Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62016CA0075

Zadeva C-75/16: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. junija 2017 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Ordinario di Verona – Italija) – Livio Menini, Maria Antonia Rampanelli/Banco Popolare – Società Cooperativa (Predhodno odločanje — Varstvo potrošnikov — Postopki alternativnega reševanja sporov (ARS) — Direktiva 2008/52/ES — Direktiva 2013/11/EU — Člen 3(2) — Ugovor potrošnikov v postopku za izdajo plačilnega naloga, ki ga je sprožila kreditna institucija — Pravica do dostopa do sodnega varstva — Nacionalna zakonodaja, ki kot obvezno določa uporabo postopka mediacije — Obvezna pomoč odvetnika — Pogoj za dopustnost tožbe)

UL C 277, 21.8.2017, p. 15–15 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

21.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/15


Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. junija 2017 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Ordinario di Verona – Italija) – Livio Menini, Maria Antonia Rampanelli/Banco Popolare – Società Cooperativa

(Zadeva C-75/16) (1)

((Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Postopki alternativnega reševanja sporov (ARS) - Direktiva 2008/52/ES - Direktiva 2013/11/EU - Člen 3(2) - Ugovor potrošnikov v postopku za izdajo plačilnega naloga, ki ga je sprožila kreditna institucija - Pravica do dostopa do sodnega varstva - Nacionalna zakonodaja, ki kot obvezno določa uporabo postopka mediacije - Obvezna pomoč odvetnika - Pogoj za dopustnost tožbe))

(2017/C 277/19)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Ordinario di Verona

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Livio Menini, Maria Antonia Rampanelli

Tožena stranka: Banco Popolare – Società Cooperativa

Izrek

Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki uporabo mediacije v sporih iz člena 2(1) te direktive določa kot pogoj za dopustnost tožbe v zvezi s temi spori, če takšna zahteva strankama ne preprečuje, da izvršujeta svojo pravico do dostopa do sodnega sistema.

Nasprotno je treba navedeno direktivo razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki določa, da morajo v okviru take mediacije potrošniki imeti obvezno pomoč odvetnika in se lahko iz postopka mediacije umaknejo le, če dokažejo, da obstaja utemeljen razlog za takšno odločitev.


(1)  UL C 156, 2.5.2016.


Top