Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62020CA0501

Zadeva C-501/20: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 1. avgusta 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Barcelona – Španija) – M P A/LC D N M T (Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo – Uredba (ES) št. 2201/2003 – Členi 3, od 6 do 8 in 14 – Pojem „običajno prebivališče“ – Pristojnost, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb ter sodelovanje v preživninskih zadevah – Uredba (ES) št. 4/2009 – Člena 3 in 7 – Državljana dveh različnih držav članic, ki prebivata v tretji državi kot pogodbena uslužbenca pri delegaciji Evropske unije v tej tretji državi – Določitev pristojnosti – Forum necessitatis)

Information about publishing Official Journal not found, p. 8–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

24.10.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 408/8


Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 1. avgusta 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Barcelona – Španija) – M P A/LC D N M T

(Zadeva C-501/20) (1)

(Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo - Uredba (ES) št. 2201/2003 - Členi 3, od 6 do 8 in 14 - Pojem „običajno prebivališče“ - Pristojnost, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb ter sodelovanje v preživninskih zadevah - Uredba (ES) št. 4/2009 - Člena 3 in 7 - Državljana dveh različnih držav članic, ki prebivata v tretji državi kot pogodbena uslužbenca pri delegaciji Evropske unije v tej tretji državi - Določitev pristojnosti - Forum necessitatis)

(2022/C 408/09)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Provincial de Barcelona

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: M P A

Nasprotna stranka: LC D N M T

Izrek

1.

Člen 3(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 in člen 3(a) in (b) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah je treba razlagati tako, da za določitev običajnega prebivališča v smislu teh določb ne more biti odločilni element to, da sta zadevna zakonca pogodbena uslužbenca Evropske unije pri njeni delegaciji v tretji državi, v zvezi s katerima se zatrjuje, da imata v tej tretji državi diplomatski status.

2.

Člen 8(1) Uredbe št. 2201/2003 je treba razlagati tako, da za določitev običajnega prebivališča otroka navezna okoliščina materinega državljanstva in njenega prebivališča pred sklenitvijo zakonske zveze v državi članici, pri sodišču katere je bil vložen zahtevek glede starševske odgovornosti, ni upoštevna, okoliščina, da so bili mladoletni otroci rojeni v tej državi članici in imajo njeno državljanstvo, pa ni zadostna.

3.

Če za odločitev o zahtevku za prenehanje zakonskih vezi na podlagi členov od 3 do 5 Uredbe št. 2201/2003 ni pristojno nobeno sodišče države članice, je treba člen 7 v povezavi s členom 6 te uredbe razlagati tako, da dejstvo, da je tožena stranka iz postopka v glavni stvari državljan države članice, ki ni država članica, sodišču katere je bila zadeva predložena, preprečuje uporabo določbe o subsidiarni pristojnosti iz tega člena 7, da bi se utemeljila pristojnost tega sodišča, hkrati pa ne preprečuje, da bi bila sodišča države članice, katere državljan je tožena stranka, za odločanje o takem zahtevku pristojna na podlagi nacionalnih pravil o pristojnosti zadnjenavedene države članice.

Če za odločitev o zahtevku glede starševske odgovornosti na podlagi členov od 8 do 13 Uredbe št. 2201/2003 ni pristojno nobeno sodišče države članice, je treba člen 14 te uredbe razlagati tako, da dejstvo, da je tožena stranka iz postopka v glavni stvari državljan države članice, ki ni država članica, sodišču katere je bila zadeva predložena, ne preprečuje uporabe določbe o subsidiarni pristojnosti iz tega člena 14.

4.

Člen 7 Uredbe št. 4/2009 je treba razlagati tako, da:

če običajno prebivališče vseh strank spora v preživninski zadevi ni v državi članici, je v izjemnih primerih mogoče ugotoviti pristojnost, ki temelji na forum necessitatis iz tega člena 7, če na podlagi členov od 3 do 6 te uredbe nobeno sodišče države članice ni pristojno, če v tretji državi, s katero je spor tesno povezan, postopka ni mogoče začeti ali izvesti v razumnih okvirih ali če postopek tam ni mogoč in če je ta spor v zadostni meri povezan z državo članico, v kateri je sodišče, ki mu je bila zadeva predložena;

je za ugotovitev, v izjemnih primerih, da v tretji državi postopka ni mogoče začeti ali izvesti v razumnih okvirih, pomembno, da je na podlagi podrobne analize elementov, predloženih v vsakem primeru, dostop do sodnega varstva v tej tretji državi pravno ali dejansko oviran, zlasti z uporabo procesnih pogojev, ki so diskriminatorni ali v nasprotju z bistvenimi jamstvi poštenega sojenja, ne da bi se zahtevalo, da mora stranka, ki se sklicuje na navedeni člen 7, dokazati, da je pred sodišči navedene tretje države zaman začela ali poskusila začeti postopek, in

je mogoče ugotovitev, da je spor v zadostni meri povezan z državo članico, v kateri je sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, utemeljiti z državljanstvom ene od strank.


(1)  UL C 423, 7.12.2020.


Top