1.

Člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom učinkovitosti

je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da zastaralni rok za vložitev tožbe za vračilo stroškov, ki jih je potrošnik plačal ob sklenitvi pogodbe s prodajalcem ali ponudnikom na podlagi pogodbenega pogoja, katerega nepoštenost je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, izdano po plačilu teh stroškov, začne teči na dan tega plačila, ne glede na to, ali je ta potrošnik vedel ali bi lahko razumno vedel za nepoštenost tega pogoja od tega plačila, oziroma preden je bila s to odločbo ugotovljena ničnost tega pogoja.

2.

Člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13

je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da zastaralni rok za vložitev tožbe za vračilo stroškov, ki jih je potrošnik plačal na podlagi pogoja iz pogodbe, sklenjene s prodajalcem ali ponudnikom, katerega nepoštenost je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, začne teči na datum, ko je nacionalno vrhovno sodišče v predhodni sodbi v ločeni zadevi za nepoštenega razglasilo standardiziran pogoj, ki ustreza temu pogoju iz te pogodbe.