27.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 138/2

1.

Člen 5(2)(b) 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa izjemo od pravice reproduciranja za kopije v zasebne namene iz večnamenskih nosilcev, kot so pomnilniške kartice za mobilne telefone, ne glede na to, ali je njihova primarna funkcija izdelava takih kopij ali ne, pod pogojem, da ena od funkcij navedenih nosilcev, četudi sekundarna, njihovim imetnikom omogoča, da se uporabljajo v ta namen. Primarnost ali sekundarnost te funkcije in relativni pomen zmogljivosti nosilca za reproduciranje pa lahko vplivata na znesek dolgovanega pravičnega nadomestila. Kadar se škoda, povzročena imetnikom pravic, lahko šteje za minimalno, razpoložljivost navedene funkcije ni podlaga za nastanek obveznosti plačila tega nadomestila.

2.

Člen 5(2)(b) Direktive 2001/29 ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa pristojbino, namenjeno financiranju pravičnega nadomestila za izjeme od pravice reproduciranja, za reproduciranje v zasebne namene za dobavo nosilcev, ki se lahko uporabijo za reproduciranje za zasebno uporabo, kot so pomnilniške kartice za mobilne telefone, ne določa pa te pristojbine za dobavo glavnih sestavnih delov, namenjenih shranjevanju kopij za zasebno rabo, kot so notranji pomnilniki MP3-predvajalnikov, če te različne kategorije nosilcev in sestavnih delov niso primerljive ali če je njihovo različno obravnavanje upravičeno, o čemer presodi predložitveno sodišče.

3.

Člen 5(2)(b) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki nalaga plačilo pristojbine, namenjene financiranju pravičnega nadomestila za izjeme od pravice reproduciranja, za reproduciranje v zasebne namene proizvajalcem oziroma uvoznikom, ki prodajajo pomnilniške kartice poslovnim strankam, pri tem pa vedo, da te kartice zadnjenavedeni namenjajo nadaljnji prodaji, ne vedo pa, ali bodo končni kupci teh kartic zasebne ali poslovne stranke, pod pogojem, da:

4.

Člen 5(2)(b) Direktive 2001/29 v povezavi z njeno uvodno izjavo 35 je treba razlagati tako, da daje državam članicam možnost, da določijo – v primerih, za katere velja izjema od pravice reproduciranja za kopije za zasebno uporabo – oprostitev plačila pravičnega nadomestila za te izjeme, če je škoda imetnika pravic v teh primerih minimalna. Določitev praga za tako škodo je v pristojnosti teh držav članic, s tem da mora biti uporaba tega praga skladna z načelom enakega obravnavanja.

5.

Direktivo 2001/29 je treba razlagati tako, da če se je država članica na podlagi člena 5(2) te direktive odločila, da bo v okviru materialnega področja uporabe te določbe izključila vsakršno pravico imetnikov pravic, da dovolijo reproduciranje svojih del za zasebno uporabo, dovoljenje imetnikov za uporabo datotek, ki vsebujejo dela, ne more vplivati na obveznost pravičnega nadomestila za izjeme od pravice reproduciranja za kopije, izdelane v skladu s členom 5(2)(b) te direktive s takimi datotekami, in ne more biti podlaga za kakršno koli obveznost plačila, ki bi jo imel uporabnik zadevnih datotek do tega imetnika.

6.

Izvajanje tehničnih ukrepov iz člena 6 Direktive 2001/29 za medije, uporabljene za razmnoževanje varovanih del, kot so DVD-ji, CD-ji, MP3-predvajalniki ali računalniki, ne more vplivati na pravično nadomestilo za izjeme od pravice reproduciranja za kopije v zasebne namene, izdelane s takimi mediji. Lahko pa to izvajanje vpliva na konkretno višino tega nadomestila.

7.

Direktiva 2001/29 nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa pravično nadomestilo za izjeme od pravice reproduciranja za kopije v zasebne namene, izdelane z nezakonitimi viri, in sicer za varovana dela, ki so bila na voljo javnosti brez dovoljenja imetnikov pravic.

8.

Direktiva 2001/29 ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa pravično nadomestilo za izjeme od pravice reproduciranja za kopije varovanih del, ki jih je fizična oseba izdelala z medijem, ki pripada tretji osebi.