Stranke
Razlogi za odločitev
Izrek

Stranke

V zadevi T‑708/14,

Marpefa, SL s sedežem v Barceloni (Španija), ki jo zastopa I. Barroso Sánchez-Lafuente, odvetnik,

tožeča stranka,

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je bila

Kabushiki Kaisha Sony Computer Entertainment s sedežem v Tokiu (Japonska),

zaradi tožbe proti odločbama drugega odbora UUNT za pritožbe z dne 2. in 4. julija 2014 (zadeve R 1813/2013-2, R 2013/2013-2, R 1626/2013-2 in R 1631/2013-2) v zvezi s postopki z ugovorom med družbama Marpefa, SL, in Kabushiki Kaisha Sony Computer Entertainment,

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi S. Frimodt Nielsen (poročevalec), predsednik, F. Dehousse in A. M. Collins, sodnika,

sodni tajnik: E. Coulon,

sprejema naslednji

Razlogi za odločitev

Sklep

Dejansko stanje in postopek

1. Drugi odbor za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) je z odločbama z dne 2. in 4. julija 2014 (zadeve R 1813/2013-2, R 2013/2013-2, R 1626/2013-2 in R 1631/2013-2) v zvezi s postopki z ugovorom med družbama Marpefa, SL in Kabushiki Kaisha Sony Computer Entertainment (v nadaljevanju: izpodbijani odločbi) zavrnil ugovor tožeče stranke zoper registracijo besednih in figurativnih znamk Skupnosti PSVITA in PLAYSTATION VITA. Tožeča stranka je bila o teh odločbah obveščena 11. oziroma 15. julija 2014.

2. Tožeča stranka je z vlogo, ki jo je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo po elektronski pošti 22. septembra 2014, vložila to tožbo.

3. Sodno tajništvo Splošnega sodišča je 30. septembra 2014 prejelo različico tožbe na papirju in spremni dopis, opremljen z datumom 26. september 2014, pa tudi šest overjenih prepisov tožbe in nekaj strani s popravki tožbe. Spremni dopis, ki ni bil poslan po elektronski pošti, je vseboval lastnoročni podpis odvetnika tožeče stranke. Tožba je bil skeniran prepis, ki je vseboval skeniran podpis odvetnika tožeče stranke, ne pa njegovega lastnoročnega podpisa. Sodno tajništvo je na to opozorilo odvetnika tožeče stranke.

4. Odvetnik tožeče stranke je z dopisom, opremljenim z datumom 1. oktober 2014, ki ga je sodno tajništvo prejelo 2. oktobra 2014, sodnemu tajništvu predložil zadnjo stran tožbe (stran 17), na kateri je bil njegov lastnoročni podpis. Vendar ta podpis ni bil enak tistemu iz tožbe, poslane po elektronski pošti 22. septembra 2014, o čemer je bil odvetnik tožeče stranke obveščen po telefaksu 23. oktobra 2014.

Predlogi tožeče stranke

5. Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

– izpodbijani odločbi razglasi za nični;

– razveljavi registracijo znamk za zadevne proizvode in storitve;

– UUNT naloži plačilo stroškov.

Pravo

6. V skladu s členom 111 Poslovnika Splošnega sodišča lahko v primeru, ko je tožba očitno nedopustna, Splošno sodišče odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek.

7. V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je dovolj seznanjeno z listinami v spisu, zato bo na podlagi tega člena odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek.

8. Člen 65(5) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) določa, da se tožba proti odločbi odbora UUNT za pritožbe vloži v dveh mesecih po datumu obvestila o navedeni odločbi. V skladu s členom 102(2) Poslovnika se procesni roki zaradi oddaljenosti podaljšajo za enkratno obdobje desetih dni.

9. V skladu z ustaljeno sodno prakso je ta rok za vložitev tožbe zavezujoč, saj je bil določen zaradi zagotovitve jasnosti in varnosti pravnih položajev ter izognitve vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov, in sodišče Evropske unije mora po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil upoštevan (glej po analogiji sodbi z dne 23. januarja 1997, Coen, C‑246/95, Recueil, EU:C:1997:33, točka 21, in z dne 18. septembra 1997, Mutual Aid Administration Services/Komisija, T‑121/96 in T‑151/96, Recueil, EU:T:1997:132, točki 38 in 39, ter sklep z dne 3. oktobra 2012, Tecnimed/UUNT – Ecobrands (ZAPPER-CLICK), T‑360/10, EU:T:2012:517, točka 12).

10. Kot je navedeno v točki 1 zgoraj, je bila v obravnavani zadevi tožeča stranka o izpodbijanih odločbah obveščena 11. oziroma 15. julija 2014.

11. Po pravilih za izračun procesnih rokov iz členov 101(1) in 102(2) Poslovnika se je rok za vložitev tožbe iztekel 22. oziroma 25. septembra 2014.

12. V skladu s členom 43(1) Poslovnika mora „izvirnik vsakega procesnega akta […] podpisati zastopnik ali odvetnik stranke“.

13. Člen 43(6) Poslovnika določa, da se datum, ko sodno tajništvo Splošnega sodišča po telefaksu ali elektronski pošti prejme prepis podpisanega izvirnika procesnega akta, za namene spoštovanja procesnih rokov upošteva le pod pogojem, da je podpisani izvirnik akta vložen v tem sodnem tajništvu najpozneje deset dni po prejemu telefaksa ali elektronske pošte. Poleg tega je v točki 7 Praktičnih navodil za stranke pri Splošnem sodišču (UL 2012, L 68, str. 23, in popravek v UL 2012, L 73, str. 23) navedeno, da se primeru razhajanj med podpisanim izvirnikom in predhodno vloženim prepisom upošteva le dan vložitve podpisanega izvirnika.

14. Če torej pri pošiljanju besedila po elektronski pošti niso izpolnjeni pogoji pravne varnosti, določeni s členom 43 Poslovnika, datuma pošiljanja prepisa tožbe po telefaksu ali elektronski pošti ni mogoče upoštevati za namene spoštovanja roka za vložitev tožbe, zato je treba za namene spoštovanja tega roka upoštevati le predložitev podpisanega izvirnika (glej po analogiji sklep z dne 13. decembra 2013, Marcuccio/Komisija, F‑2/13, ZOdl. JU, EU:F:2013:214, točka 43, potrjen v postopku na drugi stopnji s sklepom z dne 22. maja 2014, Marcuccio/Komisija, T‑148/14 P, ZOdl. JU, EU:T:2014:315, točka 9 in navedena sodna praksa).

15. Poleg tega za pravilno vložitev katerega koli procesnega akta člen 43 Poslovnika, s katerim je urejena možnost, da se kot datum vložitve tožbe upošteva datum, ko je bil po elektronski pošti poslan prepis podpisanega izvirnika, zastopniku stranke nalaga, da pred pošiljanjem po elektronski pošti lastnoročno podpiše izvirnik akta, ta izvirnik pa v sodnem tajništvu Splošnega sodišča predloži najpozneje v naslednjih desetih dneh. Če se v takih okoliščinah za nazaj ugotovi, da podpisani izvirnik akta, ki je bil dejansko vložen v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v desetih dneh po tem, ko je bil poslan po elektronski pošti, ne vsebuje vsaj istega podpisa, kot je tisti na dokumentu, poslanem po elektronski pošti, to zadostuje za ugotovitev, da se navedena dokumenta med seboj razlikujeta, tudi če ju je dejansko podpisala ista oseba (glej po analogiji zgoraj v točki 13 navedeni sklep Marcuccio/Komisija, EU:F:2013:214, točki 40 in 41).

16. V obravnavani zadevi je sodno tajništvo Splošnega sodišča 22. septembra 2014, torej pred iztekom roka za vložitev tožbe, po elektronski pošti prejelo tožbo s skeniranim podpisom.

17. Sodno tajništvo Splošnega sodišča je različico tožbe na papirju prejelo 30. septembra 2014. Vendar je bil to le skeniran prepis izvirnika tožbe, ki je vseboval le skeniran podpis odvetnika tožeče stranke (glej točko 2 zgoraj). Torej ta tožba ni vsebovala lastnoročnega podpisa odvetnika tožeče stranke. Odvetnik je sicer lastnoročno podpisal spremni dopis, ki je v sodno tajništvo prispel 30. septembra 2014. Vendar navedeni spremni dopis ni bil poslan po elektronski pošti 22. septembra 2014. Ni torej mogoče šteti, da je bila tožba lastnoročno podpisana in da se ujema z izvirnikom tožbe, poslane po elektronski pošti.

18. Ugotoviti je torej treba, da dokument, ki ga je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo po elektronski pošti 22. septembra 2014, ni reprodukcija izvirnika tožbe, ki ga je sodno tajništvo prejelo z dopisom z dne 30. septembra istega leta.

19. Poleg tega ni mogoče šteti, da je bila nepravilnost zaradi nevložitve podpisanega izvirnika tožbe najpozneje deset dni po tem, ko je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo prepis tožbe po elektronski pošti, odpravljena s tem, da je bila 2. oktobra 2014 vložena stran izvirnika tožbe z lastnoročnim podpisom odvetnika tožeče stranke. Navedena vloga, s katero poleg tega ni bilo predloženo celotno besedilo izvirnika tožbe, vsebuje podpis, ki ni enak podpisu iz tožbe, poslane po elektronski pošti 22. septembra 2014 (glej točko 4 zgoraj).

20. Podpisani izvirnik tožbe torej v sodnem tajništvu ni bil vložen najpozneje v desetih dneh po tem, ko je to prejelo prepis tožbe po elektronski pošti.

21. V tem primeru je treba na podlagi člena 43(6) Poslovnika za namene spoštovanja roka za vložitev tožbe upoštevati le datum vložitve podpisanega izvirnika tožbe (sklepa z dne 28. aprila 2008, PubliCare Marketing Communications/UUNT (Publicare), T‑358/07, EU:T:2008:130, točka 13, in z dne 28. novembra 2011, Noscira/UUNT – Agouron Pharmaceuticals (ZENTYLOR), T‑307/11, EU:T:2011:697, točka 15).

22. V obravnavani zadevi je sodno tajništvo dokumente, ki jih je poslala tožeča stranka in jim je bil priložen pravilno lastnoročno podpisani spremni dopis, prejelo 30. septembra 2014, torej po izteku roka za vložitev tožbe, tj. po 22. oziroma 25. septembru 2014.

23. Šteti je torej treba, da tožba ni bila vložena pred iztekom roka za vložitev tožbe.

24. Opozoriti je treba še, da nepredložitev izvirnika tožbe s podpisom v ta namen pooblaščenega odvetnika ne spada med formalne nepravilnosti, ki se lahko odpravijo v skladu s členom 44(6) Poslovnika. To zahtevo je treba namreč obravnavati kot bistveno pravilo obličnosti in ga strogo uporabljati, tako da njegovo nespoštovanje povzroči nedopustnost tožbe po izteku procesnih rokov (glej v tem smislu sodbo z dne 22. septembra 2011, Bell & Ross/UUNT, C‑426/10 P, ZOdl., EU:C:2011:612, točka 42; sklep z dne 21. septembra 2012, Noscira/UUNT, C‑69/12 P, EU:C:2012:589, točki 22 in 23, ter sodbo z dne 23. maja 2007, Parlament/Eistrup, T‑223/06 P, ZOdl., EU:T:2007:153, točki 48 in 51).

25. Poleg tega tožeča stranka ni dokazala – niti se ni na to sklicevala – opravičljive napake niti obstoja nepredvidenih okoliščin ali višje sile, na podlagi katerih bi lahko Splošno sodišče odstopilo od zadevnega roka na podlagi člena 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se na podlagi člena 53 tega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem.

26. Glede na navedeno je treba tožbo zavreči kot očitno nedopustno in je ni treba vročiti UUNT.

Stroški

27. Ker je bil ta sklep sprejet pred vročitvijo tožbe UUNT, torej preden je ta lahko priglasil stroške, je dovolj odločiti, da tožeča stranka v skladu s členom 87(1) Poslovnika nosi svoje stroške.

Izrek

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)

sklenilo:

1. Tožba se zavrže.

2. Družba Marpefa, SL, nosi svoje stroške.

V Luxembourgu,