Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62019TN0347

    Zadeva T-347/19: Tožba, vložena 10. junija 2019 – Falqui/Evropski parlament

    UL C 263, 5.8.2019, p. 54–55 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    5.8.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 263/54


    Tožba, vložena 10. junija 2019 – Falqui/Evropski parlament

    (Zadeva T-347/19)

    (2019/C 263/61)

    Jezik postopka: italijanščina

    Stranki

    Tožeča stranka: Enrico Falqui (Firence, Italija) (zastopnika: F. Sorrentino in A. Sandulli, odvetnika)

    Tožena stranka: Evropski parlament

    Predlogi

    Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanega sporočila in naj Evropskemu parlamentu naloži plačilo vseh neupravičeno zadržanih zneskov, v pričakovanju sodbe.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Ta tožba se nanaša na sporočilo generalnega direktorata Evropskega parlamenta za finance št. D (2019) 14406 z dne 11. aprila 2019, ki se nanaša na ponovno določitev pokojnine, do katere je upravičena tožeča stranka kot nekdanji poslanec Evropskega parlamenta.

    Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja tri tožbene razloge.

    1.

    Prvi tožbeni razlog: kršitev odločbe predsedstva Evropskega parlamenta z dne 19. maja in 9. julija 2008 o „izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta“.

    V zvezi s tem trdi, da zato, ker v smislu člena 75(2) odločbe predsedstva Evropskega parlamenta z dne 19. maja in 9. julija 2008 o „izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta“ pravice do starostne pokojnine, pridobljene do datuma začetka veljave statuta „ostanejo pridobljene“, je treba prej veljavno sklicevanje na nacionalno zakonodajo, določeno s Pravilnikom o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta, šteti za navzkrižno sklicevanje (s tedaj veljavnimi predpisi), glede na to, da pravice do pokojnine nekdanjih evropskih poslancev, pridobljene pred začetkom veljave statuta, ostanejo nespremenjene na podlagi kasnejših predpisov.

    2.

    Drugi tožbeni razlog: Evropski parlament je opustil neuporabo veljavne nacionalne zakonodaje

    V zvezi s tem se zatrjuje, da je zakonodaja, uvedena s sklepom št. 14/2018, ki ga je v zvezi s tem izdala poslanska zbornica (Italija) – glede na nacionalni pravni red – neveljavna.

    Zbornica se je odločila ponovno izračunati doživljenjske pokojnine, do katere so upravičeni nekdanji poslanci, z uporabo prispevnega sistema tako za del pokojnine, pridobljene tekom predhodnih obdobij do leta 2012, ki se za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju nakazuje po sistemu pro rata, celo za obdobja pred letom 1996, in za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju v skladu s shemami z zagotovljenimi prejemki. Za retroaktivno uporabo prispevnega sistema tudi za obdobja, med katerimi slednji v Italiji ni obstajal, je uporabila izkrivljen sistem za izračun, ki je nerazumen in je brez aktuarskega temelja.

    Zadevna reforma je po njenem mnenju prav tako nezakonita, ker je treba področje doživljenske pokojnine urediti z zakonom in ne s pravilnikom vsaj teh temeljnih vidikov (člen 69 ustave).

    Poleg tega je kršeno legitimno pričakovanje nekdanjih poslancev glede stabilnosti njihove pokojnine, kar je v nasprotju z načelom varstva legitimnih pričakovanj, ki je eno izmed temeljnih splošnih načel tudi v italijanskem pravnem redu.

    3.

    Tretji tožbeni razlog: nezakonita uporaba nacionalnega predpisa, ki je v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda, s strani Evropskega parlamenta, in in primis, z načelom varstva legitimnih pričakovanj. Kršitev načela primarnosti prava Unije.

    V zvezi s tem trdi, da je bil z reformo doživljenske pokojnine nekdanjih italijanskih poslancev ponovno določen njen znesek ex post na popolnoma nepredvidljiv način, brez postopnih faz in brez zaščitnih klavzul, tako da je grobo kršeno načelo varstva legitimnih pričakovanj, ki spada med temeljna načela evropskega pravnega reda.

    Zato Evropski parlament te reforme ne more prenesti, glede na splošna načela, ki urejajo razmerja med pravnimi redi, in sicer, prenos pravnih norm enega pravnega reda v drugega po odstopu (bodisi dinamičnem oziroma če gre za sistem navzkrižnega sklicevanja), je omejen, ker prenosa ni mogoče sprejeti glede na to, da je izvorni pravni red v nasprotju s temeljnimi načeli namembnega pravnega reda. Poleg tega zaradi primarnosti evropskega prava – ki je temeljno načelo Unije – se nacionalne zakonodaje, če je v nasprotju z evropsko določbo, ne sme uporabiti, zato da se zagotovi enotno varstvo državljanov z evropskim pravom na celotnem ozemlju Evropske unije.


    Top