanju zaradi cilja.

555

Družba Crédit agricole se v prvem delu sklicuje na „napačno uporabo prava in napačno ugotovljeno dejansko stanje pri ugotovitvi, da kategorije v zvezi z izmenjavo informacij pomenijo omejevanja zaradi cilja, ki so lahko del [ugotovljene] enotne in trajajoče kršitve“.

556

V zvezi s tem trdi, prvič, da izmenjave informacij iz kategorije 3 („Izmenjave aktualnih ali prihodnjih občutljivih poslovnih informacij o svojih dejavnostih trgovanja in trgovinskih tokovih na sekundarnem trgu“) niso dosegale zadostne stopnje škodljivosti za konkurenco, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“, ter, drugič, da ravnanja iz kategorije 4 („Izmenjave, potrditve in usklajevanja strategij trgovanja in oblikovanja cen“) ne pomenijo izmenjav, potrditev in usklajevanj strategij trgovanja in oblikovanja cen, ampak da so bile to dejansko izmenjave informacij, ki prav tako ne dosegajo take zadostne stopnje škodljivosti.

557

Družba Crédit agricole v drugem delu prvega tožbenega razloga Komisiji očita „neizvedbo zahtevane analize za podkrepitev ugotovitve omejevanja zaradi cilja v zvezi s katero koli od [ugotovljenih] kategorij uskladitvenih ravnanj“, to je kategorijami 1 („Usklajevanje cen, sporočenih nekaterim nasprotnim strankam“), 2 („Usklajevanje cen, sporočenih trgu na splošno“) in 5 („Usklajevanje dejavnosti trgovanja“).

558

Uvodoma je treba ugotoviti, da so bile trditve družbe Crédit agricole glede neobstoja enotne in trajajoče kršitve ter glede njene neudeležbe pri njej zavrnjene v točki 550 zgoraj s pridržkom datuma njenega začetka, zato jih ni treba preizkusiti v okviru tega tožbenega razloga.

559

Ugotoviti je tudi treba, da družba Crédit agricole s trditvami, povzetimi v točkah 555 in 557 zgoraj, Komisiji očita, da je ugotovila, da je treba vsako od petih kategorij iz točke 613 obrazložitve izpodbijanega sklepa opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“, čeprav naj ravnanja iz kategorij 3 in 4 ne bi bila dovolj škodljiva za konkurenco, v zvezi z ravnanji iz kategorij 1, 2 in 5 pa naj ne bi opravila zahtevane analize.

560

Vendar je bilo v točki 87 zgoraj že ugotovljeno, da te trditve temeljijo na napačnem razumevanju izpodbijanega sklepa, zato jih je treba zavrniti kot neutemeljene.

561

Poleg tega je bilo v točkah 106 in 107 zgoraj ugotovljeno, da je družba Crédit agricole v okviru prvega tožbenega razloga konkretno, natančno in podkrepljeno izpodbijala le pogovore z dne 18. in 31. januarja, 15. februarja, 19. in 21. marca, 24. maja, 3. junija in 10. in 25. julija 2013 ter 6. avgusta 2014 in 12. marca 2015, zato je treba presoje Komisije v zvezi z drugimi pogovori razen navedenih šteti za dokončno dokazane.

562

Ker pa se Splošno sodišče ne sme omejiti na preizkus trditev, ki jih navedejo stranke, le v okviru tožbenega razloga, dela tožbenega razloga ali očitka, v podporo katerega so bile formalno navedene, ampak jih mora presoditi tudi v podporo drugemu tožbenemu razlogu, delu tožbenega razloga ali očitka, kadar so navedene trditve upoštevne tudi v njihovo podporo (glej v tem smislu sodbo z dne 21. septembra 2023, Fachverband Spielhallen in LM/Komisija, C‑831/21 P, EU:C:2023:686, točke od 46 do 49), je treba prvi tožbeni razlog družbe Crédit agricole razlagati tako, da naj po eni strani Komisija ne bi opravila presoje gospodarskega okvira sporne kršitve kot celote ali naj bi bila njena presoja v zvezi s tem napačna ter da naj bi po drugi strani ta institucija napačno ugotovila, da je mogoče z enajstimi pogovori, navedenimi v točki 561 zgoraj, podpreti ugotovitev, da je imela enotna in trajajoča kršitev, ki jo je ugotovila, protikonkurenčni cilj.

563

Družba Credit Suisse v okviru prvega tožbenega razloga, razdeljenega na tri dele, trdi, da je „Komisija kršila člen 101 PDEU in nezadostno obrazložila ugotovitev, da je ta banka ravnala s ciljem omejevanja ali izkrivljanja konkurence“.

564

V prvem delu prvega tožbenega razloga, ki je predstavljen kot primaren in je sestavljen iz štirih točk, družba Credit Suisse graja Komisijo, ker naj za namene presoje vseh pogovorov „ne bi dovolj upoštevala dejanskega in pravnega okvira trga OSSA ter [naj ne bi izpolnila] svoje dolžnosti predložitve dokazov o tem, da zadevna ravnanja omejujejo konkurenco zaradi cilja“.

565

Družba Credit Suisse v drugem delu prvega tožbenega razloga, ki ga navaja podredno in je sestavljen iz 24 točk, Komisiji očita, da je „ugotovila, […] da sporočila v zvezi z določitvijo cen pomenijo omejevanje konkurence zaradi cilja“, večinoma z obrazložitvijo, da naj bi taka sporočila „lahko spodbujala konkurenco“.

566

Družba Credit Suisse v tretjem delu prvega tožbenega razloga trdi, da je Komisija ob preučitvi pozitivnih posledic teh sporočil v zvezi z določitvijo cen za konkurenco kršila pravila o dokazovanju in njeno pravico do obrambe, ker za zadevna ravnanja ni uporabila pravil, ki se uporabljajo za dokazovanje protikonkurenčnega cilja, ampak tista, ki se uporabljajo za dokazovanje dopolnilne narave omejevanja v smislu točke 89 sodbe z dne 11. septembra 2014, MasterCard in drugi/Komisija (C‑382/12 P, EU:C:2014:2201).

567

Ob upoštevanju teh trditev je treba opozoriti, prvič, da je Komisija v točki 749 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da je treba zadevna ravnanja, opisana v oddelku 4.2 tega sklepa, opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“, potem ko je v točki 104 njegove obrazložitve ugotovila, da so različne kategorije ravnanj, ki jih je upoštevala, opisane le za analitične namene ter so med seboj povezane in se pogosto prekrivajo.

568

Tako ta opredelitev ni bila upoštevana niti za vsako od zadevnih kategorij niti za vsako od zadevnih ravnanj. Torej je ni treba upoštevati za vseh 25 pogovorov, uvrščenih v kategorijo, ki jo je družba Credit Suisse opredelila pod imenom „sporočila v zvezi z določitvijo cen“, in katerih datumi so bili navedeni v prilogi C.1 k repliki te banke.

569

Drugič in kot je razvidno iz točke 110 zgoraj, ker očitki, ki se nanašajo posebej na 25 pogovorov, ki jih je družba Credit Suisse uvrstila v to kategorijo, poimenovano „sporočila v zvezi z določitvijo cen“, niso vsaj na kratko navedeni v tožbi ali repliki, so nedopustni.

570

Iz tega sledi, da je treba drugi del prvega tožbenega razloga družbe Credit Suisse, ki se nanaša na napačno opredelitev sporočil v zvezi z določitvijo cen kot „omejevanja zaradi cilja“, zavrniti.

571

Vendar je treba preučiti trditve, ki jih je družba Credit Suisse navedla v podporo drugemu delu prvega tožbenega razloga in se nanašajo na za konkurenco pozitivne posledice pogovorov v zvezi z določitvijo cen, zatrjevane v okviru prvega dela prvega tožbenega razloga, v delu, v katerem so z njimi podkrepljeni očitki v zvezi z napakami, ki naj bi jih storila Komisija pri opredelitvi zadevnih ravnanj kot celote kot „omejevanja zaradi cilja“, zlasti zaradi nezadostnega upoštevanja pravnega in gospodarskega okvira sporne kršitve.

572

Tako je treba upoštevati trditve, s katerimi bi bilo mogoče omajati opredelitev zadevnih ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“, čeprav so bile sicer res formalno navedene v podporo drugemu delu prvega tožbenega razloga, ki je bil zavrnjen, vendar so enako upoštevne za presojo prvega dela tega tožbenega razloga (glej po analogiji sodbo z dne 21. septembra 2023, Fachverband Spielhallen in LM/Komisija, C‑831/21 P, EU:C:2023:686, točka 48).

573

Opozoriti je treba, da mora imeti tajni dogovor, da bi bil zajet s prepovedjo iz člena 101(1) PDEU, za „cilj oziroma posledico“ preprečevanje ali znatno omejevanje oziroma izkrivljanje konkurence na notranjem trgu (sodba z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točka 62).

574

Iz tega je razvidno, da se s to določbo, kot jo razlaga Sodišče, jasno razlikuje med pojmoma omejevanja zaradi cilja in omejevanja zaradi posledice, pri čemer se za vsakega od njiju uporabljajo različna dokazna pravila (sodba z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točka 63).

575

Tako pri praksah, opredeljenih kot „omejevanje zaradi cilja“, ni treba ugotavljati – in še toliko manj dokazovati – posledic za konkurenco, da jih je mogoče opredeliti kot „omejevanje konkurence“ v smislu člena 101(1) PDEU, saj izkušnje kažejo, da taka ravnanja povzročijo zmanjšanje proizvodnje in zvišanje cen, kar negativno vpliva na razdelitev virov zlasti v škodo potrošnikov. V zvezi z njimi se zahteva zgolj to, da se pokaže, da jih je dejansko mogoče opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“, vendar preproste nepodkrepljene trditve za to vseeno ne zadostujejo (sodba z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točki 64 in 65).

576

Če pa ni mogoče dokazati protikonkurenčnega cilja sporazuma, sklepa podjetniškega združenja ali usklajenega ravnanja, je treba preučiti njegove posledice, da se dokaže, da je bila konkurenca dejansko preprečena ali znatno omejena oziroma izkrivljena (glej sodbo z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točka 66 in navedena sodna praksa).

577

Iz sodne prakse Sodišča, na katero je v bistvu opozorjeno v točkah od 623 do 626 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je razvidno tudi, da je treba pojem „omejevanje zaradi cilja“ razlagati ozko in da ga je mogoče uporabiti le za nekatera tajna dogovarjanja med podjetji, ki so sama po sebi in ob upoštevanju njihove vsebine, njihovih ciljev ter gospodarskega in pravnega okvira, v katerega so umeščena, za konkurenco tako škodljiva, da je mogoče šteti, da ugotavljanje njihovih posledic ni potrebno, saj je nekatere oblike dogovarjanja med podjetji že zaradi njihove narave mogoče obravnavati kot škodljive za pravilno delovanje običajnega konkurenčnega trga. Pri presoji navedenega okvira je treba upoštevati naravo zadevnega blaga in storitev ter dejanske pogoje delovanja in sestave zadevnega trga ali trgov (glej v tem smislu sodbo z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točki 67 in 68 ter navedena sodna praksa).

578

Družba Crédit agricole meni, da sodna praksa določa „izjemno visok prag“ za ugotovitev, da je izmenjavo informacij mogoče opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“, kar naj bi bilo potrjeno s točkami od 72 do 74 Smernic o uporabi člena 101 [PDEU] za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL 2011, C 11, str. 1) in sodbo z dne 24. septembra 2019, HSBC Holdings in drugi/Komisija (T‑105/17, EU:T:2019:675, točka 184).

579

Družba Credit Suisse napeljuje tudi na to, da je mogoče opredelitev „omejevanje zaradi cilja“ v zvezi z nekim ravnanjem uporabiti le, kadar pridobljene izkušnje in ekonomska teorija „jasno“ kažejo, da je to ravnanje škodljivo za konkurenco.

580

V zvezi s tem iz točk od 573 do 577 zgoraj izhaja, da je morala Komisija za to, da je zadevna ravnanja opredelila kot „omejevanje zaradi cilja“, dokazati, da so ta ravnanja – naj gre za izmenjavo informacij ali druge vrste protikonkurenčnih ravnanj – dosegala ne izjemno visok prag škodljivosti za konkurenco, kot trdi družba Crédit agricole, ampak le zadostno stopnjo škodljivosti zanjo, kot je Sodišče opozorilo v sodbi z dne 12. januarja 2023, HSBC Holdings in drugi/Komisija (C‑883/19 P, EU:C:2023:11, točka 106).

581

Te ugotovitve, da Komisiji ni treba dokazati „izjemno visokega praga“ škodljivosti za konkurenco, da bi ta ravnanja opredelila kot „omejevanje zaradi cilja“, ni mogoče ovreči s točkami od 72 do 74 Smernic o uporabi člena 101 [PDEU] za sporazume o horizontalnem sodelovanju.

582

Zaradi dejstva, da je v teh smernicah navedeno, da „je ma[nj] verjetno, da se izmenjav[a] informacij glede prihodnjega ravnanja izvaja zaradi razlogov, ki bolj spodbujajo konkurenco, kot izmenjava dejanskih informacij“, bi se sicer res lahko zdelo, da so izmenjave informacij v zvezi s prihodnjimi ravnanji a priori bolj problematične kot izmenjave informacij o aktualnih podatkih. Vendar ni mogoče iz navedenih smernic nikakor izpeljati, da izmenjave aktualnih informacij ni mogoče opredeliti kot „omejevanja zaradi cilja“ ali da je za tako opredelitev potreben dokazni standard glede njihove škodljivosti za konkurenco, ki je višji od tistega, upoštevanega v sodni praksi, navedeni v točki 580 zgoraj.

583

Poleg tega družba Credit Suisse napačno trdi, da bi morali pridobljene izkušnje in ekonomska teorija „jasno“ kazati škodljivost za konkurenco in torej to, da so ravnanja, ki jih je Komisija opredelila kot „omejevanje zaradi cilja“, že po naravi protikonkurenčna.

584

Po drugi strani je Sodišče ne glede na točko 76 sodbe z dne 2. aprila 2020, Budapest Bank in drugi (C‑228/18, EU:C:2020:265), na katero se sklicuje ta banka, po izreku te sodbe izrecno razsodilo, da se nikakor ne zahteva, da je Komisija istovrstno ravnanje, kot je tisto, ki ga namerava opredeliti v dani zadevi, že prej obsodila, da bi ga bilo mogoče šteti za omejevanje konkurence zaradi cilja (glej v tem smislu sodbo z dne 25. marca 2021, Xellia Pharmaceuticals in Alpharma/Komisija, C‑611/16 P, EU:C:2021:245, točka 119).

585

Kar zadeva trditev glede ekonomske teorije, je treba ugotoviti, da ni družba Credit Suisse predložila nobenega elementa v njeno podporo niti ni opredelila njenega natančnega obsega. Dalje, v repliki je navedla, da ne trdi, da so pri dokazovanju, ali ima ravnanje protikonkurenčni cilj, odločilne navedbe iz ekonomske literature, niti ni želela Komisiji naložiti bremena pridobitve ekonomske literature, na podlagi katere bi lahko ugotovila, da ravnanje pomeni omejevanje konkurence zaradi cilja.

586

Poleg tega iz sodne prakse nikakor ne izhaja – kot trdi družba Crédit agricole – da bi bilo treba zadostno stopnjo škodljivosti ravnanja za konkurenco, zaradi katere ga je mogoče opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“, presojati posamično in ločeno za vsako podjetje, ki sodeluje pri njem.

587

Nasprotno, to presojo, ki pogojuje dokazna pravila, ki se uporabljajo za zadevno ravnanje kot celoto (glej v tem smislu sodbo z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, C‑307/18, EU:C:2020:52, točka 63), je treba opraviti ob upoštevanju objektivnih značilnosti navedenega ravnanja in ne glede na poseben položaj vsakega podjetja, ki je pri njem sodelovalo.

588

Torej, kot je družba Crédit agricole priznala na obravnavi, manj pomembna vloga, ki jo je imelo eno od podjetij v omejevalnem sporazumu, ne vpliva na to, da se ta z vidika vseh podjetij, udeleženih v njem, opredeli kot „omejevanje zaradi cilja“.

589

Družba Crédit agricole se iz istih razlogov za izpodbijanje opredelitve zadevnih ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“ ne more uspešno sklicevati na to, da ni sodelovala pri nekaterih pogovorih, kot sta pogovora z dne 18. ali 31. januarja 2013, ali na dejstvo, da je Komisija v zvezi z njo navedla le en primer pogovorov, ki spadajo v kategorijo 1.

590

Kot je razvidno iz točk od 554 do 557 in od 563 do 566 zgoraj, družbi Crédit agricole in Credit Suisse Komisiji v bistvu očitata napake pri presoji gospodarskega okvira zadevnih ravnanj, pri presoji njihove škodljivosti za konkurenco in pri presoji v bistvu njihove „upravičenosti“.

591

Družbi Crédit agricole in Credit Suisse v okviru očitkov, ki se nanašajo na napačno opredelitev zadevnih ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“, Komisiji skupaj ali ločeno očitata hkrati neobrazložitev in napačno obrazložitev izpodbijanega sklepa z vidika upoštevanja gospodarskega okvira sporne kršitve.

592

Družba Crédit agricole z drugim delom prvega tožbenega razloga Komisiji očita zlasti „neizvedbo analize, ki se zahteva za podkrepitev ugotovitve kršitve zaradi cilja“.

593

Te trditve, ki jih je treba razumeti kot očitek Komisiji, da je kršila obveznost obrazložitve, kar zadeva gospodarski okvir sporne kršitve, so neutemeljene.

594

Iz točk od 3 do 65 obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da je Komisija podrobno predstavila zadevne produkte, akterje in delovanje sekundarnega trga OSSA ter prakse trgovanja na tem trgu. Natančneje, v točki 19 obrazložitve tega sklepa je predstavila posebno vlogo vzdrževalcev trga, pri čemer je opozorila na njihove funkcije.

595

Poleg tega je Komisija v odgovor na trditve zadevnih bank med upravnim postopkom v točkah od 690 do 734 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla razloge, iz katerih niti funkcija vzdrževalca trga, ki jo te banke opravljajo prostovoljno, niti koristnost oblikovanja cen (price discovery) ne omajeta njene presoje o protikonkurenčnem cilju zadevnih ravnanj.

596

Komisija je v tem okviru v točkah od 690 do 703 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da so imele zadevne banke pomembno funkcijo vzdrževanja trga, zato jim ni očitala pogovorov, namenjenih izključno trgovanju in izvrševanju dvostranskih transakcij ter izravnavi tveganj na trgu med trgovalci, kot je navedla v točki 662 obrazložitve tega sklepa (glej po analogiji sodbo z dne 24. septembra 2019, HSBC Holdings in drugi/Komisija, T‑105/17, EU:T:2019:675, točka 152).

597

Vendar je Komisija kljub temu obrazloženo zavrnila trditve v zvezi z izvajanjem te funkcije vzdrževalca trga, pri čemer je v točki 695 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da je očitno, da vloga zadevnih bank kot trgovalca ni zajemala le „spodbujanja likvidnosti zaradi podpore svojim strankam, ki so želele trgovati z OSSA“, kot sta trdili tožeči stranki v upravnem postopku. Prav tako obrazloženo je pojasnila, da so zadevni pogovori presegali legitimno iskanje likvidnih sredstev zaradi ublažitve tveganj, zlasti ker so privedli do tega, da so se trgovalci usklajevali brez vednosti svojih strank, zato so se zmanjšale možnosti navedenih strank za to, da bi imele koristi od samostojno in konkurenčno oblikovanih cen. Prav tako so trgovalci sodelovali z medsebojnim deljenjem tega, kar so vedeli o pristopu svojih strank, da so s tem uresničevali transakcije, ki so ustrezale njihovim vzajemnim interesom (točka 703 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

598

Komisija je v točkah od 704 do 713 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnila tudi razloge, iz katerih je bilo treba zavrniti trditve, ki so se nanašale na potrebo po oblikovanju cen, ki naj bi izhajala iz asimetrije informacij v korist nekaterih vlagateljev in v škodo zadevnih bank. Tako je v točki 709 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da so bili trgovalci OSSA specializirani za eno kategorijo vrednostnih papirjev in da je bilo mogoče pričakovati, da so dobro obveščeni o upoštevnih zunanjih dogodkih. V točki 710 obrazložitve tega sklepa je še navedla, da se zadevni trgovalci niso zadovoljili z izmenjavo informacij zaradi odbijanja „seznanjenih“ strank (smart-money clients), ampak so si izmenjevali občutljive poslovne informacije o vseh vrstah strank. Poleg tega je Komisija pojasnila razloge, iz katerih je zavrnila ugoditev trditvi v zvezi s pozitivnimi posledicami zadevnih izmenjav informacij za konkurenco (točka 713 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

599

Nazadnje, Komisija je v točkah od 714 do 719 obrazložitve izpodbijanega sklepa zavrnila trditev družbe Crédit agricole v zvezi z javnostjo ali hitro zastarelostjo izmenjanih podatkov, pri čemer je ugotovila zlasti koristnost informacij o nedavnih transakcijah za oceno trendov na trgu in prihodnjih priložnosti za trgovanje.

600

Glede na navedeno družba Crédit agricole ne more upravičeno trditi, da Komisija ni izpolnila obveznosti obrazložitve, kar zadeva opis gospodarskega okvira sporne kršitve.

601

Drugi del njenega prvega tožbenega razloga je zato treba zavrniti kot neutemeljen.

602

Prvič, družbi Crédit agricole in Credit Suisse v okviru prvega dela vsaka svojega prvega tožbenega razloga Komisiji očitata, da ni dovolj upoštevala značilnosti trga OSSA. Natančneje, Komisija naj ne bi preučila oligopolne ali, nasprotno, atomistične narave tega trga, čeprav je koncentracija zadevnega trga upošteven element za presojo škodljivosti izmenjav informacij za konkurenco.

603

Drugič, Komisija naj bi napačno presodila delovanje sekundarnega trga OSSA, večinoma ker naj ne bi ustrezno upoštevala funkcije vzdrževalca trga, ki so jo izvajale zadevne banke, kar naj bi privedlo do napačne ugotovitve, da je mogoče za nekatera zadevna ravnanja šteti, da potrjujejo protikonkurenčni cilj enotne in trajajoče kršitve.

604

Tako naj Komisija ne bi pravilno upoštevala dejstva, da je to, da so vzdrževalci trga zagotavljali storitve takojšnjega izpolnjevanja naročil, pomenilo, da morajo trgovati med seboj ter da nenehno in poglobljeno iščejo cene („že znani podatki o trgu“) in vire likvidnih sredstev, pa tudi dejstva, da so med njimi obstajali določena stopnja sodelovanja in redni pretoki občutljivih poslovnih informacij. V zvezi s tem družba Crédit agricole trdi, da „trgoval[ci] mora[jo] […] razumeti, kako so se cene spreminjale v preteklosti, da ve[do], kaj mora[jo] narediti za sklenitev poslov“.

605

Tretjič, družba Credit Suisse meni, da Komisija ni izpolnila obveznosti predložitve dokaza o tem, da posebne okoliščine ne morejo vzbuditi dvoma o domnevni škodljivosti zadevnega sporazuma, kot naj bi se to zahtevalo v točki 48 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Budapest Bank in drugi (C‑228/18, EU:C:2019:678).

606

Prvič, Komisija v zvezi z očitkom, ki se nanaša na nezadostno upoštevanje značilnosti trga OSSA, trdi, da je Sodišče že razsodilo, da lahko pri sporazumih, ki so posebej resna kršitev konkurence, analiza gospodarskega in pravnega okvira, v katerega je ravnanje umeščeno, vključuje le to, kar se izkaže za nujno potrebno, da bi se ugotovil obstoj omejevanja konkurence zaradi cilja (glej sodbo z dne 27. aprila 2017, FSL in drugi/Komisija, C‑469/15 P, EU:C:2017:308, točka 107 in navedena sodna praksa).

607

Vendar mora upoštevanje vseh elementov iz točke 577 zgoraj vsekakor razkriti, kateri so natančni razlogi, zaradi katerih je zadevno ravnanje tako škodljivo za konkurenco, da utemeljuje ugotovitev, da je cilj tega ravnanja preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence (glej v tem smislu sodbi z dne 11. septembra 2014, CB/Komisija, C‑67/13 P, EU:C:2014:2204, točka 69, in z dne 21. decembra 2023, European Superleague Company, C‑333/21, EU:C:2023:1011, točka 168).

608

Poleg tega se v okviru, kakršen je okvir trga OSSA, Komisija ne more sklicevati na sodno prakso, navedeno v točki 606 zgoraj.

609

Tako je zlasti zato, ker na kompleksnem trgu, kakršen je ta v obravnavani zadevi, za katerega je značilen nenehen in velik pretok informacij med različnimi udeleženimi akterji, določitev zadostne stopnje škodljivosti zadevnih ravnanj zahteva podrobno analizo pogovorov, ki so potekali med trgovalci zadevnih bank. V zvezi s tem je Komisija v točkah 46 in 662 obrazložitve izpodbijanega sklepa sama priznala, da nekateri pogovori – tisti z družabnimi nameni ali tisti, katerih cilj je bil preučitev možnosti dvostranskih transakcij ali izmenjava o vsem že znanih podatkih o trgu – niso predmet tega sklepa.

610

Kot pa je bilo navedeno v točkah od 594 do 599 zgoraj, je treba ugotoviti, da je Komisija upoštevala zlasti naravo zadevnih produktov in funkcije, ki so jih opravljale zadevne banke.

611

Torej ta institucija v nasprotju s trditvijo družbe Credit Suisse ni zgolj s sklicevanjem na izmenjavo informacij na drugih trgih ali drugih finančnih trgih razen trga OSSA domnevala, da se zaradi zadevnih ravnanj znatno zmanjšujejo običajne negotovosti na trgu OSSA v korist zadevnih bank in v škodo drugih gospodarskih subjektov na trgu.

612

Čeprav drži, da Komisija v izpodbijanem sklepu ni izrecno upoštevala koncentracije trga OSSA, ji ni mogoče veljavno očitati take opustitve.

613

Poleg tega, da tožeči stranki namreč ne navajata, da bi potrebo po upoštevanju tega elementa pri opredelitvi zadevnih ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“ uveljavljali v okviru upravnega postopka, očitki v zvezi z neizvedbo analize koncentracije trga OSSA večinoma temeljijo na splošnih napotilih na predhodno sodno prakso in tako iz njih ni mogoče razbrati pomena, ki naj bi ga imela taka analiza v obravnavani zadevi.

614

Tako tožeči stranki nista dokazali, zakaj naj bi bila ta analiza upoštevna v zvezi z ravnanji, ki so se jima očitala, to je usklajevanji cen, razdelitvijo trga ali strank oziroma izmenjavami občutljivih poslovnih informacij.

615

V zvezi z zadnjenavedenimi ravnanji je treba poleg tega navesti, da čeprav je Sodišče sprva lahko upoštevalo oligopolno naravo trga, na katerem je prišlo do izmenjave občutljivih poslovnih informacij (glej v tem smislu sodbo z dne 28. maja 1998, Deere/Komisija,C‑7/95 P, EU:C:1998:256, točke 75 in od 88 do 90), zlasti iz sodbe z dne 19. marca 2015, Dole Food in Dole Fresh Fruit Europe/Komisija (C‑286/13 P, EU:C:2015:184), izhaja, da je sodišče Unije lahko priznalo protikonkurenčni cilj takih izmenjav, ne da bi upoštevalo oligopolno naravo trga proizvodov, na katerem so potekale (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2021, Nichicon Corporation/Komisija,T‑342/18, EU:T:2021:635, točke od 105 do 112 (neobjavljene)), ali celo v primeru neobstoja take tržne koncentracije (glej v tem smislu sodbo z dne 14. marca 2013, Dole Food in Dole Germany/Komisija, T‑588/08, EU:T:2013:130, točka 334).

616

Drugič, kar zadeva očitek v zvezi z napačno presojo delovanja trga OSSA, je treba po eni strani ugotoviti, da s trditvami družb Crédit agricole in Credit Suisse ni mogoče omajati ugotovitev Komisije iz točke 19 in točk od 690 do 697 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da so zadevne banke funkcijo vzdrževalca trga opravljale prostovoljno, ne da bi jih zavezovale obveznosti, določene za imenovane vzdrževalce trga, njihova vloga pa ni bila zgolj spodbujati likvidnost za podporo svojim strankam, ki so želele trgovati z OSSA.

617

Iz šestih pogovorov, ki jih je Komisija navedla v podporo tem ugotovitvam (točki 693 in 696 obrazložitve izpodbijanega sklepa) in jih tožeči stranki ne izpodbijata, je namreč razvidno, da so te banke sicer res opravljale funkcijo vzdrževalca trga, vendar njihova dejavnost trgovanja ni bila omejena zgolj na to funkcijo, ampak so si hkrati tudi prizadevale za čim večji dobiček.

618

Po drugi strani je Komisija kljub temu, da zadevnim bankam ni bila uradno podeljena funkcija vzdrževalca trga, v izpodbijanem sklepu vseeno upoštevala opravljanje te funkcije.

619

Komisija je tako razlikovala med dejavnostmi trgovanja med vzdrževalci trga in končnimi vlagatelji (end-investors) ter tistimi med vzdrževalci trga, zlasti zaradi iskanja likvidnih sredstev (liquidity sourcing).

620

V tem smislu je v točkah 42 in 43 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da se ta zadeva ne nanaša na pogovore med zadevnimi gospodarskimi subjekti med običajnim opravljanjem svojih dejavnosti, ki se nanašajo na vprašanja, kot je zagotavljanje potrebnih informacij za preučitev možnosti transakcij med seboj kot potencialnimi nasprotnimi strankami ali kot potencialnimi strankami, oziroma na komentarje o že znanih podatkih o trgu, kar je potrdila v točkah od 661 do 663 in 699 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pri čemer je navedla, da ni izpodbijala informacij, izmenjanih v okviru pogodbenih pogajanj med trgovalci zadevnih bank.

621

Tako je lahko Komisija zlasti v točkah 649 in 650 obrazložitve izpodbijanega sklepa upravičeno štela, da se družbi Crédit agricole in Credit Suisse ne moreta uspešno sklicevati na svojo funkcijo vzdrževalca trga, saj so njuna ravnanja presegala to, kar se običajno pričakuje od takih vzdrževalcev trga.

622

Tretjič, kar zadeva očitek, ki se nanaša na točko 48 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Budapest Bank in drugi (C‑228/18, EU:C:2019:678), je treba ugotoviti, da je Komisija, kot je razvidno zlasti iz točk od 616 do 621 zgoraj, vsekakor pravilno zavrnila trditve tožečih strank, ki so se nanašale na posebne okoliščine trga OSSA in zlasti na funkcije vzdrževalcev trga zadevnih bank.

623

Torej je treba trditve družb Crédit agricole in Credit Suisse, ki se nanašajo na napačno presojo trga OSSA – in zlasti na njuno funkcijo vzdrževalcev trga – zavrniti kot neutemeljene.

624

Vendar ne glede na to, da Komisija v izpodbijanem sklepu ni ugotovila toliko kršitev, kolikor je kategorij, navedenih v točkah 103 in 613 obrazložitve izpodbijanega sklepa (točke 87, 364 in 445 zgoraj), ta ugotovitev ne vpliva na dejstvo, da je lahko ta institucija za vsako vrsto zadevnega ravnanja ali celo za vsak grajani pogovor opravila napačno presojo njihove zadostne škodljivosti za konkurenco, da so prispevali k opredelitvi zadevnih ravnanj kot celote kot „omejevanja zaradi cilja“, kar je treba preučiti v nadaljevanju.

625

Družbi Crédit agricole in Credit Suisse v okviru očitkov, ki se nanašajo na napačno opredelitev zadevnih ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“, Komisiji očitata, da je napačno štela, da so ta dovolj škodljiva za konkurenco, da jih je mogoče opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“.

626

Po navedbah družbe Crédit agricole naj se izmenjave informacij, razvrščenih v kategoriji 3 in 4, ne bi nanašale na prihodnje cene ali prihodnje informacije, ampak na predhodne cene, potencialne transakcije ali pomisleke, nepovezane s cenami v zvezi s točno določenimi strankami. Poleg tega naj ne bi spadale v okvir sistematičnih izmenjav. Takih izmenjav informacij – kot so tiste z dne 19. marca, 24. maja in 25. julija 2013, razvrščene v kategorijo 3, ter tiste z dne 19. marca in 3. junija 2013 ter 6. avgusta 2014, razvrščene v kategorijo 4 – naj torej ne bi bilo mogoče upoštevati za opredelitev zadevnih ravnanj kot „omejevanja zaradi cilja“, saj „poleg razlage Komisije obstaja druga razlaga zanje, ki je očitno verjetna“. Poleg tega naj dejstvo, ki ga je upoštevala Komisija, to je, da naj bi zadevne izmenjave informacij povzročile asimetrijo informacij v korist zadevnih bank, ne bi bilo upoštevno, saj naj bi bila za trg OSSA že po naravi značilna asimetrija informacij. Nazadnje, Komisija naj ne bi preučila, ali so izmenjave informacij omogočile ublažitev ali odpravo stopnje negotovosti glede delovanja trga OSSA.

627

Niti za ravnanja, razvrščena v kategorije 1, 2 in 5, naj ne bi bilo mogoče šteti, da so dovolj škodljiva za konkurenco, da jih je mogoče upoštevati za to, da se zadevna ravnanja opredelijo kot „omejevanje zaradi cilja“, saj naj iz pogovorov z dne 18. in 31. januarja, 15. februarja, 21. marca in 10. julija 2013 ter 12. marca 2015 ne bi bilo razvidno nikakršno usklajevanje med zadevnimi bankami.

628

Družba Credit Suisse navaja, da vzdrževalcem trga ni mogoče očitati, da „ubijejo ceno“, prikazano na zaslonu borznega posrednika, da namesto tega izvedejo transakcije neposredno med seboj, kot se je to zgodilo v pogovorih z dne 28. septembra 2010 in 10. januarja 2013. Kot naj bi bilo razvidno iz točke 178 sodbe z dne 24. septembra 2019, HSBC Holdings in drugi/Komisija (T‑105/17, EU:T:2019:675), naj ne bi bilo mogoče grajati niti tega, da si vzdrževalci trga izmenjujejo informacije o svojem stanju inventarja (dolge ali kratke pozicije), če naj bi to olajšalo iskanje možnosti za transakcije med trgovalci.

629

Uvodoma je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v točkah od 185 do 310 zgoraj že ugotovilo, da je Komisija upravičeno ugotovila, da so bila ta ravnanja protikonkurenčna.

630

Torej je treba v okviru preučitve očitkov tožečih strank, navedenih v točkah od 626 do 628 zgoraj, presoditi le, ali so ta ravnanja dovolj škodljiva za konkurenco, da jih je kot celoto mogoče opredeliti kot „omejevanje zaradi cilja“.

631

V zvezi s tem je treba opozoriti, prvič, da je Komisija zadevnim bankam očitala enotno in trajajočo kršitev, sestavljeno iz več kot 200 pogovorov iz priloge 1 k obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, na katero je napoteno v opombi 118 izpodbijanega sklepa, pri čemer jih je bilo več kot 120 analiziranih v besedilu tega sklepa in od katerih jih je – v okviru prvega tožbenega razloga vsake od njiju – družba Crédit agricole pravilno izpodbijala le enajst (glej točke od 100 do 107 ter 625 in 627 zgoraj), družba Credit Suisse pa tri (glej točke od 108 do 113 in 628 zgoraj).

632

Drugič, Komisija je kot „omejevanje zaradi cilja“ opredelila te pogovore kot celoto, ne da bi to opredelitev uporabila niti za vsakega od teh pogovorov niti za vsako od petih kategorij, v katere so bili razvrščeni.

633

Komisija je v točkah od 614 do 616 obrazložitve izpodbijanega sklepa kljub vsemu za ponazoritev navedla, da so iz pogovorov, razvrščenih v kategoriji 1 in 2, razvidna „usklajevanj[a] o cenah“ med zadevnimi bankami, da so iz tistih, razvrščenih v kategoriji 3 in 4, razvidna „razkritj[a] občutljivih informacij na lastno pobudo trgovalcev ali na prošnjo, da so jih lahko drugi trgovalci uporabili kot informacije o dejavnostih trgovanja ter o strategijah trgovanja in oblikovanja cen“, ter da so iz pogovorov, razvrščenih v kategorijo 5, razvidna „usklajevanj[a] dejavnosti trgovanja“.

634

Iz tega izhaja, da je treba ugotoviti, ali je mogoče z očitki družb Crédit agricole in Credit Suisse, preučenimi skupaj s štirinajstimi pogovori, ki sta jih ti veljavno izpodbijali, omajati opredelitev kot „omejevanje zaradi cilja“, ki jo je uporabila Komisija ter jo že podpirajo presoje v zvezi z več kot 120 pogovori, ki jih ti banki nista izpodbijali ali jih nista pravilno izpodbijali in jih je zato treba šteti za dokončno dokazane, pa tudi ugotovitve, ki jih je iz njih izpeljala Komisija.

635

Najprej je treba poudariti, kot je bilo že navedeno v točki 186 zgoraj, da kadar se Komisija v okviru ugotavljanja kršitve člena 101 PDEU sklicuje na listinske dokaze, morajo zadevna podjetja ne le predložiti verjetno alternativo tezi Komisije, temveč tudi zatrjevati, da dokazi, navedeni v izpodbijanem sklepu za ugotovitev obstoja kršitve, niso zadostni.

636

Kar na prvem mestu zadeva ravnanja, s katerimi so se usklajevale cene – pa naj so bila izvedena v razmerju do konkretnih nasprotnih strank ali trga na splošno – in ravnanja, s katerimi so se usklajevale dejavnosti trgovanja, je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da so dovolj škodljiva za konkurenco, da jih je mogoče že po naravi šteti za škodljiva za pravilno delovanje običajnega konkurenčnega trga.