—

za M. Timmla W. Haslinger in J. Motamedi de Silva, odvetnika,

—

za Aviso Zeta AG A. Jank, odvetnik,

—

za belgijsko vlado T. Materne in J.‑C. Halleux, agenta,

—

za češko vlado M. Smolek in S. Šindelková, agenta,

—

za nizozemsko vlado C. Wissels in M. de Ree, agentki,

—

za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, A. Cunha in S. Borba, agenti,

—

za Evropsko komisijo G. Braun, I. Rogalski in R. Vasileva, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na člen 14(2)(b) Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 6, str. 356, v nadaljevanju: direktiva o prospektu) in na člena 22(2) in 29(1) Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71 o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 307, v nadaljevanju: uredba o prospektu).

2

Ta predlog je bil vložen v sporu med M. Timmlom in Aviso Zeta AG (v nadaljevanju: Aviso Zeta) glede odstopa od pogodbe, s katero je M. Timmel vpisal 40.000 enot vrednostnega papirja „Dragon FG Garant“, ki ga je prodajal posrednik Aviso Zeta.

3

V uvodni izjavi 4 direktive o prospektu je med drugim navedeno, da ta direktiva „z izdajo enotnega potnega lista izdajatelju [podjetjem] olajšuje največji možni dostop do investicijskega kapitala na ravni celotne Skupnosti […]“.

4

V uvodni izjavi 10 te direktive je navedeno, da je cilj te direktive in njenih izvedbenih ukrepov zagotoviti varstvo vlagateljev in tržno učinkovitost v skladu z visokimi pravnimi standardi, sprejetimi v ustreznih mednarodnih institucijah.

5

V uvodni izjavi 31 te direktive je navedeno:

„Zaradi olajšanja razpošiljanja različnih dokumentov, ki sestavljajo prospekt, naj se spodbuja uporaba sredstev elektronske komunikacije kot je internet. Prospekt naj se na zahtevo vlagatelju vedno brezplačno dostavi na papirju.“

6

V uvodni izjavi 34 direktive o prospektu je navedeno:

„Vlagatelji naj bi vsako novo okoliščino, ki bi lahko vplivala na oceno naložbe, ki se pojavi po objavi prospekta in pred zaprtjem ponudbe ali začetkom trgovanja na organiziranem trgu, ustrezno ovrednotili in zato je potrebna odobritev in razširjanje dodatka k prospektu.“

7

Člen 2(1)(r) te direktive določa, da je osnovni prospekt „prospekt, ki vsebuje vse ustrezne informacije iz členov 5, 7 in 16 v primeru dodatka, o izdajatelju in vrednostnih papirjih, ki bodo ponujeni javnosti ali sprejeti v trgovanje, in po izbiri izdajatelja, končni pogoji ponudbe vrednostnih papirjev“.

8

Člen 5(4) te direktive določa:

„Za naslednje vrste vrednostnih papirjev je prospekt lahko po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, sestavljen iz osnovnega prospekta, ki vsebuje vse ustrezne informacije o izdajatelju in vrednostnih papirjih, ki bodo ponujeni javnosti ali sprejeti v trgovanje na organizirani trg:

[…]

Informacije, navedene v osnovnemu prospektu so po potrebi v skladu s členom 16 dopolnjene z posodobljenimi informacijami o izdajatelju in o vrednostnih papirjih, ki bodo ponujeni javnosti ali sprejeti v trgovanje na organizirani trg.

Če končni pogoji ponudbe niso vključeni v osnovni prospekt ali v dodatek, se končni pogoji vlagateljem posredujejo in vložijo pri pristojnem organu ob vsaki javni ponudbi takoj, ko je to izvedljivo in če je možno pred začetkom ponudbe. V vsakem takem primeru se uporabljajo določbe člena 8(1)(a).“

9

Člen 8(1) direktive o prospektu določa:

„Države članice zagotovijo, da kadar končna ponudbena cena in količina javne ponudbe vrednostnih papirjev ne moreta biti vključena v prospekt:

Končna ponudbena cena in količina vrednostnih papirjev se vloži pri pristojnem organu matične države članice in objavi v skladu s postopki, določenimi v členu 14(2).“

10

Člen 13(1) te direktive določa, da „[p]rospekt ne sme biti objavljen, dokler ga ne odobri pristojni organ matične države članice“.

11

Člen 14(2), (5), (7) in (8) navedene direktive določa:

„2.   Šteje se, da je prospekt na voljo javnosti, ko je objavljen:

[…]

[…]

5.   V primeru prospekta, ki je sestavljen iz več dokumentov in/ali vključuje dokumente s sklicevanjem, se dokumenti in informacije, ki sestavljajo prospekt, lahko objavijo in razpošiljajo ločeno, pod pogojem, da so navedeni dokumenti javnosti brezplačno na voljo v skladu z ureditvijo, določeno v odstavku 2. […]

[…]

7.   Kadar se prospekt da na voljo z objavo v elektronski obliki, mora izdajatelj, ponudnik, oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje ali finančni posrednik, ki prodaja vrednostne papirje kljub temu vlagatelju na zahtevo brezplačno dostaviti izvod na papirju.

8.   Da se upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih in zagotovi enotna uporaba te direktive, Komisija v skladu s postopkom iz člena 24(2) sprejme izvedbene ukrepe v zvezi z odstavki 1, 2, 3 in 4. Prvi sveženj izvedbenih ukrepov se sprejme do 1. julija 2004.“

12

Člen 16(1) iste direktive določa:

„Vsak pomemben nov dejavnik, bistvena napaka ali netočnost v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, ki bi lahko vplival na oceno vrednostnih papirjev, in ki se pojavi ali ugotovi v času od odobritve prospekta in dokončnim zaključkom javne ponudbe oziroma časom, ko se začne trgovanje na organiziranem trgu, mora biti naveden v dodatku k prospektu. Tak dodatek se odobri na isti način v največ sedmih delovnih dneh in se objavi v skladu z najmanj enako ureditvijo, kot je bila uporabljena za objavo izvirnega prospekta. Po potrebi se dopolni tudi izvleček in prevodi izvlečka, da se upoštevajo nove informacije, vključene v dodatku.“

13

V uvodni izjavi 21 uredbe o prospektu je navedeno:

„Osnovni prospekt in njegovi končni pogoji naj bi zajemali iste informacije kakor prospekt. Vsa splošna načela, ki se uporabljajo za prospekt, se uporabljajo tudi za končne pogoje. Kadar pa končni pogoji niso vključeni v osnovni prospekt, ni treba, da jih odobri pristojni organ.“

14

V uvodni izjavi 25 te uredbe je navedeno, da „okrepljena fleksibilnost pri povezavi osnovnega prospekta z njegovimi končnimi pogoji, v primerjavi z enim samim prospektom, ne bi smela investitorjem ovirati lahkega dostopa do pomembnih informacij.“

15

V uvodni izjavi 26 navedene uredbe je navedeno, da je „glede na osnovne prospekte treba na enostaven način razložiti, katere informacije je treba vključiti kot končne pogoje. To zahtevo bi lahko upoštevali na različne načine, npr. če osnovni prospekt zajema presledke za informacije, ki bi jih bilo treba sprejeti še v končne pogoje, ali če osnovni prospekt vsebuje seznam še manjkajočih informacij.“

16

Člen 22(1), (2), (4), (5) in (7) te uredbe določa:

„1.   Osnovni prospekt se pripravi z uporabo enega seznama ali kombinacije seznamov in modulov iz te uredbe skladno s kombinacijami za različne tipe vrednostnih papirjev iz Priloge XVIII.

Prospekt zajema informacije, ki se zahtevajo v prilogah I do XVII, Prilogi XX in prilogah XXIII do XXIX glede na tip izdajatelja in zadevnih vrednostnih papirjev, predvidenih na seznamih in modulih iz te uredbe. Pristojni organ predpisuje samo informacije, ki so navedene v prilogah I do XVII, Prilogi XX ali prilogah XXIII do XXIX.

Da bi zagotovili usklajenost z obveznostjo iz člena 5(1) [direktive o prospektu], lahko pristojni organ matične države članice, kadar odobri osnovni prospekt v skladu s členom 13 navedene direktive, po preučitvi posameznega primera zahteva, da se informacije, ki jih preskrbi izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zaprosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, dopolnijo za vsako informacijo posebej.

2.   Izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zaprosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, lahko opustijo informacijske postavke, ki niso poznane v času odobritve osnovnega prospekta in ki se lahko določijo v času posamezne izdaje.

[…]

4.   Končni pogoji, dodani osnovnemu prospektu, vsebujejo samo informacije iz različnih seznamov za opis vrednostnih papirjev, v skladu s katerimi je pripravljen osnovni prospekt.

5.   Dodatno k informacijskim postavkam, določenim v seznamih in modulih iz členov 4 do 20, se v osnovni prospekt vključijo naslednje informacije:

[…]

7.   Kadar nastopi primer, predviden v členu 16(1) [direktive o prospektu], v času med odobritvijo osnovnega prospekta in zaključkom ponudbe za izdajo vrednostnih papirjev v okviru osnovnega prospekta oz. v času, ko se začne trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, mora izdajatelj, ponudnik oz. oseba, ki je zaprosila za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, objaviti dopolnilo k prospektu pred zaključkom ponudbe ali sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje.“

17

Člen 26(5) uredbe o prospektu določa, da „je treba končne pogoje predstaviti z ločenim dokumentom ali vključiti v osnovni prospekt“.

18

Člen 29(1) te uredbe določa:

„Objava prospekta ali osnovnega prospekta v elektronski obliki, bodisi skladno s točkami (c), (d) in (e) člena 14(2) Direktive 2003/71/ES ali kot dodatno sredstvo razpoložljivosti, je vezana na naslednje zahteve:

[…]

[…]“

19

Člen 5(1) zakona o kapitalskih trgih (Kapitalmarktgesetz) z dne 6. decembra 1991 (BGBl. 625/1991) določa:

„Če se ponudba vrednostnih papirjev, za katero velja obveznost objave prospekta, izvede brez objave prospekta ali informacij, določenih v členu 6, lahko vlagatelji, ki so potrošniki v smislu člena 1(1), točka 2, zakona o varstvu potrošnikov [(Konsumentenschutzgesetz)], umaknejo svojo ponudbo ali odstopijo od pogodbe.“

20

M. Timmel s stalnim prebivališčem na Dunaju (Avstrija) je 30. oktobra 2006 pri družbi Aviso Zeta, katere sedež je prav tako na Dunaju, vpisal 40.000 enot vrednostnega papirja „Dragon FX Garant“, katerega nominalna vrednost na enoto je manjša od 50.000 EUR in ki ga je izdala družba Lehman Brothers Treasury Co. BV s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska).

21

M. Timmel je nato izjavil, da želi v skladu s členom 5 zakona o kapitalskih trgih z dne 6. decembra 1991 odstopiti od pogodbe o nakupu vrednostnih papirjev, in zatrjeval, da je bila ponudba izvedena, ne da bi bili z njo povezani podatki objavljeni v skladu s predpisi. Objavljena naj ne bila niti koda „International Securities Identification Number“ (ISIN), niti valuta izdaje, niti podatek o pretekli in verjetni prihodnji vrednosti vrednostnih papirjev, niti metoda, po kateri bi se izračunal donos zadevnih vrednostnih papirjev.

22

M. Timmel trdi, da so bili osnovni prospekt in njegovi trije dodatki objavljeni 9. in 29. avgusta 2006 ter 6. in 26. septembra istega leta. Objavljen naj bi bil tudi osnutek končnih pogojev, in sicer 19. septembra 2006, končna različica teh pogojev pa naj bi bila izdana 4. decembra 2006.

23

Vendar zadevni prospekt ni bil objavljen v skladu s predpisi niti na borzi niti v uradih izdajatelja ali njegovega finančnega posrednika. Različni dokumenti, ki sestavljajo prospekt, naj bi bili namreč na voljo le na Dunaju. Dokumenti v zvezi s prodajno ponudbo vrednostnih papirjev naj bi bili sicer nekaj časa dostopni tudi na spletni strani Bourse de Luxembourg, vendar naj bi bilo mogoče vanje vpogledati le, če je bil opravljen postopek registracije in če so bili plačani stroški, med drugim za vpogled v obvezni dodatek glede končnih pogojev te ponudbe.

24

V teh okoliščinah je M. Timmel vložil tožbo pri Handelsgericht Wien (gospodarsko sodišče na Dunaju). To sodišče meni, da je odločitev v sporu med drugim odvisna od tega, ali je bila družba Aviso Zeta v skladu s členom 22(2) uredbe o prospektu dolžna objaviti informacije, ki jih je treba obvezno vključiti, ki so bile, čeprav v času odobritve osnovnega prospekta še niso bile poznane, poznane v času objave dodatka k prospektu.

25

Predložitveno sodišče opozarja tudi na različne jezikovne različice člena 14(2)(b) direktive o prospektu glede vprašanja, ali je obveznost dajanja na voljo javnosti prospekta treba izvesti kumulativno ali alternativno v kraju, kjer ima izdajatelj sedež, in v uradih finančnih posrednikov.

26

V teh okoliščinah je Handelsgericht Wien prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

27

S prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 22(2) uredbe o prospektu razlagati tako, da je treba v dodatek k prospektu vključiti informacije, ki so v skladu z odstavkom 1 tega člena obvezne, čeprav v času odobritve osnovnega prospekta še niso bile poznane, vendar so poznane v času objave dodatka k prospektu, ali pa je treba, če je to potrebno, te informacije opustiti.

28

Najprej je treba opozoriti, da se člen 22 uredbe o prospektu nanaša na informacije, ki morajo biti vključene v osnovni prospekt in v končne pogoje.

29

V zvezi s tem člen 26(5) uredbe o prospektu določa, da se želi s tem besedilom izdajateljem zagotoviti določena fleksibilnost, tako da se jim omogoči objava končnih pogojev bodisi v osnovnem prospektu ali pa v ločenem dokumentu.

30

Razlikovati je treba namreč med, na eni strani, podrobnostmi, potrebnimi za sklenitev določene transakcije (kot je končna cena zadevnih vrednostnih papirjev), in na drugi strani, splošnimi informacijami, ki bi vlagateljem omogočile, da preden se odločijo za vpis, ocenijo vsa tveganja.

31

Vendar člen 22(5), točka 1, uredbe o prospektu določa, da je izdajatelj dolžan navesti informacije, ki bodo zajete v končnih pogojih. Tako se je štelo, da čeprav informacije, ki so zajete v končnih pogojih, niso bile vključene v osnovni prospekt, bi jih bilo v tem prospektu vseeno treba navesti.

32

Poleg tega člen 22(7) uredbe o prospektu določa, da mora izdajatelj vsak pomemben nov dejavnik, bistveno napako ali netočnost v zvezi z informacijami, vsebovanimi v osnovnemu prospektu, ki bi lahko vplivali na oceno vrednostnih papirjev v smislu člena 16(1) direktive o prospektu in ki se pojavijo ali ugotovijo v času od odobritve prospekta do dokončnega zaključka javne ponudbe, objaviti v dodatku k prospektu pred dokončnim zaključkom javne ponudbe.

33

Glede na zgoraj navedeno je treba razlagati člen 22(2) uredbe o prospektu, ki med drugim dopušča, da izdajatelj ali ponudnik ne sporočita določenih informacij, ki so obvezne v skladu z odstavkom 1 tega člena, če te niso znane v času odobritve osnovnega prospekta in jih ni mogoče določiti ob izdaji.

34

V zvezi s tem iz razlage teh določb a contrario izhaja, kot je ugotovila generalna pravobranilka v točki 38 sklepnih predlogov, da kadar izdajatelj pozna ali lahko določi zahtevane informacije, določene v členu 22(1) uredbe o prospektu, morajo biti te objavljene v tem prospektu.

35

Čeprav informacije, ki so obvezne in ki v času objave osnovnega prospekta niso poznane ter jih je mogoče določiti le ob izdaji, same po sebi niso pomemben nov dejavnik, bistvena napaka ali netočnost v smislu člena 16(1) direktive o prospektu, jih je treba, če je to potrebno, objaviti v končnih pogojih.

36

V uvodnih izjavah 21 in 25 uredbe o prospektu je namreč navedeno, da mora osnovni prospekt, ki je dopolnjen s končnimi pogoji, vsebovati toliko informacij kot prospekt, ki je objavljen le enkrat. Iz tega med drugim izhaja, da bodo informacije, ki so obvezne v skladu s členom 22(1) te uredbe in ki v času objave osnovnega prospekta niso poznane ter jih je mogoče določiti le ob izdaji, objavljene v končnih pogojih.

37

Če pa so te informacije po eni strani pomemben nov dejavnik, bistvena napaka ali netočnost, po drugi strani pa lahko vplivajo na oceno vrednostnih papirjev, jih je treba objaviti v dodatku v skladu s tem, kar določata člen 16(1) direktive o prospektu in člen 22(7) uredbe o prospektu.

38

Nacionalno sodišče mora presoditi, ali v okviru zadeve v glavni stvari zadevne informacije vplivajo na oceno vrednostnih papirjev v smislu člena 16(1) direktive o prospektu.

39

Kot je navedla generalna pravobranilka v točki 43 sklepnih predlogov, odgovor na to vprašanje zahteva oceno dokazov v zvezi z naravo informacij in njihovim vplivom na vlagateljevo odločitev za vpis vrednostnih papirjev.

40

Zato je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 22(2) uredbe o prospektu razlagati tako, da je treba informacije, ki so v skladu z odstavkom 1 tega člena obvezne in ki v času odobritve osnovnega prospekta še niso bile poznane, so pa poznane v času objave dodatka k prospektu, objaviti v tem dodatku, če so te informacije pomemben nov dejavnik, bistvena napaka ali netočnost, ki lahko vplivajo na oceno vrednostnih papirjev v smislu člena 16(1) direktive o prospektu, kar pa mora presoditi nacionalno sodišče.

41

S tretjim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali objava osnovnega prospekta, ki ne vsebuje informacij, ki se zahtevajo na podlagi odstavka 1, [drugi pododstavek], člena 22, ustreza zahtevam iz tega člena uredbe o prospektu, zlasti tem iz Priloge V k tej uredbi, ne da bi bili objavljeni končni pogoji.

42

Iz odgovora na prvi dve vprašanji izhaja, da prospekt ustreza zahtevam iz člena 22 uredbe o prospektu, če v skladu z odstavkom 1 tega člena osnovni prospekt vsebuje informacije, ki se zahtevajo in ki so izdajatelju poznane ob objavi.

43

Poleg tega je treba poudariti, da je v skladu s členom 13(1) direktive o prospektu in s členom 22(1), [drugi pododstavek], uredbe o prospektu osnovni prospekt lahko objavljen, potem ko ga odobri pristojni organ.

44

Drugič, informacije, ki so zahtevane in za katere je izdajatelj izvedel po objavi osnovnega prospekta, vendar pred dokončnim zaključkom ponudbe, se morajo objaviti v dodatku, če so pomemben nov dejavnik, bistvena napaka ali netočnost v smislu člena 16(1) direktive o prospektu.

45

Redna objava takega dodatka predvideva tudi predhodno odobritev s strani pristojnih organov v skladu s členom 16(1) te direktive.

46

Če te informacije niso niti nov dejavnik niti bistvena napaka ali netočnost v smislu člena 16(1) te direktive, morajo biti objavljene v končnih pogojih, če so pogoji iz člena 22(4) uredbe o prospektu izpolnjeni in če te informacije ne spremenijo niti ne nadomestijo nobene informacije iz osnovnega prospekta.

47

Poleg tega mora na podlagi člena 22(5) uredbe o prospektu osnovni prospekt vsebovati informacije, ki bodo navedene v končnih pogojih.

48

V zvezi s tem je treba navesti, kot je navedeno v uvodni izjavi 21 uredbe o prospektu, da objava končnih pogojev ne zahteva, da jih predhodno odobrijo pristojni organi. Člen 5(4), tretji pododstavek, direktive o prospektu namreč določa, da če končni pogoji ponudbe niso vključeni v osnovni prospekt ali v dodatek, se končni pogoji vlagateljem posredujejo in se vložijo pri pristojnem organu ob vsaki javni ponudbi takoj, ko je to izvedljivo, in če je mogoče, pred začetkom ponudbe.

49

Zato je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da objava osnovnega prospekta, ki ne vsebuje informacij, ki se zahtevajo na podlagi člena 22(1) uredbe o prospektu, zlasti tistih iz Priloge V k tej uredbi, ne ustreza zahtevam iz člena 22 uredbe o prospektu, če v tej objavi niso navedeni končni pogoji. Da se lahko informacije, ki jih mora vsebovati osnovni prospekt v skladu s členom 22(1) uredbe o prospektu vključijo med končne pogoje, mora osnovni prospekt vsebovati informacije, ki bodo navedene v teh končnih pogojih, te informacije pa morajo biti v skladu z zahtevami iz člena 22(4) te uredbe.

50

S četrtim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 29(1), točka 1, uredbe o prospektu razlagati tako, da je zahteva, da mora biti prospekt zlahka dosegljiv na spletni strani, na kateri je dan na voljo javnosti, izpolnjena, če obstaja obveznost registracije na tej spletni strani, pri čemer se zahteva izjava o omejitvi odgovornosti in obveznost posredovanja elektronskega naslova, ali če je dostop do spletne strani treba plačati, ali če je brezplačen dostop do delov prospekta omejen na dva dokumenta na mesec.

51

Prvič, glede obveznosti registracije, pri čemer se zahteva izjava o omejitvi odgovornosti in obveznost posredovanja elektronskega naslova, je treba ugotoviti, da taki pogoji omejujejo dostop do prospekta, ki je objavljen v elektronski obliki, in kot taki niso združljivi z zahtevo, da morajo biti zlahka dostopni, ki jo določa člen 29(1), točka 1, uredbe o prospektu.

52

Takšni pogoji lahko med drugim odvrnejo mnoge potencialne vlagatelje. Poleg tega je sprejetje izjave o omejitvi odgovornosti pogoj, ki ustvarja položaj neenakosti med izdajateljem ali morebitnim posrednikom in potencialnim vlagateljem ter ki ni v skladu s ciljem direktive o prospektu, na katerega opozarja uvodna izjava 10 te direktive in ki teži k varstvu vlagateljev.

53

Drugič, glede odplačnosti dajanja na voljo javnosti prospekta v elektronski obliki je treba člen 29(1), točka 1, uredbe o prospektu razlagati glede na člen 14(5) direktive o prospektu, ki izrecno določa, da mora biti prospekt, kljub temu da so njegovi različni deli objavljeni ločeno, brezplačno dan na voljo javnosti.

54

Zato je elektronsko objavo prospekta na spletni strani, dostop do katere je treba plačati oziroma na kateri je mogoče brezplačno dostopati le do nekaterih dokumentov prospekta, treba obravnavati kot objavo, ki ne izpolnjuje pogoja, da je prospekt zlahka dosegljiv, kar določa člen 29(1), točka 1, uredbe o prospektu.

55

Nazadnje je treba pojasniti, da člen 14(7) direktive o prospektu, ki določa, da je treba v primeru objave v elektronski obliki vlagatelju na zahtevo brezplačno dostaviti izvod na papirju, na to nima nikakršnega vpliva.

56

Iz nobene določbe direktive o prospektu ali uredbe o prospektu niti iz splošne sistematike teh aktov namreč ne izhaja, da se pogoj dostopnosti do dokumentov, ki so sestavni del prospekta, lahko presoja drugače glede na način obveščanja, ki ga je izbral izdajatelj.

57

Zakonodajalec Unije pa je v členu 29(1) uredbe o prospektu natančno določil, da morajo biti zahteve objave v elektronski obliki, ki so v tej uredbi navedene, izpolnjene, da se objava zagotovi v skladu s členom 14(2), od (c) do (e), direktive o prospektu ali da je ta objava v elektronski obliki le dodatno sredstvo razpoložljivosti.

58

Tudi iz uvodne izjave 31 direktive o prospektu izhaja, da je ta zakonodajalec želel spodbuditi objavo prospekta v elektronski obliki, če tak način olajša razpošiljanje teh dokumentov. Vendar pa priznavanje tudi najmanjšega varstva vlagateljem v primeru objave v elektronski obliki ne bi bilo v skladu s tem ciljem.

59

Zato je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 29(1), točka 1, uredbe o prospektu razlagati tako, da zahteva, da mora biti prospekt zlahka dosegljiv na spletni strani, na kateri je dan na voljo javnosti, ni izpolnjena, če obstaja obveznost registracije na tej spletni strani, pri čemer se zahteva izjava o omejitvi odgovornosti in obveznost posredovanja elektronskega naslova, ali če je dostop do spletne strani treba plačati, ali če je brezplačen dostop do delov prospekta omejen na dva dokumenta na mesec.

60

S petim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(2)(b) direktive o prospektu razlagati tako, da mora biti osnovni prospekt na voljo na registriranem sedežu izdajatelja in v uradih finančnega posrednika.

61

Predložitveno sodišče namreč ugotavlja, da mora biti v skladu z nemško različico te določbe osnovni prospekt na razpolago javnosti na sedežu izdajatelja ali finančnega posrednika, medtem ko mora biti v skladu s špansko, angleško in francosko različico tega besedila ta prospekt na razpolago na obeh sedežih.

62

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba besedilo, ki zaradi razlik v jezikovnih različicah nima jasne in enotne razlage, razlagati glede na njegov namen in splošno sistematiko (glej zlasti sodbi Bouchereau, 30/77, EU:C:1977:172, točka 14, in Borgmann, C‑1/02, EU:C:2004:202, točka 25).

63

Treba je torej navesti, da nujnost enotne uporabe in skladno s tem enotne razlage akta Unije izključuje, da bi se akt obravnaval ločeno v eni od svojih različic, in zahteva, da je treba akt razlagati na podlagi resnične volje njegovega avtorja in cilja, ki mu ta sledi, predvsem ob upoštevanju vseh jezikovnih različic (glej sodbo Interportal und Marketing, C‑569/08, EU:C:2010:311, točka 35 in navedena sodna praksa).

64

Iz uvodnih izjav 4 in 10 direktive o prospektu jasno izhaja, da je namen zadevne določbe v postopku v glavni stvari zlasti zagotoviti varstvo vlagateljev in podjetjem z izdajo enotnega potnega lista izdajatelju olajšati največji možni dostop do investicijskega kapitala na ravni celotne Evropske unije.

65

Kot je generalna pravobranilka navedla v točki 81 sklepnih predlogov, bi bila lahko ta cilja ogrožena, če sedež izdajatelja ne bi bil v isti državi kot sedež finančnega posrednika, ker bi bil prospekt, ki je javnosti na razpolago samo v natisnjeni obliki, torej na razpolago le na enem od teh dveh sedežev.

66

Poleg tega iz sistematike direktive o prospektu izhaja, da je treba dati prospekt na razpolago javnosti na sedežu izdajatelja in na sedežu finančnega posrednika.

67

Ker namreč člen 14(7) te direktive zahteva, da če je prospekt dan na razpolago javnosti v elektronski obliki, prospekt v papirni obliki vlagatelju na zahtevo predložijo izdajatelj ali finančni posredniki, morajo imeti ti za izpolnitev te obveznosti na voljo en izvod tega prospekta. Torej je podana zahteva, da mora biti ta prospekt na voljo na sedežu izdajatelja in v uradih finančnih posrednikov, kot to poudarja Komisija.

68

Zato je treba na peto vprašanje odgovoriti tako, da je treba člen 14(2)(b) direktive o prospektu razlagati tako, da mora biti osnovni prospekt na voljo na registriranem sedežu izdajatelja in v uradih finančnega posrednika.

69

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: