—

V zvezi s tem se trdi, da se z navedenim členom 7 v delu, v katerem omogoča, da se prvotnemu operaterju, ki ga nadzira en sam deklarant, ne dodelijo kvote, izračunane na podlagi njegovih referenčnih vrednosti, ali da se te kvote dodelijo izključno enemu samemu deklarantu, ki ima istega dejanskega lastnika kot prvotni operater, kršita člena 15 in 16 Uredbe (EU) št. 517/2014.

—

Tožeča stranka glede tega trdi, da se z odločbami Komisije, s katerimi se njeni hčerinski družbi odvzemajo kvote fluoriranih ogljikovodikov, do dodelitve katerih naj bi bila upravičena na podlagi svojih referenčnih vrednosti, kršijo temeljne pravice tožeče stranke. Ker se želi z določbami Izvedbene uredbe omejiti/izključiti dodelitev kvot novim udeležencem, ki prej niso delovali na trgu, je Komisija s tem, da jih je uporabila glede hčerinsko družbe tožeče stranke (in torej tožeče stranke same), zlorabila pooblastila. Navedene napake in tožbeni razlogi veljajo tudi, če bi bilo treba za kvote, ki pripadajo hčerinski družbi tožeče stranke, šteti, da so dodeljene tožeči stranki kot enemu samemu deklarantu.

—

V zvezi s tem se navaja, da se z navedeno uporabo člena 7 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/661 krepko presegajo meje tistega, kar je potrebno in nujno za uresničitev ciljev, ki se jim sledi z ureditvijo, in sicer za boljšo in bolj učinkovito uporabo elektronske evidence. Navedene napake in tožbeni razlogi veljajo tudi, če bi bilo treba za kvote, ki pripadajo hčerinski družbi tožeče stranke, šteti, da so dodeljene tožeči stranki kot enemu samemu deklarantu: v tem primeru se poseganje odločb v organizacijo skupine, za katero je odgovorna tožeča stranka, kar nima le gospodarskih posledic, ampak tudi posledice za bilanco in davčne posledice, nikakor ne zdi upravičeno in razumno glede na cilje, ki se jim sledi z ureditvijo.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da pomeni škoda za poslovanje tožeče stranke, povzročena z zavrnitvijo kvot njeni hčerinski družbi – tudi, če bi se te kvote dodelile njej sami – kršitev temeljnih svoboščin notranjega trga, kot sta svoboda ustanavljanja in prosti pretok kapitala, ker je tožeča stranka družba italijanskega prava, ki je izkoristila pravico do ustanavljanja in pravico do prostega pretoka kapitala, ki sta zagotovljeni s pravom Evropske unije, in kupila družbo španskega prava ter na tem trgu opravljala del svoje poslovne dejavnosti.

—

V zvezi s tem se navaja, da ima tožeča stranka pravico, da svojo poslovno dejavnost in poslovno dejavnost skupine podjetij, ki jo nadzoruje, organizira na podlagi razumnih predvidevanj donosnosti, ki izhajajo iz pričakovan pridobitve kvot, ki nastanejo (tudi) na podlagi referenčnih vrednosti njene španske hčerinske družbe. Odločba, da se družbi Tazzetti SA kvote ne dodelijo, je v nasprotju s temi načeli in krši obveznost obrazložitve iz člena 296 PDEU, ker Komisija ni podala nobene obrazložitve glede svoje odločitve in ker se ni opravilo nobeno tehtanje interesov. Kršitev bi bila podana tudi, če bi bile kvote njene španske hčerinske družbe dodeljene tožeči stranki kot enemu samemu deklarantu.

—

Tožeča stranka glede tega navaja, da se z izpodbijanimi odločbami družba Tazzetti SA postavlja v položaj, ki se ne razlikuje od položaja novih udeležencev na trgu, čeprav je hčerinska družba Tazzetti SA enako kot tožeča stranka prvotni operater, ki je že od nekdaj stabilno prisoten na trgu.