EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62016CN0208

Zadeva C-208/16 P: Pritožba, ki jo je Zvezna republika Nemčija vložila 14. aprila 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 4. februarja 2016 v zadevi T-287/11, Heitkamp BauHolding GmbH/Evropska komisija

UL C 211, 13.6.2016, p. 38–39 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

13.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 211/38


Pritožba, ki jo je Zvezna republika Nemčija vložila 14. aprila 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 4. februarja 2016 v zadevi T-287/11, Heitkamp BauHolding GmbH/Evropska komisija

(Zadeva C-208/16 P)

(2016/C 211/49)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: T. Henze in R. Kanitz, agenta)

Drugi stranki v postopku: Heitkamp BauHolding GmbH, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo z dne 4. februarja 2016 v zadevi T-287/11, v delu, v katerem je z njo tožba zavrnjena kot neutemeljena,

v skladu s členom 61(1) Statuta Sodišča za ničen razglasi Sklep Komisije z dne 26. januarja 2011, C(2011)275 final, v postopku „državna pomoč C 7/2010 – KStG, sanacijska klavzula (Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah)“,

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in pred Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja en pritožbeni razlog.

Pritožnica meni, da je bil kršen člen 107(1) PDEU. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da člen 8c(1a) KStG, tako imenovana „sanacijska klavzula“, ni selektivna:

Tako imenovana sanacijska klavzula naj ne bi bila prima facie selektivna, saj naj ne bi bilo izjeme od upoštevnega referenčnega sistema, in ker naj bi šlo za splošni ukrep, od katerega bi lahko imela korist vsa podjetja na ozemlju države članice.

Tako imenovana sanacijska klavzula naj bi bila prav tako utemeljena z naravo in notranjo strukturo davčnega sistema. Utemeljena naj bi bila, prvič, z načelom obdavčitve na podlagi davčne sposobnosti, drugič, s preprečevanjem zlorab, in sicer s preprečevanjem nastanka slamnatih podjetij, in, tretjič, z objektivnimi razlikami med pridobitvijo deleža, ki lahko škoduje, in pridobitvijo deleža za namene saniranja podjetja.


Top