1.

Ali določbe Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ali Zakonika o schengenskih mejah nasprotujejo nacionalnim pravilom, kot so ta v členu 16f zakona št. 752 iz leta 2016 o začasnih omejitvah možnosti pridobitve dovoljenja za prebivanje na Švedskem, ki določajo, da se dovoljenje za prebivanje zaradi višjega sekundarnega izobraževanja lahko izda državljanu tretje države, ki je v državi članici, tudi če je identiteta navedenega tujca negotova in če ta identitete, ki jo je prijavil, ne more prepričljivo izkazati?

2.

Če se šteje, da v takem položaju schengenski pravni red vsebuje zahtevo, da se identiteta dokaže z gotovostjo ali da je bila prepričljivo izkazana, ali je določbe direktive o vračanju (1) ali drugega instrumenta prava Unije mogoče razlagati tako, da dovoljujejo odstopanje od navedene zahteve na področju identitete?