18.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 141/9

1.

Ali je treba Direktivo Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES (2) z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, str. 22) glede na člen 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotujeta zakonski določbi države članice, kot je člen 151j(1) civilnega zakonika v povezavi z drugimi zakonskimi določbami, ki so predmet postopka v glavni stvari, ki upniku omogoča, da brez presoje pogodbenih določb s strani sodišča zahteva izpolnitev obveznosti iz nedovoljenih pogodbenih pogojev tako, da začne izvršbo na nepremičnini v lasti potrošnika, ki je dana v zavarovanje, čeprav se stranki ne strinjata glede vprašanja, ali gre za nedovoljene pogodbene pogoje?

2.

Ali zakonske določbe Evropske unije, navedene v prvem vprašanju, nasprotujejo določbi nacionalnega prava, kot je člen 151j(1) civilnega zakonika v povezavi z drugimi zakonskimi določbami, ki so predmet postopka v glavni stvari, ki upniku omogoča, da brez presoje pogodbenih določb s strani sodišča zahteva izpolnitev obveznosti iz nedovoljenih pogodbenih pogojev tako, da začne izvršbo na nepremičnini v lasti potrošnika, ki je dana v zavarovanje, čeprav se stranki ne strinjata glede vprašanja, ali gre za nedovoljene pogodbene pogoje ?

3.

Ali je treba sodbo Sodišča Evropske unije z dne 9. marca 1978 v zadevi Simmenthal (3) [(106/77)] razumeti tako, da nacionalno sodišče zaradi doseganja cilja direktiv, navedenih v prvem vprašanju, glede na člen 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne bo uporabilo določb nacionalnega prava, kot je člen 151j(1) civilnega zakonika v povezavi z drugimi zakonskimi določbami, ki so predmet postopka v glavni stvari, ki upniku omogočajo, da brez presoje pogodbenih določb s strani sodišča zahteva izpolnitev obveznosti iz nedovoljenih pogodbenih pogojev tako, da začne izvršbo na nepremičnini v lasti potrošnika, ki je dana v zavarovanje, s čimer se kljub sporu med strankama izogne sodnemu nadzoru pogodbenih pogojev po uradni dolžnosti?

4.

Ali je treba člen 4 Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da pogodbeni pogoj v pogodbi, ki jo je potrošnik sklenil brez pomoči odvetnika, ki upniku omogoča, da začne zunajsodno izvršbo na nepremičnini, ki je dana v zavarovanje, brez nadzora sodišča, ne upošteva temeljnega načela prava Unije v zvezi z sodnim nadzorom pogodbenih pogojev po uradni dolžnosti in je zato nedovoljen tudi takrat, kadar besedilo takega pogodbenega pogoja temelji na določbi nacionalnega prava?