1

Misija Eulex Kosovo je bila ustanovljena s Skupnim ukrepom Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO) (UL 2008, L 42, str. 92). Skupni ukrep 2008/124 je bil večkrat podaljšan. Do 14. junija 2016 je bil podaljšan s Sklepom Sveta 2014/349/SZVP z dne 12. junija 2014 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124 (UL 2014, L 174, str. 42), ki se uporablja za dejansko stanje.

2

Tožeča stranka, oseba SC, je bila zaposlena pri Eulex Kosovo kot tožilec, in sicer na podlagi petih zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v obdobju od 4. januarja 2014 do 14. novembra 2016. Prvi dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas sta vsebovali arbitražno klavzulo, v skladu s katero je bila pristojnost v primeru spora iz pogodbe podeljena sodiščem v Bruslju (Belgija). Zadnje tri pogodbe o zaposlitvi za določen čas so v členu 21 določale, da je za vse spore v zvezi s pogodbo „v skladu s členom 272 [PDEU] pristojno Sodišče Evropske unije“.

3

Tožeča stranka je imela 14. aprila 2014 v okviru priprave njenega ocenjevalnega poročila razgovor s temi tremi osebami: svojim nadrejenim, to je generalnim tožilcem Eulex Kosovo, svojim neposrednim supervizorjem, to je vodjo ekipe tožilstva, in članom oddelka za kadrovske zadeve. Med tem sestankom ji je bil predložen izvod njenega ocenjevalnega poročila. Tožeča stranka je zgoraj navedene osebe seznanila s tem, do bo ocenjevalno poročilo izpodbijala, saj se ni strinjala z njegovo vsebino.

4

Tožeča stranka je 28. aprila 2014 pri direktorju oddelka za kadrovske zadeve vložila pritožbo zoper ocenjevalno poročilo. Z njo je izpodbijala presoje, ki jih je to poročilo vsebovalo, in na splošno nepravilnosti, storjene v ocenjevalnem postopku. Vodja Eulex Kosovo (v nadaljevanju: vodja misije) je z odločbo z dne 12. avgusta 2014 tožečo stranko obvestil, da je bilo navedeni pritožbi ugodeno in da je bilo njeno ocenjevalno poročilo z dne 14. aprila 2014 razglašeno za nično.

5

Tožeča stranka je 1. julija 2014 od nadrejenega prejela obvestilo o organizaciji notranjega natečaja za delovno mesto tožilca, saj naj bi se v skladu z načrtom delovanja (v nadaljevanju: OPLAN) število tožilcev zmanjšalo in je treba na podlagi člena 4.3 standardnih operativnih postopkov v zvezi z reorganizacijo v takih okoliščinah organizirati natečaj. Notranji natečaj je potekal poleti 2014 in je bil pozneje razveljavljen.

6

Misija Eulex Kosovo je v letu 2014 od tožeče stranke zahtevala, naj gre opravljat vozniški izpit. Tožeča stranka je v tem obdobju na tem izpitu trikrat padla, nazadnje 22. oktobra 2014. Oktobra 2014 je oddelku za kadrovske zadeve Eulex Kosovo predložila dokazila o invalidnosti. Novembra 2015 in 2016 so bile nanjo naslovljene nove zahteve, naj gre opravljat navedeni izpit.

7

Oddelek za kadrovske zadeve Eulex Kosovo je tožečo stranko 24. junija 2016 z dopisom obvestil, da je za julij 2016 predviden nov notranji natečaj za delovno mesto tožilca, in sicer natečaj EK30077 (v nadaljevanju: notranji natečaj iz leta 2016), zaradi zmanjšanja števila razpoložljivih delovnih mest. V tem dopisu je bilo navedeno, da v primeru neudeležbe na tem natečaju ali nezadostnih rezultatov njena pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena do 14. novembra 2016, ne bo podaljšana.

8

Tožeča stranka je 5. julija 2016 pisala oddelku za kadrovske zadeve Eulex Kosovo, ker je želela izvedeti, kdo bo na notranjem natečaju iz leta 2016 sestavljal komisijo za izbor.

9

Tožeča stranka je imela 19. julija 2016 razgovor pred komisijo za izbor. Tako pred razgovorom kot tudi med njim je zaradi predhodnih dogodkov, ki so se zgodili med njo in predsednikom komisije, izpodbijala sestavo komisije. Predsednik komisije je bil namreč v obdobju med 4. januarjem in koncem avgusta 2014 kot generalni tožilec Eulex Kosovo njen nadrejeni.

10

V tem obdobju je tožeča stranka vložila pritožbo zoper ocenjevalno poročilo, ki ga je pripravil in podpisal njen nadrejeni, in zaradi katere je bilo to poročilo razveljavljeno (glej točko 4 zgoraj). Poleg tega je v istem obdobju, 25. avgusta 2014, vložila tudi pritožbo zoper rezultat notranjega natečaja, ki se ga je udeležila leta 2014. Izpodbijala je zlasti navzočnost svojega nadrejenega v tej komisiji zaradi njegove vpletenosti v pritožbeni postopek zoper njeno ocenjevalno poročilo – pritožba je bila takrat še v obravnavi – in zaradi njegovega vnaprej izoblikovanega mnenja o tožeči stranki. Vodja misije je tej pritožbi ugodil iz drugega razloga, in sicer zaradi dejstva, da sta imela dva člana komisije za izbor enako državljanstvo. Zato je menil, da ni treba preučiti trditve tožeče stranke v zvezi z navzočnostjo njenega nadrejenega v komisiji za izbor.

11

Tako je tožeča stranka tik pred razgovorom pred komisijo za izbor na notranjem natečaju iz leta 2016 trdila, da sestava navedene komisije ne izpolnjuje zahteve po nepristranskosti na podlagi določb standardnih operativnih postopkov (v nadaljevanju: SOP) in OPLAN.

12

Tožeča stranka je bila z dopisom vodje oddelka za kadrovske zadeve z dne 30. septembra 2016 obveščena, da na notranjem natečaju iz leta 2016 ni bila uspešna (v nadaljevanju: odločba o notranjem natečaju iz leta 2016). V istem dopisu je vodja tega oddelka potrdil, da se njena pogodba izteče 14. novembra 2016, ter jo obvestil o svoji odločitvi, da njena pogodba ne bo podaljšana, in o tem, da ji bodo podrobnosti v zvezi z navedenim iztekom pogodbe še predložene (v nadaljevanju: odločba o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi).

13

Tožeča stranka je 10. oktobra 2016 pri vodji misije vložila pritožbo zoper odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 in odločbo o nepodaljšanju njene pogodbe o zaposlitvi.

14

Vodja misije je z dopisom z dne 31. oktobra 2016 navedeno pritožbo zavrnil, saj je menil, da načela, ki se uporabljajo pri izboru osebja, niso bila kršena. Poudaril je, da ni bilo mogoče ugotoviti nobenega navzkrižja interesov in da tožeča stranka pred notranjim natečajem iz leta 2016 ni vložila nobene pritožbe v zvezi z morebitnim nadlegovanjem ali ustrahovanjem s strani nadrejenega. Vodja misije je menil, da dejstvo, da se podrejeni ponovno ocenijo, še ne pomeni navzkrižja interesov. K temu je še dodal, da morata biti v skladu s Prilogo 13 k OPLAN vodja izvršilnega oddelka in generalni tožilec Eulex Kosovo člana natečajne komisije za izbor ter da mora biti ta komisija enaka za vse kandidate.

15

Tožeča stranka je 1. novembra 2016 na vodjo misije naslovila elektronski dopis, v katerem je predlagala arbitražo v skladu s členom 20(2) pogodbe, ki jo je sklenila z Eulex Kosovo. Ta predlog je bil zavrnjen 14. novembra 2016, to je na dan izteka njene pogodbe o zaposlitvi.

16

Tožeča stranka je 25. aprila 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo. Poleg tega je vložila predlog za anonimnost, ki mu je bilo ugodeno s sklepom Splošnega sodišča z dne 19. septembra 2017.

17

Tožeča stranka Splošnemu sodišču v tožbi v bistvu predlaga, naj:

18

Misija Eulex Kosovo je 24. avgusta 2017 z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 130(1) in (7) Poslovnika Splošnega sodišča.

19

Eulex Kosovo v ugovoru nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj:

20

Tožeča stranka je 20. oktobra 2017 predložila stališča glede tega ugovora nedopustnosti.

21

V stališčih glede ugovora nedopustnosti tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj odloči, da je tožba dopustna.

22

V skladu s členom 126 Poslovnika lahko Splošno sodišče, če očitno ni pristojno za odločanje o tožbi ali če je tožba očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage, na predlog sodnika poročevalca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek.

23

V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je na podlagi listin iz spisa dejansko stanje dovolj razjasnjeno, zato bo odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek.

24

Opozoriti je treba, da mora na podlagi člena 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, in člena 76(d) in (e) Poslovnika vsaka tožba vsebovati predmet spora, navajane razloge in trditve ter povzetek navedenih razlogov in predlogov tožeče stranke. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti in učinkovitega sojenja je za dopustnost tožbe odločilno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji, vsaj na kratko, vendar pregledno in razumljivo povzeti v sami tožbi (glej sklep z dne 27. marca 2017, Frank/Komisija, T‑603/15, neobjavljen, EU:T:2017:228, točki 37 in 38 ter navedena sodna praksa).

25

Kar natančneje zadeva predloge strank, je treba poudariti, da je v njih opredeljen predmet spora. Zato mora biti v njih izrecno in nedvoumno navedeno, kaj stranke predlagajo (glej sklep z dne 27. marca 2017, Frank/Komisija, T‑603/15, neobjavljen, EU:T:2017:228, točka 39 in navedena sodna praksa).

26

Dalje, če tožeča stranka enega od predlogov ne utemeljuje z nobenim tožbenim razlogom, pogoj iz člena 76(d) Poslovnika, da je treba na kratko povzeti tožbene razloge, ni izpolnjen (sodbi z dne 12. aprila 2013, Koda/Komisija, T‑425/08, neobjavljena, EU:T:2013:183, točka 71, in z dne 16. septembra 2013, Dornbracht/Komisija, T‑386/10, EU:T:2013:450, točka 44).

27

Nazadnje, pravno podlago tožbe mora izbrati tožeča stranka in ni dolžnost sodišča Unije, da samo izbere ustrezno pravno podlago (glej sodbo z dne 9. novembra 2016, Trivisio Prototyping/Komisija, T‑184/15, neobjavljena, EU:T:2016:652, točka 41 in navedena sodna praksa).

28

V obravnavani zadevi je treba v zvezi s predlogi v podporo tej tožbi ugotoviti, da so v njej navedeni dvakrat, in sicer na njenem začetku in koncu. Vendar ti tožbeni predlogi niso formulirani enako.

29

Dalje, kar zadeva tožbene razloge in trditve, navedene v podporo tožbi, je treba ugotoviti, da je tožba formalno sestavljena iz dveh delov, in sicer predloga „na podlagi člena 272 PDEU“ in predloga na podlagi „člena 340 PDEU“. Prvi del, ki se nanaša na predlog na podlagi „člena 272 PDEU“, vsebuje pet tožbenih razlogov. Drugi del, ki se nanaša na predlog na podlagi „člena 340 PDEU“, vključuje tri poddele, ki v bistvu vsebujejo dva tožbena razloga v zvezi s pogodbeno odgovornostjo in nepogodbeno odgovornostjo Evropske unije. Vendar v tožbi ni navedeno, kateri tožbeni razlog je naveden v podporo kateremu tožbenemu predlogu.

30

Torej je treba kljub zelo zmedeni strukturi in formulaciji tožbe šteti, da je tožeča stranka dejansko vložila, prvič, predlog za razglasitev ničnosti izpodbijanih odločb (tretji tožbeni predlog), drugič, predlog, naj Splošno sodišče ugotovi, da je misija Eulex Kosovo kršila svoje pogodbene in nepogodbene obveznosti (prvi tožbeni predlog), tretjič, predlog, naj Splošno sodišče ugotovi, da je misija Eulex Kosovo kršila svoje nepogodbene obveznosti (drugi tožbeni predlog), ter četrtič, predlog za plačilo odškodnine na eni strani zaradi premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je tožeča stranka utrpela zaradi izpodbijanih odločb, in na drugi strani zaradi nepremoženjske škode zaradi „nezakonitih odločitev in aktov“ Eulex Kosovo (četrti tožbeni predlog).

31

S tretjim tožbenim predlogom tožeča stranka v bistvu predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanih odločb, in sicer odločbe o notranjem natečaju iz leta 2016 in odločbe o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi.

32

Treba je ugotoviti, da je tožeča stranka tretji tožbeni predlog formulirala kot predlog za razglasitev ničnosti na podlagi „člena 272 PDEU“. Tožeča stranka v podporo temu predlogu navaja pet tožbenih razlogov, od katerih se prvi nanaša na nepravilnosti v postopku v okviru notranjega natečaja iz leta 2016, drugi na navzkrižje interesov, neizločitev in zlorabo položaja predsednika komisije, tretji na kršitev načela nepristranskosti in pravice tožeče stranke do dobrega upravljanja, četrti na kršitev pravice tožeče stranke do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njeno dostojanstvo, pa tudi na kršitev zahtev iz povabil k oddaji prijav iz leta 2014 in pravice do dobrega upravljanja, peti pa na kršitev pravice do poštenih in pravičnih delovnih pogojev.

33

Kar zadeva četrti in peti tožbeni razlog, tožeča stranka v zvezi s tem misiji Eulex Kosovo očita, prvič, da je ravnala nezakonito pri oceni glede vožnje vozila in pri obravnavi, ki je je bila deležna zaradi invalidnosti, ter drugič, da je kršila njeno pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev. Vendar je treba ugotoviti, da te trditve niso neposredno povezane niti z izpodbijanima odločbama niti s tretjim tožbenim predlogom, s katerim se izpodbija zakonitost teh odločb. Torej jih je treba preučiti v okviru prvega in drugega tožbenega predloga.

34

Kar zadeva prvi, drugi in tretji tožbeni razlog, tožeča stranka z njimi v bistvu izpodbija odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 in odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi.

35

Misija Eulex Kosovo se v ugovoru nedopustnosti sicer ni sklicevala na negativno procesno predpostavko v zvezi s tem, ali se za odločbi, na kateri se nanaša tretji tožbeni predlog, uporabljajo pravila, ki urejajo zadevno pogodbeno razmerje – kar bi pomenilo, da je mogoče šteti, da je bila tožba v zvezi s tem vložena na podlagi člena 272 PDEU – vendar je treba kljub temu predhodno preveriti to vprašanje.

36

V zvezi s tem iz sodne prakse izhaja, da so akti, ki se uvrščajo v okvir pogodbe, s katero so nerazdružljivi, pogodbene narave (glej v tem smislu sklep z dne 31. avgusta 2011, IEM/Komisija, T‑435/10, neobjavljen, EU:T:2011:410, točka 30). Nasprotno pa, če akt ustvarja zavezujoče pravne učinke, ki presegajo tiste iz pogodbenega razmerja, ki veže pogodbeni stranki, in ki pomenijo izvajanje prerogativ javne oblasti, ki so instituciji pogodbenici podeljene kot upravnemu organu, je navedeni akt lahko predmet ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 9. septembra 2015, Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija, C‑506/13 P, EU:C:2015:562, točka 20).

37

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je člen 21 pogodbe o zaposlitvi, kar zadeva zadnje tri pogodbe, sklenjene za drugo pogodbeno obdobje, to je od 15. oktobra 2014 do 14. novembra 2016, določal, da se „[s]pori iz pogodbe ali v zvezi s to pogodbo […] rešujejo pred Sodiščem Evropske unije na podlagi člena 272 [PDEU]“. Za opredelitev, ali sta izpodbijani odločbi po naravi pogodbeni ali pa ju je mogoče ločiti od pogodbe, je treba preveriti, ali ti odločbi temeljita na pogodbenih določilih, ki so veljala v drugem pogodbenem obdobju, ali ne.

38

V zvezi s tem je treba na prvem mestu, kar zadeva odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016, opozoriti, da je bila tožeča stranka z dopisom z dne 30. septembra 2016 obveščena, da na tem natečaju ni bila uspešna.

39

Vendar je treba ugotoviti, da taka odločba ne temelji na določilih pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožeča stranka sklenila z Eulex Kosovo, temveč jo je sprejela komisija za izbor v okviru notranjega natečaja iz leta 2016.

40

Prvič, ta natečaj je misija Eulex Kosovo namreč organizirala po odločitvi o zmanjšanju osebja te misije, ki je bila sprejeta po tem, ko je bil 17. junija 2016 potrjen OPLAN, 20. junija 2016 pa načrt razmestitve Eulex Kosovo. Kar zadeva OPLAN, je iz člena 4(4) Skupnega ukrepa 2008/124 razvidno, da ga pripravi enota Unije za načrtovanje (EUPT Kosovo), odobri pa ga Svet Evropske unije. Kar zadeva načrt razmestitve Eulex Kosovo, ki ga odobri poveljnik civilne operacije, je iz člena 7(2) Skupnega ukrepa 2008/124 razvidno, da je ta poveljnik odgovoren za poveljevanje in nadzor nad Eulex Kosovo na strateški ravni ter je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom Političnega in varnostnega odbora (PVO) ter pod splošno pristojnostjo visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Ob upoštevanju teh elementov je odločitev za organizacijo natečaja iz leta 2016 upravni akt in ni bila sprejeta na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožeča stranka sklenila z Eulex Kosovo.

41

Drugič, odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 je sprejela komisija za izbor v okviru sistema, opisanega v točki 40 zgoraj. Torej ni bila sprejeta na podlagi določil pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožeča stranka sklenila z Eulex Kosovo.

42

Iz tega izhaja, da je odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016, prvič, mogoče ločiti od te pogodbe in, drugič, da je akt, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo za razglasitev ničnosti, saj ustvarja zavezujoče pravne učinke, ki presegajo tiste iz pogodbenega razmerja med strankami in izhajajo iz izvajanja prerogativ javne oblasti, ki so Eulex Kosovo podeljene kot upravnemu organu (glej v tem smislu sodbo z dne 9. septembra 2015, Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija, C‑506/13 P, EU:C:2015:562, točka 20, ter sklep z dne 29. septembra 2016, Investigación y Desarrollo en Soluciones y Servicios IT/Komisija, C‑102/14 P, neobjavljen, EU:C:2016:737, točki 55 in 58).

43

Poleg tega je treba ugotoviti, da tožeča stranka v podporo predlogu, ki ga je predložila v okviru tretjega tožbenega predloga, ki se nanaša na razglasitev ničnosti izpodbijanih odločb, ni razvila nobenega tožbenega razloga, očitka ali trditve, ki bi se nanašali na določila pogodbe, ki jo je sklenila z Eulex Kosovo. Nasprotno, sklicuje se na tožbene razloge za razglasitev ničnosti, ki se nanašajo na kršitev pravil prava Unije, z njimi pa predlaga ugotovitev, da izpodbijani odločbi vsebujeta napake, lastne upravnim aktom, na primer postopkovne nepravilnosti v okviru notranjega natečaja, nepravilnosti pri sestavi komisije za izbor na tem natečaju, pristranskost navedene komisije ter kršitev načel dobrega upravljanja in enakega obravnavanja (glej v tem smislu po analogiji sklep z dne 31. avgusta 2011, IEM/Komisija, T‑435/10, neobjavljen, EU:T:2011:410, točka 39).

44

Na drugem mestu, kar zadeva odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi, tožeča stranka izpodbija odločitev misije Eulex Kosovo, da ji ni ponudila sklenitve nove pogodbe.

45

V zvezi s tem je iz spisa razvidno, da je bilo dejstvo, da tožeči stranki ni bila ponujena sklenitev nove pogodbe, utemeljeno z njenim neuspehom na notranjem natečaju iz leta 2016. Takrat veljavna pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila v skladu s členom 16.1 te pogodbe sklenjena za obdobje od 15. junija do 14. novembra 2016. Vendar ta pogodba ni vključevala nikakršne določbe o podaljšanju. Torej je treba ugotoviti, da odločitev o tem, ali naj se tožeči stranki ponudi sklenitev nove pogodbe ali ne, ni izhajala iz določil pogodbe, ki jo je ta sklenila z Eulex Kosovo, ampak je temeljila na upravni odločitvi oddelka za kadrovske zadeve Eulex Kosovo, ki je pri tem upošteval odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 in neuspeh tožeče stranke na tem natečaju. Torej navedena misija pri sprejetju te odločbe ni ravnala v okviru pravic in obveznosti iz pogodbe. Odločba o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi je torej upravna odločba, ki je ni mogoče izpodbijati na podlagi člena 272 PDEU.

46

Čeprav je tožeča stranka izrecno navedla tožbene predloge za razglasitev ničnosti na podlagi „člena 272 PDEU“, je treba glede na te okoliščine ugotoviti, da je treba tretji tožbeni predlog v okviru te tožbe, s katerim tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanih odločb, šteti za predlog za razglasitev ničnosti, vložen na podlagi določb člena 263 PDEU.

47

V zvezi s tem mora sodišče Unije pri odločanju o ničnostni tožbi, vloženi na podlagi določb člena 263 PDEU, presoditi o zakonitosti izpodbijanega akta glede na PDEU ali katero koli drugo pravno pravilo, ki se nanaša na njeno uporabo, torej glede na pravo Unije. V okviru tožbe, vložene na podlagi člena 272 PDEU, pa lahko tožeča stranka instituciji sopogodbenici očita le kršitve pogodbenih določil ali kršitve prava, ki se uporablja za pogodbo (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2012, Applied Microengineering/Komisija, T‑387/09, EU:T:2012:501, točka 40).

48

Pa tudi če bi bilo mogoče ničnostno tožbo zoper Eulex Kosovo vložiti na podlagi člena 263, prvi odstavek, PDEU – in če bi Splošno sodišče lahko spremenilo podlago tretjega tožbenega predloga v ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU – je treba poudariti, da je treba v skladu s členom 263, šesti odstavek, PDEU ničnostno tožbo vložiti glede na posamezni primer v dveh mesecih od objave izpodbijanega akta ali uradnega obvestila tožeči stranki o njem, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedela. V skladu s členom 60 Poslovnika se procesni roki poleg tega zaradi oddaljenosti podaljšajo za enkratno obdobje desetih dni.

49

Vendar je treba na prvem mestu ugotoviti, da je bila tožeča stranka o odločbi o notranjem natečaju iz leta 2016 uradno obveščena 30. septembra 2016. O odločitvi vodje misije v zvezi s pritožbo, ki jo je vložila, je bila uradno obveščena 31. oktobra 2016. V takih okoliščinah je začel rok za vložitev tožbe zoper odločbo o natečaju teči 31. oktobra 2016.

50

Na drugem mestu, kar zadeva odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi, je bila tožeča stranka o njej uradno obveščena 30. septembra 2016. Ker je uradno obvestilo o zavrnitvi predloga za arbitražo prejela 14. novembra 2016, je začel rok za vložitev tožbe teči na ta datum.

51

Ker je tožeča stranka to tožbo vložila 25. aprila 2017, je očitno, da jo je vložila prepozno, da bi lahko z njo izpodbijala zakonitost izpodbijanih odločb.

52

Zato je treba tretji tožbeni predlog zavreči kot očitno nedopusten.

53

S prvim in drugim tožbenim predlogom tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi kršitve pogodbenih in nepogodbenih obveznosti, ki naj bi jih storila misija Eulex Kosovo in zaradi katerih tožeča stranka predlaga priznanje odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpela.

54

Prvič, v zvezi s tem želi tožeča stranka v delu, v katerem predlaga povrnitev škode, ki naj bi jo utrpela zaradi neuspeha na natečaju iz leta 2016 in nepodaljšanja pogodbe od 14. novembra 2016, dejansko doseči enak rezultat, kot bi ga dosegla z ničnostno tožbo zoper izpodbijani odločbi.

55

Vendar je treba opozoriti, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso predlogi glede odškodnine – kadar so tesno povezani s predlogi za razglasitev ničnosti, ki so razglašeni za nedopustne – prav tako nedopustni (glej v tem smislu in po analogiji sklepa z dne 24. marca 1993, Benzler/Komisija, T‑72/92, EU:T:1993:27, točka 21, in z dne 9. junija 2004, Camós Grau/Komisija, T‑96/03, EU:T:2004:172, točka 44).

56

Drugič, zdi se, da se tožeča stranka v delu, v katerem se sklicuje na kršitev „pogodbenih načel pravičnosti in dobre vere“ ter pravice do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, navezuje na trditve iz četrtega in petega tožbenega razloga, ki ju je navedla v podporo tretjemu tožbenemu predlogu in sta bila opisana v točki 32 zgoraj.

57

Kar zadeva četrti tožbeni razlog, tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so bile storjene kršitve pri tem, kako je bila ocenjena njena vožnja vozila in kako je bila obravnavana zaradi invalidnosti, s čimer napeljuje na to, da naj bi bila žrtev nadlegovanja. Po njenem mnenju je bilo to, da se je od nje zahtevalo, naj opravi vozniški izpit, v nasprotju s povabilom k oddaji prijav iz leta 2014 in obvestilom o odločitvi vodje misije z dne 26. januarja 2011 o „predlogu uvedbe ocene sposobnosti za vožnjo“, misija Eulex Kosovo naj ne bi upoštevala njene invalidnosti ter naj bi jo nadlegovala v zvezi s tem izpitom. Iz tega naj bi izhajalo, da je misija Eulex Kosovo kršila pravico tožeče stranke do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njeno dostojanstvo, kršila pa naj bi tudi pravico do dobrega upravljanja.

58

Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je nepogodbena odgovornost Unije za nezakonito ravnanje njenih organov v smislu člena 340, drugi odstavek, PDEU podana ob izpolnitvi več pogojev, in sicer ob obstoju nezakonitosti ravnanja, ki se očita instituciji, resničnosti škode in obstoju vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo. Ti trije pogoji so kumulativni, zato za zavrnitev odškodninskega zahtevka zadostuje, da eden od njih ni izpolnjen (glej v tem smislu sodbo z dne 15. januarja 2015, Ziegler in Ziegler Relocation/Komisija, T‑539/12 in T‑150/13, neobjavljena, EU:T:2015:15, točki 59 in 60, ter sklep z dne 1. februarja 2018, Collins/Parlament, T‑919/16, neobjavljen, EU:T:2018:58, točka 43).

59

V zvezi s pogojem nastanka dejanske škode je treba spomniti, da je Unija odgovorna le, če je tožeči stranki resnično nastala „dejanska in gotova“ škoda. V zvezi s tem mora tožeča stranka sodišču Unije predložiti dokaze za ugotovitev obstoja in obsega take škode (glej sodbi z dne 16. julija 2009, SELEX Sistemi Integrati/Komisija, C‑481/07 P, neobjavljena, EU:C:2009:461, točka 36 in navedena sodna praksa, in z dne 8. novembra 2011, Idromacchine in drugi/Komisija, T‑88/09, EU:T:2011:641, točka 25 in navedena sodna praksa).

60

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da tožba ne vsebuje nobenega elementa, ki bi Splošnemu sodišču omogočil opredelitev narave in obsega škode, za katero tožeča stranka trdi, da jo je utrpela zaradi dejstva, da je večkrat opravljala vozniški izpit. Tožeča stranka namreč ni jasno in nedvoumno, pregledno in razumljivo opredelila elementov zatrjevane škode.

61

Kar zadeva pogoj glede vzročne zveze, se v skladu z ustaljeno sodno prakso ta pogoj iz člena 340, drugi odstavek, PDEU nanaša na obstoj dovolj neposredne povezave med ravnanjem institucij in škodo (sodbi z dne 18. marca 2010, Trubowest Handel in Makarov/Svet in Komisija, C‑419/08 P, EU:C:2010:147, točka 53, ter z dne 14. decembra 2005, Beamglow/Parlament in drugi, T‑383/00, EU:T:2005:453, točka 193; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 4. oktobra 1979, Dumortier in drugi/Svet, 64/76, 113/76, 167/78, 239/78, 27/79, 28/79 in 45/79, EU:C:1979:223, točka 21). Tožeča stranka mora predložiti dokaz o obstoju vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo (glej sodbo z dne 30. septembra 1998, Coldiretti in drugi/Svet in Komisija, T‑149/96, EU:T:1998:228, točka 101 in navedena sodna praksa).

62

Vendar je treba ugotoviti, da tožba, še zlasti njena točka VIII, D, v katero je vključen četrti tožbeni razlog, ne vsebuje nobenega elementa v zvezi s tem. V okviru dela v zvezi s pogoji za uveljavljanje nepogodbene odgovornosti tožeča stranka zgolj trdi, da „obstaja neposredna in gotova vzročna zveza med temi odločitvami in nezakonitima aktoma ter nastalo škodo“, vendar ne da bi pojasnila, kakšna je ta zveza, in ne da bi predložila kakršen koli dokaz.

63

V takih okoliščinah je treba šteti, da vzročna zveza med očitanim ravnanjem in navedeno škodo očitno ne obstaja. Torej četrti tožbeni razlog v delu, v katerem se nanaša na nepogodbeno odgovornost Eulex Kosovo, ni ustrezno podkrepljen.

64

Kar zadeva pogodbeno odgovornost Eulex Kosovo v zvezi s četrtim tožbenim razlogom, ki se nanaša na obveznost, da mora tožeča stranka opraviti vozniški izpit, in na domnevno nadlegovanje, povezano s tem, je treba ugotoviti – tudi če bi dopustili, da je Splošno sodišče pristojno za odločanje o dejstvih, ki so se zgodila v prvem pogodbenem obdobju – da je bilo v povabilu k oddaji prijav za delovno mesto tožilca, na katero se je tožeča stranka prijavila, navedeno, da morajo imeti izbrani kandidati veljavno vozniško dovoljenje in da morajo biti sposobni voziti vozilo na štirikolesni pogon. Torej so bili ti pogoji del pogodbe tožeče stranke o zaposlitvi in se ta ne more sklicevati na pogodbeno kršitev s strani Eulex Kosovo, kar zadeva zahtevo, naj opravi vozniški izpit.

65

Kar zadeva peti tožbeni razlog, se tožeča stranka v njem sklicuje na kršitev pravice do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, določene v členu 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V zvezi s tem je navedla:

„[V celotnem obdobju zaposlitve pri Eulex Kosovo]

66

Tožeča stranka ocenjuje, da so ta dejstva zanjo pomenila „žalitev“ in „ponižanje“ ter je bila zato „obravnavana nepravično, s čimer je bila kršena njena pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev“.

67

Vendar je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza v podkrepitev svojih trditev.

68

Tako tudi v primeru, da dopustimo pristojnost Splošnega sodišča za odločanje o dejstvih, ki so se zgodila v prvem pogodbenem obdobju, četrti in peti tožbeni razlog nista podkrepljena z dokazi.

69

Torej je treba prvi in drugi tožbeni predlog delno zavreči kot očitno nedopustna, delno pa ju je treba zavrniti kot očitno brez vsake pravne podlage.

70

Na prvem mestu tožeča stranka meni, da ji je nezakonito ravnanje Eulex Kosovo v okviru postopka natečaja iz leta 2016 povzročilo škodo zaradi odločitve o nepodaljšanju njene pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem Splošnemu sodišču predlaga, naj Eulex Kosovo v skladu s členom 340 PDEU naloži povrnitev premoženjske škode. Poleg tega še meni, da ji je odločba o natečaju iz leta 2016 povzročila tudi nepremoženjsko škodo zaradi obrazložitve v zvezi z njenimi nezadostnimi dosežki, omenjenimi med razgovorom.

71

Kot je bilo v zvezi s tem navedeno v točki 55 zgoraj, so predlogi glede odškodnine – kadar so tesno povezani s predlogi za razglasitev ničnosti, ki so razglašeni za nedopustne – prav tako nedopustni.

72

V obravnavani zadevi želi tožeča stranka s predlogom za povrnitev premoženjske ali nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela zaradi neuspeha na natečaju iz leta 2016 in nepodaljšanja pogodbe od 14. novembra 2016, doseči enak rezultat, kot bi ga dosegla z ničnostno tožbo zoper izpodbijani odločbi. Torej so predlogi glede odškodnine tesno povezani s predlogi za razglasitev ničnosti. Kot pa je razvidno iz točk od 35 do 51 zgoraj, je tretji tožbeni predlog v delu, v katerem se z njim predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanih odločb, očitno nedopusten.

73

Zato je odškodninski zahtevek za povrnitev premoženjske ali nepremoženjske škode zaradi neuspeha na natečaju iz leta 2016 in nepodaljšanja pogodbe od 14. novembra 2016 nedopusten.

74

Na drugem mestu v delu tožbe, v katerem se nanaša na nepogodbeno odgovornost na podlagi člena 340, drugi odstavek, PDEU, tožeča stranka trdi, da je utrpela nepremoženjsko škodo zaradi „nezakonitih odločitev in aktov“ Eulex Kosovo. Natančneje, pri tem trdi, da so „nezakonite odločitve in akti [Eulex Kosovo], zlasti tisti, ki so bili za tožečo stranko objektivno žaljivi in ponižujoči, škodljivo vplivali na njeno dostojanstvo, za kar je upravičena do odškodnine“, da „so prav tako močno vplivali na poklicno integriteto in ugled tožeče stranke in na njene karierne možnosti“ ter da „nepremoženjska škoda izhaja tudi iz učinkov odločitve, da ni bila izbrana za delovno mesto tožilca, ki je bila na razgovoru obrazložena z domnevno nezadostnimi dosežki“.

75

Kot pa je bilo ugotovljeno v točki 67 zgoraj, je treba ugotoviti, da tožeča stranka v podporo svojim trditvam ni predložila nobenega dokaza. Navaja zgolj preproste trditve, v katerih ni natančnih napotil na domnevno kršena pravila niti navedb dejstev v podporo njenim trditvam.

76

Četrti tožbeni razlog je torej treba zavrniti, ker je očitno brez pravne podlage.

77

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba tožbo deloma zavreči kot očitno nedopustno, deloma pa zavrniti kot očitno neutemeljeno, ne da bi bilo treba preučiti ugovor nedopustnosti, ki ga je podala misija Eulex Kosovo.

78

V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

79

Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Eulex Kosovo naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)

sklenilo: