This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62018CN0092
Case C-92/18: Action brought on 7 February 2018 — French Republic v European Parliament
Zadeva C-92/18: Tožba, vložena 7. februarja 2018 – Francoska republika/Evropski parlament
Zadeva C-92/18: Tožba, vložena 7. februarja 2018 – Francoska republika/Evropski parlament
UL C 44, 4.2.2019, p. 6–7
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
4.2.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 44/6 |
Tožba, vložena 7. februarja 2018 – Francoska republika/Evropski parlament
(Zadeva C-92/18)
(2019/C 44/08)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Francoska republika (zastopniki: F. Alabrune, D. Colas, E. de Moustier, B. Fodda, agenti)
Tožena stranka: Evropski parlament
Predlog tožeče stranke
|
— |
razglasitev ničnosti dnevnega reda plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v sredo 29. novembra 2017 (dokument P8_UL (2017)11-29), v delu, v katerem so nanj uvrščene razprave o skupnem predlogu splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2018, dnevnega reda zasedanja seje v četrtek 30. novembra 2017 (dokument P8_UL (2017)11-30), v delu, v katerem je nanj uvrščeno glasovanje, ki mu sledi obrazložitev glasovanja o skupnem predlogu splošnega proračuna, zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2017 o skupnem predlogu splošnega proračuna (dokument P8_TA(2017)0458, P8_TA-PROV(2017)0458 v začasni različici) in akt, s katerim je v skladu s postopkom, določenim v členu 314(9) PDEU predsednik Evropskega parlamenta razglasil, da je splošni proračun Unije za proračunsko leto dokončno sprejet; |
|
— |
ohranitev učinkov akta, s katerim je predsednik Evropskega parlamenta razglasil, da je bil splošni proračun Unije za leto 2018 dokončno sprejet, dokler ne bo ta proračun dokončno sprejet z aktom, ki je v skladu s pogodbami, v razumnem roku od dneva izdaje sodbe; |
|
— |
naložitev plačila stroškov Evropskemu parlamentu. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Francoska vlada s tožbo predlaga razglasitev ničnosti štirih aktov, ki jih je sprejel Evropski parlament v okviru izvrševanja svoje proračunske funkcije v dodatnih plenarnih zasedanjih, ki so potekala 29. in 30. novembra v Bruslju.
Francoska vlada predlaga razglasitev ničnosti prvega in drugega akta, in sicer gre za dnevna reda zasedanj Evropskega parlamenta v sredo 29. in četrtek 30. novembra 2017, v delu, v katerem je bila predvidena razprava na plenarnem zasedanju o skupnem predlogu splošnega proračuna za proračunsko leto 2018 in glasovanje, ki mu sledi obrazložitev glasovanja o tem skupnem predlogu splošnega proračuna.
Tretji akt, katerega ničnost se predlaga, je zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2017 o skupnem predlogu splošnega proračuna.
Nazadnje, francoska vlada predlaga razglasitev ničnosti akta, s katerim je v skladu s členom 314(9) PDEU predsednik Evropskega parlamenta razglasil, da je bil splošni proračun za proračunsko 2018 dokončno sprejet. Kot med drugim izhaja iz zapisnika zasedanja Evropskega parlamenta v četrtek 30. novembra 2017, gre za izjavo predsednika Evropskega parlamenta in nato njegov podpis glede splošnega proračuna, po glasovanju o zakonodajni resoluciji o skupnem predlogu splošnega proračuna.
Francoska vlada v edinem tožbenem razlogu trdi, da je treba vse štiri izpodbijane akte razglasiti za nične, ker so v nasprotju s protokolom št. 6 k PEU in PDEU in protokolom št. 3 k Pogodbi ESAE, ki se nanašata na določitev sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije.
Iz protokolov o sedežih institucij in iz sodne prakse Sodišča namreč izhaja, da Evropski parlament ne more izvajati proračunske pristojnosti, ki jo določa člen 314 PDEU, v dodatnih plenarnih zasedanjih, ki potekajo v Bruslju, ampak jo mora izvajati v rednih plenarnih zasedanjih, ki potekajo v Strasbourgu.
Ker pa se zakonitost izpodbijanega akta predsednika Evropskega parlamenta ne izpodbija zaradi namena ali njegove vsebine, ampak le zato, ker bi ta akt moral biti sprejet na rednem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, potreba po zagotovitvi kontinuitete evropske javne službe in pomembni razlogi pravne varnosti po mnenju francoske vlade upravičujejo ohranitev pravnih učinkov tega akta, dokler ne bo sprejet nov akt v skladu s pogodbami.