—

za Kyowa Hakko Europe GmbH M. Tervooren, odvetnik, in P. Kalski

—

za Evropsko komisijo B.‑R. Killmann in A. Caeiros, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih številk 2106 in 3003 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007 (UL L 286, str. 1, v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Kyowa Hakko Europe GmbH (v nadaljevanju: Kyowa Hakko) in Hauptzollamt Hannover (glavni carinski urad v Hannovru, v nadaljevanju: Hauptzollamt) v zvezi z zavezujočimi carinskimi informacijami (v nadaljevanju: ZCI) glede uvrstitve mešanic aminokislin, iz katerih se proizvaja živilo za dojenčke in majhne otroke, ki so alergični na beljakovine iz kravjega mleka.

3

KN, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO) – in ki je bil uveden z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju (v nadaljevanju: HS). Ta konvencija je bila skupaj s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4

V drugem delu KN, naslovljenem „Seznam carin“, je oddelek IV, v katerem je med drugim poglavje 21, naslovljeno „Razna živila“.

5

V poglavju 21 KN je tarifna številka 2106, v kateri je navedeno:

„2106 Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu“.

6

To poglavje 21 vsebuje tudi te tarifne podštevilke:

7

Opomba 1 k navedenemu poglavju 21 določa:

„V to poglavje ne spadajo:

[…]

[…]“

8

V drugem delu KN, naslovljenem „Seznam carin“, je tudi oddelek VI, v katerem je med drugim poglavje 30, naslovljeno „Farmacevtski izdelki“.

9

V poglavju 30 KN je tarifna številka 3003, v kateri je navedeno:

„3003 Zdravila (razen proizvodov iz tarifne številke 3002, 3005 ali 3006), iz mešanice dveh ali več sestavin, pripravljena za terapevtsko ali profilaktično uporabo, ki pa niso pripravljena v odmerjenih dozah ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno“.

10

To poglavje 30 vsebuje tudi te tarifne podštevilke:

11

V navedenem poglavju 30 KN je tarifna številka 3004, v kateri je navedeno:

„3004 Zdravila (razen proizvodov iz tarifne številke 3002, 3005 ali 3006), ki sestoje iz pomešanih ali nepomešanih proizvodov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, pripravljena v odmerjenih dozah (vključno tistih v obliki za uporabo skozi kožo) ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno“.

12

Opomba 1 k poglavju 30 KN določa:

„V to poglavje ne spadajo:

13

Dodatna opomba 1 v poglavju 30 KN določa:

„Tarifna številka 3004 obsega zdravila iz rastlinskih pripravkov in pripravke na podlagi naslednjih aktivnih učinkovin: vitamini, minerali, esencialne aminokisline ali maščobne kisline, v pakiranju za prodajo na drobno. Ti pripravki se uvrščajo pod tarifno številko 3004, če imajo na etiketi, embalaži ali na priloženem navodilu za uporabo navedene podatke:

Ta tarifna številka vključuje homeopatske pripravke zdravil, če izpolnjujejo pogoje, navedene v točkah (a), (c) in (d).

Pri pripravkih na podlagi vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin ali maščobnih kislin mora biti količina ene od teh snovi za dnevni odmerek, naveden in priporočen na etiketi, občutno višja od dnevnega odmerka, ki se priporoča za ohranitev splošnega zdravja ali splošnega dobrega počutja.“

14

Poleg tega je v pojasnjevalnih opombah HS, ki jih je objavila Svetovna carinska organizacija (izdaja 2007), glede tarifne številke 30.03 HS, ki ustreza tarifni številki 3003 KN (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe HS), med drugim navedeno:

„Različne določbe pod naslovom te tarifne številke se ne uporabljajo niti za hrano niti pijačo (npr. za dietetično hrano, obogatena živila, hrano za diabetike, tonične pijače in naravne ali umetne mineralne vode), ki jih je treba uvrstiti glede na njihovo naravo. To velja predvsem za živila, ki vsebujejo samo hranilne snovi. Najpomembnejše hranilne snovi, ki se pojavljajo v hrani, so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe, v prehrani imajo prav tako pomembno vlogo vitamini in minerali.

Enako velja za hrano in pijačo z zdravilnimi učinkovinami, katerih edini namen je zagotavljanje boljšega dietetičnega ravnovesja, dvig energetske ali hranilne vrednosti izdelka, ali izboljšanje njegovega okusa, ne da bi se mu pri tem odvzela lastnost živila.

[…]

Poleg tega ta tarifna številka ne zajema prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamine ali mineralne soli in so namenjena ohranjanju splošnega zdravja, vendar nimajo navedb o preprečevanju ali zdravljenju bolezni. Ti proizvodi, ki so običajno v tekočem stanju, vendar so lahko tudi v obliki prahu ali tablet, na splošno spadajo pod št. 21.06 ali poglavje 22.

Vendar so sem še vedno razvrščeni pripravki, v katerih prehranske snovi ali pijače pomenijo zgolj podlago, pomožno snov ali sladilo za zdravilno snov ali zdravilne snovi zaradi lažjega zaužitja.“

15

Družba Kyowa Hakko proizvaja mešanice aminokislin, imenovane RM0630 in RM0789, ki so sestavljene iz več posamičnih zelo čistih aminokislin (v nadaljevanju: sporni proizvodi). Sporni proizvodi so proizvedeni tako, da ne vsebujejo beljakovin iz kravjega mleka. Družba Kyowa Hakko te proizvode v razsutem stanju dobavlja drugemu podjetju, ki jih skupaj z ogljikovimi hidrati in maščobami uporablja za pripravo živil za dojenčke in majhne otroke, ki so alergični na beljakovine iz kravjega mleka. Sporni proizvodi nadomeščajo alergene beljakovine iz kravjega mleka in tako zagotavljajo sestavine, ki so potrebne za razvoj imunskega sistema in rast teh otrok.

16

Družba Kyowa Hakko je s prošnjo z dne 12. avgusta 2008, vloženo pri nemškem carinskem organu, pristojnemu za izdajo ZCI (Bundesfinanzdirektion B), zaprosila za izdajo ZCI, kar zadeva uvrstitev spornih proizvodov v KN. V tej prošnji je predlagala uvrstitev teh proizvodov v tarifno podštevilko 3003 90 KN. Ta organ ji je 23. oktobra 2008 izdal ZCI, s katerimi je navedene proizvode uvrstil v tarifno podštevilko tarifne številke 2106 KN, namreč v tarifno podštevilko 2106 90 92.

17

Družba Kyowa Hakko je 24. novembra 2008 pri glavnem carinskem uradu v Hannovru vložila ugovor, v katerem izpodbija uvrstitev v KN, ki jo je Bundesfinanzdirektion B določila za sporne proizvode. V tem ugovoru trdi, da bi sporni proizvodi morali biti uvrščeni v tarifno številko 3003 KN, ker so bili pretvorjeni v proizvode, ki so namenjeni predvsem terapevtski uporabi v primeru alergije na kravje mleko, alergij na druga živila, bolezni prebavnega sistema ter za profilaktično uporabo. Hauptzollamt je z odločbo z dne 5. januarja 2011 navedeni ugovor zavrnil kot neutemeljen.

18

Družba Kyowa Hakko je 1. februarja 2011 pri Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu) vložila tožbo zoper to odločbo. Navedeno sodišče je z odločbo z dne 19. septembra 2012 zavrnilo to tožbo, ker je presodilo, da sporni proizvodi ne bi smeli biti uvrščeni v tarifno številko 3003 KN. Navedeno sodišče je v svoji odločbi, v kateri se je oprlo na pojasnjevalne opombe HS, med drugim poudarilo, da bi bilo treba sporne proizvode, ki zagotavljajo zgolj beljakovinske sestavine, potrebne za prehrano, v veljavnem sistemu KN šteti za „hranilne snovi“, in ne za „zdravilne učinkovine“, tako da bi jih bilo treba opredeliti ne kot „zdravila“, ampak kot „živila“. Poleg tega po mnenju navedenega sodišča sporni proizvodi nimajo terapevtskega učinka.

19

Družba Kyowa Hakko je 2. novembra 2012 pri predložitvenem sodišču vložila revizijo zoper odločbo Finanzgericht Hamburg. Družba Kyowa Hakko v reviziji vztraja pri trditvi, da je treba sporne proizvode uvrstiti v tarifno številko 3003 KN. Zlasti poudarja, da pojasnjevalne opombe HS niso pravno zavezujoče. V zvezi s tem se sklicuje tudi na odločbo Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (višje sodišče (oddelek za davčne in gospodarske zadeve)) (Združeno kraljestvo) z dne 27. septembra 2013, izdano v pritožbenem postopku, s katero naj bi bila enaka mešanica aminokislin, kot se obravnava v postopku v glavni stvari, uvrščena v tarifno številko 3003 KN.

20

Predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe v bistvu opozarja, da KN ne ponuja nobene opredelitve pojma „zdravilo“. Vendar meni, da spornih proizvodov ni mogoče opredeliti kot „zdravila“ v smislu tarifne številke 3003 KN. V zvezi s tem navedeno sodišče meni, da ti proizvodi, ki se kot nadomestek za alergene mlečne proizvode uporabljajo, dokler se v celoti ne razvije imunski sistem otroka, ki je alergičen na beljakovine iz kravjega mleka, očitno niso namenjeni terapevtski in profilaktični uporabi. Sporni proizvodi naj bi dejansko nadomeščali zgolj eno prehransko sestavino dojenčkove normalne prehrane, ki povzroča bolezen, ne da bi vplivala na alergijo na beljakovine iz kravjega mleka, niti je ne odpravljala ali blaži.

21

Vendar, čeprav predložitveno sodišče meni, da je treba sporne proizvode uvrstiti v tarifno številko 2106 KN in da sta odločbi Hauptzollamt in Finanzgericht, ki sta bili sprejeti v tem smislu, utemeljeni, to sodišče tudi meni, da je glede na drugačno stališče Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) v odločbi z dne 27. septembra 2013 treba zadevo predložiti v predhodno odločanje Sodišču, da se določi pravilna uvrstitev navedenih proizvodov v KN in se tako zagotovi enotna razlaga prava Unije.

22

Bundesfinanzhof (zvezno sodišče za finance) je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

23

Predložitveno sodišče s tema vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da je treba mešanice aminokislin, kot so te v postopku v glavni stvari, ki se uporabljajo za pripravo živil za dojenčke in majhne otroke, alergične na beljakovine iz kravjega mleka, uvrstiti v tarifno številko 3003 KN kot „zdravilo iz mešanice več sestavin za terapevtsko ali profilaktično uporabo“ ali v tarifno številko 2106 te nomenklature kot „živila“.

24

Najprej je treba poudariti, da je vloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede carinske uvrstitve, bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, kot pa da bi Sodišče opravilo uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Izkaže se torej, da je nacionalno sodišče vsekakor v boljšem položaju za izvedbo zadevne uvrstitve (glej sodbe Proxxon, C‑500/04, EU:C:2006:111, točka 23; Digitalnet in drugi, C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, EU:C:2012:745, točka 61, in Vario Tek, C‑178/14, EU:C:2015:152, točka 18).

25

Po drugi strani je treba navesti, da je po ustaljeni sodni praksi Sodišča zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora treba odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in v opombah oddelka ali poglavja (glej zlasti sodbi Thyssen Haniel Logistic, C‑459/93, EU:C:1995:160, točka 8, in Nutricia, C‑267/13, EU:C:2014:277, točka 19 in navedena sodna praksa).

26

Iz ustaljene sodne prakse je tudi razvidno, da pojasnjevalne opombe, ki jih, kar zadeva KN, pripravi Komisija, in kar zadeva HS, SCO, pomembno prispevajo k razlagi vsebine različnih številk KN, ne da bi imele zavezujoč pravni učinek (glej zlasti sodbo TNT Freight Management (Amsterdam), C‑291/11, EU:C:2012:459, točka 32).

27

Glede na objektivne značilnosti in lastnosti spornih proizvodov, ki so mešanice aminokislin, proizvedene tako, da ne vsebujejo beljakovin iz kravjega mleka in se uporabljajo za pripravo živil za dojenčke in majhne otroke, bi ti proizvodi načeloma morali spadati v poglavje 21 KN, naslovljeno „Razna živila“, in bi jih bilo zato treba uvrstiti v tarifno številko 2106 med „Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu“.

28

Vendar je iz točke (f) opombe 1 k poglavju 21 razvidno, da v to poglavje ne spadajo „drugi proizvodi iz tar. št. 3003 ali 3004“, torej proizvodi, ki jih je treba opredeliti kot „zdravila“ v smislu teh zadnjenavedenih tarifnih številk. Zato se postavlja vprašanje, ali bi bilo sporne proizvode treba tako opredeliti.

29

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba, zato da se proizvodi lahko uvrstijo v poglavje 30 KN, ugotoviti, ali imajo ti jasno opredeljene terapevtske ali profilaktične značilnosti, katerih učinek je osredotočen na natančno določene funkcije človeškega organizma, in ali jih je mogoče uporabiti za preventivo ali pri zdravljenju neke bolezni ali bolezenskega stanja. Čeprav zadevni proizvod nima lastnega terapevtskega ali profilaktičnega učinka, vendar se uporablja pri preventivi ali zdravljenju bolezni ali bolezenskega stanja, je treba – če je posebej določen ravno za tako uporabo – šteti, da je pripravljen za terapevtske ali profilaktične namene (glej zlasti sodbo Nutricia, C‑267/13, EU:C:2014:277, točka 20).

30

Iz sodne prakse, navedene v točkah 25 in 29 te sodbe, je razvidno, da je namembnost proizvoda lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je ta namen neločljivo povezan s tem proizvodom, pri čemer je treba neločljivo povezanost presojati glede na objektivne značilnosti in lastnosti proizvoda. V skladu s sodno prakso Sodišča je proizvod, ki je zaradi svojih objektivnih značilnosti in lastnosti po naravi namenjen za medicinsko uporabo, mogoče uvrstiti v poglavje 30 KN (glej zlasti sodbi Thyssen Haniel Logistic, C‑459/93, EU:C:1995:160, točki 13 in 14, in Nutricia, C‑267/13, EU:C:2014:277, točka 21).

31

V obravnavani zadevi se sporni proizvodi, kot je poudarjeno v točki 23 te sodbe, uporabljajo za pripravo živil za dojenčke in majhne otroke, alergične na beljakovine iz kravjega mleka. Take proizvode je mogoče uvrstiti v poglavje 30 KN le, če imajo zaradi svojih objektivnih značilnosti in lastnosti lasten terapevtski in profilaktični učinek oziroma so vsaj po naravi namenjeni medicinski uporabi, kar mora nacionalno sodišče preveriti.

32

V zvezi s tem je treba poudariti, prvič, da za proizvode – ki ne morejo vplivati na alergijo ali je ozdraviti in naj bi se uporabljali zgolj kot nadomestni proizvodi, ki naj bi se uporabljali le za nadomestitev alergenih beljakovin tako, da zagotavljajo nealergene beljakovinske sestavine, ki so nujne za prehrano dojenčkov, alergičnih na beljakovine iz kravjega mleka, vendar sami po sebi ne odpravljajo alergije – ni mogoče šteti, da terapevtsko učinkujejo na te dojenčke.

33

Drugič, za proizvode – katerih uporaba pri alergičnem dojenčku, ki je zaužil alergene beljakovine iz kravjega mleka, ne bi preprečila razvoja alergijske reakcije na navedene beljakovine, ampak naj bi bili namenjeni predvsem zmanjšanju oziroma izločitvi alergenih beljakovin iz prehranske diete zadevnega dojenčka, tako da se uporabi nealergeno nadomestno živilo – ni mogoče šteti, da imajo lasten profilaktični učinek, ki prepreči bolezen ali bolezensko stanje.

34

Tretjič, za proizvode iz katerih so proizvedena živila za dojenčke, ki jih ni bilo nujno zaužiti v okviru zdravstvene oskrbe in katerih zaužitje ne zahteva še zdravstvenega nadzora, ni mogoče šteti, da so po svoji naravi namenjeni medicinski uporabi. Poleg tega taki proizvodi, ki jih ni mogoče uporabiti kot podporno, vezno ali sladilno sredstvo za zdravilne snovi za lažje zaužitje, glede na pojasnjevalne opombe HS ne bi mogli biti uvrščeni v tarifno številko 3003 KN.

35

Poleg tega je iz besedila opombe 1(a) k poglavju 30 KN razvidno, da sta iz tega poglavja izključeni dietetična hrana in pijača, razen prehrambnih pripravkov za intravenozno uporabo, ki se uporabljajo le za prehranjevanje (glej v tem smislu sodbo Nutricia, C‑267/13, EU:C:2014:277, točka 28). Iz tega izhaja, da proizvodov, proizvedenih izključno za prehrambne pripravke, ki so del vsakodnevne prehrane, ni mogoče uvrstiti pod „zdravilo iz mešanice več sestavin za terapevtsko ali profilaktično uporabo“ v smislu tarifne številke 3003 KN.

36

Iz pojasnjevalnih opomb HS je poleg tega razvidno, da prehrambnih pripravkov, ki vsebujejo le hranilne snovi, ni mogoče uvrstiti pod „zdravila“ v skladu s tarifno številko 30.03 HS, ki ustreza tarifni številki 3003 KN (glej v tem smislu sodbo LTM, C‑201/96, EU:C:1997:523, točka 48). To velja zlasti za proizvode, ki so zgolj nadomestna živila, ki ne vsebujejo nobene aktivne zdravilne učinkovine proti alergijam.

37

Glede na vse navedene ugotovitve je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je treba mešanice aminokislin, kot so te v postopku v glavni stvari, ki se uporabljajo za pripravo živil za dojenčke in majhne otroke, alergične na beljakovine iz kravjega mleka, uvrstiti v tarifno številko 2106 te nomenklature kot „živila“, saj ti proizvodi zaradi svojih objektivnih značilnosti in lastnosti nimajo jasno opredeljenega terapevtskega ali profilaktičnega učinka, ki bi bil osredotočen na natančno določene funkcije človeškega organizma, in jih zato ni mogoče uporabiti za preventivo ali zdravljenje neke bolezni ali bolezenskega stanja, ravno tako pa po svoji naravi niso namenjeni medicinski uporabi, kar mora preveriti nacionalno sodišče.

38

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007, je treba razlagati tako, da je treba mešanice aminokislin, kot so te v postopku v glavni stvari, ki se uporabljajo za pripravo živil za dojenčke in majhne otroke, alergične na beljakovine iz kravjega mleka, uvrstiti v tarifno številko 2106 te nomenklature kot „živila“, saj ti proizvodi zaradi svojih objektivnih značilnosti in lastnosti nimajo jasno opredeljenega terapevtskega ali profilaktičnega učinka, ki bi bil osredotočen na natančno določene funkcije človeškega organizma, in jih zato ni mogoče uporabiti za preventivo ali zdravljenje neke bolezni ali bolezenskega stanja, ravno tako pa po svoji naravi niso namenjeni medicinski uporabi, kar mora preveriti nacionalno sodišče.