—

izpodbijano sodbo razveljavi v delih, ki so navedeni v tej pritožbi, in posledično razglasi ničnost izpodbijane odločbe v zvezi z globami, ki so bile pritožnikom naložene v nasprotju s členom 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 (1) in ob kršitvi načel sorazmernosti in ustreznosti;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi pritožbeni razlog – Napačna uporaba prava, neobstoj obrazložitve oziroma njena nezadostnost v povezavi z ugovori tako imenovane parental liability.

Pritožniki v okviru prvega pritožbenega razloga navajajo, da je bilo v izpodbijani sodni napačno uporabljeno pravo in da izpodbijana sodba ne vsebuje obrazložitve oziroma da je ta obrazložitev pomanjkljiva, ker je Splošno sodišče ugotovilo odgovornost holdinške družbe v skupini, čeprav vmesna družba – v lasti katere so bile družbe, vpletene v kršitev – ni bila spoznana za odgovorno.

2.

Drugi pritožbeni razlog – Očitna napaka pri presoji in napačna uporaba prava v zvezi z zatrjevano kršitvijo člena 23 Uredbe št. 1/2003

Pritožniki v okviru drugega pritožbenega razloga trdijo, da je Splošno sodišče storilo očitno napako pri presoji s tem, da je zavrnilo očitek v zvezi z napačno uporabo 10-odstotnega praga iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, ker je Komisija ta prag uporabila za promet, različen od konsolidiranega prometa, ki se izračuna na podlagi pravil Unije o računovodski konsolidaciji. Splošno sodišče naj bi poleg tega kršilo načeli sorazmernosti in ustreznosti, ker je pri izračunu konsolidiranega prometa iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 različno obravnavalo dokončno odsvojene dele podjetij in dele podjetij, danih v najem, ker naj bi se ti deli domnevno razlikovali v ekonomski in materialni donosnosti.